pmično-zaSavni Ihl 5 pcboSami za sicvzmnc bzužim. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." r Rojanu pri Trslu. štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 864.139. . . . ---- . ................ ..... ' ' '-HTTI Na III. slov. katoliški shod v Ljohlians! Tržaška krščanskosocialna podzveza je razposlala okolo 15. t. m. slovenskim župnim uradom posebne »pole, v katere naj bi velečastiti gospodje zapisovali morebitne udeležnike III. slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani. Ponovno prosimo vse te gospode, naj vsakdo v svojem kraju ljudstvu pojasni namen in važnost katoliškega shoda. • (le le morete, pridite gotovo na shod in pripeljite s seboj vsaj po en par mladeničev ali mož, da se bodo še ti navdu ili za ka-tolbko delo v prid ljudstva. Dan 26. avgu-je namenjen bolj zunanji manifestaciji katoliške ideje, naslednja dva dneva pa treznemu posvetovanju v odsekih. Odseki so ti-le : 1) cerkveno-politični odsek, 2) odsek za književnost in umetnost, 3) socialni odsek in .p organizacijski odsek. C e bo ude-ležnikov mnogo, se odpeljejo iz Trsta s posebnim vlakom v nedeljo zjutraj. Ta vlak naj bi sprejemal primorski; in kranj ske udeležnike na vseh postajah do Št. Petra. Duhovniki, ki ne bi mogli tako lahko zapustiti svojih župnij na nedeljo, se bodo odpeljali pa v pondeljek s kakim navadnim ' lakom. Po končanem shodu bi morda lahko stopili še na Brezje in Bled ter se povrnili po novi boh njski železnici v Trst. Prilika je res nad vse lepa. Kranjci in naši slovenski bratje iz sosednih dežel nas pričakujejo želino in nas bodo gotovo sprejeli prav ljubeznjivo. Za zgled, kako navdušeno je kranjsko organizirano in poučeno ljudstvo za katoliški shod, naj sledi tu pismo, ki je došlo te dni našemu uredništvu od priprostega mladeniča iz ljubljanske okolice. Glasi se : ..Pripr ve za III. slov. kat. shod so v prav živahnem tiru. Vse kaže, da bode ta shod manifestacija katoliške ideje, kakoršne še ni videla bela Ljubljana. Lepo je, da se tudi tržaški Slovenci pripravljate na obilno udeležbo ; saj ste ravno Vi tisti, ki bijete krute boje za svoj narodni in verski obstanek. Tu si boste dobili novih moči ! Tudi iz drugih krajev, iz Primorske, Itre itd. naj bi prihiteli zavedni možje in fantje ! Naj bi ne bilo občine, ne društva na slovenskem, ki ne bi poslalo svojih zaupnikov !» Dvignimo se torej in pojmo na shod. C) podrobnostih bode prihodnjič kaj več poročalo Ured; 1 iš tvo. v;'v;fs && f$5 . v::....;;..;. :..dS Slovenci in Slovenke! Spomnite se družbe sv. Cirila in Metoda. Prihodnja številka izide 10. r.vgusta 1906. i © s pi ) m h mmMmmM. (Ljudska povest. — Spisal Starogorski.) (Dalje.) VIII. .Pust je že davno minul, štiridesetčlanskega posta je le še veliki teden*, je govorila mati Martinova, ko sta obedovala repo pomešano s pro eno kašo, navadno jed ljudi v postnih dneh. «Oženil se nisi, dasi vidiš, da ne morem sama opravljati hišnih del. Glej, da najdeš katero po praznikih. Moj Bog, kako sedanji svet išče in izbira. V mojih časih se je to hitreje naredilo.* ,.Sedaj je pa svet tudi drugačen*, meni Martin. „Bogate ne morem vzeti, ker je ne dobim, reven sem pa že sam. Kakoršnekoli pa tudi ne maram “ „Bogate ? saj ni treba bogate. Dobro dekle mora biti in je ! Jaz tudi nisem imela bogve kaj, ko me je vzel tvoj oče, Bog se usmili njegove duše, pa sva le živela ! Stradala nisva, ampak še tu pa tam kaj prihranila.* .Dober dan, Bog blagoslovi ! Zdi se mi. da ravno obedujeta,* je pozdravil Pelkov Tone in sedel na stol. »Bog daj*, odvrneta mati in sin. Kod pa se klatiš, da te že nisem videla, ne vem sama kako dolgo že ne ? Če si lačen sedi in zajmi! Martin, daj žlico iz miznice !* „Hvala lepa, sem že, le jejte 1“ .Nit, ne daj se siliti, prisedi in zajmi!“ »Res ne morem Nisem pogledal zato k vama, da bi pomagal obedovati, ampak zato, ker sem šel ravno mimo in sem si mislil: poglejmo, kako se kaj imajo." .Post je, veš, post, zato je vse bolj pusto.* ,Ej, gotovo ! Veliki teden in velika noč. Kaj Martin, sedaj te bodo menda oklicali, ker ta pust ni bilo nič ? ! Ti Mina si že stara daj drugi žlico 1 Za te bo že ostalo še kaj !“ .Kolikokrat sem mu že pravila, pa ni nič. Boji se žensk, ali kaj!?* .Rekel sem, kako je !“ .Da si revež sam,* se poroga Tone. .Srce m ra tudi biti zadovoljno«, de zmedeno Martin. .Sramuj sel* je djala mati. .Resnica, moj Martin je še fant, da malo takih!" »Neodločen in boječ, seveda*, se nasmeje Tone .Hlače bo že nosila bodoča sinaha Kakor tvoj oče, ravno taki* .Pač res*, de ženica. ,Če ga nisem odločno prijela, ni bilo z njim nič.* ,Hm 1 Vsak človek ni jednak*, de Tone Nu, med nami rečeno, katera se ti je prav za prav še najbolj prikupila ?» .Ne tajim," de po kratkem molku Martin in gleda v tla. .Marjetica iz sosedne vasi se mi je dopadla najbolj. To je ljubko dekle!“ .Koga?* se zavzame mati .Tisto deklino boš mi jemal ? Ne boš je ne, raje delam sama ! ? To ga glejte ! Ne maram sinahe. o kateri se ne ve, ali je sploh našega rodu, in odkod je. Še se spominjam, da se je priselila njena mati z njo v našo faro. Tisto leto nam je pobila toča, o še se dobro spominjam * .Ali jo je naredila dutična žena?* vpraša Tone re/ko. »Bog ve! Nekateri so pravili! To je že davno !* odvrne Mina bolj mehko. »Ker so tisti nekateri največji bedaki", reče Tone.* »Radi mene, naj bo tako ali tako, tiste Mariin ne bo jemal, pa je !* »Misliš, da se ti bo ponujala!?' se zopet razjari Tone in pljmje. .Poznam jo bolje, kot vi vsi. Tudi njenega očeta sem poznal. Bogat človek ! .Bogat? Ona pa nima nič!* Saj ne rabi. Ko pride čas, boš že videla. Kdo ve, če ne bo imela več. kakor katera v fari Kdor se z denarjem ženi. ta se ženi radi denarja, ne radi žene. Njeni varuhi so že tako ukrenili, da tisti, kateri jo bo poročil, ne ve nič o tem.* ,Hebehel* se je nasmejala Mina prisiljeno. »Ako boš lako okrog pripovedoval, bo kmalu vse polno snubačev. Veš, Tone, jaz vem, kako je. Ti jo imaš morebiti posebno rad in si zopet natuli-tal nekaj, kakor včasih za zabavo Ne verjamem ti! Boš že oprostil ! Ampak moj Martin je ne bo vzel 1“ Tone vs ane. .Ponujala se ti ne bol Martinu pa prepovej, da ne bo hodil tam okrog in ji vzbujal upe. Mladost je mladost in se naglo vname. Za njo se še dobi ženin." »Čemu se preprirata!* seže Martin v besedo .Jaz bom vendar prvi govoril o tej stvari. Takšno vzamem, katero bom jaz jljubil in če je potem tudi Marjetica. Križe in težave bom nosil jaz in nobeden drugi mesto mene !“ »Slepa kura je našlo zrno*, se zareži Tone. »Takrat si jo dobro povedal, Martin! Veš, Mina, ali se hočeš ti zanj ženiti? Tisto, kar se 'ebi do-pade, se morebiti njemu ne. Sicer si pa ni treba misliti, da govorim kar luko. Marjetica je pridna, to rečem jaz in dasi revna, vendar vredna več, kakor katera druga z zlati. Le verjami mi Martin, jaz ne želim nikomur škode. Če jo imaš rad in ona tebe, vzami jo ! Zadel boš z njo terno !" 1 'o teh besedah je stisnil dežnik pod pazduho in odšel, ne da bi omenil še kaj. „Pa še besede nisi omenil, da gledaš za to deklino* *, je d ala mati, kojo je vsekako omehčalo govorjenje Toneta. Kaj naj povem, ko še ne vem, kako bo? P .Tone ni sicer še nikoli napačno nasvetoval vendar ravno prav mi ni, če bi mi to poročil! — Pa, saj tako ne bom dolgo stori kakor te je volja !* „Zoper vašo voljo ne bom delal", odvrne Martin. In pri tem mu je postalo težko. Naj si res izbije Marjetico iz glave '? Poskušal je že, vendar se mu je vračala s tem večjo močjo, /nabiti se da mati pregovoriti * * * Kar naenkrat je postalo vse živo. Ves teden je bil v resnici veliki teden. Vse je bilo nekako skrivnostno, posebno zadnje tri dni. Delalo in gibalo se je kakor v hiši, kjer leži bolnik, da ga ne vznemirja najmanji šum. Prav tako je bilo v naravi In nocoj! ? Kakor bi tisoč življenj naekrat oživelo. Vzduh je poln odme ov radovanja. Od vseh strani se slišijo pozdravni streli, zvonovi nekako lepše done, vse v pozdrav : .Vstal je Gospod, aleluja !* Zvečer je vse polno kresov. Kamor pogledaš, vidiš žar pri žaru. Tu navaden, tam u-metno sestavljen v lučke, križe in tako dalje, kakor so bile pač roke bolj spretne. In od teh žarov odmevajo streli, petje radost. Najbolj otožna duša mora pozabiti za trenutek, kaj jo teži in se rado-vati z veselimi. Na Rojkovi njivi so tudi kurili kres Vsa vaška mladež se je zbrala pri njem Pozneje po opravku so še prišle matere z majhnimi otroci in konečno možakarji. - Prihajalo jih je po več skupaj in tista resnoba, ki je navadno krila njih obraze, je zginila raz njih lica Danes je vse mlado. V>ak je mislil na kako šalo, da bo več smeha. Drugi zopet, posebno fant e so se prikradli za hrbet žensk in sprožili iz samokresa, da so glasno zavriskale. Vmes pa so grmeli možnarji, koje so pridno basali mladeniči, ki se niso še navohali smodnika Dekleta zopet in žene so pa pele narodne in cerkvene pesmi, kakor: Zveličar naš je vstal iz groba, oilprt je grob in kamen preč. Iz groba vstal je, gre čestit; obdaja ga nebeški svit; Aleluja, aleluja, aleluja 1 Rojkov I avle je pa spremljal s harmonikami in zaigral v asih kako okroglo — — — — — • Da ne hodele rekli, da nis°m nč prinesel/ je djal Martin iz Dol in vrgel poleno v ogenjv koje je prinesel seboj. .Dobro, Martin! Ko to zgori pa lahko greš“, se pošali nekdo. »Potem bodete dolgo čakali in celo sam bi se naveličal*, odvrne ta. N to je pozdravil Marjetico „Vesele praznike! Kje imaš pisanko1) ?w »Tudi tebi ! Nit, če si prišel po pisanko, potem si m Tal tudi kaj prinesti Pa si pridi jutri po njo, če hočeš!* „Res ? Ali smem ?“ »Gotovo smeš! Pokaži sedaj kaj si prinesel !" »Malenkost, drugo dobiš jutri ^'u imaš sladkor.* »Ali jaz ne dobim ničesar V” vpraša Anka. »Tebi, ali ti ni nič prinesel Na, tu imaš še ti. Mislil sem, da si že dobila drugje . »Gotovo! Misliš, da potem tebi ni treba dati! ?» Hm !* se je nasmehnil Martin. .Ali ti nič ne strejaš?» vpraša Marjetica. „Pustil sem pištolo doma V lem je nekdo ustrelil, prav tik žensk. Bil je Anza. Ko se je hudovanje poleglo, je rekla Marjetica : „Sedaj pa le sem s pisanko, zato ker si nas tako splašil-'. ..Misliš, da nimam. Le potrpi vsaka dobi svoj del k In jel je del ti droben sla ikor podoben prosu. Nekatere so mu vrgle v obraz, druge se smejale. ..Gotovo je odnesel vse proso, da nam je dal-1. „Seve, kakor kuram, da mu ne odbeže v škodo Sicer pa. kdor ni z malim zadovoljen več ne dobi-* reče in pokaže lepo barvano jajce. To so se jele čudili, nekatere iz navade, druge radi lepšega. Vedele so itak, da je namenjeno Anici. „Tam na Fichtenkegel*) s’di en brinov Vogel**) papca jagode in prav’ tako: Ko bi boštner***) znan, da je hlape njegou njegovo ženko kušnou pa b’ ga — vbou.“ „Kakošen pevec, taka pesem,“ opomni nekdo. „Krog Radgone tako govore in Petkov Tone nima res drugega dela, da jii[ posnema. Kaj nam bo neki povedal, he ?'f , Lahko noč. Anica!1* do Anza. ,,Že ideš ?“ ') pirh. *) Smrekov hribček.**) ptič, ***) gozdar. ,,Idem. Ne maram priti s tem človekom v dotiko. Vnel bi se lahko kak razpor in tega ne maram “ „Oh, da ! Zakaj se sovražita11, vzdihne dekle. .,Ne morem ga videti ,,Meni se pa ne zdi napačen človek. Star je res, a vedno vesel. To mu moraš pustiti pa je dobro'1, se vplete Marjetica vmes „Kaj ti veš*, de Anza pikro. .Lahko noč P ,.Le idi", je hotela zaklicati za njim, a je raje vmolknila. .Tone noče več delati grabelj, pripomni nekdo. Zdi se mi, da sta si s starim Ribnikarjem postala dobra*. .Pojdi no! odvrne drugi. „Naša Pepca, ki tam služi, je fJJfevila, da je stari vedno, kakor od hudiča obseden, ko odide Tone. Nekaj že morata imeti >“ Bog daj dober večer! Imate kaj toplega", se prisrnije že natrkan Petkov Tone. Pipa mu je štrlela iz ust, kakor vrani kljun. , Koga pa preganjaš, Ione r“ ga vpraša nekdo ,,8311) sebe. — Potrpite, da si nažgem pri vašem ognju, pa grem takoj dalje. ‘ Poiskal si je zubelj, ga položil na tobak in jel vleči. Nato se je ogledal na okrog. , Um, ... tt'u ! Martin in Marjetica sta tudi tu‘, je djal na uho dekletu in Martinu. Oboje se začne z „M.“ Samo mati ne dovoli, kaj dečko ? !“ „Pst, da ne bo slišala.*' „Koga ? Ge jo misliš voditi za nos, potem se me le varuj 1“ ,,Ne mislim ne ! Ampak mati se je že vdala* 1 „Revež si sam, kaj hočeš z njo ? ,Saj imava zdrave roke in hudir nama menda ne bo nosil nesreče. Tone ga je potrkal po rami. ,.Viš, zopet enkrat pametno ! Ne vem kako to, vaju z dekletom imam rad. Zato bi vaju rad videl srečna. Pomisli sicer dobro, ampak to ti rečem, z njo zadeneš tri rdeče —• „Nb, punice“, se obrne k drugi, „ker mi ne date pisanke, pa grem drugam !“ „Tone, po njo pridi, po njo 1“ so klicale za njim. ,Jutri .'* se je odrezal in izginil v temi. IX. Javna tajnost je bila, da bodeta Martin in Marjetica zakonska dvojica Mati Martinova se je konečno vdala Kako so hudobni ljudje, sprevidi se najbolj ob času, ko se mislita dva poročiti. Razne pregrehe in stvari pridejo na dan, o katerih nista dotična niti sanjala nikdar. Stara Urša, ki je beračila od hiše do hiše, je prenašala tudi enake novice, katere je sama podaljšala ali pa se še kaj zmislila. Ta je imela s to novo dvojico največ opravka. Ne Marjetica ne Martin ji nista nikoli storila kaj žalega. Se dobila je vedno kaj ako je prosjačila tam. Nekoč reče Urša Marjetici. »Marjetica, si li res tako željna moža ? Glej, mlada si še, ne sili v jarem ! Po vrhu še pa tako mevžo kakor je Martin Y Takšnega pač še dobiš. Saj tudi nima d ugega, kakor kočo in staro mater. Ali si hočeš stare ljudi nakopati na glavo P' Marjetico je to zbodlo Kaj briga neračico njeno ravnanje. Odvrne ji kolikor more mirno „Hm, saj ne jemljem bogastva, ampak moža. Nasprotno pa tudi jaz nimam nič. še toliko ne.‘ Stari ljudje pa tudi ne morejo živi v grob. To bi bila nehvaležno ako bi še stare, ko so delali za nas, d,ali pod kap '* .,Nu, tiu. saj tako nisem mislila*, je odvrnila stara Urša. kojo je dirnil ta odgovor. »Ampak, nasvetovala sem ti,, da dobro premišliš. * »Premislila sem že !‘* »Vendar je nasvete starih ljudi dobro poslušati. * »Da, ampak nasvete skušenih in dobromi-slečih ljudi, ne pa nevošljivili ‘, je odvrnila Marjetica trdo. »Mar sem ti nevošljiva r“ se razsrdi beračica. Sedaj se dekle tudi ni moglo več z 'ržati. »Menda že. da vas to tako zanima ! Ne potrebujem vaših nasvetov, ne drugih ! Če bom nesrečna, nosila bom ta križ sama. Tako potem ne gre nikomur nič v mar, kar delam !“ »Loj, lej, kako je prevzetna ! Le čaj, še boš še rada poslušala nasvete, le čaj!“ je migala Urša s suho brado. „Vaših nikoli!* je odvrnila Marjetica rezko. ,Nu, hm, zakaj se prav za prav jezive?!** je začela sladko beračica. ,.Za nič! Odpusti nam naše greh in ne pelji nas v skušnjavo, temveč reši nas vsega hudega — pa srečno in nič ne zameri'*, je rekla odhajaje. Marjetico je prevzela žalost. Posilile so jo solze. Bog tako mlada, in že moraš čutiti mrzel dih hudobije. Urša je pa z jezo v srcu poiskala mater Martinovo. Našla je oba doma «Kaj, prirejata že za gostijo", je bil njen pozdrav. „Se ne.’ Mnogo nimava kaj prirejati, ker nismo bogati, nekaj pa že priredimo.“ .Kedaj pa te okličejo, Martin ?“ • Jutri je nedelja, jutri v prvič , je odvrnila mati me.-to Martina. • Že jutriHm., inhm 1 Pa je tebi že res taka sila? Nu, seve. stari sva že, stari!* je škilila po strani na Martina • Tako je! Dovolj sem se že vbijala po svetu. Martin pa je tudi dorastel svojim letom". »Nii, lahko si vesel neve te», je djala k Martinu. V njenih besedah je ležalo nekaj, da se ni vedelo ali zbadanje ali hvala. »Ona je tudi lahko vesela, da dobi takovega moža. Druga dekleta po vaseh ji zavidajo.11 -Kakor navadno ob takih prilikah'1, odvrne Martin. ..Zavidajo r“ vpra „0 tisto pa , je rekla Mina. »Uboga me vse,, zato mi je težko da ga mučim s tem !» .Gre se za njegovo srečo Mina. ne pozabi? Bolje, da malo boli. kakor bi potem vedno bolelo. Ti že veš. kaj stoiiš! Hvaljen bodi Jezus Kristus !* «Na veke amen* je djala Mina. Zadovoljno mlaskaje s čeljustmi in hudobnim n tsmeškom v srcu je odšla beračiča. Nosila je od hiše do hiše razne izmišljotine. Ljudje so pa že takšni, da radi poslušajo obrekovanja in verjamejo če ludi so prepričani, da so res samo obrekovanja. Martin je našel mater v solzah. Vprašaje po vzroku mu je jela odsvetovati ženitev z Marjetico. „Na to vas je pripravila beračica!?* »Pravila je ludi nekaj, vendar jaz sama čutim da ne bo dobro. Materino srce se ne laže » «Ker verjamete temu kar govore jezbnice, ne temu, kar govori pamet Kar pa Urša pravi, pa sploh ni vredno, da bi mislil na to !» »Ti, pač ti si slep Le poglej enkrat kakšna je ta deklina ! Jezljiva, da ni za obstati Le nakopaj si jo na glavo! Urša je djala, da so ji mnoga dekleta nevošljive Ona bo že vedela, saj gre vedno okoli.* »Nevošljive. seve ! Če pa pridem snubit, bi se mi pa posmehovale. Poznam ljudi !* »Kaj poznaš, nič ne poznaš!? Ti misliš, da res vse veš, pa ni tako. Mladi ljudje si vse domiš-Ijujejo, kar ni še bilo na svetu." ,Prekleta Urša!* je spustil Martin kletvico, ko je odšla mati iz sobe! „Pa se ne ženim. Kjer je toliko govorice nevošljivosti in zaprek, menda res ni sreče !» (Dalje prihodnjič.) Kupujte narodni kolek! xxxxcc<>x>oocooooooospod ar ja. (Napisal P. H) L Spoštuj ime, katero nosiš in delo, katero opravljaš. Postopaj tako, da te bodo tvoji bližnji spoštovali zavoljo tvoje pridnosti in poštenosti. Bodi pošten, zvest in vesten. 2. Bodi zgleden oče. Dolžan si dah svojim domačim in posebno svojim otrokom dober zgled. Kakoršen gospodar, tak hlapec; kakoršen oče, taki otroci. j. Z Bogom začni in z Bogom končaj. Moli zjutraj pred delom in zvečer po delu. Od božjega blagoslova je vse odvisno. Ako si ti pagan, ne bodo kristjani tvoji domači. 4. Postopaj s svojo ženo kakor s sabo, m z otroci kakor s tebi izročenimi božjimi darovi. Pazi, naj ti lepo molijo, krščanski nauk ne zanemarjajo, ' v cerkev pridno hodijo in se ne bratijo s slabimi tovariši S- Kar zaslužiš, prinesi domov ; skrben oče moraš biti, in ne zapravljivec, ki dela nesrečne in vloge že.m in otroke Zaslužek mora biti primeren, zato vredi stroške po njem. Dober del svojega zaslužka zapravljati v krčmi, to se pravi krasti ga družini. 6. Delaj in bodi varčen, ti in tvoja žena. Denar se težko pridobi in lahko zapravi. Vadi svoje otroke varčnosti; naj se vže zgodaj naučijo, kako težko je skrbeti za živež in obleko. Ako se otrokom v vsem vstreza, ne bodo nikdar znali ceniti vred nosti denarja. 7. Varuj se «čevljarskega * pondeljka pa tudi s požrešnostjo onečaščene nedelje! Kdor posvečuje nedeljo, bo delal tudi v pon-dcljek. Zračunaj malo, koliko stane oneča-ščena nedelja in «čevljarski* pondeljek! Zračunaj koliko na leto ! S. Varuj se igre ! To je jako nevarna strast! g. Ne delaj dolgov ! Ne j)ri mesarju, ne J)ri peku, ne jmi štacunarju, ne pri krčmarju. Nad vse šepa varuj oderuhov, ker sicer si zgubljen. Dolgove 'je. lahko delati, ali ne poravna se jih tako lahko. 10. Vazi na svoje sinove iu hčere ; oni ti bodo delali čast ali sramoto, kakor hočeš. Naš misijonar v kitajski noši Koledstrče le. Jalij 29. VIII. pobinkoštna nedelja. (Evangelij: O krivičnem hišniku.) Marta, dev. — HO. pondeljek. Abdon in Senen, mue. — 81. torek, Ignucij Lojol. sp. Avgust ima 31 dni. V tem mesecu se skrii dan za 1 uro 26 minut. 1. sreda. Vezi Petra. - 2. četrtek, Porcijunkula Alfonz Lig., šk. uč. Popoten odpustek za spovedi.ne in obhajane, ki obiSčejo kako cerkev reda sv. Frančiška in molijo tam po papeievem namenu. — 3. petek Najdba sv. Štefana. — 4. sobota. Dominik, spozn. Danes je ščep ob 1 uri 57 minut popoldne. Najbrž bomo ime’i kaj dežja. 5. IX. pobinkoštna nedelja. (Evangelij : Jezus se joka nad Jeruzalemom), Marija Devica snežna — C. pon-deljok. Go-ipodova izprernenitev. — 7. torek. Kajetan, sp. - 8. sreda. Cirijak Larg in Smaragd, muč. — 9. četrtek, Homan,muč. — 10. petek. Levrencij. muč. — 11 sobota Ti-burcij, muč, Suzana, dev muč. Kaj pravi politika? Avstrija. Nad vse važno je bilo sobotno glasovanje v odseku za v lilno reformo. Premagana je naj večja ovira in volilni reformi' je odprta pot, dasi ne še povsem gladka. Dolgo je vlada kovala kompromis med Čehi in Nemci, a zdelo se je skoro brezuspešno. Sedaj je pa odsek za volilno reformo kot nekako mirovno sodišče izrekcd svojo sodbo, s katero so kolikor toliko zadovoljni Čehi in Nemci ali pa vsaj morajo biti zadovoljni. Bistvo kompromisa, ki je bil Čehom in češkim Nemcem usiljen, je po predlogu gor.avstrij’ skega poslanca dr. Lockerja: Število poslancev se pomnoži še za 19 Od teh naj dobe na Češkem .Nemci še 5 in Čehi 3, na Moravskem Čehi 2 in .Nemci 1, na Tirolskem Nemci 2 in Italijani 1, na Štajerskem Nemci 1 in v Galiciji Poljaki še 3 ter Rusini 1. Ta generalni kompromisni predlog je obveljal z 28 proti 19 glasovom. Za pred* log so glasovali Poljaki Jugoslovani, Rusin, Ru-mun, Italijana, soc. demokrat in 13 Nemcev; proti predlogu vsi češki poslanci, oboji veleposestniki, štirje Vsenemci dr. Pergelt, Kaiser in Schreiner. Videlo se je vsem na obrazih, da sicer niso zadovoljni, a tudi ne ravno razburjeni. Veseli so bili vsaj v srcu, da se je nevihta razpršila brez posebne škode. Slovani bodo imeli po kompromisu 259 poslancev. Nemci 233, Italijani in Romuni 24, Slovanska večina znaša 2 mandata. Vseh poslancev bo 516. — Minoli petek je zadnjikrat zborovala poslanska zbornica pred počitnicami. Ta seja je bila zelo marljiva in živahna. V devetih urah je rešila zbornica jako obširen dnevni red. Poslanca Somer in Udržal sta ostro grajala državno upravo, ki prepušča najboljša državna prometna sredstva mejnarodnim kapitalistom pa se noče poprijeti severne železnice. Brez razprave je odobrila zbornica nov načrt disciplinarnega zakona za advokate V zadevi zavarovanja zasebnih uratnikovje bil potreben kompron is med obema zbormcama, ker je gosposka zbornica načrt zakona v marsičem bistveno izpremenila. Zavarovati se bodo mogli že uradniki od 600 K letne plače dalje.— Zbornica je vzela na znanje poročilo kvotne de-putacije naj se razdele skupni državni troški med Avstrijo in Ogersko po razmerju prebivalstva to je 57‘6: 42-4. Konečnoje zbornica odobrila vse predloge glede državnih podpor vsled usim. Drugi kraji. V soboto je zboroval v. Peterburgu izredni ministerski svet, ki je razpravljal o razpustu ruske go-udarstvene dume Posvetovali so se od 3. popoldne do pozne noči. Seje so se ■udeležili poleg ministrov tudi car, vsi veliki knezi carica mati in Trepov. Sklenili so. da razpuste dumo in naznanijo ruskemu ljudsivii to s posel) niin carjevim ukazom. Carjev ukaz , ki razpušča dumo, je že izšel Ukaz apelira na patriotično razsodnost ruskega prebivalstva, svari pred nepremišljenimi izjavami. Novo dumo sklicuje na 5. marec 1907. Čas volitev še določijo. Drugi carjev ukaz pa določa, da odstopita dosedanji ruski m nisterski predsednik Goremykin in poljedeljski minister Stihinski Oba odstopivša ministra ostaneta člana državnega sveta. Car je imenoval za min sterskega predsednika dosedanjega ministra za notranje stvari Sto-lipina, ki obdrži tudi kot ministerski predsednik notranje zadeve Vsa ruska »zveza železu čarjev poživlja svoje člane na splošno stavko. Dasi so takoj zaplenili oklice, so vendar nalepljeni oklici po železniških vagonih in po postajnih poslopjih. Vse sodi, da stoji Rusija pred velikimi dogodki. V Peterburgu je prebivalstvo pobito, ker se boji da si dajo revolucijske stranke duška s terorističnimi atentati. — Španjski kraljevi dvojici dohajajo še vedno grozilna pisma Bog vedi, kako bo to končal •. NASA DRUŠTVA. Slovensko katol. izobraževalno društvo v Trstu ima sedaj v začetku vsak teden odborove seje. Za prva predavanja se je že trojica oglasila. Prihodnjič upamo da bodemo prinesli že na ančen vspored prvega stvarnega sestanka. Slovenska krščansko socialna podzveza v Trstu je razposlala po tržaško-koprski škofiji u-zorce za udeležbo ua III katoliški shod v Ljubljani ki bode dne 26 27, 28 avgusta Moška Marijina družba v Trstu bode imela dne h. avgusta ob V) uri predp. odborovo sejo, popoldne pa ob ljt svoj redni mesečni shod Letos misli družba prirediti skupno romanje na sv. Goro pri Gorici. Pevski /bor vrlo napreduje. Družba je stopila v vrsto dosmrtnih članov „Zveze Marijinega doma11 in pa «.Zavoda sv. Nikolaja.* Ženska Marijna družba v Trstu je dobila te dni novega voditelja y osebi č g. Frančiška Guština, duhovnega pomočnika pri Nov. sv. Antonu/ Ob tej priložnosti se Marijine hčere in ,sei stre prav iskreno zahvaljujejo dosedanjemu voditelju preč. gospodu kanoniku Frančišku Koscu za njegovo požrtvovalno skrb in ljubezen, s katero je več let vodil Marijino družbo, če tudi je bilo to za bolehnega dobrega gospoda zelo težavno. Bog naj mu na Marijino priprošnjo pop ača ves trud, novega voditelja pa naj nam blagoslovi in ohrani na mnogo let. Slovenska župnijska knjižnica pri sv. Antonu Novem v Trstu. Z veseljem beležimo, da ima knjižnica mnogo čitateljev in čitateljic Nekega dne jih je prišlo 72. Ker pa raste, število od dneva do dneva, prosim > vse kdorkoli more, da pošlje kak rnilodar ali kako knjigo v Trst Vincenco Bellini 2 , IV. Zveza za varstvo deklet je imela dne 2 t, m. svojo redno mesečno sejo v ulici Giacinto Gallina 6 I. n Gospe in gospice, ki čakajo po vrsti na dospele vlake na železnični postaji, da sprejmejo neizkušena dekleta in jih spravijo v po stene roke, so poročale o svojih dogodljajih tekom mese a Na seji se je povdarjalo da je treba pazit. na osebe, ki postajajo oskrbniki mladoletnih otrok. (Zveza je sicer mednarodna, četudi popolnoma katoliška a jo po vsej p avici uvrščamo med .Naša društva“, ker imajo ,n a š a“ sl venska dekleta od nje največ koristi, kakor je razvidno iz letnega loro -ila katero je izdala «Zveza> v slovenskem jeziku in sicer edino v slovenskem jeziku O. U) Tt^r9%\