A
I
številka 37 / letnik 61 / Ljubljana, 30. oktober 2002
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Pri privatizaciji državnih podjetij bodo sodelovali tudi
zaposleni
Pogajanja o socialnem sporazumu so se nadevala tudi v tem tednu. Socialni partnerji s° obravnavali poglavje o konkurenčnosti sionskega gospodarstva v povezavi s prestruk-'Jbranjem podjetij. Dogovorili so se, da bo Jada v postopke privatizacije podjetij v dr-/;iyni lasti vključevala tudi sindikate in dru-
Predstavnike zaposlenih. Državna podjetja nu.i bi prodajali po zaokroženih celotah in ne P° delih. S tem naj bi zagotovili, da ob pro-d Telekoma in podjetij v energetiki ne bi P^šlo do ugotavljanja presežnih delavcev. Kot atT1 je povedal Dušan Semolič, bodo v pro-
gram zagotavljanja konkurenčnosti gospodarstva vključeni tudi programi ustanavljanja novih delovnih mest.
Kot so se dogovorili pogajalci, bo socialni sporazum dopolnjen še s poglavjem o pomoči podjetjem v težavah, reševanju problemov v zvezi z varstvom okolja, spodbujanju novih investicij. Reševanje okoljevarstvenih problemov naj bi bilo tenkočutno, saj bi sicer lahko prišlo do ukinjanja velikega števila delovnih mest. Hkrati so pogajalci še menili, da reševanje okoljskih problemov lahko pomeni tudi odpiranje novih delovnih mest.
Partnerji so načelno soglašali s cilji zdravstvene reforme. Konkreten predlog le-te bo vlada pripravila v januarju prihodnje leto.
Zakon o udeležbi delavcev Dri dobičku Ponovno v parlament
besedah Dušana Semoliča na tiskovni '°nferenci prejšnji četrtek je udeležba de-avcev pri delitvi dobička utemeljena, ker tudi ln' Prispevajo k njegovemu ustvarjanju. Če to možnost uredili na Finskem in v Franih ni nobenega razloga, daje ne bi tudi pri ;as- Tudi zaposleni v Angliji in na Danskem i udeleženi pri dobičku, čeprav to področ-! ui urejeno z zakonodajo. Udeležbo zapos-, |Uh pri dobičku vsebuje tudi priporočilo aveta Evropske unije št. 92/443/EEC iz le-j 992. Strokovnjaki ugotavljajo, da to dobro Pliva na gospodarske rezultate. Zakon o ude-^ i zaposlenih pri dobičku je že bil v par-'Pentarni obravnavi, vendar zaradi pomanj-Jia politične volje neuspešno. ZSSS želi ' ■tične stranke spodbuditi, da udeležbi za-s|enih pri dobičku namenijo ustrezno po-, rn°st. Pri tem naj upoštevajo, da naj bi bilo odbilo	odloženo za tri leta, kar bi
Jetjem omogočilo denar usmeriti v na-
0 besedah Braneta Mišiča je bil predlog i loo3 0 urioležbi delavcev pri dobičku le-od ^ Popravljen na pobudo ZSSS. Načelno 0 P®1"0 je ta predlog dobil tudi na seji eko-sko-socialnega sveta, svoje mesto je do-
bil tudi v sporazumu prejšnje vladne koalicije. Ker se z zakonom več let ni nič zgodilo, je po novem poslovniku državnega zbora izpadel iz procedure. Zato ZSSS predlaga ekonomsko-socialnemu svetu, naj od vlade zahteva ponovno uvrstitev umaknjenega zakona v proceduro.
ZSSS se za ta zakon zavzema, ker bi prispeval k taki plačni politiki, ki bi upoštevala rast produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Ker bi denar začasno ostal v podjetjih, bo bil lahko vložen v razvoj. Možno bi ga bilo uporabiti tudi za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Novi zakon bi tako prispeval k izboljšanju konkurenčnosti gospodarskih družb. Dobro bi bilo tudi, če bi bile za udeležbo zaposlenih pri dobičku uvedene davčne olajšave. Zaradi predlaganega zakona bo prišlo do izpada prihodkov v proračun, vendar je po Mišičevih besedah treba upoštevati, da bi zakon dolgoročno pozitivno vplival na gospodarski razvoj. Udeležba zaposlenih pri dobičku bi tudi zmanjšala pritisk za visoke plače po individualnih pogodbah. Namesto tega bi prišlo do neposredne povezave med rezultati gospodarjenja in izplačili plač.
Poziv za izplačilo 13. plače
Kot vsa zadnja leta tudi letos ZSSS poziva delodajalce, naj skladno z 49. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in ob upoštevanju kolektivnih pogodb dejavnosti in podjetij pred koncem letošnjega leta zagotovijo izplačilo 13. plače iz naslova uspešnosti. ZSSS delodajalce še poziva, naj v decembru izplačajo tudi božičnico, če je to določeno s kolektivno pogodbo ali z dogovorom s sindikatom v podjetju.
Dve skupščini in kongres sindikatov dejavnosti
Prejšnji teden sta bili skupščini Sindikata Glosa in Sindikata vzgoje, izobraževanja in raziskovanja Slovenije (Sindikata Vir), ter kongres Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS).
Delegati na skupščinah in kongresu so delo v preteklem obdobju ocenili pozitivno ter dosedanjim nosilcem odgovornih funkcij le-te zaupali tudi za prihodnji mandat.
Predsednica Sindikata Vir bo tako še naprej Antiča Debeljak, sekretar pa Bojan Hribar, predsednik Glose ostaja Doro Hvalica, SDTS bo predsedoval Franci Lavrač, podpredsednica pa bo Nevenka Knapič.
Poročilom s teh skupščin in kongresa smo namenili kar dobro polovico našega glasila, in sicer strani od 2 do 7 ter 10 in 11.
Predlog za odložilni veto na spremembe zakona o trgovini
Državni svetnik Dušan Semolič je vložil predlog za izglasovanje odložilnega veta na spremembe zakona o trgovini. Za Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) so sporne zlasti določbe spremenjenega zakona, po katerih bodo trgovine odprte lahko vse dni, če se bo delodajalec o tem sporazumel z zaposlenimi. Poslanci so zavrnili amandma sindikata, po katerem bi bilo obratovanje trgovin praviloma omejeno na šest dni v tednu.
Državni svet bo o predlogu odložilnega veta odločal na seji 30. oktobra. Če odložilni veto ne bo sprejet, bo SDTS začel zbirati podpise za zakonodajni referendum.
a enotnos
2

"l št. 37 / 30. oktober 2002
Prvi
kongres
Sindikata
delavcev
trgovine
Slovenije
Odločen boj za humanizacijo dela
V veliki dvorani Gasilskega doma v Žalcu je bil konec minulega tedna prvi kongres Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS). Uvodoma so si delegati in gosti ogledali kratek film o dejavnosti tega sindikata, ki združuje 42.000 članov. Franci Lavrač je zatem pozdravil delegate in goste, katerimi sta bila sekretar ZSSS Milan Utroša in predsednica hrvaškega sindikata trgovskih delavcev Ana Kneževič. Delegatom in gostom kongresa seje pred zaključkom pridružil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je bil pred tem na kongresu sindikata Glosa.
Urediti bo treba
reprezentativnost delodajalskih organizacij in sindikatov
Delovno predsedstvo je najprej dalo besedo gostom. Milan Utroša je opozoril na osrednje naloge ZSSS v naslednjem obdobju, med katere sodijo pogajanja o novem social nem sporazumu. Doslej v Sloveniji ni bil sklenjen še noben socialni sporazum ali drug pomemben dogovor med socialnimi partnerji, pri katerem ne bi tvorno sodelovali in ga na koncu tudi podpisali tudi Svobodni sindikati. Tako bo tudi tokrat.
Utroša je opozoril tudi na razprave o novem zakonu o kolektivnih pogodbah. Po njegovih besedah bo v novem zakonu treba na novo urediti reprezentativnost delodajalskih organizacij pa tudi sindikatov. Pri slednjem pa so Svobodni sindikati naleteli na nasprotovanje nekaterih drugih sindikatov. Kljub temu pa se mo-
Udeležence kongresa je nagovoril tudi sekretar ZSSS Milan Utroša.
rajo sindikalisti v Sloveniji enkrat prešteti in enako velja tudi za delodajalske organizacije. Tako bodo socialni partnerji vsaj vedeli, kdo koga predstavlja, kar je nujno za nadaljnji razvoj socialnega dialoga.
V imenu Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije je udeležence pozdravil sekretar Jovo Labanac. Članom in vodstvu se je zahvalil za sodelovanje ter jih pozval k nadaljnjemu skupnemu boju za pravice delavcev. Predsednik Sindikata gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož pa seje v svojem pozdravnem go-
Delegati in gosti so pozorno prisluhnili razpravam na kongresu.
SPI SLOVENIJE
voru zavzel za še tes-nejše sodelovanje med sindikati storitvenih dejavnosti, kakor je to tudi drugot v svetu.
V imenu Sindikata upokojencev Slovenije je kongres pozdravil Edvard Kupčič.
Opozoril je, da se lahko delavci tudi po upokojitvi še naprej borijo za pravice delojemalcev. Predsednik Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije Alojz Terbuc pa je udeležence kongresa spomnil, da se oba sindikata borita za humanizacijo delovnega časa, zato je njuno sodelovanje še kako pomembno. »Sindikati v okviru ZSSS bomo močni samo, če bomo združeni,« je poudaril Terbuc. Udeležence kongresa je pozdravil tudi predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Drago Gajzer.
Sprejem novega statuta je predlagal Stane Drobnič.
Temeljne naloge so uresničili
Poročilo o delu je jedrnato predstavil Franci Lavrač. »Kar smo se v našem sindikatu dogovorili, smo tudi storili,« je dejal.
Opozoril je na številne uspehe, ki jih je ta sindikat dosegel v obdobju od 1988 do 2002. »Z veseljem lahko ugotovim, da smo v tem obdobju sprejeli nekaj izjemno pomembnih notranjih projektov, kot so prenovljeni statut, sprememba sistema financiranja SDTS, stavkovni in socialn1 sklad ter začetek mednarodnega povezovanja, b' peljali smo tudi nekaj drugih projektov, ki so imel1 za posledico našo notranjo utrditev,« je poudaril Lavrač. »Da smo bili v prizadevanjih zaboljš' ekonomski položaj delavcev v trgovini uspeS' ni, dokazuje tudi dejstvo, da se nam je v minulih letih pridružilo okoli 4000 novih članov. Nas sindikat je v zadnjih štirih letih ustanovil tud1 veliko novih podružnic v podjetjih po vsej Sl°' veniji.«
Lavrač je pred štirimi leti ob izvolitvi nap0' vedal, da se bo SDTS ukvarjal z. odpravljanjem krivic, ki sojini izpostavljeni delavci v trgovini, da se bo notranje utrdil in postal razpoznaven v javnosti. Vse to seje zgodilo.
Odkrito in brez dlake na jeziku je opozori tudi na nekatere naloge, kijih niso uspeli v celo*1 uresničiti. Omenil je zlasti pogajanja o kolektivni pogodbi in boj za ustrezen obratovalni čas prodajaln. Obe bitki za sindikaliste še nista do0' Ijeni.
Čeprav seje po Lavračevih besedah SDTS v minulih letih uspel uveljaviti kot enakopraveu partner v socialnem dialogu, je pri reševanju vpm' šanja obratovalnega časa premalo uspešen, kcr delodajalci v navezi z ministrstvom za gosp0 darstvo vztrajajo pri svojih zahtevah. Zato b°' do sindikalisti začeli uporabljati druge met°de sindikalnega boja.
Lavrač je opozoril tudi, da je kršitev del°v nepravne zakonodaje na področju trgovine v Sl° veniji ogromno, zato sindikat sodeluje z inšp0'"
W Efm ffTTTTHT*"'' ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova 4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčie,tel.01/43-41-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 # E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev . Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: Del0JjLg d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55
cijo za delo. Zoper izkoriščanje delavcev in kršitve delavskih pravic pa se bori tudi z vsemi drugimi oblikami sindikalnega boja.
Po Lavračevih besedah je bil SDTS zelo aktiven tudi v med-narodnih okvirih. S mednarodnimi konferencami, ki jih je pripravil v Sloveniji, je slovensko javnost in pristojne organe opo-/'°nl tudi na probleme, s katerimi se srečujejo slavci v trgovini pri nas.
Kandidatno listo je Bfadstavila Marjeta
NDE posredoval natančne informacije o tem, kako je glasoval kateri poslanec. »Naj se pred volitvami vidi, kako so se do tega pomembnega vprašanja, povezanega s pravicami delavcev, opredelili poslanci oziroma politične stranke, ki jim pripadajo.«
Sindikat delavcev trgovine po Bartolovih besedah v zvezi z obratovalnih časom prodajaln ne namerava vreči puške v koruzo, temveč se bo še naprej boril za zaščito pravice delavcev do počitka. Najprej bo SDTS predlagal državnemu svetu, naj izglasuje veto na zakon, ki ne upošteva amandmaja o omejitvi obratovalnega časa trgovin. Če s tem ne bodo uspeli, pa bodo v sindikatu delavcev trgovine začeli aktivnosti za uvedbo zakonodajnega referenduma o tem vprašanju. Pri tem računajo tudi na solidarnost v ZSSS. »To je moralna dolžnost do delavcev v trgovini,« je dejal Bartol in opozoril, da imajo podobne probleme delavci v trgovini tudi v drugih državah v
® it ko še niso dobljene	icmc ucmvci v ugovmi iuui v urugin arzavan v
Med naloge, ki jih sindikat delavcev trgovi- tranziciji, med drugim tudi na Hrvaškem. »V Slo-ne ni v celoti uresničil, je Lavrač uvrstil uspo- veniji se bomo morali odločiti, kar nam je bolj obijanje sindikalnih zaupnikov. Po njegovih be- pomembno: ali 20 milijard dobička za izbran-
^dah se lahko delodajalcem postavi po robu sa-0 dobro usposobljen sindikalni zaupnik. s >>v vodstvu sindikata delavcev trgovine smo ^ trudili, da bi dosledno uresničili sprejeti pro-krani dela. Ali smo se trudili dovolj ali ne, pa 0^te povedali delegati,« je sklenil Lavrač.
K razpravi seje prvi priglasil sekretar SDTS 'jindi Bartol. Dejal je, daje rdeča nit delova
jjiu sindikata trgovskih delavcev zavzemanje za fntanizacijo pogojev dela v prodajalnah. SDTS
ce, lastnike trgovskih podjetij, ali spoštovanje interesov in pravic družin oziroma delavk ter delavcev v trgovini.
Delegati in gosti kongresa so Bartolovo razpravo pospremili z burnim aplavzom.
Natoje Stane Drobnič predstavil predlog novega statuta SDTS, ki so ga delegati brez razprave soglasno sprejeli.
Dosedanje vodstvo je dobilo še en mandat
Po razrešnici organom SDTS je kandidate za novo vodstvo SDTS predstavila Marjeta Benko. S tajnim glasovanjem so delegati za predsednika za naslednje mandatno obdobje izvolili Francija Lavrača, ki je od 72 prejel 71 gla-
—iui.cu.iju jjugujcv ucia v prouajainan. i J i o oeJev minulem obdobju zlasti odločno boril za ^ejitev obratovalnega časa na šest dni v ted-UjPri tem sije sindikat delavcev trgovine pri-c0. 1 močno podporo v javnosti in v številnih (jIVlinodru/benih organizacijah, vključno z me-
elet>>V /udnJem <)bdobiu je bil° v časnikih in	n r rancija l.avrača, ki je od 72 prejel 71 gla-
o ,tronskih medijih objavljenih veliko člankov	sov. Za podpredsednico je bila v drugem krogu
bratovaluem času v trgovini, kar 95 odstot- ponovno izvoljena Nevenka Knapič. Za člani-$in i■ [U	^do sklonjenih zahtevam našega ce nadzornega odbora pa so bile izvoljene: Ivi-
ie v	a,<<Je dejal Bartol. Po njegovih besedah	ca Gnezda Šuligoj, Dragica Fi javž, Bojana
svet?0-’6!11 letnem Poročil11 !emu vprašanju po- Hauptman, Tončka Jeraj in Jožica Bratanič. p [ veliko pozornosti tudi varuh človekovih Novo vodstvo so delegatke in delegati pozdra-|: Vlc- Sindikat delavcev trgovine pri zagotav- vili z aplavzom.
ro nlLI|Ustre/nil' pogojev delavcem v trgovini dob- Po izglasovanju resolucije o obratovalnem času vJodeluje tutli z inšpekcijskimi službami, za- slovenskih trgovin je program dela SDTS pred-mi nike pa je sindikat dobil tudi med nekateri- stavil sekretar Sandi Bartol. Po njegovih besedah p0^r^udarn'm* delodajalci, ministrstvi in še zlasti je v Sloveniji na pohodu najbolj liberalna obli-
rM^nikov, žal pa nas ne podpirajo ^kateri konkurenčni sindikati, ki ^ Jtašim aktivnostim zasadili celo z v hrbet,« je opozoril Bartol.
b
*solucija o ^fatovainem času 11
l «iuJC oanoi ueiegaie in goste . ngresa obvestil, da državni zbor
^to je Bartol delegate in goste 1
ir
našern državnem zboru podporo
Podprl amandmaja, ki omejuje
fatovalni čas v trgovinah na šest 1 v tednu. To dokazuje, da ima tudi
p ^ttpirjcni kapitalizem, ki ima ^d °čmi samo dobiček, malo pa ko ’'C niar za pravice delavcev. Za-ra)n'b' P° Bartolovih besedah mo-
tal' .j. ' Barmiovin oesedan mo-10(| ‘. titi šibkejše, ščitijo pa pet de-, ajalcev in jim omogočajo ne-
Sandi Bartol je kongresu predlagal sprejetje posebne resolucije o odpiralnem času prodajaln.
11	^ ■ v.
čJ^Mčeno kovanje dobičkov na ra-kratenja delavskih pravic, artol je dejal, da bo uredništvu
Delo SDTS med kongresoma je predstavil dosedanji in novi predsednik Franci Lavrač
Za podpredsednico je bila ponovno izvoljena Nevenka Knapič.
ka divjega kapitalizma, ki prinaša dobičke peščici izbrancev, delavcem v trgovini pa krati osnovne pravice, kijih imajo po ustavi. SDTS se bo potrudil, da bo do začetka prihodnjega leta, ko bo začel veljati novi zakon o delovnih razmerjih, usposobil svoje sindikalne zaupnike. Na ta način bo preprečil, da bi delodajalci zakon izkoristili za odpuščanje delavcev ali kratenje njihovih pravic. Kakor je dejal sekretar SDTS, se podobno kot Slovenija tudi vsa Evropa srečuje z globalizacijo in liberalizacijo, zato delavcem po vstopu naše države v Evropsko unijo ne bo nič lepše. Svoje pravice si bodo morali ob pomoči sindikata izboriti sami.
Zavzel seje tudi za spremembo plačne politike, saj še vse preveč delavk v trgovini prejema zgolj minimalno plačo. S takšno plačo pa ne morejo dostojno preživljati svojih družin. Sindikat ne sme dovoliti, da delavke, ki imajo časten in v svetu priznan poklic, zaradi prenizkih plač izgubijo svoje dostojanstvo.
Po Bartolovih besedah si bo sindikat prizadeval za sprejetje nove kolektivne pogodbe za trgovino, v kateri bodo osnovne plače znatno višje, kar je ena od osrednjih nalog sindikata delavcev trgovine. SDTS bo še naprej sodeloval z inšpekcijo za delo, ki pa je preobremenjena in bi jo država morala okrepiti.
Sindikat delavcev trgovine si bo prizadeval uveljaviti 205. člen kazenskega zakonika Slovenije. Po njem so delodajalci, ki vedoma kršijo delavske pravice, kazensko odgovorni.
Kakor je dejal Bartol, bo SDTS še naprej uporabljal dosedanje in že preizkušene metode. Po njegovih besedah množični protesti v tej dejavnosti niso dovolj učinkoviti, saj jih je težko dobro organizirati. Sindikat si prav tako ne želi, da bi izpostavljal svoje zaupnice in zaupnike ter članice in člane, ki so vsakodnevno pod udarom delodajalcev. Za pravice delavcev se bo v glavnem boril preko javnosti. Pri predstavljanju sindikalnih stališč bodo osrednjo nalogo nosili funkcionarji in zaupniki SDTS in se delavkam in delavcem tako ne bo treba izpostavljati.
Bartolje pozdravil vse predloge za sodelovanje sindikatov storitve-
Ncidciljevanje na naslednji strani
nih in drugih dejavnosti. Opozoril je na pomembno vlogo ZSSS in na to, da SDTS sodeluje v vseh aktivnostih. »Danes smo lahko sindikalisti uspešni in močni samo, če smo dobro organizirani in medsebojno povezani,« je sklenil Bartol.
Po Bartolovem poročilu seje razvila živahna razprava, v kateri so delegati predlagali nekatere dodatne naloge in rešitve. Danilo Sipoš iz Pomurja je predlagal, naj SDTS bolje zaščiti svoje sindikalne zaupnike. Več delegatov pa je govorilo tudi o tem, kako po upokojitvi v sindikatu SDTS zadržati aktivne člane.
Predsednica sindikata trgovskih delavcev Hrvaške Ana Kneževič je opozorila na uresničevanje delavskih pravic v multinacionalkah, na Hrvaškem imajo z njimi slabe izkušnje. Trgovci na Hrvaškem zaposlujejo delavce skoraj sa-
I
t’1
f;


Najbolj zavzetim sindikalnim zaupnikom so na kongresu podelili zlatega merkurja.
Delovno predsedstvo je vodil Ladislav Kaluža.
mo za določen čas, najhuje pa je, ker morajo delavci vse početi. Med drugim čistijo tudi parkirišča in sanitarije, kar je za trgovce že iz sanitarnih razlogov neprimerno, da o njihovem dostojanstvu niti ne govorimo.
Pred zaključkom kongresaje udeležencem spregovoril še predsednik ZSSS. Strinjal se je z Lavračevimi besedami, daje sindikalno življenje sestavljeno iz zmag in porazov. Ob
tem pa poudaril, da sindikat delavcev trgovine ni izgubil bitke za ustrezen delovni čas, saj je vseskozi zelo aktivno deloval v skladu z interesi svojih članov in članic. To pa za sindikat pomeni zmago. Semolič je izrazil vse spoštovanje do vodstva in članov SDTS, saj so vedno aktivno in uspešno sodelovali v projektih in akcijah ZSSS.
Semolič je tudi opozoril, daje Slovenija ratificirala evropsko socialno listino, ki jasno govori tudi o počitku delavcev. Tisti, ki ne razumejo, daje v naši državi nedelja dan počitka, so boj za svoje ozke podjetniške interese pripeljali do absurda, na kar odločno opozarja tudi sin-
dikat trgovskih delavcev. Ob tem pa je po Semoličevih besedah trčil ob interese novodobne elite v Sloveniji, ki ne želi obvladovati samo obratovalnega časa prodajaln, temveč tudi šport, politiko, medije in v skrajni posledici tudi ljudi oziroma sindikate. Tega pa v Svobodnih sindikatih ne bomo dovolili, je sklenil Semolič in novemu vodstvu SDTS zaželel obilo uspehov v pri' zadevanjih v prid delavcev v trgovini in vsega slovenskega delavstva.
Zlati merkurji za leto 2002
Na kongresu so podelili tudi najvišja priznanja Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Zlatega merkurja za leto 2002 so za dolgoletno io uspešno sindikalno delo prejeli Maksimilija0 Breznik, Brane Rihter, Marjeta Benko< Zdravko Matkovič in Nevenka Rajhman. P°' sebno priznanje sindikata pa so podelili Stanislavi Zlatkovski.	. M
Tomaž KselZ
Delegati na 1. kongresu SDTS v Žalcu so sprejeli
Resolucijo
1. kongresa Sindikata delavcev trgovine Slovenije o obratovalnem času prodajaln: 1
1.	Najostreje obsojamo ravnanje poslancev državnega zbora oziroma tistih poslancev, ki niso podprli amandmajev, ki omejujejo obratovalni čas na šest dni v tednu. S tem je najvišji zakonodajni organ v Republiki Sloveniji dokazal, daje Slovenija še daleč od pravne in socialne države, za kar se deklarira v uvodnih določbah ustave.
2.	V vseh razvitih parlamentarnih demokracijah je običaj, da parlament, kot naj višji zakonodajni organ, sprejema takšne zakone, da ščitijo šibkejši člen družbe, to je delavca. Slovenski parlament je s sprejetjem vladnega amandmaja k zakonu ravnal ravno nasprotno, saj je ne le omogočil divjo liberalizacijo obratovalnega časa, temveč dal dodatno spodbudo za še večje in hujše kršitve temeljnih pravic delavcev do počitka, z vsemi socialnimi in sociološkimi posledicami za zaposlene.
3.	Parlament je z izglasovanjem novele zakona o trgovini v Republiki Sloveniji vzpostavil sistem potrošništva oziroma potratništva v najslabšem pomenu besede, pri tem pa zanemaril zdravje delavk in družinske vrednote, ki naj bi bile temelj nacionalnega interesa.
4.	Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo javno objavil imena vseh poslank in poslancev, ki niso podprli amandmaja, ki smo ga vložili preko poslanskih skupin v državni zbor. Objavil pa bo tudi imena poslank in poslancev, ki so ga podprli in s tem pokazali, dajim je mar, v kakšnem
položaju živi in dela slovenska delavka in delavec v dejavnosti trgovine.
5.	Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo prek svetnikov iz vrst delojemalcev takoj sprožil pobudo za razpravo v državnem svetu in uporabo inštituta odložilnega veta na spremembe zakona o trgovini.
6.	Če veto ali ponovno odločanje v državnem zboru ne bosta uspešna, bo začel s pripravami za zakonodajni referendum o omejevanju liberalnega obratovalnega časa v trgovini.
7.	Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo od predsedniških kandidatov v času volilne kampanje terjal, naj se v svojih javnih nastopih opredelijo do grobe liberalizacije obratovalnega časa v slovenski trgovini.
8.	Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo o nastalem položaju in ravnanju oblasti in zakonodajnega organa Republike Slovenije obvestil tuje sindikalne organizacije in tudi asociacije, ki presojajo primernost Slovenije za vstop v Evropsko unijo.

Na skupščini Glose je prejšnji petek sodelovalo več kot 50 delegatov in številni gosti.
Delegati so sprejeli Poročilo, programsko zaobljubo in novi statut. Izvolili so novi glavni in nadzorni odbor, statutarno komisijo ■n častno razsodišče.
Za predsednika je bil tudi v novem mandatu izvoljen Doro Hvalica.
Druga skupščina Glose je bila v pomenljivem okolju, Stanovski dvorani ljubljanskega gradu. /bira prizorišča je po besedah Dora Hvalice, dosedanjega in novega predsednika, najprej kazalec °dnosa do kulturne dediščine, hkrati pa tudi opozorilo graščakom na staro pravdo in nove zahteve.
Hvalica je najprej pozdravil goste, prvega predsednika Glose Rajka Stuparja, Dušana Semoli-C;i' Cirila Baškoviča (državnega sekretarja na mi-n'strstvu za kulturo), kolege iz drugih sindika-’))v: Karmen Leban, Miloša Mikoliča in Draga ^Čern javiča. Pozdravil je tudi ministrico Andrejo l'|hter, ki seje opravičila zaradi drugih obveznosti.
Po uvodnih formalnostih so delegati sprejeli Poslovnik in izvolili delovna telesa.
V svojem govoru je Doro Hvalica dejal:
^ei/ico smo se naučili
. yolilno-programske skupščine so mejniki, ki j*,1 jih postavljamo sami, da bi ob njih pregleda-1 Polja, ocenili pridelek in ugotovili, katero le-< lr[o je morda še mogoče preorati.
So zato, da bi obrisali prah na knjižnih poli-Cah, pospravili gledališke garderobe, prelistali rePertoar, obnovili štafelaje. Da bi z nekdanji-111' Primerjali sedanja delovna razmerja, plačne
Druga skupščina Glose
Zaposleni v kulturi po zaslugi sindikata enakopravni z drugimi v javnem sektorju
Skupščina je bila v lepo aranžirani Stanovski dvorani na ljubljanskem gradu.
Hvalic a, dosedanji in novi pred-
liste, pravico do besede in človeških medsebojnih odnosov.
Da bi ugotovili, ali smo postorili tisto, kar smo obljubili, in zakaj morda ne, in da bi se namenili narediti tisto, kar nam doslej še ni uspelo in kar je treba narediti.
Predsednikov govor je na takšni skupščini pravzaprav nekaj, kar je nepotrebno, ga pa vsi pričakujejo - tudi predsednik.
Zadrega takšnega govora je seveda vsebinske narave. Ne more se namreč izogniti tistemu, kar je že zapisano v poročilu, in predlogu prihodnje programske usmeritve, torej je lahko le povzetek, repriza ali celo plagiat.
Drago, Metka, Alenka, Mira, Božidar, Fredi, Maša, Marko, Renato, Stane, Zora, Ludvik, Majda, Marijana, Pavel, Denis, Jelka, Janez, Silvij, Miroslava, Kristina, Vinko, Jože, Aleš in Jožica - in še mnogi drugi, v preteklih štirih letih smo skupaj opravili veliko delo, pogosto tudi uspešno. Razprava o poročilu naj bo razlog za ovacije ali za natezalnico.
Za prihodnost pa je preteklost pomembna le, če se iz nje kaj naučimo. Moja ocena je, da smo v teh letih dozoreli, da smo se mnogočesa naučili, da smo pametnejši in zvitejši.
Opravili smo veliko tlake, znali smo se izogniti biričem in kaznovati valpte, po pravici nam morda očitajo tudi kako rokovnjaštvo in uspešno smo izpeljali svoj punt.
Vse to je bilo potrebno, da bi zaposleni v kulturi stopili v novo obdobje enakopravni in enakovredni v primerjavi z drugimi v javnem sektorju.
Mnogi se kitijo z našim perjem. Lastijo si zasluge pri pomembni izravnavi plač zaposlenih
v nosilnih poklicih v kulturi, ki smo jo dosegli s pogajanji in s protestnim shodom »Za enakopraven položaj in dostojanstvo zaposlenih v kulturi« 28. maja 2001.
Hvalijo se z zelo uspešno uvrstitvijo zaposlenih v kulturi v kategorijo najbolje plačanih intelektualnih poklicev v državi po novem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, čeprav je dokumentirano dokazano, da je to v celoti zasluga Sindikata Glosa.
Nekateri so se celo z lažmi vrinili v kulturne zavode in med naše člane. Skušajo najedati enotni sindikat, ki sicer ne more nikoli imeti štirideset tisoč članov, ker je v kulturi zaposlenih manj kot štiri tisoč. Lahko pa preprečimo škodljivo drobljenje moči, lahko pomagamo ohraniti dragocen odnos tistih Slovencev do kulture, ki se, med drugim, že desetletja uspešno upirajo poizkusom nekaterih, da bi skrb za kulturo delili (več babic ...) ali da bi jo pritaknili kakemu drugemu ministrstvu (na primer za šport).
Slovenci se pač hranimo s kulturo. Pod razpelom ali tam, kjer je včasih bilo razpelo, imamo skromno knjižno polico. Pesnike, godce in igralce imamo za žlahtne posebneže. Nostalgična romantika? Ne. To so dejstva. Brez kulture nas ni. Z njo se istovetimo.
Kultura pa ni nekaj nedoločljivega, kultura so njeni ustvarjalci in njihovo delo, so ljudje, ki jim je dano to veselje, volja in milost čutiti več, biti ustvarjalen.
Toda slabo plačani, v direktorsko samovoljo ujeti in s pogodbami o zaposlitvi za določen čas prisiljeni v molk, ustvarjalci ne morejo biti ustvarjalni. Beraški, zapiti, lačni in jetični pesniki sodijo
Jelka Brvar, predsednica verifikacijske komisije.
v slabe šolske učbenike in ne v kulturno podobo Slovenije, ki se bo čez dobro leto soočila z agresivnimi kulturami velikih.
Preplavila nas bo evropska kultura, ki ji sicer pripadamo. To je dobro. Če bomo znali vode regulirati, bomo z njimi polja namakali, če tega ne bomo zmogli, bomo žrtev poplav. To pa je slabo.
Toda, na to se lahko pripravimo le z neprimerljivo večjo skrbjo države za kulturo, z bistveno več denarja, z razpoznavno večjim samozavedanjem. Naj mi bo odpuščeno: s predsednikom države npr:, ki bo tudi v prihodnje kdaj stopil v kako gledališče, koncertno dvorano ali muzej.
Sindikat Glosa bo svoj del naloge opravil s predlaganim in upam, s sprejetim programom oz. programsko obljubo za obdobje od 2002 do 2007.
Dosedanje delo kaže na to, da bomo morali biti zelo delavni, vztrajni, tvorni, pa tudi neprijetni, glasni in neprizanesljivi.
In naša posebna skrb? Bolj kot doslej bodo to le pravice članov. Solidarni bomo le, če bodo takšni tudi delodajalci oz. država, ki bo morala priznati sindikatu delo in strošek, ki ga ima, ko zagotavlja priborjene pravice tudi za nečlane, saj s tem opravlja njeno delo.
Ta grad bo torej polno živel le, če bo na njem prostora, dela, jedače, pijače in veselja za vse, za graščakinjo in adjutante, za viteze in oprode, pa tudi za glumače in trubadurje.
Bodimo uspešni.
Za Hvalico so besedo dobili gostje.
Prvi, Dušan Semolič, je najprej ugotovil, da je delo Glose pustilo opazne sledi. Sindikate, združene v ZSSS, druži prizadevanje, da bi bila država krojena tudi po meri delavstva. V tem okviru je tudi Glosa dala svoj prispevek k rezultatom ZSSS. Sindikati vsega žal ne morejo narediti in biti pri vsem uspešni, ne smejo po ostati ob strani in se ne poskusiti bojevati. Ker želijo ljudje živeti boljše, jim morajo sindikati pri tem
ff
Drago Arko
iz Slovenske filharmonije
pomagati. Pomagajo pa jim lažje, če so skupaj in enotni, če so med seboj solidarni in zaradi tega močni.
Z vstopom v Evropsko unijo bomo res kaj
zgubili, vendar nam kulture ne smejo vzeti. Pri tem bo ZSSS delovala skupaj z Gloso in ne boste sami, je zaključil Semolič.
Po besedah Cirila Baškoviča je Glosa pomemben dejavnik v slovenski kulturi. Slovenske oblasti bi morale ustvariti čim ustreznejše razmere za delo kulturnih ustvarjalcev.
Na strokovni ravni je o kulturi doseženo temeljno soglasje. Vendar je večen problem obseg sredstev za kulturo in pravšnost delitve le-tega. O posameznih vprašanjih pa se oblast pogaja s sindikatom, včasih tudi trdo.
Hvala Glosi za dobro sodelovanje in želje za uspešno sodelovanje v prihodnje, je zaključil Baškovič.
Rajko Stuparje najprej spomnil, na sindikalna dogajanja pred dobrim desetletjem. Takrat so nekateri razbijali takratno sindikalno zvezo, drugi pa menili, da sindikat ni več potreben. Oblast se s sindikatom kulture takrat še ni hotela pogajati. Najhuje je, ko se delajo, da te sploh ni.
Pejorativen odnos do kulture je imelo kar nekaj ministrov, eden od njih je hotel vse kulturnike zaposliti le za določen čas. Takratni sindikat kulture je tri leta pritiskal za sprejetje kolektivne pogodbe dejavnosti in si jo tudi izboril.
Prav po zaslugi sindikata se kulturnim delavcem ni zgodilo najhujše, današnji rezultati Glose pa so razveseljivi.
Tudi za naprej je pomembno, da sindikat ostane enoten, saj sicer kulturnikom nihče ne bo dal ničesar več.
Marina Pečar Holc, predstavnica koordinacije sindikatov negospodarstva (sicer iz Fidesa), je omenila, da so sindikati v koordinaciji že prebili
led in nihče do vlade pri metodologiji uvrščanja delovnih mest ne bo več uveljavljal le svojih zahtev. Sedaj nas čaka skupno delo in proti vladi bomo enotni, je poudarila. To tudi pomeni, da ne bomo več toliko gledali drug drugemu na krožnik. Da bi bili uspešni, bo treba stopiti skupaj in kdaj tudi protestirati. Tisti, ki dela, mora živeti človeka vredno življenje, je še poudarila-Karmen Leban, ki je še pred štirimi leti delovala v Glosi, sedaj je sekretarka SGiT, je ugotovila, daje ta sindikat uspel ohraniti svojo identiteto. Izrazila je prepričanje, da bo Glosa uspešna tudi v prihodnje.
Smo na prelomnici, je dejal Bojan Hribar. sekretar Sindikata Vir in vodja pogajalske skupine sindikatov negospodarstva. Da bi ohranili kolektivne pogodbe dejavnosti, bodo potrebna skupna prizadevanja sindikatov. Vse bo sicer pO' trebno postaviti na novo, vendar ne sme biti manj. kot imajo delavci sedaj.
Poročilo verifikacijske komisije ju predstavila Jelka Brvar in povedala, da na skupščini sodeluje 85 odstotkov delegatov.
V razpravi o poročilu je prvi sodelo' val Kristijan Ukmar iz SNG Opera in balet. Menil je, da podpisana kolektivna pogodba velja, vendar ... Predlagal je, naj Glosa skupaj s kulturnim ministrstvom ugotovi, koliko pogodbo res spoštujejo. V Operi, kjer je zaposlen, člU' ni o delovnem času ne veljajo. Njihov direktor si včasih dovoli, da reče, da kaj iz kolektivne pogodbe pri njih ne bo veljalo. Predlagal je, naj se v kolektivne pO' godbe zapišejo še sankcije za tiste, kiji!1 ne bodo pripravljeni spoštovati.
Predlog je utemeljen, saj ima Opera svojsko arogantnega direktorja, je dodal Hvalica.
Drago Arko iz Slovenske filharmonije je predlagal uvedbo kategorizacije vseh kul" turnoumetniških ustanov. Predlog je utemeljilz nastopi orkestra v številnih evropskih prestolnicah, za katere je prejel tudi več priznanj, im11 tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije. Filharmonija s tem daleč presega sloven; ski kulturni prostor. Kljub dokazljivi kakovost' pa je orkester SF obravnavan enako kot druge umetniške ustanove. Ker so kakovost in uspel" nesorazmerni z materialno stimulacijo, je predlagal, da se za SF uredi primeren status. Članov filharmoničnega orkestra ni sram zahtevati p°' večanje osnove za plačilo za 50 odstotkov. Fij' harmonični orkester naj bi s kategorizacijo pri'
Metka Fujs iz Pokrajinskega muzeji Murska Sobota

^°bil status nacionalnega orkestra, kar naj bi se jzrazilo tudi v materialnem priznanju. Sedaj glasbenik z akademsko izobrazbo in petimi leti prakse zasluži mesečno le po 160.000 tolarjev neto.
Kot je poročal predsednik Glosinega častnega razsodišča Vinko Kastelic, so odnosi v sindikatu dobri in zato ta organ ni imel skoraj nič dela. Obravnaval je le spor v Vibi filmu, ki pa je bil rešen po mirni poti.
Po razpravi je skupščina razrešila dosedanje 0rgane Glose in začela obravnavo novega statuta. Najprej je na predlog Hvalice sprejela vse Predlagane amandmaje, takoj zatem pa soglas-n° izglasovala tudi novi statut.
Stane Zupančičje kot predsednik volilne ko-tbisije vsem delegatom poimensko razdelil gla-sovnice. Med štetjem glasov so delegati obrav-jtavali in sprejeli še programsko zaobljubo. Kot Je povedal Hvalica, so se v Glosi odločili, da osta-bejo člani velike družine Svobodnih sindikatov, zaobl juba pa ni pisana kot esej, ampak povsem konkreten akt s konkretnimi cilji. O njih bo na Prihodnji skupščini mogoče natančno poročati.
. V razpravi je prvi sodeloval Marko Simčič 'z MGL. Govoril je o nujnosti spoznanja, da se 'bora tudi kultura prilagoditi spremenjenim raz-'berarn. Po vstopu v Evropsko unijo bomo mo-bdi uveljaviti svoj delež pri razvoju evropskih kultur. Doseči bo treba, da bo naša kultura v Ev-r°pi prepoznavna, če pri tem ne bomo uspešni, b°mo padli na raven folklore.
. Delitve v kulturi na gledališča, muzeje, knjiž-n‘c'e, galerije in arhive ne smejo postati same sebi "brnen, med njimi bo treba v skupnem kultur-"ern prostoru najti stične točke in jih skupaj po-"uditi evropski javnosti. Absolutno pa se moramo °dpovedati delitvi na kulturne institucije in alternativne oblike, tudi delitvi na ljubiteljstvo in Profesionalizem.
Vzgoja in izobraževanje sta po Simčičevih be-Sedah premalo povezana s kulturo. Gledališki brnaterizem, literarno ustvarjanje in likovno Ustvarjanje izginjajo iz šolskih programov. To Se ne dogaja zaradi tega, ker ljudje tega ne bi hoteli, ampak zaradi pomanjkanja denarja.
Zaradi tega se je treba zamisliti nad financi-tenjem kulture, ki v veliki meri poteka prek pro-tečuna države in lokalnih skupnosti. Koliko kdo . °bi denarja, je odvisno od številnih predpisov u vnaprej podpisanih pogodb, ne pa od ponudb kulturnih ustvarjalcev. Čeprav država z denar-tern razmetava, pri kulturi varčuje. Prav nobe-"u analize ni, ki bi ugotavljala, kako se je de-"ur, vložen v kulturo, obrestoval.
Ko bomo prišli v Evropsko unijo, bo za nas
bistveno, da bomo prepoznavni. Kultura daje velike možnosti, saj je zelo na očeh. V razvojnih načrtih bi zato kulturi morali dati prednost. Bistveno, vsaj za 50 odstotkov, bi morali povečati tudi sredstva za kulturo.
Sindikat Glosa bi o tem moral najprej prepričati svoje kolege izjavnega sektorja, industrije in storitvenih dejavnosti. Zatem bo Glosa lahko zahtevala, da vlada to vprašanje uvrsti na dnevni red ekonomsko-socialnega sveta, je razpravo končal Simčič.
Metka Fujs iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je govorila o varstvu kulturne dediščine in položaju zaposlenih v tej veji kulture. Skupščini je med drugim predlagala, naj se zavzame za skladen regionalni in kulturni razvoj (njeno razpravo bomo v celoti objavili v prihodnji številki).
Jože Mraz, igralec MGL, je govoril o problemih starejših igralcev. Dogaja se jim, da jih po 25 letih dela in pri 50. letu starosti umetniško vodstvo začne izključevati oziroma odrivati od resnih nalog (tudi njegovo razpravo bomo v celoti objavili v naslednji številki).
Denis Miklavčič, predsednik samostojnega sindikata filmskih in televizijskih ustvarjalcev, je opozoril na neugodne pogoje njihovega dela. Skupščini je predlagal, naj sprejme resolucijo o samostojnih delavcih v avdiovizualni dejavnosti.
Med drugim je ugotovil, daje delovni čas umetnikov neomejen in da nimajo niti pravice do počitka med delom. Ne plačujejo jim prehrane med delom, nadur, nočnih in nedeljskih ur. Nimajo tudi možnosti dodatnega izobraževanja. Čeprav slovenski film doživlja zavidljive uspehe, so ustvarjalci v položaju drugorazrednih državljanov.
Čeprav je kakovost filmov zrasla, slovenski film še mi konkurenčen evropskemu, saj ekipe delajo na amaterski način. Ljudje delajo do skrajnih fizičnih zmožnosti in tudi bolni, edini mo-
tiv jim je ljubezen do svojega dela. Po izločitvi neavtorskih poklicev iz razvida samostojnih delavcev v kulturi se večina filmskih delavcev lahko zaposli le s statusom samostojnega podjetnika. To je paradoksalno, saj je kultura neprofitna dejavnost. Ker GZS ni pristojna za kulturo, so samostojni filmski in televizijski delavci ostali brez sogovornika in prepuščeni sami sebi.
Skupščina Glose naj zato po Miklavčiču sprejme posebno resolucijo o samostojnih delavcih v avdiovizualni dejavnosti. Z njo naj od kulturnega ministra zahteva, da se opredeli do te dejavnosti in izkaže interes po kakovostni produkciji z ustrezno kadrovsko politiko.
Sindikat Glosa naj bi iskal sogovornike za ureditev statusa in razmer v avdiovizualni dejavnosti. Prizadeval naj bi si za umestitev te dejavnosti v slovenski nacionalni program, oblikovanje kadrovske politike s poudarkom na izobraževanju in usposabljanju samostojnih delavcev v kulturi, novo ureditev statusa samostojnih filmskih ustvarjalcev, vrednotenje poklica na podlagi pravilnika društva slovenskih filmskih ustvarjalcev in podpis kolektivne pogodbe za samostojne filmske in televizijske ustvarjalce.
Po končani razpravi so delegati soglasno sprejeli programsko zaobljubo, dopolnjeno s predlogi iz razprave.
Stane Zupančičje zatem razglasil izid volitev. V glavni odbor Glose so bili izvoljeni Drago Arko, Fredi Sirk, Kristijan Ukmar, Marko Simčič, Maša Uran, Metka Fujs in Mira Kja-baj. Člani nadzornega odbora Glose so postali Darinka Čobec, Miljenka Per in Nadja Stra jnar Zadnik. Člani nove statutarne komisije so Janez Kocjan, Jelka Brvar in Marta Starbek Potočan, člani častnega razsodišča pa so Aleš Stopar, Jože Mraz in Vinko Kastelic.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen Doro Hvalica.
Franček Kavčič
Takšno delo te notranje bogati
Nada Košir je z dvomi in strahom prevzela vodenje Sinlesa v Jelovici, zdaj pa jo to zahtevno delo že veseli
Nada Koširje v Jelovici predsednica Sinlesa nekaj mesecev, aktivno pa seje v sindikat, točneje v izvršilni odbor, vključila kakega pol leta pred izvolitvijo za predsednico. Zato je funkcijo sprejela z nemalo strahu, ali jo bo sploh sposobna opravljati. Zdaj se veselo nasmeje, ko pripoveduje o teh prvih dvomih, in čeprav priznava, da je vodenje sindikata zahtevnejše, kot si je sploh lahko mislila, je v delu za sindikat začela uživati. »Takšno delo notranje bogati človeka, pa tudi naučila se bom marsikaj novega,« je dejala.
Ko je letos poleti njena predhodnica Olga Drabigova odšla na delovno mesto sekretarke v območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko, so v sindikatu Jelovice med člani poizvedovali, koga bi hoteli imeti za predsednika. Koširjeva je bila takrat v bolniški. Toda nihče v tovarni ni hotel sprejeti te funkcije, pa se je nekdo spomnil Nade. Seveda je tudi ona odklonila, češ daje v bolniškem staležu, poleg tega pa tudi nima dovolj izkušenj s sindikalnim delom.
Potem pa seje sestal izvršilni odbor in se ponovno odločil ponuditi funkcijo predsednika sindikata Nadi Koširjevi. Novico in željo soji sporočili domov, saj je še bila v bolniški. Tokrat ni več mogla odkloniti, čeprav prav vesela ni bila. Bala se je, kako bo to funkcijo zaradi pomanjkljivih izkušenj lahko opravljala. Odkod je izviral strah pred prevzemom vodenja sindikata, morda tudi iz odnosa vodstva do sindikata?
»Ne, sploh ne, bala sem se le tega, da posla ne bom zmogla, vsaj ne v takšni meri, kot ljudje pričakujejo. Morda se poslovni rezultat podjetja ne more izboljšati tako hitro, kot si delavci želijo. Zaradi tega morebiti tudi na sindikat pritiskajo bolj kot je potrebno. Iz težav je namreč težje priti kot vanje zaiti. Jaz mislim, da je generalni direktor Bojan
Starman zelo prizadeven, da se zelo bori za Jelovico in da se rezultati tega prizadevanja že kažejo. Žal pa še ne pri plačah, vendar se te prej, dokler položaj podjetja ne bo trdnejši, ne bodo mogle kdo ve kako popraviti.
Bila sem zaposlena v nabavi materiala, pri njegovem prevzemu in vem, da je bilo v preteklosti težko nabavljati, ker Jelovica ni bila zmožna plačevati dobav. Po prihodu Starmana pred približno letom dni seje marsikaj izboljšalo.«
Kaj na primer, če se že plače niso?
»No, plače so redne, dobimo jih vsak mesec, kdaj pa kdaj sicer z nekajdnevnim zamikom in še vedno jih dobivamo v dveh mesečnih obrokih. Generalni direktor pravi, da bi morda lahko do novega leta plače izplačevali v enem kosu, kar bi bilo tudi za podjetje boljše.
Dobave materiala pa so se v tem času močno izboljšale in podjetje je poplačalo veliko zaostalih terjatev.«
Kljub težavam v Jelovici niti pod starim vodstvom ni bila uvedena prisilna poravnava?
»Ne, tega ni bilo in tudi Starman ni bil za tak ukrep. Dejal nam je, da vidi prihodnost podjetja in da se bo po petletnem načrtu, ki gaje izdelal, podjetje postavilo na noge.«
Kakšen je odnos vodstva do sindikata?
»Dober, direktor se odziva na naša povabila na sestanke, vsak mesec pripravi poročilo o stanju v tovarni tako za sindikat kot za svet delavcev. V rokah imam zadnjega, za september, ki govori o dokaj ugodnem mesečnem poslovanju.«
Ste članica sveta delavcev?
»To nisem, me pa vedno vabijo na sestanke kot predsednico sindikata.«
Ali se vam je plača v tem letu kaj popravila?
»Samo kar se je morala zara-
di eskalacijske klavzule, sicer pa ne. Res pa je, da pregleda nad gibanjem plač zdaj nimam, saj sem bila pol leta v bolniški.«
Nemara vam podjetje česa ne izplačuje, denimo regresa?
»Ves regres nam direktorje obljubil izplačati do konca novembra. Sredi oktobra, točneje 19. oktobra, je podjetje izplačalo zadnji obrok regresa za lansko leto. Generalni direktor pa naj je takrat tudi obljubil, da bo regres za letošnje leto izplačal v novembru, in to v dveh delih. Upam in hkrati verjamem, da se bo tako tudi zgodilo. Delavce regres zelo zanima in me velikokrat sprašujejo, kako bo z izplačilom. Jaz sem namreč dosti v stiku z ljudmi, saj se velikokrat gibljem po proizvodnih obratih.«
Ali se je v teh kriznih časih število zaposlenih kaj zmanjšalo, je bilo kaj presežnih delavcev? »Starman je dejal, da tega ukrepa ne bo uporabil. Pod prejšnjim vodstvom pa so, kolikor vem, delo izgubili samo delavci, ki so bili zaposleni za določen čas.«
Koliko vas je trenutno zaposlenih?
»Točno 625 ljudi dela v Jelovici. Od tega nas je v Sinlesu okoli 450. V Jelovici je samo sindikat Sinles.«
Trdite, da ste neizkušeni v sindikalnem delu. Ali si poiščete pomoč, denimo na območni organizaciji ZSSS?
Ker sem na tej funkciji neizkušena, pogosto poiščem pomoč na območnem odboru pri sekretarki Olgi Drabigovi, ki je bila predsednica sindikata Jelovice pred menoj. Njena pomoč je zaradi izkušenj, ki jih ima pri delu v sindikatu, zame zelo dragocena. Ker nimam dovolj izkušenj in znanja, potrebnega za delo na funkciji, ki sem jo zasedla, se nameravam zelo intenzivno udeleževati izobraževalnega programa v sindikatu.«
S čim se kot predsednica sindikata trenutno najbolj aktivno ukvarjate?
»V Sinlesu je bila v zadnjih tednih v teku akcija zbiranja podpisov v podporo prizadevanjem sindikata za začetek pogajanj z delodajalci za zvišanje izhodiščne plače. Delodajalci so do zdaj pogajanja odklanjali. Silno si želim, da pri tem sindikatu ne bo treba poseči po najtrših pogajalskih prijemih, ampak da bo delavska podpora sindikalni akci-
Nada Košir: Niti predstavljala si nisem, kako zahtevno je vodenje sindikata v podjetju, toda takšna naloga te hkrati tudi notranje zelo obogati.
ji dovolj, da si bodo delodajalci premislili. Vsaj nam v Jelovici je zdajle, ko si vsi skupaj zelo pri' zadevamo postaviti podjetje spe1 na noge, mir zelo potreben.
Seveda imamo tudi v Jelovici nizke plače in o tem sindikat direktorja kar naprej opozarja. DC' lavci v tretjem plačilnem razredu imajo denimo okoli 75.000 tolarjev plače. Direktor nam je do zdaj odgovarjal, da v resnici manj kot 90 tisočakov nihče ne bi smel dobiti. Toda za zdaj pogoji za povečanje plač še niso dozoreli-Jaz sem to razumela takole: ko bo podjetje stalno poslovalo pozitivno, no, pozitivno smo po direktorjevih podatkih poslovali že julija in septembra, bodo tudi pla' če lahko izboljšane. Mislim, da bo uprava potem, ko bo podjetje začelo poslovati z dobičkom, sama od sebe poskrbela, da bodo plače višje, kot so zdaj.« Kako uspešni ste bili pri zbiranju podpisov med zaposlenimi?
»Pri nas smo zelo uspešni prj zbiranju podpisov tako med član1 sindikata kot med preostalimi delavci. Razen vodilnih so nam podpise podpore dali tako ljudje v proizvodnji kot zaposleni v režiji. Med režijske delavce sem šla zbirat podpise z občutkom, da me ne bodo veseli. Toda ljudje so le zahtevali obrazložitev, in k° sem jim pojasnila, s kakšnim na' menom zbiramo podpise, so pod'
pisali- .
Ob tem pa moram dodati. u sem pred kratkim direktorju Stat manu povedala za akcijo zbifa nja podpisov in o njeni uspešnos ti. Pri tem mi je odvrnil, da se o s povišanjem plač strinja tu
brez zbiranja podpisov in da se pripravljajo nove pogodbe. Poslej bo v Jelovici izhodiščna Plača na ravni zakonsko določeno minimalne plače. Dejal je tudi, da se bodo plače po individualnih pogodbah znižale. In teh plač je v našem podjetju kar precej.« Kaj še drugega počnete v sindikatu?
»Prav te dni sem bila prisotna Pri svoji drugi disciplinski obravnavi zoper nekega delavca, kar sem predsednica sindikata. V pod-jotju smo imeli nekaj primerov alkoholizma, vendar moram reči, da drakonski disciplinski ukrepi nikoli niso bili predlagani.
Morali pa smo tudi prepriče-vati ljudi, daje kdaj pa kdaj treba sprejeti tudi več dela. Upra-ya je pridobila več naročil, zato Je treba včasih delati tudi nadure, kar nekateri sprejemajo z razu-nievanjem, nekateri se pa temu uPirajo. Zaradi odklanjanja de-'a gre potem kdo tudi pred dis-c'Plinsko komisijo.
. Neka delavka mi je dejala, da 'mam premalo znanja, da bi jo mhko zagovarjala pred disciplin-sko komisijo, in si je najela dru-§o zagovornico. Čeprav ji zaradi odklanjanja dela ni grozila dru-8;l kazen kot odvzem dneva do-Pusta.
Delavcev, ki niso člani sindikata, pa ne morem zastopati kot Pjihova branilka pred disciplin-sko komisijo.
Sicer pa pripravim enkrat medeno sestanek sindikata. Ljud-Jo me med delom sprašujejo vse Mogoče, kdaj bo urejeno to, kdaj °no, tako da se nabere kar pre-eeJ gradiva. Na sestanku prine-Sejo svojo malho tudi drugi čla-izvršilnega odbora, iz vsega te-§a izberemo, kar je primerno za vPrašanja direktorju in s tem se Potem najavimo. Moram reči, da direktor dobro odziva na na-Se pobude, odgovarja na vpraša-Nt, tudi neprijazna. Čeprav se-Veda ni kriv za položaj, v kate-rem se je Jelovica znašla. Težavo so se skuhale v minulih dese-. letih, krivcev zanje pa v podolju ni več.
.. No, računam, da se bomo pobra-'j saj so prvi rezultati že tu, tudi P ače so redne, kar je precej po-embno. Tudi mu zaupam, da bo tosnji regres izplačan do konca I ovembra. To je prvo, kar me de-^avei, vsi po vrsti, sprašujejo. To i°.Predvsem proizvodni delavci, aJti v upravni stavbi se dosti ne I . Jern’ poleg tega pa tam zapos-n n' n°vice zvedo takoj, ko nasta-J°, delavci v proizvodnji pač ne. n ljudje so zadovoljni, ker sin-
dikalna predsednica prihaja mednje in jih obvešča.«
Ali se, ker ste začetnica, pred direktorjem kaj tresete?
Ko sem šla prvikrat kot predsednica sindikata k njemu, sem se res kar malo tresla od treme ali strahu, tako da niti pisati nisem znala. Imam navado sama zase pisati zapisnike na vsakem sestanku. Imam pa tudi navado, da na pogovore, zlasti kadar se o čem pogajamo, ne hodim sama, ampak v izvršilnem odboru izberemo štiri ali pet člansko pogajalsko skupino.«
Ali je podjetje delavcev dolžno še kaj drugega kot regres?
»Gre še za 13 odstotkov plač iz prejšnjega leta, ko smo vsi zaposleni dvakrat prispevali po 13 odstotkov bruto plače za nabavo materiala. Deloma smo to že dobili povrnjeno, preostali del pa naj bi dobili do konca tega leta.« Ali ste zaposleni lastniki podjetja?
»V ne prav velikem odstotku. Pred leti smo spremenili svoje terjatve do podjetja, dolžno nam je bilo del plač, v lastniške deleže. Mnogi, tudi jaz na primer smo svoje deleže že prodali. Direktor je nedavno tega povedal, daje zdaj delnica Jelovice vredna 75 tolarjev. Dejal pa je tudi, da bo po uspešni realizaciji njegovega petletnega načrta sanacije podjetja njena vrednost narasla na 3000 tolarjev.«
Nemara sindikat organizira tudi ozimnico? »Seveda. S tem se ukvarja naša blagajničarka, že leta dolgo. V podjetju, kjer je plača nizka, je ta vloga sindikata kar pomembna.
Izleti pa nam ne uspevajo, zadnja dva sta zaradi slabe udeležbe odpadla. Domnevam, da so izleti za naše zaposlene kljub sindikalnemu sofinanciranju po 2500 tolarjev za enodnevni izlet oziroma po 5000 tolarjev za dvodnevnega prevelik finančni zalogaj. Za dvodnevni izlet mora član sindikata na koncu koncev odšteti še 16.(XX) tolarjev iz svojega žepa. Potem smo poskusili organizirati enodnevni izlet, pa tudi ni bilo zanimanja.
S takimi zadevami se ukvarjamo v sindikatu. Razmere zagotovo niso idealne, toda tega takrat, ko sem funkcijo prevzela, nisem dobro vedela, v kaj se spuščam. Kljub temu mi pa ni žal, saj se bom s tem delom notranje obogatila, ne samo naučila dosti novega.«

Sindikalna lista
Oktober 2002	Gospodarske dejavnosti Javni sektor’
(temelj je SKP	(nekdanje
za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT	SIT
Prvi del
1. Dnevnice -	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) -	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	3.500.00 1.750.00 1.218.00	4.363.00 2.180.00 1.518,00
2. Kilometrina (od 14. 5. 2002 dalje)	55,47	55,47
(od 28. 5. 2002 dalje)	55,92	55,92
(od 11. 6. 2002 dalje)	54,54	54,54
(od 25. 6. 2002 dalje)	54.75	54.75
(od 9. 7. 2002 dalje)	54,99	54,99
(od 23. 7. 2002 dalje)	54,84	54,84
(od 20. 8. 2002 dalje)	55,41	55,41
(od 3. 9. 2002 dalje)	55,50	55,50
(od 17. 9. 2002 dalje)	56,16	56,16
(od 1. 10. 2002 dalje)	56,22	56,22
(od 29. 10. 2002 dalje)	55,83	55,53
3. Ločeno življenje’	92.305,00	63.880,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2002)	
- po SKPGD (na delovni dan)	690,00	690,00
Drugi del
1. Jubilejne nagrade		
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		53.534,00
- za 10 let	67.612,00	
- za 20 let	101.418,00	80.301,00
- za 30 let	135.224,00	107.068,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	461.526,00	696.150,00
	oziroma dve plači	oziroma tri plače
	delavca, če je to	delavca, če je to
	zanj ugodneje	zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči'		107.068,00
- po SKPD - ob smrti delavca	137.810,00	
- ob smrti v ožji družini 68.905,00		—
4. Minimalna plača (od 1. 8. 2002)	101.611,00		101.611,00
5. Zajamčena plača (od 1. 8. 2002)	49.568,00		49.568,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj (od 26. 4. 2002)	125.805,00	125.805,00
- ali največ	160.418,00	
(70 % povprečne slovenske plače)		
* 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v gospodarstvu (najnižji - minimalni znesek) je določen z Aneksom h kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti 26. 4. 2002.
Strokovna služba ZSSS
B. R.
Četrta skupščina Sindikata Vir
Nezmanjšane pravice zaposlenih v novo kolektivno pogodbo dejavnosti
Prejšnji četrtek je bila 4. skupščina Sindikata VIR. Več kot 30 delegatov je sprejelo poročilo o delu v minulem obdobju, program dela do leta 2006 in izvolilo predsednika, sekretarja in člane nadzornega odbora. Predsednica bo tudi v novem mandatu Antiča Debeljak, sekretar pa Bojan Hribar.
V svojem uvodnem govoru je Debeljako-va med drugim dejala:
“Minula leta so bila zelo pestra, saj seje bilo treba nenehno pogajati in usklajevati, največkrat o kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje. Sindikat si je pri tem prizadeval za povečanje dodatkov, s čimer je želel ustvariti sprejemljivejša razmerja med poklici v javnem sektorju. Dosegali smo kompromise, s katerimi pa nikoli nismo bili povsem zadovoljni. Ker so podobno ravnali tudi drugi sindikati, so bila pogajanja stalnica. Za takšne razmere je odgovorna vlada, kije s svojo nestrokovnostjo in nedoslednostjo pri vodenju plačne politike rušila razmerja med primerljivimi poklici.
Republiški odbor si je prizadeval za dolgoročno ureditev razmerij med plačami strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in plačami zdravnikov, kar je na pogajanjih z grožnjo stavke tudi dosegel.
Na tej podlagi je sindikat skupaj z drugimi sindikati konec marca 2001 podpisal spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti, v katere je bilo poleg povišanih dodatkov vgrajenih več varovalk. Sprejetje bil tudi pravilnik o napredovanjih, po katerem lahko vsi zaposleni napredujejo za pet plačilnih razredov.
Vladaje v minulem obdobju skušala omejiti pravico zaposlenih do stavke in s tem sin-
Antica Debeljak, dosedanja in nova predsednica Sindikata Vir.
dikate izriniti na rob dogajanj. Vsi sindikati javnega sektorja skupaj so ta poskus poskušali nevtralizirali.
Pri zakonu o razmerjih plač v javnem sektorju je vladi uspelo porušiti enotnost sindikatov. Zaradi tega je ta zakon vlada v drugo državnozborsko obravnavo vložila, ne da bi s sindikati podpisala akt o usklajenosti. Sindikati so zaradi tega zahtevali, naj se zakon vrne v usklajevanje, vendar je minister Rado
Delegati so vse listine sprejeli soglasno.
Bojan
Hribar,
dosedanji
in novi
sekretar
Sindikata
Vir.
Bohinc nekaj sindikatov prepričal, naj nadaljujejo pogajanja, češ da šolski sindikati na p°' gajanjih le zavlačujemo.
Ko so se pogajanja o zakonu obnovila, sindikati več niso bili enotni. Le sindikati s področja vzgoje in izobraževanja so za nadalje-vanje pogajanj pripravili usklajepe amandma-je, vsi drugi sindikati pa so imeli le svoje amandmaje.
Vladaje bila zaradi sindikalne neenotnosti v veliki prednosti in je amandmaje mirno zavračala in je zato bil zakon pred koncem aprila tudi sprejet.
Sprejeti zakon ima kar precej pomanjkljivosti. Kot prvo ne vsebuje orientacijskih delovnih mest, ki bi kazala razmerja med poklici v javnem sektorju. Poleg tega praktično ukinja možnost kolektivnih pogajanj o dodatkih za posebne obremenitve zaposlenih Omejuje tudi število napredovanj in obseg sredstev za nagrajevanja uspešnosti na pet odstotkov. Manjka mu tudi napotilna norma za kolektivna pogajanja o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju.
Sindikat Vir se je kljub vsemu temu zavezal, da bo sodeloval na pogajanjih o kolektivnih pogodbah, ki bodo sklenjene na podlagi zakona o razmerjih plač.”
Udeležence skupščine so zatem pozdra- Dušan Semolič vili Dušan Semolič v
imenu ZSSS, Mirko Zorman, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza.
Po Semoličevih besedah so lahko člani Sindikata Vir ponosni na opravljeno delo. Svojih dosežkov ne smejo podcenjevati, saj bi bi1 brez sindikata zakoni precej drugačni. Zarodi tega je med sindikalisti potrebno več samospoštovanja. Noben minister in nobena vlo da ne sme pri sprejemanju odločitev iti n11
^ volilno skrinjico je bilo kar nekaj dela.
mo sindikata. Računati mora na njivo sodelovanje, saj podoba države ne sme nastajati Po volji različnih elit.
Svoj pozdrav je Semolič zaključil z želja-mi. da bi bil Sindikat Vir uspešen tudi v no-Vem mandatnem obdobju. Svoje cilje naj bi dosegal samostojno in tudi povezan v ZSSS.
Mirko Zorman je sindikat, čeprav ima tudi Pravico do boja, pozval k nadaljnjemu sodelovanju in pogajanjem. Če bodo partnerji sku-Paj dosegli, da bo področje vzgoje, izobraže-vanja in raziskovanja dobilo dovolj pomembno družbeno mesto, se zaposlenim ni treba bati njihov položaj. Več sodelovanja bo mogoče doseči tudi pri načrtovanju razvoja dejavnosti.
bodo rešitve prej dobro pretehtane, jih bo P° Zormanovih besedah lažje izvajati. Državni Sekretar je opozoril tudi na zmanjševanje šte-vda otrok v šolah in nujnost nenehnega dodatnega izobraževanja. V šolah pridobljeno ^'anjc zaposlenim ne zadošča več za oprav-Uanje dela, za ohranjanje konkurenčnosti na lrgu dela je potrebno vseživljenjsko učenje. Branimir Štrukelj je naprej menil, daje bi-
0	sodelovanje obeh sindikatov v preteklosti ^orno in da sta skupaj uspela izboljšati po-°2aj zaposlenih. Pri ključnih vprašanjih iz-h°ljŠevanja socialne varnosti zaposlenih v raz-. erjih z vlado sta bila oba sindikata enotna 'n 2ato uspešna. To je dobro izhodišče za bo-. °de delo, ki bo potrebno pri dokončnemu ure-
novega plačnega sistema. Pri teh vpra-,anjih - najpomembnejša bodo nova kolek-■Vna pogodba o metodologiji uvrščanja tipič-’h delovnih mest, splošna kolektivna pogodba /a javni sektor in nova kolektivna pogodba 'a vzgojo in izobraževanje - pa je še veliko eJT ki se jim bo treba pri delu izogniti.
Oba sindikata naj bi po Štrukljevih bese-ah na pogajanjih vztrajala pri ohranitvi vseh ^dogovorjenih rešitev. To bo težko, saj bo-zaradi zmanjševanja števila otrok in vlad-
1	,?a varčevanja v dejavnosti verjetno nasta-1 Presežni delavci.

Glavni tajnik je Sindikatu Vir zaželel še naprej plodno delo in vzorno medsebojno sodelovanje obeh sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja.
Poročilo o delu v preteklem obdobju je predstavil Bojan Hribar. Na pogajanjih je sindikat temeljni cilj - realno naraščanje plač - dosegal z združevanjem moči s sindikatom Sviz in v koordinaciji sindikatov negospodarstva. Čeprav seje pri zakonu o razmerjih plač v javnem sektorju enotnost sindikatov skrhala, sedaj kaže, da bodo sindikati znova strnili vrste. To je že opaziti na pogajanjih o kolektivni pogodbi metodologiji uvrščanja orientacijskih delovnih mest. To je pomembno, ker so pogajanja v dejavnostih prejšnja leta pogosto rušila sprejemljiva razmerja med plačami v različnih dejavnostih.
Pomemben dosežek minulega obdobja je tudi aneks kolektivne pogodbe, ki uvaja selektivne nelinearne dodatke, zaradi katerih so se razlike v plačah zmanjšale.
Delegati so poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju potrdili brez razprave.
Poročilo nadzornega odbora je predstavil Bojan Kramar. Po njegovih besedah nadzorni odbor ni ugotovil nobenih nepravilnosti, finančno poslovanje je bilo pregledno in skladno z listinami. V poročilu nadzornega odbora ni nobenih zadržkov za razrešnico dosedanjemu vodstvu in organom Vira, je zaključil Kramar. Delegati so razrešnico tudi soglasno izglasovali.
Takoj zatem so delegati določili kandidatne liste in opravili volitve.
Predsednica vo-	O udeležbi na
lilne komisije je	skupščini je poro-
bila Mojca Bekš. čala Vlasta Mlinarič.
Program sindikata Vir je predstavil Bojan Hribar. Za osrednji cilj je označil prizadevanje, da bi v novo kolektivno pogodbo dejavnosti vnesli vso vsebino aneksa kolektivne pogodbe dejavnosti. Na pogajanjih bo treba paziti tudi na to, da bodo pogoji za napredovanje v vzgoji in izobraževanju enaki kot v drugih dejavnostih. Posebej si bo sindikat prizadeval za ustrezno razvrstitev tehničnih, administrativnih in drugih delavcev.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bo sindikat skušal urediti v kolektivni pogodbi dejavnosti in to tako, da bi del premije krila država kot delodajalec.
Sindikat Vir bo skušal na položaj svojih članov vplivati tudi prek posebnega sveta za sistem plač v javnem sektorju, v katerem bo imel svoje mesto. Sodeloval bo tudi v aktivnostih ZSSS in v povezavi z drugimi sindikati.
Branimir Štrukelj,	Bojan Kramar,
glavni tajnik Svi-	predsednik nad-
za.	zornega odbora.
Sindikat Vir bo deloval kot samostojna (tudi v finančnem smislu) interesna organizacija.
Tudi predlog programa so delegati soglasno potrdili z dvigom rok.
Volilna komisija je ugotovila takle rezultat:
-	za predsednico je bila z 31 glasovi izvoljena Antiča Debeljak,
-	tudi kandidat za sekretarja Bojan Hribar je prejel 31 glasov,
-	za člane nadzornega odbora sta bila v prvem krogu izvoljena Bojan Kramar in Inka Jazbinšek, v drugem krogu pa še Mateja Zekš.
V	nadaljevanju skupščine je Bojan Hribar poročal o pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest v plačilne razrede. Do konca oktobra so bili le trije pogajalski krogi. Kolektivna pogodba pa naj bi bila sprejeta do konca novembra, v nasprotnem primeru ima vlada pravico to področje urediti s sprejetjem posebne uredbe. Po zakonu je kar 64 plačilnih razredov, uzakonjeni so razponi ter določene naj višje in najnižje plače.
Predstavniki sindikatov so že v začetku septembra ugotovili, da metodologija, kot sojo pripravili v vladi, presega meje, določene z zakonom. Do vladnega predloga so bili kritični tudi zaradi tega, ker ni bil dan v obliki kolektivne pogodbe. Menili so tudi, da vlada skuša v treh mesecih rešiti to, kar ni uspela vse od leta 1996. Sindikati javnega sektorja, ki sodelujejo v koordinaciji, pri tej zadevi do vlade nastopajo enotno. To je zelo zahtevno, saj po novem v koordinaciji sodeluje kar 16 sindikatov javnega sektorja. Sindikati so od vlade že zahtevali, naj se zaradi stiske s časom spremeni rok za sprejetje kolektivne pogodbe. Menili so tudi, daje metodologija, ki jo je pripravila skupina pod vodstvom Janeza Zenija, slabo pripravljena. Merila za uvrščanje delovnih mest naj bi bila tako ohlapna in splošna, da bi omogočala subjektivno odločanje. Podobno je na posvetovanju menil tudi prof. lija Jurančič. Vpliv izobrazbe na uvvrščanje naj bi bil več kot petdesetodstoten in zato prevelik. Sindikati so tudi obveščeni, da tudi vladna stran z metodologijo ni zadovoljna.
V	tem položaju je mogoče razmišljati tudi takole: sindikati povejte, kaj hočete, in v naslednji fazi metodologijo prilagoditi željam.
Sindikati upamo, da si vlada v teh razmerah ne bo upala sprejeti uredbe, saj bi bila slaba popotnica za nadaljevanje pogajanj v javnem sektorju, je zaključil Bojan Hribar, ki opravlja tudi vlogo vodje pogajalske skupine za pogajanja o metodologiji.
Franček Kavčič
SINDIKAT MIM K
MM
Okrogla miza Stupisa s predsedniškimi kandidati
Država bo morala bolj pomagati tekstilni in usnjarskopredelovalni
industriji
Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis) je prejšnji teden v hotelu Habakuk v Mariboru pripravil okroglo mizo s predsedniškimi kandidati. Govorili so o delovnih mestih in socialni varnosti zaposlenih v tekstilni, oblačilni, usnjarski in usnjar-sko-predelovalni dejavnosti. Povabilu so se odzvali France Arhar, Anton Bebler, Zmago Jelinčič in Gorazd Drevenšek, Barbara Brezigar in Janez Drnovšek pa sta se pisno opravičila. Na okrogli mizi, ki jo je spretno vodila podjetnica Marta Turk, je sodelovalo skoraj sto sindikalnih zaupnikov iz vse Slovenije. V Hotel Habakuk so prišli tudi nekateri menedžerji in poslanci, ki pa v razpravi niso sodelovali.
Uvodoma je predsednik Stupisa Anton Rozman dejal, da si zaposleni v tekstilni in usnjar-skopredelovani industriji želijo normalno živeti, saj so sedaj nenehno zaskrbljeni za svojo socialno varnost in človeško dostojanstvo. Od te panoge, ki že več kot desetletje stagnira, v Sloveniji živi preko 100.000 ljudi, nekatere regije pa so od nje povsem odvisne.
»Napovedi nam kažejo slabo in mnogi od nas bodo jutri na robu preživetja, odrinjeni in manj vredni,« je dejal Rozman. Po njegovih besedah je predsednik države prvi varuh slovenske ustave, kjer je v drugem členu državljanom zagotovljena pravica do dela in socialne varnosti, v 34. členu pa je posebej poudarjena pravica do dostojanstva vsakega državljana.
Rozman se je vprašal, ali se bomo v Sloveniji nehali oblačiti in obuvati ali pa bomo kupovali samo ceneno uvoženo blago. Po njegovih besedah ustvarjata slovenska tekstilna in us-njarskopredelovalna industrija 9,7 odstotka domačega bruto proizvoda, v njej pa dela 15 odstotkov vseh zaposlenih v predelovalnih dejavnostih v državi. Med zaposlenimi v tej pano-
Zaupniki Stupisa so dodobra napolnili dvorano Hotela Habakuk.
gi, ki izvozi preko 90 odstotkov celotne proizvodnje in sodi med neto izvoznike, je 80 odstotkov delavk.
Rozman je opozoril tudi na to, kaj čaka slovenske delavce, če bi se za tekstilno in usnjar-skopredelovalno industrijo uresničil črn scenarij. »Vsi zaposleni v državi bomo morali plačevati še večjo ceno za vzdrževanje nove armade brezposelnih, kar bo privedlo do večjih davkov in manjše konkurenčnosti našega gospodarstva v celoti. To je začaran krog, ne le za naše delavce, temveč za vso Slovenijo,« je sklenil Rozman in pozval predsedniške kandidate, naj predstavijo svoje predloge za rešitev panoge.
France Arharje najprej analiziral razmere v panogi. Njegove ocene se niso skoraj v ničemer razlikovale od ocen, na katere že več let opozarja Stupis. Po Arharju je našo tekstilno in us-njarskopredelovalno industrijo prizadela apre-ciacija tolarja. Dejavnost premalo investira in naša podjetja tehnološko zaostajajo za konkurenco. Stroški dela so ob preskromnih plačah pri nas višji kot v azijskih državah. Po Arharjevih besedah Evropa kljub vsem težavam ni opustila tekstilne industrije, vendar pa v nobeni evropski državi ni toliko tovarn čevljev kot pri nas. V Evropi, zlasti v Italiji, se v tej panogi namesto velikih tovarn uveljavljajo družinska podjetja. Sicer pa Arhar vidi izhod v skupnem nastopu naših podjetij in države. Po njegovih besedah se rešitev za panogo čez noč ne da najti, vendar pa je nujno prestrukturiranje panoge, pri katerem je treba uporabiti znanje in vztrajati pri že uveljavljenih kriterijih kakovosti. Arhar meni, daje prestrukturiranje manjši strošek kot odpuščanje delavcev.
Tudi Anton Bebler se je zavzel za prestrukturiranje panoge, ki je na prepihu globalizacije in tuje konkurence. Po njegovih besedah dela 70 odstotkov zaposlenih v panogi za minimalno plačo, poleg tega pa je med brezposelnimi v državi največ tekstilnih delavk in delavcev. Po Beblerjevih besedah bi morala država podpirati prestrukturiranje tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. Prav tako bi morala bolj odločno nastopiti proti zlorabam v procesu privatizacije.
Država bi morala odigrati bolj pomembno vlogo pri reševanju socialnih problemov v tej panogi, ki odpušča trajno presežne delavce, zlasti pri prekvalificiranju delavcev. Dejal je tudi, da vstop Slovenije v Evropsko unijo tudi našim tekstilnim podjetjem odpira vrata na nove trge.
Zmago Jelinčič je opozoril na velike probleme tekstilne in usnjar-
skopredelovalne industrije pri nas. Po njegovih besedah je zanje najbolj odgovorna vlada, ki nosi odgovornost tudi za preveliko zunanje zadolževanje Slovenije in za povečevanje socialnih razlik. Po Jelinčičevih besedah je bilo še leta 1996 v slovenski tekstilni industriji zaposlenih 56.000 delavcev, leta 2001 pa samo še 28.000. Trend upadanja števila zaposlenih se nadaljuje, medtem ko vlada po Jelinčičevi presoji ni storila nič. Tudi po njegovem mnenju bi morala država panogi bolj pomagati. V prvi vrsti bi morala vlada zagotoviti vsaj to, da bi državni organi od policije in carine do vojske in železničarjev svoje uniforme kupovali pri slovenskih podjetjih.
Gorazd Drevenšek je dejal, da bi kot predsednik države javnost in parlament pravočasno opozoril na probleme v panogi, ker je to ena od osnovnih funkcij predsednika. Dosedanja prizadevanja vlade, da bi pomagala tekstilcem in usnjarjem, je označil za gasilske akcije, ki ne morejo obroditi sadov. Hitrejši razvoj panoge je mogoče doseči samo z znanjem, vlaganji v sodobno tehnologijo in ustreznim stimuliranjem delavcev. Vlada bi po Drevenškovih besedah morala izdelati jasno strategijo gospodarskega razvoja in jo tudi uresničevati.
Udeleženci okrogle mize so predsedniškirn kandidatom postavili tudi veliko vprašanj. Največ jih je bilo povezanih z ekonomskim in socialnim položajem delavcev v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. Mnogi med njimi zaslužijo neto samo 60.000 do 70.000 tolarjev. Delavke in delavci s takšnimi plačami so predsedniške kandidate povprašali, kako naj z njimi poživljajo sebe in svoje družine. Vsi kandidati s° bili ob takšnih vprašanjih v zadregi, iz katere s0 se reševali na različne načine: nekateri so kritizirali vlado, drugi pa so poskušali najti rešitve v ustreznejši socialni politiki.
Voditeljica okrogle mize je predsedniškim kandidatom postavila tudi zelo konkretno vprašanje: »Povejte, kakšne srajce imate oblečene.« Izkazalo se je, da se v glavnem vsi kandidati za bodočega predsednika Slovenije oblačijo v izdelke domačih podjetij.
Rozman je k temu dodal, da si delavci v slovenskih tekstilnih tovarnah ne morejo več prl' voščiti oblek iz lastnih podjetij, ker so za njihov^ plače predrage.
Anton Rozman seje vsem predsedniškim kandidatom zahvalil, ker so zbrali dovolj hrabrosti, da so stopili pred delavce in jim odkrito spr6' govorili o razmerah in razvojnih problemih v panogi. Kakor je dejal Rozman, so zato na delavce naredili dobre vtis. Hkrati je Rozman izrazi zadovoljstvo, da se predsedniški kandidati zavedajo pomembne vloge, ki jo ima država prisa' naciji razmer in pri prestrukturiranju tekstilu1-’ in usnjarskopredelovalne industrije v Sloveni ji. Če bo država v bodoče ravnala tako, kot su govorili predsedniški kandidati, se delavcem tej panogi obetajo boljši časi in večja sociali1 varnost.	,,
Tomaž Kšela
Izid irskega referenduma ie presenečenje
Na Irskem so po neuspelem referendumu o pogodbi iz Nice morali opraviti popravni izpit. Pre-dreferendumska kampanja je kazala, da Irci niso nekritično zaljubljeni v Evropo. Nekateri strokovnjaki so argument za to našli v čedalje več-JveiT' vplivu britanskih medijev, ki da so Irce oku-Zlli z virusom evroskepticizma.
Zgodba o uspehu Irske je pogostokrat omenjena kot primer državam kandidatkam. Ko seje Irska Pridružila Evropski gospodarski skupnosti leta '^73, je znašal domači družbeni proizvod na pre-0'valca okoli 60 odstotkov povprečja skupnosti, Sedaj pa je 20 odstotkov nad povprečjem. Naj-Večji izvoz v irski novejši zgodovini so bili še do nedavnega ljudje, ki so se zaradi revščine in ne-Perspektivnosti izseljevali največ v Združene dr-‘tave Amerike, tako da so bili demografi zelo zaskrbljeni nad nadaljnjo usodo otoškega prebivalstva. Danes Irska izvaža izdelke visoke tehnolo-^'Je, uvaža pa svoje izseljence.V preteklih tride-Setih letih je kombinacija kmetijskih in regional-norazvojnih subvencij, ki jih je Irska prejela od tropske skupnosti, znašala okoli 32 milijard ev-Jdv, kar ni slabo za državo, ki ima nekaj manj kot pri milijone prebivalcev. Pomembno za vstop v mpsko skupnost je bilo tudi, da so izšli iz sence
. eltke Britanije. Kolega iz irskih sindikatov nam J® povedal, da so bili pred vstopanjem v evrop-ko integracijo pretežno kmetijska država, ki je 'J?® kmetijske izdelke izvažala k britanski sose-1 'n uvažala njene proizvode. »Nismo videli dlje od britanskega plota«, je dejal.
Na konferenci naj večjega panožnega sindika-li* SlPTU v sestavi Irskega kongresa sindikatov tt0 je sindikata javnih uslužbencev, v katerem so ttni profesorji, zdravniki, vladni uslužbenci in ^gi »beli ovratniki«) v Dublinu, ki se je je te-
den dni pred referendumom o pogodbi iz Nice udeležilo prek 800 delegatov, smo bili predstavniki sindikatov iz držav kandidatk zelo lepo sprejeti. Prisostvovali smo razpravi o predlogu, ki ga je delegatom konference predložil eden od univerzitetnih profesorjev, da bi se SIPTU negativno opredelil do pogodbe iz Nice in pozval svoje člane, naj glasujejo proti potrditvi pogodbe iz Nice. Predlagatelj je pojasnil svoj predlog, eden od delegatov pa je predstavil nasprotne argumente, zaradi katerih morajo Irci glasovati za pogodbo iz Nice. Številni razpravljavci so v vročekrvni razpravi pojasnjevali, zakaj so za ali proti. Priložnost za razpravo so dali tudi sindikalnim predstavnikom iz držav kandidatk, vendar nas prej opozorili, naj v svojih razpravah delegatov ne pozivamo, naj na referendumu glasujejo za razširitev.
Zanimiveje bilo, daje vsak od delegatov konference na začetku najprej povedal, da osebno nima nič proti širitvi in da pozdravlja vstop držav Srednje in Vzhodne Evrope v EU, vendar... Slednja beseda je bila pri nasprotnikih pogodbe iz Nice najpogosteje povezana z argumentom, da bodo Irci, če glasujejo za pogodbo, izgubili svojo tradicionalno nevtralnost. Irska ni članica Nata, po mnenju delegatov pa naj bi pogodba iz Nice govorila o ustanovitvi skupnih vojaških enot Evropske unije. In če je tako, so dejali razpravljavci, ali boste irske matere dovolile, da bodo vaši sinovi umirali na frontah Afganistana, Iraka itd. Pomagalo ni niti zatrjevanje podpornikov pogodbe, da pogodba vzpostavlja zgolj okvir za takšne enote in da njihov namen ni sodelovanje v vojaških, ampak le v mirovnih operacijah. Le posamezne delegate irska nevtralnost ni zanimala toliko kot pa bojazen, da bo z vstopom kandidatk v Unijo prišlo do večje brezposelnosti ter do občutnega zmanj-
šanja finančne pomoči Irski. Po razpravi so prešteti glasovi pokazali, da so tesno, s 40 glasovi več, zmagali delegati, ki so bili proti sprejetju pogodbe iz Nice. Sprejetje bil torej predlog, s katerim so člane sindikata SIPTU pozvali, naj na referendumu glasujejo proti pogodbi iz Nice.
Pozitivni izid irskega referenduma je pravzaprav presenečenje. Teden dni pred referendumom je bil Dublin v večini prelepljen s plakati, ki so pozivali prebivalce glavnega mesta, naj glasujejo proti. Tudi na poti od letališča do hotela nismo opazili skoraj nobenega plakata v prid pogodbi iz Nice. H glasovanju proti so praktično agitirale skoraj vse politične stranke, od konzervativnih do Sinn Feina in zelenih; izjema je bila na Irskem zelo močna Delavska stranka, ki je obljubljala še večji gospodarski razvoj in nova delovna mesta, če bo prišlo do širitve. Na večernem sprejemu po konferenci je bil župan Dublina, sicer član Delavske stranke, zelo v dvomih glede izida referenduma. Dejal je, da bo izid zelo tesen in da bo odločilno, kako bodo glasovali prebivalci Dublina. Prepričan je bil, da bi bilo predreferendumsko ozračje drugačno, če se ne bi ravno v tistem času mediji razpisali o sumih koruptivnosti vlade. Tako naj bi bil referendum v bistvu ne namenjen samo glasovanju o pogodbi iz Nice, ampak proti sedanji irski vladi. Zanimiveje bilo tudi, da so vsi naši sogovorniki zanikali, da bi obstajal tako imenovani »plan B«, po katerem naj bi kljub negativnemu glasovanju Ircev vseeno prišlo do širitve Evropske unije. Priznali pa so, da bi jih države članice in Evropska komisija v tem primeru osamile in začele ovirati pritok sredstev za razne irske programe.
Irski referendum je za nami in kandidatke za EU si lahko oddahnemo. Ostali pa bodo komentarji o egoizmu Ircev, »ki da ne privoščijo drugim, da bi uživali iste sadove, kot so jih skoraj 30 let sami«, o pomanjkanju solidarnosti irskih delavcev z delavci iz držav kandidatk ter o naraščajočem evroskepticizmu, ki se je z britanskega preselil še na irski otok.
Pavle Vrhovec
V Planikinem obratu v Turnišču odpuščajo
. »V območnem odboru sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne 'ndustrije v Pomurju smo zelo zaskrbljeni zaradi razmer v obratu kranjske Nnike v Turnišču,« pravi sekretar območnega odbora Stupisa in ob-jtiočne organizacije ZSSS Danilo Šipoš. V Planiki namreč ugotavljajo r4jno presežne delavce. V celotnem podjetju naj bi bilo okoli 3(X) presnih delavcev, od tega v Turnišču okoli 180.
»Trajno presežnim delavcem zdaj preti odpust, čeprav so se v po-^Opku prisilne poravnave odpovedali svojim terjatvam, da bi ohrani-1 delovna mesta,« pravi Šipoš. »Država je sofinancirala sanacijo Planike P°d pogojem, da bo ostalo zaposlenih skupno okoli 1100 delavcev. edanja uprava, ki jo vodi Milan Bajželj, pa predlaga, da bi ostalo v notnem podjetju zaposlenih vsega okoli 600 delavcev.«
£ v Planikinem obratu v Turnišču je zaposlenih okoli 580 delavcev.
® bo podjetje 180 delavcev odpustilo, se bo število zaposlenih zmanj-v | za tretjino. »To je za socialne razmere v Turnišču in okolici pra-d katastrofa,« poudarja Šipoš.
N) ZtTlere v podjetju bo ob pomoči območnega odbora Stupisa za tturje v kratkem pretresel tudi izvršni odbor tega sindikata v obra-dilJ. Urnišču- P° sestanku bo več znanega o tem, kako namerava sin-at zaščititi interese svojega članstva.
V Ljubljani so se prejšnji teden zbrali sindikalni nacionalni koordinatorji za vstop v Evropsko unijo. Evropska konfederacija sindikatov jih je povabila na pogovor o enakih možnostih žensk in moških, o čemer bo beseda tudi na kongresu te evropske sindikalne zveze prihodnje leto. Na dnevnem redu so bila tudi vprašanja strategije Evropske unije za zaposlovanje. Kot nam je povedala naša koordinatorka Metka Roksandič, sta na tridnevnem posvetovanju poleg predstavnikov vseh kandidatk sodelovala tudi Beatrice Hertogs iz EKS in Tierry Marchandais iz centra Mednarodne organizacije dela v Torinu.	F. K.

Prisilna poravnava v ravenski družbi STO
Sindikalistom je uspelo zmanjšati število trajno presežnih delavcev
»Prisilna poravnava je bila edini i/.hod za naše podjetje in zaposlene v njem,« je po potrjeni prisilni poravnavi v ravenski družbi STO (Stroji in tehnološka oprema) dejal predstavnik delavcev v upniškem odboru in zaupnik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Janez Klančnik. »Če do prisilne poravnave ne bi prišlo, bi podjetje moralo v stečaj, delavci pa na zavod za zaposlovanje.«
Narok za prisilno poravnavo ravenske STO je bil na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu
sredi prejšnjega tedna. Upniki so v postopku prijavili skupno 4,427 milijarde tolarjev terjatev. Po načrtu finančne reorganizacije, ki gaje sprejelo nekaj več kot 95 odstotkov upnikov, bodo le-ti dobili v enem letu poplačanih 20 odstotkov priznanih terjatev s petodstotnimi medbančnimi obrestmi.
Po programu prisilne poravnave bi lahko družba STO odpustila 227 trajno presežnih delavcev, vendar pa bo tudi zaradi aktivnosti SKEI po Klančnikovih besedah brez dela ostalo okoli sto delavcev manj.
Vodstvo družbe STO, v kateri je trenutno okoli 650 zaposlenih, je bilo prisiljeno predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave na sodišču vložiti samo, saj je bila družba nelikvidna, prezadolžena in kapitalsko neustrezna. Ob uvedbi stečajnega postopka je imela družba 4,5 milijarde tolarjev nepokritih izgub in 4,3 milijarde tolarjev obveznosti. Hkrati pa je imela STO še premalo tekočih naročil.
V	skladu z načrtom finančne reorganizacije si bodo v STO prizadevali ohraniti zdrave programe ter ustvarili pogoje za njihov razvoj. Tako bo družba STO svojo proizvodnjo prenesla na tri hčerinska podjetja - na družbe Stroji. Valji in Sistemska tehnika. V te družbe bodo prezaposlili tudi večino delavcev.
Po programu kadrovskega prestrukturiranja je bilo v STO na dan vložitve predloga za prisilno poravnavo 227 trajno presežnih delavcev. Od tedaj do naroka se je število le-teh zmanjšalo na 140. V novih podjetjih si bodo prizadevali, da bi s povečanjem naročil število trajno presežnih delavcev še zmanjšali.
Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih bo družba STO po načrtu finančne reorganizacije vsak mesec prihranila 45 milijonov tolarjev, zato pa bo morala za odpravnine trajno presežnim delavcem zagotoviti okoli 220 milijonov tolarjev.
V	okviru ekonomsko-finančnega prestrukturiranja bo družba STO bolje gospodarila tudi z naložbami, prodala bo tudi poslovno nepotrebno premoženje.
Po načrtu finančne reorganizacije bodo v STO zmanjšali tudi osnovni kapital s 3,4 milijarde tolarjev na 1,720 milijarde tolarjev. Družba Slo-
venske železarne in ravenski Metal bosta svoje terjatve spremenila v lastniške deleže, zato bo STO po novem v 89,23-odstotni lasti Slovenskih železarn in v 10,77-odstotni lasti Metala.
Učinki zmanjšanja obveznosti po prisilni poravnavi znašajo skupno 2,175 milijarde tolarjev. Osnovni vir za poplačilo terjatev so sredstva iz naslova dezinvestiranja, iz naslova terjatev in prodaje poslovnih deležev v novih hčerinskih družbah. Čim bolj uspešno bodo nove družbe poslovale, tem več bo STO iztržil s prodajo svojega poslovnega deleža v njih.
V postopku prisilne poravnave je terjatve prijavilo 111 upnikov. Upniški odbor, v katerem je bil tudi predstavnik delavcev, je načrt finančne reorganizacije soglasno potrdil. Pozitivno mnenje je k načrtu finančne reorganizacije podal tudi upravitelj prisilne poravnave Miran Ocepek.
»Sindikat SKEI v družbi STO je na proble; me v podjetju začel opozarjati že pred štirimi leti,« pravi Janez Klančnik. »Če bi odgovorni pravočasno prisluhnili našim opozorilom, bi se podjetje lahko izognilo največjim težavam in odpuščanju trajno presežnih delavcev.«
Ko je vodstvo podjetja na sodišču vložilo predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, pa seje podružnica SKEI v podjetju začela boriti za to, da bi bilo število trajno presežnih delavcev čim manjše. »Število trajno presežnih delavcev smo uspeli bistveno zmanjšati,« poudarja Klančnik. »Poleg tega pa si pri' zadevamo, da bi trajno presežni delavci imel1 prednost pri zaposlovanju v nekaterih drugi!1 družbah. Za 50 do 70 delavcev se odpirajo zaposlitvene možnosti v podjetju Styria.«
Sicer pa so tudi delavci v postopku prisili poravnave prijavili terjatve, ki bodo zdaj poplačane samo 20-odstotno. Gre v glavnem za letošnji neizplačan regres za letni dopust in Še nekatere manjše terjatve. Druge prejemki' vključno s plačami, ki so nekoliko nad kolektivno pogodbo, pa so delavci kljub težavam v podjetju prejemali redno. Tudi to je v veliki meri zasluga sindikalistov, ki so z vodstvom podjetj3 nenehno v socialnem dialogu za uresničevanj6 delavskih pravic.
Predstavniki upnikov so soglašali z načrtom finančne reorganizacije, po katerem bo podjetje STO ustanovilo tri hčerinske družbe (Stroji, Valji in Sistemska tehnika) in vanje prezaposlilo večino delavcev.
Naročilnica
Naročamo izvodov priročnika za sindikalne zaupnike OsnOVC ekonomije in plačnega sistema
avtorja Braneta Mišiča. Cena za izvod je 1500 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Poštnino plača naročnik ob prevzemu. Naročnik lahko priročnik osebno dvigne v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Priročnik(e) nam pošljite na naslov	Podpis in žig odgovorne osebe
Naslov plačnika
Davčna številka plačnika
Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 01/23-17-298.

Vodstvo SKVNS Skiti
za načrtno usposabljanje sindikalnih zaupnikov
Seminarja SKVNS o plačnih sistemih in kolektivnih pogodbah se je udeležilo petnajst zaupnikov.
V preteklih dveh tednih smo za predsednike sindikatov podjetij in zaupnike SKVNS izvedli kar dva seminarja. Dvodnevni seminar o zakonu o delovnih razmerjih je bil 18. in 19. novembra v Zdravilišču Dobrna, 24. oktobra pa smo po naročilu vodstva sindikata izvedli še seminar Plačni sistemi in kolektivne pogodbe.
Seminarja se je udeležilo petnajst predsednikov sindikatov podjetij oziroma sindikalnih zaupnikov iz dvanajstih različnih podjetij (JP Energetika Ljubljana, Nepremičnine Celje, Pogrebno podjetje Maribor, KSP Hrastnik, KSP Sežana, JP komunala Sevnica, Obad Ljubljana, Dom-plan Kranj, OKP Rogaška Slatina, Snaga Maribor, Snaga Ljubljana, Komunala Trebnje).
Udeleženci seminarja so se seznanili s plačno politiko kot sestavnim delom poslovanja in makroekonomskega okolja, plačnimi sistemi doma in v državah EU, podlagami za določanje osnovnih plač, stroški, davki ...
Pri obravnavi kolektivnih pogodb pa so obravnavali makroekonomsko politiko in dodano vrednost kot osnovo za uravnavanje plač. Pri obravnavi tarifnih prilog so se seznanili s pomembnostjo dobre priprave na pogajanja z delodajalci in spremljanjem izvajanja kolektivnih pogodbah v skladu s sprejetimi cilji.
Strokovni izvajalec seminarja je bil Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. Udeleženci so bili z vsebino in predavateljem zelo zadovoljni. Poleg vprašanj, ki so zadevala vsebino seminarja, so udeleženci želeli tudi odgovore na vprašanja nekaterih drugih področij, predvsem delovne zakonodaje.
V odgovorih na anketne vprašalnike pa so izrazili željo še po nekaterih dodatnih znanjih, kot so: pogajanje z delodajalci, varnost in zdravje pri delu, ekonomija, delovna razmerja.
Vanda Rešeta
S ----V------1
i Začetek . ,
zavarovanja!
| Pri5el je čas za dopolnilno zdravstveno zavarovanje “ Dobrodošli v svet odraslih.
m VZAJEMNA
/dravstvt/ua zavarovalnica d v z Jaz z.ile.ti zame
MAJHNA
KOLERABA
SLABO-
KRVNOST
ZVEZNA DRI ZDA
ČEVLJAR-SKA NIT
TUJA
PLAČILNA
SREDSTVA
AM. FILM. IGRALKA (NATALIE, 1938-81)
URADNI
JEZIK
IZRAELA
IVAN
MINATTI
IRONIČNO:
ITALIJAN
ANDREJ
KURENT
POŠKODBA
FR. IGR. REIBEL
HIMALAJSKA CEDRA
NEKRO-
MANTIJA
NEMŠKI PISATEU, NOBEL. 1929
NIKELJ
PRIPADNIK
BUROV
HALOGENI KEM. EL., ZNAK: J
REKA V V. ANGL.
NIKOLAJ
ČERKASOV
PRIPRAVA
ZA
OMETANJE
PRETEP
OČESNA
BOLEZEN,
SIVA
MRENA
SODELAVEC
DRŽAVNE
OBVEŠČ.
SLUŽBE
SEZNAM TISK. POPRAVKOV
NALEPKA
IZUMRLA,
NOJU
PODOBNA
PTICA
IGRALKA
THURMAN
LOČENA
ŽENSKA
KOLIČINA LESA, KI SE DODA
BELG.
SLIKAR
(JAMES)
Št. 37
UDAV
BODLJAJ
(REDKO)
AM. FILM. IGRALEC (LEE)
IVAN
TAVČAR
KRAJ
PRI
OPATIJI
IGRALKA FAR RO W
ELEKT-
RIČNO
NABIT
DELEC
TITAN
KLUBSKI
PROSTOR
STANJE
OSAME-
LEGA
ČLOVEKA
ATAKA
OKRASNA
CVETICA,
TULPA
EDO
MOHORKO
RIBIČ, KI LOVI S SAKOM
VODNA
ŽIVAL
EDVVARD
TELLER
SEV. AMER. INDIJANEC
MLEČNI
IZDELEK
SLOV.
IGRALKA
KACJAN
ČAPKOVA
DRAMA
NEM. IGRA S KARTAMI
VEČJA
PTICA
PEVKA,
DRESKAC
BACEK
PRVI
RIMSKI
ZALOŽNIK
PREB. E\
rop. dr;
FUNTEK
ANTON
PEVKA
PRODNIK
IGRALKA
MACGRAVV
ZAMAŠEK
.EDO
ŽITNIK
ZVEZDA V ORLU
NATRIJ
MLINSKI ŽL
ŠPANSKO
ŽENSKO
ČIPKASTO
POKRIVALO
CSOKOR FRANZ -AVSTR. KNJIŽEVNIK. EKSPRESIONIST
PRVA IN ZADNJA ČRKA
KARENINA
SLOV. SLIKAR IN GRAFIK
MEŠKO
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 37 (30. 10. 2002):
1:...........................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži1 in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in davs'11 številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljk11, 11. novembra 2002.
Pravilna rešitev gesel iz 35. številke Nove Delavske enotnosti: 1.
2. ČRNI TRN, 3. GLOG, 4. LEŠNIK, 5. BRIN. Nagrado 5000 tolarjev P{C>' me Sandra Štrasberger, Jakčeva 5, 1000 Ljubljana.