GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBUTVE
TRŽIČ
LETNIK XI	ŠTEVILKA 8	AVGUST 1971
Sporazum je podpisan
■H IH
Podpisnik za tovarno je bil glavni direktor Jože Dolenc — Foto.: M. Kunšič
V četrtek dne S. avgusta so se zbrali pooblaščeni predstavniki obutvene in galanterijske industrije v našem podjetju k važnemu in slovesnemu podpisu samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka. Zbrali bi se lahko že prej, takoj po prejetem soglasju, ki ga mora k vsakem sporazumu dati Republiški odbor sindikata, vendar se je podpisovanje nekoliko zavleklo zaradi tega, ker je vsa obutvena in galanterijska industrija bila na kolektivnem dopustu.
Kaj pričakujemo od podpisanega sporazuma?
Takoj lahko rečemo, da samo od tega, če je podpisan naš sporazum, ne veliko, kajti zaradi usnjarsko predelovalne industrije sporazum skoraj ne bi bil potreben, ker ni ena tistih, ki bi negospodarsko in divje delila dohodek in osebni dohodek. Podpisnice našega sporazuma delujejo v panogi, ki je zaradi popolne liberalizacije uvoza in izvoza pod udarom svetovne konkurence in zato le s težavo dosega dohodek, ki ga rabi za kritje zmernih, večkrat tudi nizkih osebnih dohodkov in prepotrebno oblikovanje skladov. Sedem od
enajstih podpisnic je celo takih, da v letu 1970, če bi sporazum že veljal, ne bi pokrivala niti kalkulativnega osebnega dohodka, ki'znaša v povprečju 1.397,00 din in ta podjetja bodo imela po podpisu dosti težav, kako zagotoviti delavcem najnižji osebni dohodek, ki je določen s sporazumom 800 dinarjev na mesec. PEKO, PLANIKA in ALPINA v obutveni in GALANT v galanterijski industriji so v boljšem položaju. Pri izplačevanju osebnih dohodkov — najnižjih, najvišjih in povprečnih — ne bodo imela težav, če bodo seveda poslovala tako kot v zadnjih letih. To so podjetja, ki bi
že lani lahko pri svojih osebnih dohodkih dosegala in presegala republiško povprečje, če se ne bi zavestno odrekala osebnim dohodkom v korist skladov, to je v korist modernizacije, razvoja in skrbi za jutrišnji dan.
Vse gospodarske in negospodarske organizacije ne gledajo tako. Delile so več kot bi z ozirom na produktivnost in pogoje gospodarjenja smele in zaradi njih je tudi bilo potrebno, da je izšel pred-
pis o usmerjanju delitve dohodka in osebnega dohodka. Pravijo, da je teh okoli 10 %. Prizadevanja verifikacijske komisije, ki da zadnji pečat k sporazumu, gredo prav zatem, da s sporazumi prizadenejo teh 10% in če bo to res, bo zakon dosegel svoj namen, gospodarske organizacije, ki so sedaj uveljavljena načela stabilizacije že sedaj upoštevala — pa lažji položaj .
JANKO ROZMAN
lllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllil
Vse sodelavce vabimo na tretjo | Šuštarsko nedeljo, ki bo 5. sep tem- | bra v Tržiču.
lifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiini
Ustavna
dopolnila
Tik pred našim kolektivnim dopustom je zvezna skupščina sprejela pričakovane ustavne spremembe, zato so prav gotovo šle prehitro mimo nas. Prav je, da na njih opozorimo, saj je bila prav na kongresu samoupravljalcev glasno postavljena zahteva, da se jih čimpreje sprejme, da bi s tem odprli možnosti, da vsak narod in vsaka narodnost v skupni državi enakopravno uveljavi In Izkoristi lastne sposobnosti in vire.
Dopolnila so izredno pomembna tudi za nas, za osnovne proizvajalce in samoupravljalce. Enaindvajseto in dvaindvajseto dopolnilo, ki se nanašata na pravice delavcev do organiziranja v osnovnih organizacijah združenega dela, naprido bivanje in delitev dohodka in sredstev družbene reprodukcije ter na pravico do združevanja, se namreč uporabljata neposredno od dneva, ko jih je zvezna skupščina razglasila. Zdaj je naša naloga, da te pravice uporabimo, da se pobrigamo, da jo nam ne bo nihče kratil. Ta pravica pa nam seveda daje tudi nalogo pregledati in vse naše samoupravne akte vskladiti z ustavo. Upamo, da potem ne bo toliko tako pogostih in številnih spreminjanj, saj je znana tudi zahteva po trajnejši, stabilnejši zakonodaji in samoupravnih predpisih.
Ustavna dopolnila pa nam ne dajejo samo pravic, temveč tudi dolžnosti in odgovornosti. Predvsem od nas samih, od naše ustvarjalnosti, storilnosti, iznajdljivosti, sposobnosti in organiziranosti bo odvisno, kako in kakšen dohodek bomo ustvarjali, kako bomo z njim razpolagali, kakšni bodo naši osebni dohodki in kako bomo urejali vsa naša medsebojna razmerja.
Zato moramo vsi kot eden stremeti za močno in složno delovno skupnostjo, ki bo kos vsem novim in novim nalogam in naporom za naš današnji in boljši jutrišnji dan.
Slavko Hvalica
Odbor za zadeve združenega dela
Danes vam predstavljamo kolektivni izvršilni organ — odbor za zadeve združenega dela. Vodi ga tovariš Janko Mladič, ki se je zaposlil pri nas leta 1960 in se hitro vključil v družbeno politično življenje tako v občini kot v tovarni. Bil je že član delavskega sveta, predsednik delavskega sveta, upravnega odbora, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov, predsednik komisij, odborov v okviru občine in tovarne.
Sedaj vodi odbor že od dvajsetega maja lani. Odbor za zadeve združenega dela sestavljajo še: Kati Bekš, Marija Eržen, Antonija Grobovšek, Štefka Gros, Jožica Zaletel, Vlado Sedej, Anica Teran in Jože Žugič.
Predsedniku odbora smo zastavili nekaj vprašanj o delu, namenu tega odbora in o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
»Odbor obravnava in odloča o vprašanjih organizacijske, kadrovske, socialne in splošne strukture v okviru naslednjih pristojnosti:
—	imenuje in razrešuje vodilne delavce in delavce na delovnih mestih, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo.
—	imenuje predstavnike podjetij v zbornice, svete, združenja, določa o pritožbah delavcev zòper odločbo, ki jo je izdal glavni direktor v okviru svojih pristojnosti, določa o dotacijah in podporah družbenim in drugim organizacijam ali posameznikom v okviru planiranih sredstev, obravnava vsa vprašanja v zvezi z družbenim standardom članov delovne skupnosti in predlaga delavskemu svetu ustrezno politiko, predlaga delavskemu svetu predloge statuta, splošnih aktov ter njihove spremembe in dopolnitve, skrbi za izvajanje kadrovske politike, dokončno odloča o pritožbah zoper sklep komisije za odločanje o kršitvah delovnih dolžnosti o izključitvi delavca iz delovne skupnosti. V okviru osnovne organizacijske strukture podjetja dokončno določa podrobnejšo organizacijo po delovnih enotah in delovnih mestih.«
Našteli smo samo nekatere bolj važne pristojnosti tega izvršilnega kolektivnega organa.
Povejte nam nekaj o delu odbora za zadeve združenega dela
»Delo odbora je zelo vestno in načrtno. Vsi člani se redno sestajamo in na sejah odločamo v okviru tovarniškega statuta, seveda pri tem upoštevamo želje in potrebe članov naše delovne skupnosti. Preden posamezen sklep dokončno izoblikujemo, oziroma ga predložimo delavskemu svetu, se posvetujemo, obravnavamo ga tako, da je za vse člane razumljiv, zato da pri dokončnem odločanju na sejah delavskega sveta ni nejasnosti.
Posebnih težav pri delu nimamo, edino kar nas moti je včasih prepozno dostavljen material za sejo. Za bolj učinkovito in popolno samoupravljanje je potrebno material za sejo dobro preštudirati, se posvetovati in nato odločati.
Med zadnje najpomembnejše odločitve sodijo prav gotovo temeljite priprave na samoupravni sporazum, ki je že podpisan in verificiran. Vse predloge za sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka v naši panogi 125 smo dodobra »predihali«, sprejeli popravke in ga tako prečiščenega predložili delavskemu svetu.«
Dovolite še eno vprašanje
Kaj menite, kakšna je stopnja informiranosti samo-upravljalcev v naši tovarni?
»Mislim, da nismo še naredili dovolj, da bi bilo informiranje samoupravljalcev zares dobro. Več bi morali pisati o posameznih stvareh v prihodnjem času, ne toliko o preteklem. Ljudi, sodelavce zanima, kaj gradimo, kakšni so skladi. Lahko povem tudi, da posamezniki, ki so jim dostopni viri informacij, premalo prenašajo informacije na sodelavce. Po drugi strani pa so nekateri premalo zainteresirani. Zakaj? Zato ker gre tovarni dobro, če pa bomo prišli v položaj, da bodo »kuverte« tanjše, takrat bomo težko pojasnjevali zakaj tako, ker tega ne bodo razumeli.
Posamezne stvari bo treba pojasnjevati bolj razumljivo. Za primer: sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka se zdi mnogim prevč pravniški, kompliciran. Sporazum bomo morali pojasniti ljudem na bolj razumljiv način.«
Predsedniku odbora za zadeve združenega dela se zahvaljujemo za razgovor. Z nekaterimi ugotovitvami glede informiranja se na žalost strinjamo z njim. Ko smo spraševali sodelavce, kaj preberejo v »Čevljarju«, smo dobili porazne odgovore. Berejo zadnjo stran, preletijo naslove, si ogledajo fotografije in konec.
Kaj res ne more nihče razumeti, da je »čevljar« glasilo vseh in obvešča, kaj se v tovarni dogaja? Poskušali bomo vse še izboljšati in upamo, da nam bo s sodelovanjem vseh služb v podjetju tudi uspelo. Le dobro informiran delavec je lahko dober samouprav-ljalec, zato je informiranje pogoj za učinkovito samoupravljanje.	M. K.
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
::
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
»v
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
♦♦
Vratarnica je dograjena, napis montiran, čakamo samo še na »rampo«
Družbeni dogovor o izobraževanju
Dogovor o družbenem izobraževanju je podpisan. Od tega dokumenta upravičeno pričakujemo, da bo učinkovito pomagal v borbi proti pomanjkljivostim, ki smo jih že dolgo opazovali na področju te družbene dejavnosti Hkrati pa bo ta dogovor seveda lahko tudi izhodišče za podobne samoupravne odločitve v občinah in delovnih organizacijah.
Sporazum so podpisali predstavniki devetih osrednjih družbenih in političnih organizacij: centralni komite zveze komunistov Slovenije, republiška konferenca SZDL, republiška konferenca zveze mladine Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije, republiška izobraževalna skupnost, zveza delavskih univerz Slovenije, center za družbeno politično izobraževanje na fakul-
teti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter radio in televizija.
Družbeni dogovor naj bi med drugim zagotavljal ustrezno delitev dela med institucijami ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, predvsem z družbenopolitičnim izobraževanjem.
V našem času vedno hitrejšega razvoja vseh znanosti, tehnike, proizvajalnih sredstev in s tem sprememb samega značaja dela je načrtno in natančno organizirano izobraževanje odraslih nujno. Delovni ljudje se morajo seznanjati z novimi postopki pri delu, z novimi tehničnimi in delovnimi sredstvi in seveda z novostmi, ki jih vse te spremembe vnašajo tudi v njihove medsebojne odnose, odnose v družini ter v širši in ožji družbeni skupnosti.
Zaradi skokov tega razvoja je človek postal tak gospodar stroja, da danes samo še programira in regulira njegovo delovanje. Tako kot samoupravljale poleg tega tudi odloča o rezultatih dela in s tem seveda med drugim o svojem osebnem standardu, prostem času itd., torej povsem sam v celoti o svoji usodi.
Za uspešno opravljanje vseh teh nalog pa se mora neprestano izobraževati in slediti napredku.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim
I	Dopisujte	J
I V svoj I I	časopis	I
(	»Čevljar«	(
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiTTi
Delo samoupravnih organov
Na 11. seji je delavski svet tovarne sklenil, da zaradi ekonomske upravičenosti priključimo podjetje »Runo« k našemu podjetju.
Tovarišica Marija Brezar je bila izvoljena za člana skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja Kranj.
Delavski svet je razpravljal o predlogu komisij za kadrovska in socialna vprašanja v tovarni in prodajni mreži za rešitev prošenj prosilcev za stanovanjska posojila, ki ne izpolnjujejo pogojev in prosijo za izreden postopek odobritve. Odobrili so:
a)	Posojila za nakup stanovanja v blokovni gradnji
Slavki ZALAZNIK — celotno posojilo za nakup 2-sobnega stanovanja z odplačilnim rokom 20 let.
Silvi PINOZA — celotno posojilo za nakup 1-sobnega stanovanja z odplačilnim rokom 20 let.
Metki STRITIH — 90 % posojila za nakup 2-sobnega stanovanja.
Stanku NOVAK — 85 % posojila za nakup 3-sobnega stanovanja.
Jožetu KLOFUTÄR — 85 % posojila za nakup 2-sobnega stanovanja.
b)	Posojilo za individualno gradnjo
Vidi ROZMAN — posojilo 30.000,— din
Petru PAVLIN — posojilo 20.000,— din
Milki LAVSEGAR — posojilo 20.000,— din
Miru LAPAJNA — posojilo 20.000,— din
c)	Posojila za adaptacije
Valentinu ARNOLD — poslovodji trgovine Prevalje, posojilo v višini 7.000,00 din.
d)	Dodatna posojila
Ani ROBLEK — povišanje že lansko leto odobrenega posojila na 85 % za 2-sobno stanovanje.
Marjanu DEPOLI — povišanje v lanskem letu odobrenega posojila 85 % na ceno stanovanja 155.000,00 din.
Sprejel je zavrnitev namenske dotacije s strani osnovne organizacije sindikata podjetja, v višini 20.000,00 din bruto za dejavnosti telesne kulture in 10.000,00 din za kulturno-pro-svetne dejavnosti. Sklenil je, da bo v okviru teh dveh dotacij reševal prošnje odbor za zadeve združenega dela.
Kako na dopustu ?
Tako. Dopust je za nami. Letos smo »naročili« lepo vreme, ki je pomagalo vsem, ki so preživeli dopust doma, v planinah in na morju. Spočiti, zagoreli (skoraj vsi) smo se vrnili v tovarno na svoja delovna mesta.
Nekaj dni pred oddajo materiala v tiskarno smo povprašali tri sodelavce, kako in kje so preživeli dopust. Pri mini anketi smo mimogrede izvedeli, da je letošnji dopust veliko sodelavcev preživelo doma. Pa kaj hočemo, leto je še dolgo, novo ozimnico bo treba kmalu kupiti, stroški, skrbi, vse to nekaterim ne da, da bi si privoščili dopust.
AHČIN HELENA — prešivalka 513
S sestro sva preživeli 14 prijetnih dni v Portorožu. Stanovali sva privatno, saj je ceneje kot v hotelih. Pa še tako je zaloga v denarnici kmalu splahnela. Navajeni sva Portoroža, letos sva ga obiskali že osmič.
VINKO BENEDIK — lepljena II
Z družino — ženo in tremi otroki, smo preživeli teden dni v Ankaranu. Stanovali smo privatno, za hotel ni bilo denarja. Cene so letos tako slane kot morje, včasih še bolj. Letos smo bili prvič vsi skupaj na morju. Pogrešali smo samo počitniški dom na katerem bi pisalo »Peko« počitniški dom.
FRANC JANC — lepljena I
Dopust, ki ni bil dopust v pravem smislu. Selili smo se v novo hišo v Križe. Tako je moj dopust že tretje leto pri gradnji, selitvi v novo hišo. Vsega dopusta imam že 30 dni. Letos ga imam še 12 dni, tako za »rezervo«.
Trije sodelavci so povedali, kako so preživeli dopust. Kaj pa vi? Napišite nam kratek zanimiv članek o dopustu. Objavili ga bomo v »Čevljarju«, vi pa boste dobili honorar za objavo.
M. K.
LEKSIKON SAMOUPRAVLJANJA
Čisti dohodek
Vsota, ki ostane, ko se od skupnega dohodka odbijajo stroški poslovanja (materialni stroški, amortizacija, obresti na poslovni sklad itd.) in vse obveznosti do družbene skupnosti, torej vsi prispevki, direktni in indirektni davki in takse. Z drugimi besedami, čisti dohodek je vsota, ki ostane, ko se od dohodka odbija prispevek družbeni skupnosti. Razlika med dobičkom in čistim dohodkom je v tem, da je dobiček del dohodka, ki ostane, ko se ločijo osebni dohodki, čisti dohodek pa je del dohodka, ki ostane, ko se odbije prispevek družbeni skupnosti.
Šuštarska nedelja
Ena od značilnosti današnjega časa je tudi ta, da ljudje silno mnogo potujejo. Nihče več skoraj ne strpi doma, vsi hočejo čimveč videti, spoznati čimveč novih krajev in dežel. Dandanes to tudi ni več tako težko, saj nam sodobna prometna sredstva omogočajo, da smo hitro in razmeroma poceni danes tukaj, jutri tam. Za cilj svojih potovanj pa si izbirajo ljudje pač kraje, kjer je kaj zanimivega in privlačnega. Zato kraji v razvitejših turističnih deželah kar tekmujejo med seboj, kdo bo pritegnil več obiskovalcev. Največ jih pritegnejo z ohranjanjem svojega svojskega okolja in pa s prireditvami, ki imajo nadih te svojskosti. Iz pozabe rešujejo zlasti stare krajevne navade in jih primemo oblikovane obnavljajo pred očmi tisočev tujcev.
Tržič ima mnogo možnosti, da v tem pogledu uspešno tekmuje z drugimi kraji. Ima še precej ohranjen videz srednjeveškega trga in tudi starih izročil živi med domačim prebivalstvom še na pretek. Vse življenje v nekdanjem Tržiču je imelo obrtniški značaj in prav iz izročil nekdanjega zelo razvitega obrtništva je moč črpati največ zanimivega.
Čevljarska obrt v Tržiču ne spada med najstarejše domače obrti. Daljšo zgodovino ima pač železarstvo, ki je bilo močno razvito tod že v poznem srednjem veku. Sta pa usnjarstvo in kasnejše čevljarstvo zato najbolj razširila sloves Tržiča daleč po svetu. Saj je bil Tržič v nekdanjih avstrijskih deželah nekoč celo edini kraj s tema dvema obrtnima panogama.
Za čevljarsko obrt imamo nemara naj starejši podatek iz leta 1640. Iz tega leta so ohranjeni zapiski, po katerih je bilo tedaj v Tržiču 7 čevljarskih mojstrov. Čevljarstvo se je zelo razmahnilo v 19. stoletju. Delalo je ne le za potrebe domačega prebivalstva, ampak si je ustvarilo širok zunanji trg. Tako beremo v poročilih o 3. obrtniški razstavi leta 1844, da izdela Jožef Megučar 25.000 parov čevljev na leto. Podobno je na veliko delal tudi Matevž Klopčaver. Iz devetdesetih let prejšnjega stoletja imamo poročilo Valentina Pogačnika, po katerem je bilo tedaj v Tržiču 20 samostojnih čevljarskih mojstrov, v vsem sodnem okraju pa celo 40.
Delali pa sta v tem času tudi že dve tovarni za žensko
in otroško obutev, ki sta dajali delo na dom in tako zaposlili nad 340 ljudi. Delalo je zanje vse: možje, žene in otroci|, V vsaki družini po trije, štirje.
Čevljarska obrt je dajala torej nekdaj izrazit pečat Tržiču, ki je Tržiču ostal do današnjih dni, ko skrbi za njegov sloves naslednica te nekdanje obrti, tovarna obutve »Peko«.
Obe, preteklost in sedanjost, utegneta privabiti iz leta v leto več obiskovalcev šuštarske nedelje. Preteklost z ohranjenimi navadami v zvezi s praznovanjem, ki so ga imeli nekdanji čevljarji vsako leto prvo nedeljo v septembru, sedanjost pa z bogato izbiro odlične obutve, ki jo dobiš na šuštarskem sejmu.
prof. Jože Rakovec
Delo propagandnega oddelka
V mesecu juliju je propagandni oddelek pripravljal izdelavo dveh prospektov: »Afis-Peko« in »Peko jesen-zi-ma 71«. Prvi prospekt — osnutek je pripravil gospod Müller od firme AFIS, koncept pa tov. Ahačič. Prvi prospekt bo izšel 20. t. m. v nakladi 110.000 izvodov, drugi pa 10. 9. v nakladi 150.000 izvodov. Posnetki za naš prospekt so bili realizirani na vrtu gradu v Bistrici, na Vršiču (zimski posnetki) in v Ljubljani. Z obema prospektoma želimo prikazati čim več modelov iz jesensko-zim-ske kolekcije, ki je pestra. Pri snemanju za naš prospekt smo bili v nemalih težavah
zaradi pomanjkanja ustreznih številk čevljev za naše manekenke. Poudariti moram, da so nastopajoči v našem prospektu sami sodelavci našega podjetja, kar se je pokazalo za zelo uspešno.
Ob sezonskem znižanju 10. 7. 1971 je oddelek pripravil kompletno reklamno akcijo in sicer je dal v izdelavo opozorilce za izložbe in večje napise s cenami. Obvestila o znižanju naše obutve smo dali tudi na vse radijske postaje, prav tako na slovenske lokalne postaje, na ljubljansko televizijo in v vse večje časopise v državi. Po izjavah nekaterih poslovodij je sama akcija zelo uspela, saj so po-
slovalnice prodale skoraj vso znižano obutev.
Za reklamno akcijo jesen je oddelek pripravil za aran-žiranje izložb več osnutkov, od katerih sta bila sprejeta dva. oP letnih zaključkih pa bomo oglaševali tudi na radiu, televiziji, v časopisih in revijah. Za predvajanje na televiziji bo pripravljen nov film. Tudi s to akcijo želimo našega potrošnika obvestiti o modnih novostih.
Vemo, da naše podjetje daje za propagando precejšnja sredstva, zato želimo in upamo, da bodo sredstva, namenjena za propagando kar najbolje pripomogla k še večji prodaji.
Flore Gros
Uspehi ob koncu šolskega leta 1970/71
POKLICNA ČEVLJARSKA ŠOLA:
Teoretični del šole so končali. Od 16 prešivalk imata dve učenki popravni izpit, ostale so pozitivne. Od 8 prirezovalcev imajo 3 učenci popravne izpite. Zaključni izpit iz praktičnega dela bodo delali te dni.
POKLICNA ŠOLA ZA KOVINARSKO IN ELEKTRO STROKO
Zaključni izpit-kvalifikacijo sta naredila dva učenca s pravdobrim uspehom, dva pa imata popravni Izpit.
SREDNJA TEHNIŠKA ČEVLJARSKA ŠOLA KRANJ
V prvem letniku je od 11 dijakov kar 6 nezadostnih. V drugem letniku je od 9 dijakov eden nezadosten, prav tako v tretjem letniku.
Na ostalih srednjih šolah so bili vsi naši štipendisti pozitivni.
IZREDNO ŠOLANJE
Od 10 slušateljev na tehniški čevljarski šoli za odrasle imata dva popravne izpite,, ostali se bodo v jeseni vpisali v II. letnik.
PRODAJNA MREŽA
KOPER
Bilo je med kolektivnim dopustom. Izrabili smo ta čas in se odpeljali za dva dni na našo obalo v Koper in Piran, da službeno obiščemo naši prodajalni v teh mestih.
Najprej smo obiskali koprsko prodajalno v Čevljarski ulici (Calegaria), ki je najbolj značilna in zanimiva koprska ulica. Prodajalna je bila prenovljena 1961. leta. Prodajni prostor z dvema izložbama in priročnim skladiščem v sosednjem prostoru je pretresen za vse tiste, ki jih zanimajo naši izdelke; teh pa v Kopru ni malo.
Koprski kolektiv, ki dela od 8. — 12., popoldne pa od 16.30 — 19.30, smo povprašali, kako je zadovoljen s prodajo, dobavo artiklov, s kupci in s kakšnimi težavami se srečujejo pri vsakdanjem delu.
BRANKO GRLICA — POSLOVODJA: »Prodajalno vodim že dve leti. Moram reči, da gre kljub zelo hudi konkurenci (v Kopru je 11 prodajaln čevljev) letošnja poletna obutev kar dobro v promet. V primerjavi z lanskim majem smo letos dosegli za 35 odst. večji promet. Bojim se, da kljub naporom celotnega kolektiva, letošnjega plana ne bomo dosegli. Trenutno imamo nekaj težav zaradi pomanjkanja moških letnih čevljev. Manjka nam tudi precej velikostnih številk za žensko in moško obutev. Ta problem je rešljiv samo z dosor-tiranjem posameznih velikostnih številk, saj to dela naša največja konkurenca Soča Koper. Zdaj imamo sezonsko znižanje, vendar pa ne smemo pričakovati, da bomo vse prodali. Domačini in okoličani so postali zahtevni kupci, veliko zaradi bližine Trsta, kjer dobijo posamezne čevlje po konkurenčnih cenah. Med kupci je vedno več takih, ki želijo kupiti čevlje z usnjenimi podplati.
V glavni turistični sezoni prodamo precj čevljev tujim turistom, zato vsi pasivno obvladamo italijanski in nemški jezik.
Mislim, da je zadnja kolekcija tudi kvaliteno zelo dobra, saj imamo letos precej manj reklamacij kot lani.
Za konec bi povedal še to, da imamo težave s skladiščenjem. Ko dobimo posamezne artikle, jih shranimo v priročno skladišče, nekaj jih gre v klet, ki sploh nima razsvetljave, večji del pa spravimo v 100 m odaljenem skladišču. Obeta pa se nam, da bomo kmalu dobili nove prostore in s tem bo teh težav konec.
SONJA BORDON: V tej prodajalni si služim kruh že osem let. Tu sem zadovoljna,
saj se dobro razumemo med sabo. Hudo je le to, da se štirikrat na dan vozim domov, to pa zaradi deljenega delovnega časa.
ALMA DRUŽETA: »Tu sem zaposlena šele tri mesece in vam zato ne morem povedati kaj posebnega.«
Ostala člana koprskega kolektiva prodajalka Marija Savlje in vajenec Ludvik Arčon sta bila v bolniški in se pač nismo mogli pogovoriti z njima.
Naj zapišemo še to, da so prodali vse moške sandale iz uvoza (El Greco) in imajo na zalogi le še otroške.
Obe izložbi sta bili brez standardnih reklamnih panojev, ki so imeli namen poenotiti izgled naših prodajaln. Namesto tega pa sta bili izložbeni okni okrašeni z umetnimi rožicami »Made in Italy«. Pa kaj moremo za to, če je aranžerisko blago v sosednjem Trstu skoraj zastonj.
Koprskemu kolektivu se obeta lepša prihodnost. V našem biroju so že izdelali načrte za adaptacijo prostorov v Čevljarski ulici, nedaleč od sedanje prodajalne. Dobili bodo 10 krat večje prostore, promet pa bo 3 krat večji kot sedaj. Pri adaptaciji bodo sodelovali s stanovanjskim podjetjem.
Upamo, da bomo lahko kmalu pisali o novi prodajalni v Kopru in o dobri prodaji naših čevljev v lepih in modernih prostorih.
M. K.
PIRAN
Po obisku v koprski prodajalni smo jo mahnili še v Piran. To prikupno in prijetno mesto je na najzapadnejšem rtiču Istrskega polotoka.
Iznajdljivost graditeljev Pirana od antike do renesanse je ustvarila iz kamna in opeke tisto čudovito skladnost raznovrstnih oblik in slogov, ki je najzanimivejša in hkrati najdragocenejša zgodovinska zapuščina. Sem spada tudi Tartinijev trg ob piranskem pristanišču.
Napis tovarne »Peko« — za spremembo rdeče barve — in dve izložbeni okni so nam povedali, kje je prodajalna. Odprta je od 8.00 do 12.00, popoldne pa od 17.00 do 20.00 ure. Prenovili so jo pred dvema letoma, vendar je za tak promet kot ga imajo zdaj v Piranu odločno premajhna. V prodajnem prostoru je prodajna miza z vitrino, pisarniška miza za poslovodkinjo, poleg tega prostora pa je še priročno skladišče s številnimi škatlami in pa sanitarni prostori z garderobo.
Hoteli smo se malce pogovoriti z vsemi člani tega kolektiva, a žal ni bilo mogoče, ker je bila poslovodkinja Josipa Radetič na dopustu, pomočnica Marija Cerkovnik pa je bila opravičeno odsotna. Zato smo povprašali prodajalko Slavico Levak in honorarno sodelavko Tončko Gris, da nam povesta, kako dela in živi kolektiv v Piranu.
SLAVICA LEVAK: »V prodajalni sem že šest let. Po prenovitvi prostorov tudi več prodamo. Pri nas praktično ni mrtve sezone, največ pa prodamo zadnja dva meseca v letu. V glavni turistični sezo-hi pa imamo veliko kupcev-turistov, ki preživijo dopust na naši obali. Letos zelo dobro prodajamo, tako da nam že zmanjkujejo posamezni modeli čevljev, zlasti pa ženske sandale velikostnih številk od 38—41. Ob taki prodaji do konca leta bomo letošnji plan še presegli«, je dejala simpatična Slavica, ki streže kupcem tudi v italijanščini in nemščini.
TONČKA GRIS:Tu samo pomagam v odsotnosti poslovod-kinje. Prodaja čevljev mi ne dela preglavic, ker sem še do nedavnega delala v koprski prodajalni.
Nato smo obema zastavili isto vprašanje: »Imate pri delu kakšne težave?« »Veste kaj,« mi je dejala Slavica Levak »naše težave boste najlažje spoznali tako, da se naučite prodajati in teoretično znanje tudi praktično preizkusite... «
Ideja je dobra, poskusili jo bomo uresničiti že pri naslednjem obisku v eni izmed naših prodajaln.
M. K.
KRŠKO
Na seznamu planiranih adaptacij prodajaln za letošnje leto smo 30. junija lahko spet »obkljukali« novo; novi prodajni prostor, ki je bil tega dne v sklopu krškega občinskega praznika odprt v Krškem.
V	mestu je bila dotlej na skrajnem koncu ulice, ki pomeni jedro mesteca, precej neugledna prodajalna »Peko« z dvema majhnima izložbama, s premajhnim skladiščem in zastarelo opremo. V lanskem letu se je ponudila priložnost za izredno ugoden nakup enonadstropne stavbe v središču Krškega. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja smo letos pričeli z adaptacijo pritličja in kleti, medtem ko je prodaja prostorov v I. nadstropju še v teku.
V	novi lokal »Peko« stopimo skozi malo pasažo z izlož-
bami. Le-te in 3 velike nove izložbe z obokanim svodom na fasadi nudijo zadosti prostora aranžerju, da prikaže dovolj »Pekovih« modelov, da pa izložba ni preobložena z robo. In priznati je treba, da so se naši aranžerji potrudili.
Ko kupec stopi v prodajalno, ga prevzame val tirkizno zelene v sozvočju s kovinsko, umazano modro barvo (tla, sedežne garniture in vratca vrh regalov), ki ju dvigne bela barva stropa in deloma opreme v kombinaciji s pali-sandrovim furnirjem. Čez nekaj mesecev se bo izkazalo, če smo z zasnovo zadeli v polno, če je oprema dovolj funkcionalna in če smo kje zgrešili.
Med projektiranjem smo imeli več debat o tem, na kakšni stopnji naj bi bil izgled in obdelava prodajalne, ali naj bi bil lokal mogoče skromneje opremljen. Verjetno pa je kar prav, da je bila prodajalna realizirana na takšni višini, kot je sedaj. Res, da je Krško pravzaprav malo mesto, ima pa že sedaj močno industrijo in velike ambicije, obeta pa se mu gradnja atomske centrale.
Če še niste bili v Krškem, ga ob priliki, za konec tedna, obiščite, če prej ne, pa ob naslednjem conskem tekmovanju za svetovno prvenstvo v speedwayu.
Metka Stritih
V Smederevu nova »Peko« prodajalna
Našo 101. prodajalno smo odprli v Smederevu. Smederevo je veliko industrijsko središče, ki ima bogato zaledje. Zato ni čudno, da trgovina cvete in je v Smederevu že več prodajaln z obutvijo.
Naša nova prodajalna ima zelo lepo lego: na koncu promenade ob parku, v novi, lepi zgradbi. Lokal je prostoren, predvsem pa izredno okusno projektiran in opremljen. Domačini so ob otvoritvi izjavili, da je najlepši lokal na področju SR Srbije, je pa nedvomno naša najlepša prodajalna.
Veseli smo tega še posebej, ker je to delo našega projektivnega biroja in tako velik uspeh ing. arh. Brede Jazbec, ki je prodajalno projektirala.
Poleg njih ne smemo pozabiti prizadevnega tovariša Matiča, brez katerega si skoraj ne moremo zamisliti uspešnega »fini-ša« pred otvoritvijo, niti naših novih tovarišev v prodajalni v Smederevu, ki jim želimo na tako lepem delovnem mestu veliko delovnih uspehov.	Janez Bedina
Devetega avgusta je obiskala tovarno skupina 25 francozov iz pobratenega mesta STE MARIE AUX MINES. SprejeJ jih je glavni direktor Jože Dolenc, ki se na sliki rokuje z županom pobratenega mesta gospodom Baumanom.
Bazenska konferenca
V hotelu »Bor« v Preddvoru se bodo v času od 23. avgusta do 14. septembra v petih skupinah ponovno sestali poslovodje naših prodajaln, da bi iz predložene kolekcije naročili obutev za sezono pomlad-poletje 1972.
Program tradicionalnega sestanka poslovodij ne bo bistveno drugačen kot doslej, saj je osnovni namen naročanje obutve za naslednjo sezono. Kljub temu pa bi opisal glavna vprašanja, ki jih bomo obravnavali.
1.	Ker gre te dni h koncu letošnja spomladansko-letna sezona, bomo najprej obravnavali uspešnost le-te. Rezultati kažejo, da je bila uspešna, kljub temu pa so stvari, ki jih bo treba v naslednji sezoni izboljšati; to so vprašanja kompletnosti kolekcije, dobavnih rokov, reklamacij itd.
2.	Pred vrati je jesensko-zimska sezona. Na sestanku bomo pregledali, kako smo se nanjo pripravili v pogledu asortimana, rokov dobav, o dopolnitvah kolekcije po prejšnji bazenski konferenci. Prav tako bomo pregledali kakšna bo reklamna akcija, predvsem pa, kako bodo v bližajoči sezoni urejene trgovine in izložbe. V reklamnem oddelku pripravljajo reklamni material za aranžiranje v tej, sezoni. Prav tako bodo praktično pokazali kako morajo biti izložbe aranžirane z reklamnimi opozorilci, ki jih bo ta služba pripravila.
3.	Preden bo na programu najvažnejši del, t. j. naročanje obutve, bomo poslovodje seznanili z modnimi napovedmi za naslednjo spomladan-sko-poletno sezono. Obsegala bo glavne značilnosti nove mode v pogledu materialov, barv, kopit, novih krojev itd.
seveda vse v povezavi s tekstilom in ostalimi modnimi dodatki.
4.	Da bodo poslovodje za potrebe svojih prodajaln pravilno naročali in pri tem upoštevali predviden promet z upoštevanjem nalog, ki jih imajo, bo računski center pripravil za vsako prodajalno analizo, iz katere bo razvidna po vrstah obutve prodaja v letošnji pomladansko-poletni sezoni in pa zaloga, ki je na koncu sezone ostala.
Sestanek s poslovodji bomo izkoristili, da bomo obravnavali tudi ostala vprašanja s področja organizacije poslovanja v prodajalnah, kadrovskih vprašanjih, o pro-
Te dni se je vrnil iz Pir-masensa, kjer je obiskoval nemško dveletno strokovno šolo za modelirje, naš mo-delir tovariš Jože OVSENEK.
Čeprav nihče od nas, ki ga poznamo, ni dvomil v njegov uspeh, smo vendarle vsi lahko veseli njegovega uspeha, saj je bil najboljši v generaciji, ki je letos zaključila šolanje. Da to ni kar tako lahko sodim tudi po članku v lokalnem časopisu Pirma-sensa, kjer so zaključku študija na tej šoli posvetili kar pol strani v časopisu.
Tako je tovariš Ovsenek še utrdil ugled, ki ga uživajo naši štipendisti na tej šoli, saj je pred dvema letoma na isti šoli prav tako uspešno dokončal študij tovariš Jože Tišler, ki je sedaj šef mode-liralce.
blemih ob prehodu na IBM sistem itd.
Na bazensko konferenco se sedaj vneto pripravljajo v naši modelirnici, ki mora do 20 t. m. izdelati celotno kolekcijo. Priprave tečejo v redu, čeprav izdelava kolekcije za domače tržišče časovno soupada z izdelavo vzorcev za firmo AFIS. Ker pa je kolekcija za domači trg in AFIS pravzaprav enotna, posebno to velja za žensko obutev, bo gotovo vse pravočasno pripravljeno.
Toliko za danes, kako pa bo konferenca potekala in kakšne bodo ugotovitve pa bomo bralce »Čevljarja« obvestili v naslednji številki.
Milan Jazbec
Tovarišu Ovseneku iz srca čestitamo in mu želimo še veliko uspehov — tokrat pri nas doma.
Janez Bedina
Prišli -
Prišli v tovarno v sekalnico: Bojan Sire, Marjan Tavželj,
v	izdelavo	zg.	delov	511:
Damjana Kogoj, Jožica Dolenc, Vinko Stritih, Slavka Mohorič, Angela Velikavrh v	izdelavo	zg.	delov	513:
Irena Pjevčevič, Marija Urbanc, Alojzija Ježek, Neža Keršič, Bojana Gros, Dušanka Makuc
v izdelavo zg. delov 514:
Marcela Perko, Tatjana Smolej, Irena Stopar, Ivanka Saksida
v	izdelavo	zg.	delov	515:
Stane Smrkolj, Štefanija Jamšek, Marija Koklič v	izdelavo	zg.	delov	516:
Bojan Nepužlan v goodyear izdelavo: Stanislav Kavar
v lepljeno izdelavo III: Franc Gaberc
v lepljeno izdelavo I: Viljem Medvešek, Jože Mikulič v gumamo: Jože Slapar, Dušanka Pejašinovič, Anton Meglič
v flex izdelavo: Marija Slapar, Petra Tejič, Viktor Oman, Rajko Ravnik v mehanično delavnico: Anton Klemenc, Adalbert Perko v električno delavnico: Franc Rozman
v finančni sektor: Ana Valjavec
v prodajni sektor: Nada Rozman
v ERC: Milena Savič v menzo: Olga Okjan
Prišli v prodajno mrežo:
Terezija Stanič, Krško; Jasna Wolf, Celje I; Katica Re-palust, Zagreb I; Vesna Lustig, Zagreb I; Rajko Crno-brnja, Smederevo; Djuričko-vič Veselin, Titograd; Marija Savlje, Koper; Vinko Ul, Maribor I; Hozbije Abourahma-ni, Kosovska Mitrovica; Marija Lenaršič, Ljubljana V; Jožica Kališnik, Kamnik; Majda Prinčič, Ajdovščina; Jasna Štanfel, Zagreb II; Marija Kropivšek, Ljubljana III; Radmila Lazarevič, Beograd I; Olga čurčin, Novi Sad II; Janja Trnka, Zagreb I; Azem Azemi, Zagreb I; Branko Jurčič, Zagreb I; Djuro Mlinar, Zadar; Henrik Trampuž, Jesenice; Blaže Mi-ševski, Skopje; Zijada Jukič, Beograd II; Dobrosav Pavlovič, Banoviči; Milica Timotič, Smederevo; Toplan Kostič, Smederevo.
Odšli iz tovarne
Anton Toporiš — v JLA, Olga Žagar — samovoljna zapustitev dela, Danilo Meglič — odpoved delavca v poskusnem roku, Jožefa Omejc — upokojitev, Janko Rozman — upokojitev, Boris Roblek — upokojitev, Marija Kikel — invalidska upokojitev- Bernarda Kranjec — odpoved delavca v poskusnem roku, Ivanka Pogačnik — odpoved delavca, Ciril Ahčin — upokojitev, Irena Florjančič — sporazumno prenehanje dela, Janez Podrekar — odpoved delavca, Ida Ribnikar — sporazumno prenehanje dela,
Odšli
Marija Jereb — samovoljna zapustitev dela, Pavlina Plut-Štrucelj — samovoljna zapustitev dela, Vlastimil Bertoncelj — sporazumno prenehanje dela, Ivan Branda — odpoved delavca, Milica Popovič — sporazumno prenehanje dela.
Odšli iz prodajne mreže
Ante Lozina — Split, Zdenka Vadnjal — Ljubljana V, Vladica Gak — Zagreb II, Ružiča Sukalec — Zagreb II, Prvoslav Milanovič — Kragujevac, Sonja žužej — Žalec, Boris Depoli — Ljubljana III, Štefan Petek — Ptuj- Bogo Milinkovič — Beograd II, Marija Adlešič — Ljubljana II, Marija Barač — Zagreb I, Vlasta Medja — Novo mesto, Nimac Nada — Zagreb I, Radmila Lazarevič, Beograd I.
Obisk graničarjev v tovarni
Iz obmejne postojanke na Ljubelju nas je obiskalo 11. avgusta 26 graničarjev.
Skupina graničarjev si je ogledala proizvodne oddelke: šivalnico, montažo, podplatne izdelave in gumarno.
Po ogledu tovarne, ki ga organiziramo vsako leto v počastitev dneva graničarjev, so bili fantje iz Ljubelja še na pogostitvi v tovarniški menzi.
Štipendije za šolsko leto 1970/71
Komisija za kadrovska in socialna vprašanja, je na svoji zadnji seji odločala o podelitvi štipendij za naslednje šolsko leto 71/72.
V	naslednjem šolskem letu bodo podelili 4 štipendije na ekonomski fakulteti, 1 štipendijo na filozofski fakulteti, oddelek za psihologijo, 1 štipendijo na visoki ekonomsko komercialni šoli, 1 štipendijo na višji tehniški čevljarski šoli v Zagrebu, 3 štipendije na srednji tehniški šoli Iskra Kranj, 2 štipendije na ekonomski srednji šoli,
V	tovarno smo sprejeli itudi več vajencev za izučitev posameznih poklicev. Tako se bodo štirje učili za strojne ključavničarje, dva za obratna elektrikarja, dva za orodjarja. Sprejeli smo petnajst deklet za izučitev pre-šivalk za šivalnice v tovarni in šest deklet za prešivalke v Trbovljah.
Naš štipendist najboljši na strokovni šoli v Pirmansensu
Nova avtomatska telefonska centrala
V zadnji, dvojni številki »čevljarja« smo objavili detajl nove avtomatske telefonske centrale, danes pa bomo napisali nekaj več o njej.
Informacije nam je dal tovariš Viktor Perčič, mojster elek-tro delavnice, ki je sodeloval od vsega začetka pri montaži nove telefonske centrale.
Stara centrala je bila montirana leta 1957. že takrat je bila v delovanju 15 let. Njena kapaciteta z dodelavo je bila 90 internih priključkov in 5 poštnih. Razvoj tovarne in zahteva po hitrih in dobrih komunikacijskih sredstvih in premajhna kapaciteta stare centrale so bili povod, da se je pred dvemi leti dal predlog za nakup nove avtomatske telefonske centrale.
Dobavni rok centrale je leto dni. Pred dobavo nove centrale so najprej v tovarni poiskali primeren prostor po načrtih strokovnjakov za montažo central.
Z montažo nove avtomatske centrale s koordinatnim zbiralcem se je kapaciteta centrale povečala. Trenutno imamo 100 internih in 8 poštnih priključkov. Do jeseni bo priključenih še ostalih 50 internih priključkov. Vse te prednosti hitrega izbiranja, boljše slišnosti, velike možnosti predajanja telefonskih pogovorov v internem telefonskem omrežju, so odlike nove centrale.
Za samo montažo, pripravo pred priključitvijo centrale, so morali fantje iz elektro delavnice položiti čez 1000 m telefonskih kablov, od tega 315 m poštnega kabla.
Tovarna »Iskra« iz Kranja bo do jeseni dobavila še preostali del centrale za dodatnih 50 priključkov, če bo potrebno, se lahko za nadalnjo dograditev montira še preostale priključke tako, da ima centrala 20 poštnih in 200 internih priključkov.
Za izvedbo del na montaži in pripravi moramo pohvaliti tovariša Viktorja Perčiča, ki je s svojimi fanti poskrbel, da so dela potekala tako, kot si lahko samo želimo.
M. K.
Mladinska rubrika
Danes vam moramo sporočiti, da je naš stalni sodelavec mladinske rubrike predsednik mladine Jože Klofu-tar izjavil, da ne bo več pisal za »Čevljarja«.
Zato naj vas že takoj na začetku opozorimo, da bo odslej mladinska stran odvisna vse bolj od vas, mladinke in mladinci. Pišite, pišite o uspehih, težavah in o vsem kar mladino zanima. Objavljali vam bomo prispevke in vas tudi primerno honorirali.
Sedaj pa še' nekaj kratkih vesti o delu mladinske organizacije.
S tržiškim radiom bomo letos vsekakor sodelovali. Večina članov komiteja je bila na zadnji seji mnenja, da se za uvod organizirajo tekmovanja med oddelki. Temo teh tekmovanj bomo določili na predlog ostalih mladincev. Na zadnji seji je bil izvoljen
Misli
Človekova zloba izvira vedno iz "nemoči.
Poroka današnjih dni je najbolj ostudna laž vseh laži in naj višja oblika egoizma.
Denar odpira vsa vrata.
Ali ne veste, da sem ženska? Kadar mislim, moram govoriti.
Začetek in konec vsega je v človekovem srcu.
Vsako nasilje nad resnico ni samo samomor lažnivcev, ampak tudi ubod z nožem v zdravje človeške družbe.
poseben odbor, ki bo te dni začel z delom.
Na zadnji seji smo se pogovarjali o predlogu predsednika občinske konference mladine tovariša Silva Plaj-besa, da prevzamemo mladinski klub v upravljanje. Ko se bomo dokončno dogovorili glede financiranja, se bomo skupno odločili, če lahko prevzamemo mladinski klub.
Varstvo
Prva polovica letošnjega leta je že krepko za nami. Ob tej priložnosti objavljamo izvleček iz polletnega poročila službe za varstvo pri delu.
Ustavimo se pri nesrečah. V prvi polovici leta jih je bilo 41, od tega 3 na poti na delo in z dela, 38 pa na delovnem mestu. Kar 10 nesreč se je pripetilo v novem obratu šivalnice v Trbovljah, ki ima 186 zaposlenih. Če podat-
Žal moramo sporočiti, da udeležba na mladinskih sejah ni dobra. Mogoče smo ob izvolitvi v komite preveč obljubljali, potem smo se »umirili«, rezultat pa je slaba udeležba. Če se bo to še nadaljevalo, ne smemo pričakovati, da bodo rezultati našega dela vedno boljši.
M. K.
pri delu
ke še naprej analiziramo, je bilo od ponesrečenih na delovnem mestu 16 moških in 22 žensk, na poti na delo in z dela pa 1 moški in 2 ženski.
Za statistični izračun odstotka ponesrečenih so merilo vsi zaposleni, 30. 6. 1971 je bilo 1756 oseb, od tega 561 moških in 1195 žensk. Odstotek ponesrečenih je 2,3 % od vseh zaposlenih v tovarni.
Slika je posneta v tovarni. Kup odpadkov (lesenih) pove, da je gradbeno podjetje nehote pozabilo na to »malenkostno« navlako, ki ne sodi v tovarno.
Za vas
Čeprav so dnevi še poletni in vroči, moramo že pomisliti na to, da se bliža jesen in z njo tudi dvomi, za kakšno dolžino kril in plaščev bi se odločile. Mlade se verjetno ne boste čisto odpovedale mi-niju, čeprav ste že same pogumno nosile maksi in midi. Če ste navdušene nad daljšimi krili, boste lahko izbirale med tremi dolžinami chanel: čisto malo nad kolenom, sredi kolen in tik pod kolenom. Torej imate dovolj možnosti pri izbiranju dolžine. Za tiste, ki so nizke postave je bolje, da se izognejo midiju in maksiju, odločijo naj se raje za solidno chanel dolžino. Tiste pa, ki so bolj visoke postave in tudi primerno vitke, lahko izbirajo po želji.
Zaenkrat se torej še nič ne ve, kako bo z dolžinami. Tekstilni mogotci v svetu se
bodo navduševali za midi in maksi, saj je ta moda zanje finančno zelo uspešna. Zato bodo prav gotovo tudi letos lansirali midi in verjetno še maksi, vse pa je odvisno od tega, kako bodo ženske to sprejele ali bodo to modo dokončno sprejele ali pa jo bodo zavrnile. Kot so mi pripovedovali znanci, ženske v evropskih prestolnicah niso preveč navdušene nad temi dolžinami, raje ubirajo srednjo pot — zelo mlade mini, ostale pa chanel.
Če pa menite, da znate same presojati, kaj vam pristoja, je najbolje, da se odločite ne glede na to, kaj bo moda prinesla. Nikar ne hodite slepo za modnimi kriki, ki niso vedno na vsaki ženski elegantni.
Vida Rozman
Remonti
Med letošnjim kolektivnim dopustom je imela največ dela služba za vzdrževanje. Fantje pod vodstvom šefa vzdrževanja inž. Janeza Mraka so delali ves čas med dopustom.
Zaprosili smo šefa vzdrževanja za kratek razgovor o delu in težavah s katerimi še srečujejo.
»Služba vzdrževanja se deli na dva dela; skrbimo za redno vzdrževanje strojev in naprav, proizvajamo sekalne nože, orodja za brizganje plastičnih mas.
Služba za vzdrževanje skrbi za montažo investicijske, strojne, energetske ter ostale opreme. Delimo se na mehanično delavnico z orodjarno, obratno mehanično delavnico, elektro in mizarsko delavnico.
Kakšen je bil vaš načrt dela med dopusti«?
»Tako kot vsako leto smo po predhodnem načrtu pregledali vse strojne, elektro energetske, toplovodne in ostale naprave. V pregledu med letnim dopustom spadajo temeljitejši pregledi strojev, menjava ali popravilo obrabljenih delov, menjava olj, čiščenje, pregledi elektro instalacij, motorjev, trafo postaj in drugo. Letni dopust je edina priložnost v letu za izvedbo večjih popravil. Naši fantje so se tega dobro zavedali, zato ni bil redek dan, ko so nekateri delali po 12 ur.
»Kaj ste konkretno naredi, U letos med remonti«?
»Letos je bilo poleg rednih vzdrževalnih del treba montirati naročeno in dobavljeno investicijsko opremo. Ker gradimo — kot vsi veste — novo stavbo za skladišče, proizvodnjo in upravo, smo preuredili kotlarno, montirali smo novo termooljno napravo za ogrevanje stiskalnic v gumami. Montirali in pregledali smo elektro energetske kable, naredili vse potrebne prevezave vodov za novo stavbo in telefonsko centralo. Pripraviti je bilo vse potrebno za montažo transportnega traku. Organizirali smo redno čiščenje in beljenje prosto-
Življenske resnice
Biti pri ženinih starših pomeni biti znova otrok.
Povej skrivnosti vetru, ki piha mimo tebe, nikdar pa jih ne povej svoji ženi.
Kdor pljuva v veter, dobi pljunek v obraz.
Zgubiti se na poti pomeni pot spoznati.
S smehom skušama zatreti le krik svojega srca.
Koliko smrti bo še treba, preden se bo človek zavedal, da je umrlo že preveč ljudi.
Kdor drugemu jamo koplje, je grobar!
rov, sanitarij in ostalih prostorov. Ta dela niso bila tako uspešno izvršena zaradi gradnje nove stavb e, ki je neposredno vezana na ostalo prostore. Nismo imeli dovolj delavcev za čiščenje.«
»S kakšnimi težavami se je služba vzdrževanja »spoprijela?«
»Odvisni smo bili od zunanjih izvajalcev del. Težave so nastale tudi zaradi pomanjkanja ustreznih materialov in zamujenih rokov kooperantov in dobaviteljev strojne opreme. Zato se bodo predvidene selitve skladišča, upravnih upravnih služb in šivalnic lahko izvršile šele v jeseni in v začetku prihodnjega leta.«
Novi gumarski stroji so sedaj že v celoti montirani in preizkušeni.
Skorjice kruha
»Današnja mladina je presita in ne zna ceniti izobilja.« Take in podobne misli se utrnejo starejšim ljudem, ki so preživeli vojno, morda celo obe, in dobro vedo, kako hudo pomanjkanje je takrat vladalo pri nas, saj so to okusili na lastni koži. Tudi tov. Avgust Jeglič iz Radeč je bil med njimi. Poslal nam je prispevek z naslovom »Skorjice kruha«, v spomin na tiste čase, obenem pa tudi opozorilo vsem tistim, ki ne znajo ceniti koščka kruha.
»Pred prvo svetovno vojno sem bil 3 leta in pol pomožni modelir v tovarni »Peko«. Kako drugače je bilo takrat! Imeli smo stroj »Hartfort« za gradiranje, ki je samo zarisal modele na lepenko, sam pa sem jih potem moral s škarjami izrezati in zgladiti, da so lahko prirezovali. Delo je bilo zamudno, zato so morelli prirezovalci večkrat čakati na osnovne modele. Tako mi prav nikoli ni zmanjkovalo dela, včasih ga je bilo še preveč.
Pri nas doma je vladala revščina, saj nam je oče umrl 1906 leta in zapustil mater s šestim nepreskrbljenimi otroki.
Za malico sem si nesel v tovarno suh kruh in še srečen sem bil lahko, da ga je bilo dovolj. Večkrat se je zgodilo, da nisem pojedel vsega in sem pustil skorjico v predalu.
Izbruhnila je prva svetovna vojna in že prvi dan so me vpoklicali v Pulo h trdnjavskim topničarjem. Prvi dve leti nismo trpeli hudega pomanjkanja, 1916 pa je začelo primanjkovati kruha, tako da smo dobili enodnevni obrok za tri dni. Takrat sem se spomnil na skorjice kruha, ki so še ostale v tovarni v predalu. Kaj bi dal, da bi prišel do njih, pa čeprav so bile že neužitne!
Vedno se spomnim na to, ko gledam, kako ljudje danes mečjo v smeti en dan star kruh. Ali se ga ne bi dalo uporabiti kako drugače v gospodinjstvu? Ti ljudje, ki to počenjajo pač ne vedo, kaj je lakota in želim si, da ne bi bili nikoli lačni in mislili na ves tisti kruh, ki so ga nepremišljeno odvrgli.
To je bila ena izmed mnogih drobnih spominov, če bo bralcem »Čevljarja« moja zgodba ugajala, se bom še kaj oglasil. Na koncu pa tovariško pozdravljam celoten kolektiv tovarne »Peko«.
Avgust Jeglič
Dragi tovariš Jeglič!
Vašega prispevka za naš časopis smo se zelo razveselili. V veliko zadovoljstvo nam bo, če se boste še kaj oglasili, saj nam boste lahko posredovali mnogo zanimivega iz še ne tako daj Ine preteklosti.
Tovariški pozdrav.
Uredništvo
Kako v praksi uveljavljati samoupravljalsko komuniciranje? ,
Naloge in funkcije informativne službe v delovni organizaciji:
Vsestransko obveščanje in seznanjanje članov delovne organizacije, njihovih ožjih svojcev in po potrebi tudi posiovnih partnerjev o celotnem dogajanju v delovni organizaciji, ki je kakršnega koli pomena za uspešnost poslovanja in samoupravljanja v njej. Obveščanje mora zajeti dogajanje v domači komuni ter najpomembnejše dogodke v jugoslovanskem gospodarskem in političnem dogajanju.
Učinkovito poseganje v temelje individualnega mišljenja in vrednotenje vsakega posameznika — člana delovne organizacije. Posredovanje splošno veljavnih spoznanj in razvijanje umskih sposobnosti zaposlenih pomaga k lažjemu razsojanju in oblikovanju lastnih stališč, kar je pogoj za uspešnost gospodarjenja in za resnično samoupravljanje.
Oblikovanje socialističnega javnega mnenja med člani delovne organizacije; zavestno mora usmerjati njihovo mišljenje in delovanje v duhu idej, stališč in pogledov, ki ustrezajo našim družbenopolitičnim in ekonomskim pogojem ter hkrati tudi poslovni politiki delovne organizaci-
je in skupnim ter osebnim interesom članov delovne organizacije.
V	širši javnosti oblikovati mnenje o pravilnem vrednotenju prizadevanj članov delovne organizacije pri uresničevanju ciljev socialistične graditve in pri poglabljanju socialističnih družbenih odnosov.
V	sodelovanju z drugimi specializiranimi dejavnostmi oz. s strokovnimi službami v delovni organizaciji ter s poklicnimi institucijami zunaj delovne organizacije razvijati in uvajati najprimernejše in najbolj učinkovite oblike in načine formalnega in neformalnega komuniciranja v delovni organizaciji. Na osnovi strokovnih in znanstveno utemeljenih analiz, raziskav in študij mora razvijati nove oblike in načine informarinaja ter s tem po svojih močeh olajševati napore pri usposabljanju in razširjanju splošne razgledanosti članov delovne organizacije.
Transmisijska in indukcijska funkcija sistema za informiranje in model množičnega komuniciranja informativne službe v delovni organizaciji ter odnos med viri informacij, informativno službo in člani delovne organizacije.
Dušan Rebolj
Zgornji posnetek je del nove stavbe, na spodnjem pa vidite prostor novih šivalnic.
3UM, MJEPAVEc ŠUMOT I QU IDA
PAVEL
PETERNELJ
dRoT Tl UE
RIBNIKAR.
IVANKA
IzqoN,
PREQOkl
JADIKOME
io&mue
PLEMIŠKI
STAU
ROMANA
STtRUAS
PLADEUJ
LA
SERVIRANJE
SILV 10 A KUZMIČ
Clamila Ps
/HELENA/
UASAD OB RIŽI
UNE.&E.K,
OBRABA
OSEBNI
2A1MEK.
VRSTA
ìpoptuikaJ
HRl/ATSKl
SKtAJATffi
/KRSTO/
LJUBICA
KESNER
NEZNOSEN
VOKIJ
PLEME V'. BIAFRI
ZVEZNA
REPUBLIKA
UHAN
SILVA
PREBIVALEC
ILIRIJE
DCLTEUI» 'VAN LJUBIMKA, RE IQRE I LOKOVŠEK PRltEZUICA
ČLAN
OAS
GEOLOŠKA PLAST V
RAZVOJU
ZEMLJE
VNETJE
SLUZNICE
M
K.LUX
KLAN
0RAU3E
TOVARUA ŠTEDILNIKOV V MARIBORU
VEDROST,
JASMINA
DRUGO IME iA KITAJSKO
TREBIVALKA
köiüE
BARABICA
RUVANJE,
ROKOBORBA
POROČA
WE FILM IGRALKE ■RIME
ZBIRANJE
PODATKOV
STUSEK
odže
SOTOČJE,
STEK
WH0V5CIIU
JOHANU
.MESTRO/
EMIL
GORIŠEK
APERITIV
PELINKOVEC
ZORANA
ZEMLJA
TALISOVA
TI3AĆA
LJUBKA Q0H>-ŽIVAL
50BWA RATTE SCiTOVKA
STUDENT A. LETNIKA
OBLAČILO I INDIJK
EAKK0VÄ PA-LICA/TIRS
MATICE PRI VIJAKIH
MALAJSKO
BODALO
BOLEČA krčenja mišic
USUJE PRI ČEVLJU
HRV.K1A5IÖII
TIL0L0G
/K010MW
KROVEC STREH
RUŽIČA
SUKALEC
DAM EU
POPUSTI TRI VEČJIH NAKUPIH
DALMATIN
ŽENSKO
IME
f. 9
<3?i.
CENTIM
KOMITE
LOVKO KUHAR PREŽIHOV.
POJAV MA VODI
DOLOČENA
POSEBNOST
CIRILSKA
ČRKA
razigrano
PLESANJE
TIN
UJEVIĆ
IVANKA
MIHELIČ
ZALETEL
ANTON
OVSENEK
JOŽEFA
ROZMAN
AVQUST
sS &
üj S.
se S-S'
3E3AVHIK,10
POVZROČI
IONIZACIJO
ŽENSKI
(ČEVELJ
,?EKA'
ŠOŠTARSC KOSI V.1
/MO-
ŠTVO
V prihodnji številki boste brali:
•	Bazenska kon-fereca v Preddvoru končana
•	Reportažni zapis treje »Šu-štarske nedelje« v Tržiču
•	Obisk v poslovalnicah
•	Gradnja nove stavbe v zaključni fazi — razgovor z vodjo gradbenih del
Za zadnjo nagradno križanko smo dobili 36 rešitev. Nekateri so na križanko že pozabili, vmes je bil kolektivni dopust. Vsem reševalcem naj zaupamo, da bodo od danes naprej vse križanke nagradne, nagrade smo povečali na skupno vrednost 120,00 dinarjev.
Stanka Majcen iz prodajnega sektorja je izžrebala naslednje reševalce:
50.00	din Marinka Pevec — Kranj I
30.00	din laboratorij — vsi
20.00	din Vida Bedina — splošni sektor
10.00	din laboratorij — vsi
10.00	din Frida Savšek — Litija
Vsem nagrajencem čestitamo, ostale pa vabimo, da rešijo današnjo križanko na temo »šuštarska nedelja« in rešitve pošljejo do 15. septembra v uredništvo »čevljarja«. Nagrade so enake kot tokrat.
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureja uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnik, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 40 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno.
Čestitki
Na višji šoli za organizacijo dela v Kranju je diplomiral naš delavec FRANC GRAŠIČ.
Ob . tem uspehu mu iskreno čestitamo!
JOŽE OVSENEK, naš štipendist je diplomiral na strokovni čevljarski šoli v Pir-masensu. Iskreno mu čestitamo in mu želimo mnogo delovnih uspehov.
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem v oddelku dokončevalnice se iskreno zahvaljujeva za dari-rila in čestitke na novi življenjski poti.
Majda in Marjan Gašperlin
ZAHVALA
Ob smrti sestre MARIJE JEŽEK se zahvaljujemo sodelavcem mizarske, elektro in mehaničnih delavnic za pomoč in sočustvovanje.
žalujoči mož Marjan z otroki
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ANTONA DOBRINA se zahvaljujemo kolektivu tovarne za izrečeno sožalje in poklonjene vence.
žalujoči sin France z družino, hčerke Vida in Vera ter Minka in Pepca z družinama.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega dragega očeta, se oddelku 512 iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in izkazano pomoč.
Lojzka MOKOREL