yu issn 0040-1978
40 let GIP Gradiš (stran 2)
Vlak bratstva in enotnosti (stran 3)
»Spet pojdemo brat...(((stran 4)
Domača rast (stran 91
Šport (stran 11)
leto xxxviii. št. 41 Ptuj, 24. oktobra 1985 cena 30 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
Vreme je letošnjo jesen dodo-
bra zagodlo sejalcem in pšenično
seme je padlo v suho zemljo. Se-
veda mnogo kmetovalcev še ved-
no ni sejalo, saj čakajo na pada-
vine. Že od nekdaj kmetovalci
vedo, da je potrebno za dober
pridelek pšenico sejati v vlažno
zemljo. Strokovnjaki so mnenja,
da bo dala zadovoljiv pridelek
tudi nekoliko kasnejša setev,
vendar bi bilo potrebno do začet-
ka novembra s tem opravilom
vendarle zaključiti.
V	kmetijski zadrugi Ptuj so do-
slej zamenjali rekordno količino
semenske pšenice in 250 ton ka-
kovostnega semena je že prvi iz-
polnjen pogoj za dobro letino
1986. Še vedno pa kmetovalci
uporabijo premalo umetnega
gnojila in ob tako sušni jeseni
utegne biti pomanjkljivo gnoje-
nje še bolj usodno. Zato so v KZ
Pluj odločili, da regresirajo na-
bavo mineralnega gnojila vsem
pogodbenim pridelovalcem pše-
nice. Tisti, ki so že sklenili po-
godbo o oddaji pšenice ob pri-
hodnji žetvi, lahko izkoristijo za
vsak kilogram pšenice po pogod-
bi 7 dinarjev regresa. Na tak na-
čin lahko nabavijo pogodbeni
pridelovalci pšenice gnojilo po
polovični ceni. To pa je že nekaj
in gotovo ne bo malo tistih, ki
bodo ugodnost izkoristili. Sicer
pa imajo v KZ Ptuj doslej skle-
njenih pogodb za 720 hektarov,
kar je približno tri četrtine načr-
tovanih površin.	JB
Delegacija
iz Madžarske
v Ormožu
Tovarna sladkorja v Ormožu
dobiva precejšnje količine slad-
korne pese iz Madžarske; Letos
ocenjujejo, da bo vrednost me-
njave znašala za več kot milijon
dolarjev. Uvoženo peso v ormo-
ški tovarni plačajo tako, da 70
odstotkov sladkorja, ki ga prido-
bijo iz uvožene pese, pošljejo na
Madžarsko. Zaradi takega ugod-
nega sodelovanja je tudi potreb-
no, da se sodelujoči medsebojno
dobro poznajo in izmenjavajo iz-
kušnje.
V	skladu s tem je v petek, 18.
oktobra obiskala Tovarno slad-
korja v Ormožu delegacija iz Na-
gykanisze na Madžarskem. Tam
je letos v županiji Zala posejanih
s sladkorno peso okoli 2000 ha
njiv, s katerih je že pospravljena
dobra tretjina pridelka in od-
premljena v ormoško tovarno.
Delegacijo je vodil Robert
Gal, prvi sekretar EDP Madžar-
ske občine Nagykanizsa. Z vodil-
nimi predstavniki Tovarne slad-
korja v Ormožu so se pogovarjali
o položaju tovarne, o nesoraz-
merju cene med surovino in slad-
korjem in o drugih problemih v
zvezi s pridelavo sladkorne pese.
Ogledali so si tudi potek proiz-
vodnje sladkorja.	F
Rešujejo življenje in premožen
Humano delo prostovoljnih gasilskih enot dobiva
iz leta v leto nove razsežnosti. Zastarelo gasilsko
opremo in tehniko nadomešča nova, modernejša. Le
požari ostajajo vedno enako grozni in uničujoči.
V oktobru — mesecu varstva pred požari se trudi-
mo, da bi naše okolje postalo pred požari varnejše,
da bi bili v boju zoper rdečega petelina uspešnejši. V
veliko pomoč so nam ročni gasilni aparati, bodisi na
prah, peno ali ogljikov dioksid. Tisti, ki so se z nji-
hovo pomočjo rešili uničujoče ognjene katastrofe.
lahko povedo, da so zares zlata vredni — če jih upo-
rabljamo pravilno in ob pravem času — vendar sa-
mo če so brezhibni. Vsebino ročnih gasilnih apara-
tov je treba preverjati vsakih 6 mesecev. Pa ne zara-
di požarn^a inšpektorja, temveč zaradi naše skupne
varnosti. Čimprej preverite zadnji datum na svojem
gasilnem aparatu! Če je potrebno, še danes obiščite
gasilski servis Pastor v Domu gasilcev v Ptuju.
Fotografija: Martin Ozmec
24. oktober - dan OZN
Danes je 24. oktober — dan
OZN. Štirideset let je minilo od-
kar je 51 držav podpisalo ustano-
vno listino Združenih narodov.
Takrat so bili prvič uradno obli-
kovani cilji in načela OZN. Naj-
pomembnejši cilj je varovati
mednarodni mir in varnost. Eno
izmed načel je: države naj rešuje-
jo spore z mirnimi sredstvi ter
naj- se vzdržijo groženj s silo. Ob
današnji oboroževalni tekmi to
izzveni kot fraza, saj so vojne da-
nes nekaj povsem običajnega.
Da bi to spremenili, je OZN raz-
glasila teden od 24. do 31. okto-
bra 1985 za teden razorožitve.
Člani kluba OZN na SŠC me-
nijo:
—	mladi želimo živeti v miru
in svobodi;
—	vsi, ki se borimo za mir, se
borimo tudi za razorožitev;
—	je za nas sploh rešitev? Nas
^ ) rešila Vojna zvezd?!
Vojna!? NE, vojna prav goto-
vo ne;
—	razorožitev je ena izmed
možnosti, kako nahraniti množi-
co lačnih na svetu;
—	srečni smo, ker živimo v mi-
ru in prav zato si moramo priza-
devati, da bodo srečni tudi dru-
gi;
—	vsi bi morali razmišljati tu-
di o usodi neznanih ljudi, ki so
tisoče kilometrov vstran, saj sta
lahko vojna in lakota že jutri tu-
di naša usoda;
—	razorožitev je želja vseh hu-
manih ljudi.
Prav zaradi takšnih in podob-
nih stališč smo se v občinskem
centru klubov OZN odločili, da
bomo dan OZN in teden razoro-
žitve obeležili s številnimi akcija-
mi. Radijske oddaje, razstave, ri-
sanje po asfaltu, pogovori, pre-
davanja naj bi vse spodbudila k
razmišljanju o naši prihodnosti
in o prihodnosti tistih, ki bodo
prisiljeni za nami živeti na Zem-
Branka Petek
Na sobotni udarniški akciji je okolje nove šole pri Lovrencu na Drav-
skem polju urejevalo prek 60 krajanov. Foto: MS
V soboto
otvoritev
nove šoie
Pri Lovrencu na Dravskem po-
lju so v minulih dneh pospešeno
urejevali okolje šole, ki jo bodo
slovesno predali svojemu name-
nu v soboto, 26. oktobra ob 14.
uri. Ta dan bo za Lovrenčane go-
tovo pravi narodni praznik, saj
se jim po dolgih letih izpolnjuje
ne samo njihova največja želja,
ampak tudi pomemben del refe-
rendumskega programa.
Že minulo soboto se jih je na
prostovoljni delovni akciji zbralo
prek šestdeset, med njimi tudi
nekaj najstarejših. Tako družno
in udarno pa so delali vse te dni,
saj želijo otvoritev dočakati v res
lepem in urejenem okolju. rnš
Mizarstvo znotraj kombinata
Za to temeljno organizacijo, ki ima že nekaj ča-
sa proizvodne težave, bodo nastopili boljši časi.
Povezava z drugo tozd v okviru EKK - Jeklo —
prinaša namreč obetavne programe, ki so vezani
tudi na izvoz. Dosedanji izvoz, zlasti v Italijo, ni
prinašal dohodka. Prav tako niso dobivali sprotne-
ga plačila.
Novi izvoz v ZDA bo rentabilen. Za ameriško
tržišče bodo delali predalnike. To je program, ki
ga našli prek Slovenijaiesa. Drugi program, ki
ga bodo v kratkem osvojili, je program za neko hr-
vatsko podjetje in bo prinesel 250 milijonov dinar-
jev. Del tega pohištva bodo izvozili tudi v Madžar-
sko. Mizarji bodo poslej imeli dovolj dela. Dodat-
bodo mor^uvesti drugo izmeno in zaposliti
"ove delavce^-^* .
Zanimivo je, da je vodstvo Jelke uspelo za Mi-
zarstvo pridobiti dovoljne količine lesa po primer-
nih cenah in nove programe.
Tozd je v tehnološkem pogledu primerno
opreml jen. Kot je povedal Branko Gorjup, glavni
direktor Emona Kmetijskega kombinata Ptuj, je v
zadnjih dveh letih po »zaslugi« ostalih tozd kom-
binata, zlasti Farme prašičev. Tovarne močnih kr-
mil, kmetijskih tozdov in drugih, nakupila potreb-
ne obdelovalne stroje. Poleg tega so pridobili kot-
lovnico oziroma kurilnico na lesne odpadke, ki
ostanejo v proizvodnji. Doslej je tozd namreč upo-
rabljal naftne derivate za tehnološko ogrevanje.
Prav tako so pridobili novo sušilnico, saj mizar
brez sušilnice ni mizar. Dodatno izgubo jim je pri-
našalo tudi sušenje lesa — sušili so ga povsod (Va-
raždinu, Čakovcu, Mariboru in Kamniku).
Referendum je bil včeraj, 23. oktobra.
MG
Ognjena grožnja
čeprav je namen meseca varstva pred požari povsem jasen,
lahko mirno trdimo, da se v naši družbi vsi ne zavedo njegove po-
membnosti, ali pa jemljejo akcije premah resno; češ za požare in
požarno varnost so gasilci, saj imamo v naši družbi kup drugih te-
žav. Pa ne bi smelo biti tako, kajti prav požari zadnje čase že resno
ogrožajo naše okolje in navsezadnje tudi premoženje, pa naj si bo
družbeno ali zasebno. Veliki in vse pogostejši požari ob naši obali
so pravgotovo zmanjšali devizni priliv naše — že tako delno okrnje-
ne turistične bilance. V večini primerov so nastali zaradi človeške
malomarnosti, nekateri pa naj bi bili tudi podtaknjeni. Kakorkoli
že, nadaljujejo se tudi sedaj v jesenskem času in — žalostno, tudi v
oktobru, ki ga javno razglašamo za mesec varstva pred požari.
Sicer je o nenehnem naraščanju požarov in predvsem o vse
večjih materialnih (morda tudi moralnih) škodah že marca letos
razpravljal republiški izvršni svet. Stališča in sklepi naj bi zavezova-
li vse strukture v naši družbi, še posebej tiste, ki skrbijo za požarno
varnost, da napovedo pravi družbeni boj proti požarni nevarnosti.
Pa je od tega ostalo bore malo boju podobnega. Na prste bi lahko
prešteli organizacije, kjer bi omenjene sklepe republiškega izvršne-
ga sveta vsaj obravnavali, kaj šele uresničevali.
V	ptujski občini bi za požarno varnost in preventivo lahko re-
kli, da smo (vsaj v tem primeru) nad republiškim poprečjem, saj po-
žarni inšpektorat ocenjuje osveščenost delovnih ljudi in občanov kot
razmeroma dobro. Predvsem je razveseljivo, da imamo vedno manj
požarov na družbenem premoženju, za kar gre zasluga predvsem
poučenosti zaposlenih, ki so večina požarov pogasili hitro in uspe-
šno že v začetni fazi. Ne gre zanemarjati ročnih gasilnih aparatov
na peno, prah ali co2, saj bi bili brez njih v večini omenjenih prime-
rov delavci popolnoma nemočni. Še zmeraj pa smo storili premalo
za požarno osveščenost na vasi in v stanovanjskih naseljih.
V	ptujski občini smo v devetih mesecih letošnjega leta imeli 38
požarov, kar je za 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Žal pa
je požarna škoda znašala letos kar blizu 26 milijonov, ali 136 od-
stotkov več kot leto prej. Žalostna je tudi ugotovitev, da je v večini
primerov prišlo do požara zaradi človeškega faktorja, bodisi zaradi
malomarnosti, otroške igre z ognjem ali neprevidnosti pri delu z
ognjem. Spomnimo se letošnjega največjega požara v občini Ptuj,
kije 25. septembra v Spodnjih Jablanah povzročil prek 8 milijonov
požarne škode; pa drugega največjega, ko je požar v Muršičevi ulici
upepelil več osebnih avtomobilov, požarno škodo pa so ocenili na
okoli 6 milijonov.
Podobno je na območju občine Ormož, kjer so letos v 9 mese-
cih imeli sicer le 14 požarov, a to pomeni v odstotkih polovico več
kot v enakem obdobju lani; požarna škoda pa je ocenjena letos na
blizu 5 milijonov ali 203 odstotke več kot lani.
Jasno je, da pomeni požarna škoda naši družbi vse večjo in ne-
varnejšo breme. Se bolj jasno je, da se bodo poleg gasilcev, požar-
nega inšpektorata in požarne skupnosti morali za večjo požarno
varnost angažirati še ostali, oziroma vsi, ki delimo usodo na tem
območju. Če nenehno poudarjamo, da se je treba obnašati varčno
in stabilizacijsko, da se je treba nasloniti na lastne sile, velja to tudi
za področje požarne varnosti, pa naj zveni še tako gasilsko.
M. Ozmec
OBRAVNAVA ODPRTIH
VPRAŠANJ
Predsedstvo skupščine občine Ptuj je 21. oktobra na seji najprej
obravnavalo odprta vprašanja do gradiv, ki so na dnevnem redu zase-
danja zborov SO Ptuj. Družbenopolitični zbor se je sestal že včeraj
popoldne, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa se bo-
sta sestala danes, 24. oktobra. Na seji predsedstva so obravnavali
predvsem stališča odborov zbora in posameznih komisij, ter pripom-
oe, ki so jih imele posamezne delegacije.
Največ pripomb m predlogov je oilo v zvezi z osnutkom družbene-
ga plana SR Slovenije, saj vsako področje dejavnosti želi, da je ustre-
zno zastopano v repuoliškem planu za srednjeročno obdobje
1986-90.
V odborih in delegacijah so živo razpravljali tudi o izvajanju sana-
cijskih in predsanacijskin programov. Povsod so zahtevali, da je treba
dosledno zaostriti odgovornost vodilnih struktur do uresničevanja
programov, saj se dogaja, da se v posameznih tozdih iz leta v leto po-
navljajo enaki problemi.
Več pripomb je tudi bilo na predlog za izdajo odloka o vzdrževanju
melioracijskih sistemov in zagotavljanju sredstev za vzdrževanje me-
lioriranih kmetijskih površin v občini, saj je to novost in je ptujska
občina med prvimi v Sloveniji, ki je pristopila k urejanju tega proble-
ma. Zato je tudi prav, da se ta dokument obravnava v trifaznem po-
stopku. Bistvenejših pripomb k ostalim predlogom odlokov ni bilo.
Predsedstvo je tudi sklenilo, da bo naslednja seja zborov občinske
skupščine 25. in 26. novembra. Določili so tum dnevni red, kije zaen-
krat takšen kot je bil sprejet s periodičnim delovnim načrtom za četr-
to trimesečje, če bo potrebno, pa bodo katero točko še dodali.
FF
Podatki, ki zaskrbljujejo
Prvi podatki o industrijski proizvodnji v ptujski
občini za letošnje 9-mesečno obdobje niso prav
nič sj5odbudni, saj so proizvodni rezultati pone-
kod se slabši kot so bili konec avgusta. Dejstvo, da
smo v industriji v 9 mesecih dosegli le 98,7 % pro-
izvodnje glede na lansko enako obdobje, načrtova-
li pa smo 4 odstotno rast, opozarja, da načrtovane-
ga do konca leta ne bo moč doseči, čeprav v neka-
terih delovnih organizacijah krepko presegajo lan-
sko raven proizvodnje.
Na izpolnitev letošnjega plana bo prav gotovo
odločilno vplivala proizvodnja v TGA Kidričevo,
kjer ustavljajo skorej polovico družbenega proiz-
voda industrije v občini. Po prvih podatkih so v
tozd Aluminij v letošnjih 9 mesecih dosegli 98,5 %
proizvodnje v enakem lanskem obdobju, v tozd
Glmica 94,4 % in v tozd Predelava aluminija 94
odstotkov. Glede na pomanjkanje elektrike so že
začeli omejevati porabo pri večjih porabnikih, del-
no tudi v TGA , zato ni realno pričakovati, da bi
kljub vsem naporom lahko v tej delovni organiza-
ciji bistveno dvignili proizvodnjo.
Pod ravnijo lanskega V-mesečnega poprečja je
tudi več temeljnih organizacij v Ptuju. Po drugi
strani pa imamo tudi precej tozd in delovnih orga-
nizacij, kjer krepko presegajo lansko raven proiz-
vodnje. Med niimi velja omeniti Tamovo Proiz-
vodnjo kolesnih zavor, ki presegajo proizvodnjo
za 31,4 % Savino Gumarno 24,3 ®/o, Labodovo Del-
to 14,1 %, Perutninsko Tovarno krmil 9 8 %, Vzdr-
ževanje voz 8,8 %, Volnenka Majšperk 8 %, Aeiso-
vi tozdi Precizna mehanika in Vzmetarna nad 10 %
in še nekatere. Ti kolektivi so tudi za vzgled osta-
lim.
FF
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
24. oktober 1985 XEDNIK
KADROVSKA POLITIKA V FUNKCIJI
OPIRANJA NA LASTNE MOČI V OZD
Avantgarda bomo le,
če bomo
resnično delali
v Slovenski Bistrici je bil v petek, 18. oktobra celodnevni seminar
za člane sekretariatov aktivov komunistov delavcev neposrednih proizva-
jalcev z območja J'odravja. Na seminarju je okoli 50 članov sekretaria-
tov iz vseh desetih občin Podravja in neVaj drugih sodelujočih obravna-
valo kadrovsko politiko v funkciji uresničevanja politike opiranja na la-
stne moči v organizacijah zdruzenega dela. O tej temi so prej razpra-
vljali na sejah aktivov komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev v
občinskih organizacijah, opozorili na vrsto problemov in se na podlagi
tega posamezni udeleženci seminarja pripravili na razpravo.
Na seminarju je najprej spre-
govoril Slavko Kleindienst, se-
kretar medobčinskega sveta ZKS
za Podravje, o kadrovski politiki
v naši družbi s poudarkom na li-
stih sklepih 16. seje CK ZKS, ki
se nanaša na kadrovsko politiko.
O planiranju, usposabljanju in
usmerjanju kadrov je govoril
Vojteh Osojnik. Širše o kadrov-
ski politiki in nalogah ZK na
tem področju pa je govoril Ivan
Godec, izvršni sekretar predsed-
stva CK. ZKS. Za tem seje razvi-
la razprava, v kateri je sodelova-
lo 12 udeležencev.
V popoldanskem delu semi-
narja so si udeleženci ogledali
proizvodni proces v delovni or-
ganizaciji IMPOL Slovenska Bi-
strica in v Impolovi učilnici na-
daljevali z razpravo. Ob tem so
se tudi podrobneje seznanili z
obstoječim sistemom usposablja-
nja delavcev v tem največjem de-
lovnem kolektivu v slovenskobi-
striški občini.
Ob koncu so se dogovorili, da
komisija za zaključke, ki so jo
imenovali na začetku seminarja
in jo vodi Feliks Bagar, čimprej
pripravi stališča in usmeritve,
obfikovana na seminarju, kar bo
članom aktiva v pomoč pri kon-
kretnem delu tako v občmah kot
v osnovnih organizacijah ZKS.
Dogovorili so se tudi, da bo na-
. slednji seminar o nalogah ZK pri
planiranju v OZD. Pripravil ga
DO aktiv v okviru občinske orga-
nizacije ZKS Lenart v Slov. gori-
cah.
TUDr OD MOJSTROV JE
MARSIKAJ ODVISNO
»V vseh organizacijah združe-
nega dela je uveljavljanje znanja
- vseh in vsakogar — temeljni
pogoj za večjo uspešnost dela,
gospodarjenja, za večjo ustvar-
jalnost in za dinamični razvoj«,
>0 je ena od ugotovitev 16. seje
CK. ZKS, ko je razpravljala o
^iranju na lastne moči v OZD.
Ta seja je postala izredno odme-
vna, je na seminarju poudaril
Slavko Kleindienst, s^ je opira-
nje na lastne moči v OŽD eden
od najpomembnejših dejavnikov
za uresničevanje dolgoročnega
programa gospodarske stabiliza-
cije. Pri tem je kadrovska politi-
ka glavna iztočnica, ker brez ka-
drov praktično ne moremo ures-
ničiti nobene naloge. Zato je iz-
redno pomembno, kako in kdo
oblikuje kadrovsko politiko v na-
ši družbi, kajti kdor jo ima v ro-
kah, ta razpolaga s pomembnim
instrumentom. Naloga OO ZKS
je, da to vprašanje dajejo češče
na dnevni red svojih sestankov.
Pri tem je pomembna vloga akti-
va komunistov delavcev v občini
in vsakega njenega člana v osno
vni organizaciji.
Kadrovska politika v funkciji
opiranja na lastne moči, tu so na-
še glavne rezerve, saj je prav od
sposobnih kadrov odvisno, kje,
kako in kaj spremeniti v OZD,
da dosežemo boljše rezultate.
Nujno je, da vodilna poslovodna
mesta povsod prevzemajo stro-
kovno sposobni kadri. Ob tem
morajo nujno biti samoupravno
usmerjeni, zdravo ambiciozni,
imeti morajo ustrezne osebne
lastnosti in biti dobri organiza-
torji skupinskega dela. Ce hoče-
mo uveljavljati tako kadrovsko
politiko, moramo uveljavljati tu-
di metode sprotnega spremljanja
in preverjanja kadrov.
rvc gre le za najodgovornejše
poslovodne funkcije, tudi od de-
lovodij in mojstrov je veliko od-
visno in je i/redno pomembno,
kako so samoupravno usmerjeni,
l.nako pomembno je tudi, kakšni
kadri so v vodstvih družbenopo-
litičnih organizacij, v delegat-
skem sistemu, v SIS in v občini.
Od dobrih kadrov je tudi odvi-
sno, če bomo dosegli hitrejše
premike na manj r:i/\itih območ-
jih je poudaril Sla\ko Klein-
dienst.
KADROVSKK KI HINJK PRI-
PKIJATI V s/an.
»Na kadrovsko politiko v veli-
ki meri vplivajo ekonomske raz-
mere. ki so danes izredno zao-
strene, /ato iiniijino ustrc/no za-
ostriti tudi odnos do kadrovske
politike,« jc poudaril Ivan (io-
dec, izvršni sekretar ( K /KS in
iz tega nanizal naloge /K. Na
problem kadrovske politike mo-
ramo gledati dialektrčno, upošte-
vati dosedanje izkušnje in spo-
sobnost za reševanje problemov
v sedanjem trenutku in dolgoro-
čno. Komunisti morajo razumeti,
da gre tudi pri kadrih za konti-
nuiteto revolucije.
Odgovornost za kadrovsko po-
litiko je predvsem v ZK, ki mora
biti avantgarda, toda vsak komu-
nist uresničuje avantgardno vlo-
go le takrat, če resnično dela, če
je vzgled drugim.
Ivan Godec je tudi omenil, da
večkrat kje delujejo »kadrovske
kuhinje«, da »kadruje ulica« itd.
Ni prav, da nastopamo proti te-
mu, prav je, da take »kuhinje«
pripeljemo v SZDL in tam skup-
no poskušamo najti najboljše ka-
drovske rešitve. Kadrovsko poli-
tiko moramo oblikovati skupaj z
ljudmi, z njihovim sodelova;
njem. V tem primeru ljudje tudi
ne bodo mislili, da je vse v na-
prej dogovi rieno. »Kriteriji za
izbiro kadrov na vodilna mesta
morajo biti pu rivsem: delovna
uspesnost v okoiju, kjer človek
dela in ugled, ki ga ima med ob-
čani,« je poudaril tov. Godec.
V	nadaljevanju je govoril o gi-
banju članstva ZK. v Sloveniji,
kjer je le 28 odstotkov delavcev
iz neposredne proizvodnje. V ZK
je treba voditi demokratično ka-
drovsko politiko. Po 9. kongresu
ZKS je bilo zamenjanih že dve
tretjini sekretarjev predsedstev
OK ZKS, kar je dokaz, da se
vodstva v ZK stalno obnavljajo
in pomlajujejo. Pri realni ka-
drovski politiki so tako v repu-
bliki kot v občini potrebne tudi
kakšne horizontalne rotacije.
Glede odprtih list na volitvah
.je povedal, da dosedanje izkuš-
nje kažejo, da z odprte liste niso
bili vedno izvoljeni najboljši.
Najpomembnejše je, da v ka-
drovskem postopKu sodeluje
večje število kandidatov, potem
pa se je v vsakem okolju, na pod-
lagi konkretne ocene, treba odlo-
čiti za odprto ali zaprto listo. V
zvezi s kadrovanjem direktorjev
pa je poudaril, da jih nikakor ne
smemo ocenjevati skozi članstvo
v ZK. Ljudje morajo imeti tudi
večje zaupanje v razpise.
VRNIMO DELU ČAST IN
OBLAST, ZK PA UGLED!
V	zanimivi in kritični razpravi
so člani sekretariatov aktivov
opozorili na vrsto problemov na
področju vzgoje in izobraževa-
nja, štipendiranja in poklicnega
usmerjanja, s katerim bi morali
začeti že v otroškem vrtcu. Pove-
zano s tem so opozorili tudi na
problem zaposlenosti, ki je na
našem območju še posebno kriti-
čna. V Sloveniji je nekaj nad
14.000 iskalcev zaposlitve in smo
v Evropi na vrhu po zaposlitvi,
toda na območju Podravja je
skoraj 1/3 teh iskalcev zaposli-
tve, v ptujski občini skoraj 10%
vseh iskalcev zaposlitve v Slove-
niji, zato je na našem območju
Eroblem nezaposlenosti veliko
olj čutiti kot drugje v Sloveniji.
Razpravljalci iz posameznih
OZD so na konkretnih primerih
prikazali skrb za kadre, za uspo-
sabljanje učencev srednjega
usmerjenega izobraževanja, ka-
drovsko štipendiranje, izobraže-
vanje ob delu in podobno. Ka-
drovske štipendije naj bodo v
funkciji spodbujanja nadarjenih
mladih ljudi -- je bilo poudarje-
no, žal pa za nekatere poklice
ostajajo neizkoriščene. Večji pri-
tisk je na štipendije iz združenih
sredstev, čeprav štipendiramo tu-
di za suficitarne poklice in tako
štipendistom po končanem šola-
nju ni zagotovljena zaposlitev.
Med razpravljalci je no kriti-
čnosti izstopal Zdravko Kotarski
iz občinske organizacije ZKS
Maribor-Rotovž. Med drugim je
rekel, da volilne funkcije naj ne
pripadajo čvekačem. temveč
mladim! sposobnim ljudem. To
sposobnost morajo potrditi s
konkretnim delom, ne pa s se-
znamom funkcij, ki so jih že ime-
li. l.videntiranjo mora biti pri-
znanje dobrim delavcem. Svojo
ra/pr.ivo pa je končal s no/ivom;
»\ rnimo de(u časi in onhist. / K
pa ugled!"'
Ra/prav H^flci so opozorili tudi
na nek.iten.- probleme pripravni-
štva in dali pobude /a boljše re-
ševanje tega problema, na pojave
»kraje kadrov«, delo k.idrovskih
slu/b itd O icm več. ko '"0n:0
objavili skupne z.iključke semi-
narja.
F-F
Gradnja stanovanjske soseske Rabeljčja vas v Ptuju
Ptujski Dom gasilcev je eden najsodobnejših v Sloveniji
40 LET GIP GRADIŠ
TOZD »Gradnje« Ptuj praznuje v okviru
DO GRADIŠ 40-letnico obstoja delovne or-
ganizacije, ki vključuje v svoji organizirano-
sti 15 proizvodnih TOZD-ov. V okviru DO
sta še TOZD Ingeniring in delovna skupnost,
ki imata sedež v Ljubljani.
TOZD »Gradnje« Ptuj je bil ustanovljen
takoj po vojni, leta 1949, kot Remontno pod-
jetje — kasneje gradbeno podjetje Gradnje.
Kljub slabi opremljenosti se je kolektiv kaj
hitro razvijal. Takrat so izvajali v glavnem
vzdrževalna dela, saj bistvenih večjih investi-
cij ni bilo. Mehanizacije praktično ni bilo, pa
tudi strokovnih kadrov ne. Vendar je s priza-
devanjem takratnega kolektiva dokaj uspe-
šno poslovalo. Z nenehnim izobraževanjem
in pridobivanjem strokovnih kadrov ter z na-
bavo manjše mehanizacije se je takratno pod-
jetje usposabljalo ter doseglo večje uspehe.
Večji objekti, ki so jih takrat gradili, so bili
prva perutninska farma in manjši stanovanj-
ski bloki. Večji razvoj je opazen po letu 1965.
Takrat so zgradili poslovno stanovanjski ob-
jekt »JASMIN« v Ptuju, poslovno stanovanj-
ski objekt »POHIŠTVO Merkur« v Ptuju in
nekatere druge objekte. Pričelf so izvajati tu-
di dela zunaj občine Ptuj. Tako so zgradili
šole v Tomažu pri Ormožu, Miklavžu pri Or-
možu, Hrastovec, Trate. Ker je bila v občini
investicijska dejavnost skromna, so opravljali
le večja vzdrževalna dela.
Ker je gradbena operativa v ptujski občini
razdrobljena, so se pojavile težnje, da se po-
veže in tako bolj organizirano nastopa pri
prevzemanju večjih del. Predlagana integra-
cija ni uspela.
Uvideli so, da sami ne bodo kos vedno
večji konkurenci. Tudi potrebne težje meha-
nizacije zaradi skromnih sredstev ne bi zmo-
gli kupiti. Zato so se delavci 1975. leta odlo-
čili za priključitev h GIP GRADIŠ Ljubljana
in tako je nastala današnja TOZD »Grad-
nje«.
Kaj hitro so se vključili v to veliko delovno
organizacijo, saj je v Gradisu zaposlenih
okrog 7000 delavcev, delovišča pa so po vsej
Sloveniji. S pripojitvijo so dobili potrebno
mehanizacijo ter pričeli osvajati nove tehno-
logije. Prizadevali so si pridobiti tudi nove
strokovne kadre.
V	tem obdobju so zgradili več pomembnej-
ših objektov: gasilski dom, poslovno stavbo
DES, tovarno hidravlike v Dolanah. Zelo
uspešno so izvedli tudi stanovanjsko sosesko
v Rabelčji vasi. Zadnji večji objekt je bila no-
va valilnica v Markovcih, ki je ena največjih
v državi.
V	okviru Gradisa so sodelovali pri gradbe-
nih delih v Iraku in Zvezni republiki Nemči-
ji-
Kriza, ki je zajela celotno gradbeništvo, tu-
di temu kolektivu ne prizanaša. Investicij v
objekte je vedno manj. Da bi to krizo prebro-
dili, bo Gradiš v prihodnjih letih še več moči
posvetil novim tehnologijam, ki pomenijo
bolj racionalno gradnjo.
Ob jubileju se zahvaljujejo vsem investitor-
jem za dolgoletno zaupanje z željo, da tudi v
bodoče sodelujejo!
STALIŠČA DO PLANOV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
NE PRESEGATI MATERIALNIH
ZMOŽNOSTI GOSPODARSTVA
Ovrednoteni elementi samou-
pravnih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti kažejo 6,1
odstotno letno poprečno rast,
kar ni v skladu s stabilizacijskimi
prizadevanji naše družbe. Tako
je zapisal v svojih stališčih koor-
dinacijski odbor za usmerjanje
razvojne politike, družbeno eko-
nomske odnose in družbeni plan
pri predsedstvu OK SZDL Ptuj
in podpira stališče izvršnega sve-
ta, da družbene dejavnosti skrči-
jo svoje programe, predvsem do-
polnilne dejavnosti, da delež
družbenega proizvoda za družbe-
ne dejavnosti ne bo presegal ma-
terialnih zmožnosti gospodar-
stva, ta pa predvideva 3,9 odstot-
ka poprečno letno stopnjo rasti.
Izvršni svet skupščine občine
Ptuj je k posameznim predlogom
SIS družbenih dejavnosti obliko-
val naslednja stališča:
OTROŠKO VARSTVO
Menijo, da na področju širitve
dejavnosti ni umestno povečeva-
ti števila varstvenih družin, ker je
to dražja oblika varstva, ne zago-
tavlja pa tudi vzgojnega progra-
ma. Predvidene investicije se naj
financirajo iz krajevnih samopri-
spevkov in sredstev združene
amortizacije. Tudi ne podpirajo
nabave vozila za potujoči vrtec iz
prispevne stopnje. Predlagajo,
da ostane obseg porodnega var-
stva na sedanjem nivoju. Obseg
programa priprave otrok na šolo,
to je tistih, ki niso zajeti v vrtec,
pa naj bi omejili na poprečje v
Sloveniji, ki je predvideno za le-
to 1990. (Od 120 do 420 ur pro-
grama, pri nas pa je sedaj 600
ur.).
IZOBRAŽEVANJE:
Nujne investicije v osnovno
šolstvo naj se financirajo iz kra-
jevnih samoprispevkov, združe-
ne amortizacije in sredstev inve-
sticijskega vzdrževanja. Na po-
dročju šolstva naj bi v nasled-
njem srednjeročnem obdobju
uresničili naslednje naložbe:
a)	prizidek k Ivana Spole-
njaica v Ptuju iz drugega občin-
skega samoprispevka in krajev-
nega samoprispevka v letu 1986,
b)	prizidek k OŠ Hajdina — iz
združene amortizacije osnovnih
šol in iz krajevnega samoprispev-
ka,
c)	ureditev zunanjih igrišč pri
Srednješolskem centru Ptuj iz
amortizacije SŠC in dela samo-
prispevka ptujskih KS,
d)	pripraviti dokumentacijo za
prizidek k OŠ Slovenjegoriške
čete Juršinci.
Izvršni svet tudi podpira priza-
devanja občinske izobraževalne
skupnosti, da se vključijo v za-
jamčeni program prehrana, pre-
vozi in šola v naravi, ki so sedaj
v dopolnilnem programu.
KULTURA
Predvideni obseg sredstev iz
prispevne stopnje za investicije
ni realen. Zato izvršni svet pred-
laga, da se prostorski problemi
zavodov na področju kulture
delno rešujejo tako:
—	Mestni kino iz. sredstev
skupnega programa ptujskih KS
in dela sredstev za investicijsko
vzdrževanje,
—	Radio-Tednik iz dela sred-
stev tretjega občinskega samopri-
spevka,
—	Pokrajinski muzej — adap-
tacija prostorov iz sredstev za in-
vesticijsko vzdrževanje,
—	Zgodovinski arhiv — prav
tako adaptacija prostorov iz
sredstev za investicijsko vzdrže-
vanje.
Sredstev za vzdrževanje nara-
vne in kulturne dediščine ni mo-
žno v celoti zagotoviti iz ptujske-
ga združenega dela, ker bi to za-
nje pomenilo preveliko obreme-
nitev. Zato izvršni svet predlaga,
da se sredstva za vzdrževanje
grajskega kompleksa vključi v
skupni program Republiške kul-
turne skupnosti. Prav tako pred-
laga, da ostane financiranje red-
ne dejavnosti Pokrajinskega mu-
zeja ftuj enako kot doslej, to je
1/3 republiška kulturna skup-
nost, 2/3 pa občini Ptuj in Or-
mož, saj je bogastvo, ki ga hrani
muzej v velikem delu širšega na-
cionalnega pomena.
TELESNA KULTURA
Izvršni svet podpira program
telesnokulturne skupnosti, da se
sredstva namenijo za vzdrževa-
nje obstoječih športnih objektov
in sofinanciranje vzdrževanja te-
lovadnice pri SŠC Ptuj in nujno
potrebne zaposlitve strokovnih
delavcev. V krajevnih skupnostih
je potrebno izkoristiti obstoječe
objekte za več namenom, nujno
potrebne prostore za ptujska
športna društva pa je treba reše-
vati v obstoječih športnih objek-
tih in z manjšimi prizidki.
ZDRAVSTVO
Izvršni svet podpira prizade-
vanja Zdravstvenega centra
Ptuj—Ormož, da gre del sredstev
iz tretjega občinskega samopri-
spevka za najnujnejše investicije
oz. adaptacije prostorov, ki so
pomembni za njegov obstoj in
razvoj. Prav tako predlagajo, da
se iz tretjega občinskega samo-
prispevka sofinancira ustrezen
del zgraditve zdraviliškega dela
Ptujskih toplic. Zdravstveni
skupnosti Podravja so predlaga-
li, da naj bi vse občinske zdrav-
stvene skupnosti Podravja zdru-
ževale ob prispevni stopnji za
zdravstvo 0,5 % za nove naložbe
s tem, da je gradnja zdravilišča v
Ptuju udeležena z eno tretjino
teh sredstev. Ce to ne bo uresni-
čeno, predlagajo, da se zagotovi
združevanje sredstev za zdraviliš-
če v Ptujskih toplicah ob prispe-
vni stopnji ptujske občinske
zdravstvene skupnosti.
Izvršni svet je tudi pozval or-
ganizacije združenega dela, da
naj predlagajo programe, ki bi
jih sofinancirala RAZISKO-
VALNA SKUPNOST v občini
Ptuj. Prav tako predlaga, da ta
skupnost sofinancira tudi novo
vrtino termalne vode v Ptujskih
toplicah, saj to spada v okvir ra-
ziskovalne dejavnosti.
FF
Melioracije kličejo vzdrževalce
V zadnjih letih smo dosegli velikanske uspehe z
melioracijami, Pesniška dolina je v celoti prepre-
dena z drenažnimi cevmi in odvodnimi jarki, po-
dobno sliko dobiva dolina Polskave. sledil bo
Šturmovec in dolina Dravinje. Vse lepo in prav,
pridelava hrane je iz leta v leto večja. Melioracij-
ski sistemi pa sami po sebi še niso zagotovilo, da
bo zemlja nad njimi trajno usposobljena za dono-
sno kmetijsko proizvodnjo. Potrebno jih je vzdrže-
vati. tega se zavedajo tako kmetovalci, kot stro-
kovnjaki. Žal je na tem področju bilo doslej nare-
jenega zelo malo, najdlje smo menda na tem po-
dročju v Ptujski občini in v Pomurju. Kljub temu
pa smo v Ptuju šele prexj sprejetjem odloka, ki bo
predpisal vzdrževanje kot obvezo. Kmetijski kom-
binat že sicer vzorno skrbi za drenaže in odvodne
jarke na svojih zemljiščih, v zasebnem sektorju pa
je slika drugačna. Kmetje, ki so (vsaj nekateri)
sprejeli že melioracije kot prisilo, seveda neradi
govorijo še o stroških vzdrževanja. Najvišjo ceno
pa bomo plačali prav v primeru, če melioracijskih
sistemov ne bomo pričeli takoj učinkovito vzdrže-
vati. Vendar je veliko in nerešeno vprašanje, kdo
bo prevzel to obvezo. Da bo potrebno sredstva za-
gotavljati s prispevno stopnjo v davku, je jasno. S
tem so se tudi v celoti strinjali člani komiteja za
kmetijstvo, ki so v torek prav vzdrževanju meliora-
cij namenili največ pozornosti. Predlagali so kme-
tijski kombinat, oziroma njegova dva tozda Ptuj-
sko in Dravsko polje, da bi postala nosilca vzdrže-
vanja vseh melioracijskih sistemov, predstavniki te
delovne organizacije pa se s tem niso strinjali, saj
je to veliko delo. ki zahteva tehnično opremljenost
in nove delavce. Tako bo potrebno izvajalca del
iskati z natečajem. Odlok, ki je v priprav i, bo mo-
ral hitro ugledati luč sveta, medtem pa bo svoje
opravila komisija, ki jo je imenoval komite za
kmetijstvo in mora pripraviti program vzdrževanja
v prihodnjem letu, pa tudi seznam ostalih agroteh-
ničnih ukrepov, ki jih je potrebno izvesti na melio-
riranih površinah, če hočemo upravičiti velikanska
družbena sredstva, vložena v ureditev melioracij-
skih sistemov.
JB
Ne nehajte
sejati
Kmeto>alci so letos /amenjali
ali kupili rekordne količine semen-
ske pšenice, v obeh kmetijskih za-
drugah kaj 300 tisoč kilogramov.
Zaradi suhe zemlje je setev težka
in nekateri kmetovalci želijo seme
vrniti. Na to so opozorili predstav-
niki K7. Ptuj člane komiteja za
kmetijstvo. Komite priporoča kme-
tovalcem. da naj ne odstopijo od
setve in vztrajajo, vsi skupaj pa se-
veda upamo na padavine, ki bi to-
krat pomenile izboljšanje vremena.
Tudi > kmetijskem kombinatu,
kjer so doslej posejali 60 odstotkov
načrtovanih površin. »Računajoč
na dolgo in razmeroma toplo jesen
lahko sejemo še do 5. novembra.«
menijo strokovnjaki!
JB
TEDNIK
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
1100 METROV NADMORSKE VIŠINE -
DOVOU ZA URESNIČEVANJE SKLEPOV?
Namen dvodnevnega seminarja, ki ga je pripravila komisija
za IPD pri OK ZSMS Ptuj, je bil, da se ponovno seznanimo s
vprašanji in položajem, v katerem so osnovne organizacije ZSMS v
združenem delu ter mladinskimi aktivi. Tako so se seminarja na
Arehu udeležili mladi iz organizacij združenega dela, KS in OK
ZSMS Ptuj. Program, ki ga je pripravila komisija, je bil obširen,
vendar zelo zanimiv in kot se nam je po seminarju tudi zdel — po-
treben.
Do besede so mladi lahko pri-
šli predvsem pri delu v skupinah.
Po svojih interesih so se razdelili
v štiri skupine s temami:
_ mladi v združenem delu,
mladi v vzgoji in izobraževa-
nju in
__ mladi v krajevni skupnosti.
Mladi v združenem delu so
svoje področje začeli zelo kriti-
čno. Predlagana so bila vpraša-
nja, na katera naj bi odgovorili,
kot so:
kako ocenjujejo razmere v
svoji DO, predvsem okrog vpra-
šanja pripravništva, povezovanja
OO ZSMS z OK ZSMS in o te-
meljnih problemih v združenem
delu ter njihove rešitve;
—	ali so možnosti za uveljavlja-
nje sklepov tega seminarja, ali
pridejo ti sklepi v OO ZSMS ter
kakšna sredstva naj uporabimo
za izvedbo teh sklepov.
Lilijana Ditrih, predsednica
komisije za IPD, je o teh vpraša-
njih dejala: »Sprejeti moramo
sklepe, ki so res želje mladih,
kajti to je seminar OK ZSMS, tu
ste mladi iz združenega dela in
če sprejmemo sklep, ga moramo
tudi uresničiti. Žal pa ni nekate-
rih, ki bi morali biti tukaj. In kje
naj iščemo vzroke za to? Morda
v nesposobnosti delovanja os-
novnih organizacij ali kje drug-
je?« Na vprašanje o delu mladih
v občinski konferenci ZSMS je
odgovorila: »V OK ZSMS se po-
javlja problem članstva. Mladih
ni, in ker jih ni je struktura na
OK takšna kot si jo bomo ustva-
rili. Že ob evidentiranjih se jih
polovica udeleži razgovora na
OK, polovica pa ne.«
V razpravi je sodeloval tudi
Franc Vreže, sekretar občinskega
sindikalnega sveta. Mladi so se
nato omejili predvsem na tri
vprašanja:
—	informiranje v OO ZSMS,
—stanovanjska in kadrovska po-
litika ter problem nadurnega de-
la,
—	delovanje v OO ZSMS v zdru-
ženem delu.
Zelo burna razprava (trajala je
celi dve uri) je bila predvsem o
stanovanjski politiki, vmes pa se
je prepletal problem kadrovanja
in nadurnega dela. Mladi v DO
se srečujejo s številnimi proble-
mi, zlasti velik je problem prido-
bitve stanovanja. Nekatere DO
imajo to urejeno s krediti, druge
pa s sistemom točkovanja. Na
žalost so ti kriteriji od DO do
DO različni. Poudarili so, da bi
se stanovanja morala dodeljevati
glede na socialni položaj delav-
ca. Za kader v nekaterih DO raz-
pišejo štipendije, na katere se po-
tem oglasi manj mladih, pone-
kod pa teh niti ne razpišejo. V
občini Ptuj je po zadnjih podat-
kih kar 1390 nezaposlenih od te-
ga: 560 iz srednje ekonomske šo-
le, 200—300 težje zaposljivih lju-
di (invaliduv), 180 jih sprejema
denarno nadomestilo. Nezapo-
slenih z višjo, visoko šolo in ma-
gistrov pa ni. Po dvourni razpra-
vi so sprejeli naslednje sklepe:
1.	predsednike OO ZSMS v ZD
zadolžijo, da pošljejo pravilnike
za dodelitev stanovanj na OK
ZSMS Ptuj do 22. oktobra.
2.	OK ZSMS Ptuj se zadolži, da.
priskrbi izvod kranjskega pravil-
nika o dodelitvi stanovanj in ga
pošljejo v vse OO ZSMS;
3.	sklicati okroglo mizo o stano-
vanjski politiki, pri tem se OK
ZSMS Piuj zadolži za kadrovski
del, OO ZSMS pa za udeležbo.
Mladi v vzgoji in izobraževa-
nju so svoj čas posvetili pred-
vsem pregledu izvedbe lanskega
programa. Po tem programu so
ustanovili študentski servis, ven-
dar so bili razočarani nad dvema
velikima podjetjema — Perutni-
no in TGA, ker mu nista ponudi-
li svojih del. Za naslednje leto so
si v programu zadali še večjo re-
klamo za študentski servis. V raz-
pravi so omenili tudi to, da bi
morale OO ZSMS posvetiti več
pozornosti praktikantom in pri-
pravnikom, mladinsko vodstvo
pa bi v tem času mlade seznanja-
lo s svojim delom in vzpostavlja-
lo individualne stike z novinci.
Beseda je bila tudi o pravilnikih
o ocenjevanju, saj se je izkazalo,
da učitelji te pravilnike tudi krši-
jo, temu sledijo skrhani odnosi,
zato je bila v SŠC organizirana
razprava. Velik problem predsta-
vlja tudi Dom učencev, saj po-
greša predvsem povezavo s KS
Boris Ziherl, srečujejo pa se tudi
z nezasedenostjo. Po podatkih se
v Ptuj vsak dan po 2 uri vozi kar
900 učencev, tako da bi za vse te
Dotrebovali kar štiri take domo-
ve. Nadalje so mladi v vzgoji in
izobraževanju obravnavali še sa-
moupravni sporazum o štipendi-
ranju ter seznam nepodeljenih
štipendij v Ptuju.
Mladi v KS so se razdelili v
dve skupini (mestne in izvenme-
stne). Temeljni problem, s kate-
rim se srečujejo, je prostor, saj
tega ni. Drugo večje vprašanje je
povezovanje OK ZSMS s SZDL
in koliko mladi sodelujejo v pla-
niranju v KS. Med osnovnimi
problemi mladih v OO ZSMS je
tudi ta, da ne razpolagajo z de-
narjem in da nimajo mentorjev,
ki bi naj bili le predstavniki, ne
pa predsedniki OO ZSMS.
Na seminarju so bile obravna-
vane tudi teze za 12. kongres
ZSMS, v katerih je v uvodu RK
ZSMS zapisala:
»12. kongres ZSMS označuje
čas, ko biti mlad ni več nikakr-
šna prednost, čas vedno večjega
razkoraka med možnostmi in že-
ljami, strahom in uparijem, čas
ko se zavedarno, da je zastoj
družbenega in gospodarskega
razvoja podvržen podobnim za-
konom, kot so tisti, ki utesnjuje-
jo osvobodilne težnje po vsem
svetu, čas, ko mirnost mladine in
njena pripravljenost sprejemanja
vsega kaže na to, da tudi kot or-
ganizacija ne odpiramo vedno
pravih vprašanj. Prav tako mora-
mo javno vedeti, kdo smo in kaj
hočemo. Rodili smo se v tej
družbi in rasli z njo. Izkušnje nas
učijo, da nihče ne sme imeti mo-
nopola nad resnico, da nihče ne
more imeti monopola nad revo-
lucijo, da je potrebno zatorej res-
nico iskati vedno znova, da je
mera revolucionarnosti spremi-
njanje dejanskega družbenega
položaja ljudi. Ne zanimajo nas
notranji in zunanji sovražniki,
temveč demokratično samoupra-
vno sprejemanje vseh odločitev
nadaljnega družbenega razvoja,
saj želimo živeti v sedanjosti, ki
jo bomo soustvarjali tudi mi.
Spoznali smo, da so ob polariza-
ciji bede in bogastva težnje po
uniformiranju misli samo eno iz-
med orožij ohranjanje polariza-
cij vladanja in služnosti. Zato se
moramo s to raznoličnostjo so-
očiti ter priznati legitimnost po
spremembah izhajajočih prevra-
tnim interesom. Ta čas je naš
čas, mi nimamo drugega časa.
Zato bomo tukaj in sedaj odpira-
li temeljna vprašanja našega ži-
vljenja.
Rešiti moramo dve temeljni
vprašanji:
—	kako se bomo opredeljevali
do pomembnih družbenih vpra-
šanj glede približevanja moderni
industriji in
—	koliko so OO ZSMS, kot naj-
širše fronte mladih sposobne od-
preti možnosti mladim ljudem,
da lahko izrazijo in pokažejo na
napake.«
Ker se hitro približuje tudi
konferenca OK ZSMS, je bil
obravnavan tudi osnutek predlo-
ga programa dela OK ZSMS
Ptuj za obdobje november 1985
—	november 1986. Predsednik
OK ZSMS Ptuj Ivan Rojs je tako
poudaril, da moramo iz že veliko
zadanih in zapisanih nalog izpo-
polniti nekatere:
1.	priprave na 12. kongres ZSMS
in ZSMJ
Pri pripravi morajo aktivno so-
delovati 00 ZSMS in MA
ZSMS, od koder bi črpali pobu-
de, predloge in rešitve, ki jih bo-
mo podali že v predkongresnih
aktivnostih in tudi na kongresu.
2.	kadrovska problematika
Več pozornosti moramo po-
svetiti kadrom za delo v organih
in delovnih telesih OK ZSMS
Ptuj, zastopanosti mladih v sa-
moupravnih organih, delegat-
skem sistemu ter izvoliti mlade,
ki bodo uspešno zastopali naša
stališča.
3.	področje družbenoekonomskih
odnosov
Več pozornosti bomo morali
posvetiti zaposlovanju, stano-
vanjski problematiki, pripravni-
štvu, štipendiranju, socialni var-
nosti, saj so to življenjska vpra-
šanja mladih. Z rešitvijo le-teh
bomo uspeli pridobiti več mla-
dih.
Del seminarja pa je bil posve-
čen tudi ekološki problematiki, s
katero nas je seznanil Stanko Žu-
nec, ki je na zastavljena vpraša-
nja, predvsem o čistilni napravi v
Ptuju in HE na Muri, tudi odgo-
varjal.
S temo ekologov se je zaključil
dvodnevni seminar na Arehu, ki
je pokazal na številne napake v
delu mladih in poti za reševanje
le-teh. Koliko pa jih bomo rešili,
bomo videli čez nekaj časa.
SUZANA MAJDIC
Referendumski program
krajevnih skupnosti
Ptuja (1986-1990)
Izteka se peto leto odkar smo se odločili, da bomo v obliki samo-
prispevka zbirali sredstva za zagotovitev boljših pogojev življenja in
dela v krajevnih skupnostih Ptuja. Ta želja in naloga ostajata še na-
prej.
Na osnovi želja in predvsem potreb so sveti krajevnih skupnosti
skupaj z drugimi subjekti planiranja v krajevni skupnosti oblikovali
programe krajevnih skupnosti za naslednje srednjeročno obdobje.
Programe so v spomladanskih mesecih obravnavali na zborih
krajanov po krajevnih skupnostih in jih z določenimi spremembami
potrdili, tako po vsebini kot po finančnem obsegu. Predlagane pro-
grame, ki so odraz potreb, je možno izvesti le z denarjem iz samopri-
spevka in s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti.
Krajani v krajevnih skupnostih Boris Ziherl, Dušan Kveder,
Franc Osojnik, Jože Potrč in Tone Žnidarič bi plačevali 1 % od neto
OD, krajani v krajevnih skupnostih Olga Meglič, Spuhlja, Turnišče
1,5% od neto OD in krajani v krajevnih skupnostih Budina-Brstje,
Bratje Reš in Ivan Spolenak po 2 % od neto OD.
Tako bi v glavnem ostale sedanje prispevne stopnje in ne gre pri
krajanih za nove obremenitve, temveč bi sedanji samoprispevek le po-
daljšali za naslednjih 5 let. Na osnovi cen iz leta 1985 bi v 11 krajev-
nih skupnostih Ptuja s samoprispevkov zbrali 353,000.000,00 din.
30 % samoprispevka računajoč od stopnje 1 % bi vsi prispevali za-
skupni program krajevnih skupnosti mesta. Tako bi za skupni pro- '
gram v letih 1986—1990 namenili 83,000.000,00 din in za krajevne
programe bi ostalo 270,000.000,00 din.
Skupni program krajevnih skupnosti (1986—1990) zajema:
—	sofinanciranje nadhoda za pešce ob Grajeni med Osojnikovo
in Rogozniško cesto ter železniško progo,
—	sofinanciranje ureditve parkirišča z dovvoznimi potmi za
osebne avtomobile pod avtobusno postajo,
—	sofinanciranje izgradnje primerne kanalizacije v krajevnih
skupnostih Budina-Brstje in Turnišče,
—	sofinanciranje izgradnje pločnikov na vpadnicah mesta,
—	sofinanciranje ureditve mestnega kina,
—	sofinanciranje izgradnje vrtca v okviru blokovske gradnje in
—	sofinanciranje adaptacije prostorov Kluba mladih.
V krajevnem programu bodo vse krajevne skupnosti del sredstev
samoprispevka namenile:
—	za vzdrževanje svojih prostorov,
—	za sanacijo javnih vodnjakov,
—	za ureditev igrišč in zelenic,
—	za nabavo opreme za potrebe SLO in DSZ,
—	za stroške k vzdrževanju in porabi energije na javni razsvet-
ljavi in
—	za razne funkcionalne dejavnosti krajevne skupnosti.
Večji del sredstev bo namenjen za najbolj pereče krajevne pro-
bleme:
—	v krajevnih skupnostih Budina-Brstje, Ivan Spolenak, Turniš-
če, Bratje Reš za izgradnjo kanalizacije in v Spuhlji za izgradnjo jaška
za odvodnjavanje,
—	v krajevnih skupnostih Dušan Kveder, Boris Ziherl, Jože
Potrč, Olga Meglič in Franc Osojnik bodo večji del sredstev namenili
za ureditev ulic, cest in poti,
—	v krajevnih skupnostih Ivan Spolenak in Turnišču pa bodo
del sredstev namenili izgradnji prizidka osnovne šole Ivan Spolenak.
(nadaljevanje prihodnjič)
J. M.
Bratstvo in enotnost - srce Titove Jugoslavije
Največje vrednote, ki so jih iz-
bojevali borci v narodnoosvobo-
dilnem boju pod vodstvom KPJ
in tovariša Tita, so svoboda, mir,
samoupravni socializem, brat-
stvo in enotnost, neodvisnost in
neuvrščenost. Kaj je bratstvo in
enotnost je dokazal bratski srb-
ski narod že v letu 1941, ko so
pričeli iz Slovenije prihajati prvi
transporti Slovencev, ki so jih
Nemci izgnali iz slovenskih do-
mov. V Srbiji so našli svoj drugi
dom, našli so srca in toplino
bratskega srbskega ljudstva, ki
jih je sprejelo kot svoje brate in
skupaj z njimi delilo košček kru-
ha.
Ob 40-letnici osvoboditve Ju-
goslavije je naša dolžnost, da iz-
razimo globoko hvaležnost srb-
skemu narodu za vse, kar je od
srca dajal Slovencem v času iz-
gnanstva. Prav je tudi, da izrazi-
mo priznanje in zahvalo pobud-
nikom in organizatorjem Vlaka
bratstva m enotnosti, ki od 1961.
leta omogočajo poglabljanje pri-
jateljskih in bratskih vezi med
slovenskim in srbskim narodom,
ki so bile stkane v najtežjih dneh
zgodovine jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti. Vlak bratstva
in enotnosti je največja manife-
stacija bratstva ter enotnosti, v
kar smo se lahko prepričali tudi
letos v času od 11. do 16. okto-
bra. Naša srečanja s srbskim
ljudstvom, s katerim smo se sre-
čevali v krajevnih skupnostih, or-
ganizacijah združenega dela, šo-
lah in vrtcih, so naredila na sle-
hernega izmed nas globok in ne-
pozaben vtis. Ob doživljenju to-
pline, pozornosti in gostoljubno-
sti, seznanjanjem z iunaštvi iz
narodnoosvobodilnega boja v
partizanskih krajih Šumadije,
smo globoko v naši notranjosti
dojemali vrednote, ki jih vsebu-
jejo svoboda, bratstvo, prijatelj-
stvo, enotnost, povezanost in so-
delovanje ljudi naše domovine.
Ko si človek ob vsem tem zastavi
vprašanje, kaj je bratstvo in enot-
nost, pride do trdnega sklepa, da
je bratstvo in enotnost v pravem
pomenu besede — srce naše
Titove Jugoslavije. To smo tudi v
pogovorih z našimi gostitelji ne-
štetokrat poudarjali in si zagota-
vljali, da bomo vsak v svojem
okolju življenja in dela vlagali
vse svoje moči in znanje v nepre-
stano plemenitenje vsebine brat-
stva ter enotnosti s konkretnimi
dejanji in uspehi našega skupne-
ga dela. Vrednote našega narod-
noosvobodilnega boja in sociali-
stične revolucije pa vgrajujmo v
zavest mlade generacije, da jih
bo znala spoštovati, uresničevati,
varovati in braniti ter bogatiti z
lastnim delom in bojem za svetle
cilje našega samoupravnega so-
cializma.
Vse to, kar je doživelo naše
ljudstvo v strahotnih dneh su-
ženjstva v času druge svetovne
vojne, nas zavezuje, da storimo
vse, da se kaj podobnega ne do-
godi nikoli več. Sedanji in bodo-
či rodovi vseh narodov in narod-
nosti Jugoslavije moramo krepiti
našo enotnost, bratstvo in prija-
teljstvo ter medsebojno poveza-
nost. Moč naše Jugoslavije utr-
jujmo z boljšim delom, kajti sa-
mo rezultati dela so jamstvo na-
šega napredka in neodvisnosti.
Vlak bratstva in enotnosti, ki
povezuje dva bratska naroda,
simbolizira vso veličino pomena
bratstva, enotnosti in sodelova-
nja med vsemi jugoslovanskimi
narodi ter narodnostmi. Samo
združeni, trdno medsebojno po-
vezani, smo močni navznoter in
navzven, oprti na lastne moči, vi-
soko produktivno delo, znanje in
vsestransko sodelovanje prek ob-
činskih, regijskih, republiških in
pokrajinskih meja, naj v praksi
■ dokazuje našo sposobnost, da
zmoremo naloge sedanjega časa
dovolj uspešno in učinkovito ra-
zreševati.
Vlak bratstva in enotnosti seje
vrnil v Slovenijo, v naših mislih
pa odmevajo sporočila, ki smo
jih slišali v mnogih krajih SR Sr-
bije, v Šumadiji: »Pozdravite vse
Slovence!«, »Pozdravite našu
braču Slovence!« in celo vrsto
sporočil preprostih ljudi, ki so v
svojih sporočilih, od pionirja,
mladinca, delavca in kmeta izra-
žali pristno človeško željo po
bratstvu, prijateljstvu, enotnosti
in sodelovanju.
Udeleženci Vlaka bratstva in
enotnosti se najtopleje zahvalju-
jemo vsem našim gostiteljem v
SR Srbiji, še posebej v pobrateni
občini Arandjelovac, za prisrčen
sprejem, toplino in gostoljub-
nost, za vse. kar smo čutili, dobi-
li, videli in doživeli.	PB
Prisrčen sprejem skupine udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti v
Arandjelovcu
(Foto: Franci Prime)
Prisrčno dobrodošlico je udeležencem Vlaka bratstva in enotnosti zaže-
lel predsednik Občinske konference SZDL Srbije občine Arandjelovac,
tovariš Dobrosav MILOVANOVIČ.
(Foto: Franci Prime)
V pripravah na programsko konferenco
v petek so se na redni seji sestali člani in članice
predsedstva OK ZSMS Ptuj in osrednjo pozornost
posvetili pripravam na programsko konferenco
mladih ptujske občine, ki bo predvidoma v četr-
tek, 21. novembra.
Dogovorili so se o predlogu sprememb Pravil o
organiziranju in delovanju OK ZSMS Ptuj, ki ga
je pripravila komisija za statutarna in pritožbena
vprašanja. Osnutek sprememb so prejele vse osno-
vne organizacije ZSMS v obravnavo, vendar jih je
le nekaj posredovalo pripombe, o osnutku pa so
mladi razpravljali tudi na seminarju za vodstva os-
novnih organizacij, ki je bil v prvi polovici okto-
bra na Arehu.
Razpravljali so o osnutku kandidatne liste, ki ga
je pripravila kadrovska komisija. Na listi bodo vsi,
l^i so bili evidentirani za člane predsedstva. Prilo-
žene bodo seveda tudi obrazložitve.
S pošto, ki so jo OO ZSMS prejele ta teden (ob-
vestilo o sklicu programske konference, poročilo o
delu OK ZSMS Ptuj in nredloe programa dela, za-
ključki s seminarja na Arehu, osnutek kandidatne
liste), je prispela tudi ocena dela vseh članov in
članic predsedstva v minulem obdobju. Treba je
dodati, da so ocene »pretresli« na nekaj sejah in
menijo, da je ocena slehernega člana predsedstva
resnično takšna, kakršno si je glede na (ne)opra-
vljeno delo zaslužil.
Do 7. novembra je še podaljšan rok za evidenti-
ranje mladih za delegate v družbenopolitični zbor,
za člane komisije za statutarna in pritožbena vpra-
šanja, za člane nadzornega odbora ter delegate za
udeležbo na republiškem in zveznem kongresu.
Omeniti pa je treba še eno misel oziroma mne-
nje, ki seje kot rdeča nit vlekla ves čas seje — mla-
di se moramo izobraževati na vseh nivojih in za
vse oblike dela. Morebiti je prva (in časovno naj-
bližja) priložnost za to prav občinska mladinska
politična šola, ki se je v organizaciji komisije za
idejnopolitično delo pri predsedstvu OK ZSMS
Ptuj začela ta teden.
1. HUNJET
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
24. oktober 1985 XEDNIK
Sovretovih sedem
ptujskih let
(3. nadaljevanje)
Brezskrbnemu otroštvu sledijo v enakem lahkotnem, župančičev-
sko gracioznem ritmu dnevi sanjave mladosti:
Sijali so dnovi.
Dokler mu ni kanilo
v srce spoznanje,
so tekli bogato
mu burni slapovi
mladostnih radosti
in pil je brezskrbno
razkošne prelesti
in tkal sije sanje
kot bajke iztočne
in zidal si ceste
v prečudežen svet,
dokler mu ni kanilo
v srce spoznanje.
Toda ob besedi »spoznanje« se lahkotni in begotni daktilski ozi-
roma amfibrahovski ritem nenadoma zaustavi, iztrezni in sprevrž« v
trohejsko težo zamolklo temnih vokalov:
Ali kmalu, le prekmalu
je bil konec rožnih sanj,
preden je v moža dozorel,
je okusil slast gorja.
Romantične mladostne vizije je konec. S kratko razlago »ta mož
si Ti« se pesem prelomi iz brezosebnosti v slovesno evokacijo sla-
vljenčeve osebnosti. Obenem se prelomi tudi ritem. Namesto otožnih
trohejev zazvenijo slovesni jambi:
O, bogat si:
besede čudovita moč je v tebi,
slovenske govorice sveta melodija.
Vse njeno blagozvočje si zajel,
do dna premeril si njen trpki slaj,
mogočnih ritmov šumno valovanje,
lehak šelest, na tožni mol ubran.
Besedo: to je ključ do tvoje duše,
kjer dragoceni ti leže zakladi. . .
Ob teh mogočnih ditirambskih akordih, ki bi jih prav lahko vkle-
sali Sovretu v epitaf, čutimo, kako so mu pnvreli iz srca, iz globine in
polnosti osebnega doživetja: v osebo slavljenca ie položil svoja lastna
občutja — občutja ljubezni do slovenske beseae, najmočnejše ljube-
zni, ki ga je kdaj prezarjala. In besede, ki jih je na koncu pesmi zakli-
cal slavljencu, je v resnici klical samemu sebi:
še dolga Ti je pot v večerno zarjo,
še daleč so Ti cilji hrepenenja .. .
Tako je znal kot rojen pesnik tudi iz slavnostne prigodnice, kjer
bi se povprečen verzifikator izgubljal v obrabljenih Frazah, ustvanti
polnoKrvno umetnino.
Hvaležen za vse, kar je v Ptuju ustvaril in doživel lepega, se je ob
slovesu od tega mesta Ptujčanom tudi primerno oddolžil, s tem da jim
je v kleno slovenščino prevedel Abramičev Vodnik po muzeju in
stavbnih ostankih rimskega mesta, ki je še danes najizčrpnejši itmera-
rij po antični Petoviji. Vendar se je tudi še po svojem odhodu rad vra-
čal v Ptuj, ne samo med svoje nekdanje učence, kadar so ga le-ti vabi-
li k maturitetnim obletnicam, ampak tudi v študij mestne preteklosti.
Tako je na primer v svoji latinski čitanki »Lanx Satura« (1928) v
prvo poglavje, ki ima naslov »Rimci v Jugoslaviji« in obsega 14 bese-
dil, vključil kar pet dokumentov iz zgodovine Ptuja: Konstancij v Ptu-
ju; cesar Teodozij v Sisku, Petoviji in Emoni; nagrobni napis ptujske-
ga veterana; nagrobni napis stotnika Petronija^ vzidan v cerkev v Vid;
mu pri Ptuju; liubezenska zarotitvena tablica, najdena na Hajdini pri
Ptuju. Nobeno'mesto v Jugoslaviji ni v tej, naši doslej najobseznejsi
latinski antologiji predstavljeno s tako številnimi besedili kot ravno
Leta 1933 je v Časopisu za zgodovino in narodopisje objavil pre-
vod Hauptmaničeve pesmi o kugi na Ptuju v XVII. stoletju (Meškova
»Cma smrt«!), kjer je s posebnim zanosom prepesnil uvodne heksa-
metre:
Tam, kjer v širokem se toku preliva
velika Drava,
tik mimo Ptuja zidov in polja namaka
sosedna,
Drava, prelepi ponos domače štajerske
zemlje...
In .še leta 1955 je v polemični razpravi, objavljeni v Arheološkem
vestniku, analiziral grški napis, najden pred leti na pobočju ptujske
Panorame.
Ptujska leta so v Sovretovi biografiji zapisana kot leta njegove
najbolj nagle rasti in bliskovitega vzpona: iz popolne brezimnosti se
je povzpel v sam vrh slovenske besedne umetriosti, tako da so ga kot
nrojstra slovenske besede večkrat primerjali z Zupančičem. Iz gimna-
zijskega suplenta je postal prosvetni inšpektor za latinščino, grščino,
slovenščino in nemščino za vse šole na ozemlju tedanje Jugoslavije,
pozneje, po osvoboditvi, pa dramaturg osrednjega slovenskega gleda-
lišča v Ljubljani, redni profesor na ljubljanski univerzi m nazadnje tu-
di redni član naše najvišje znanstvene ustanove. Slovenske akademije
znanosti in umetnosti-	, • ,
Toda za tem zunanjim, svetu vidnim bleskom se je skrivalo ne-
pretrgano trdo in naporno delo, poglobljen študij v številnih prečutih
nočeh. Sovre je bil biološki fenomen, ki ni poznal nedelj m prazni-
kov, ne dopustov, ne počitnic, ne zareze med dnevom in nočjo. Ko so
navadni zemljani odhajali k počitku, je sam sedel za svojo pisalno mi-
zo; in ko se je mesto v jutru prebujalo iz sna, se je na njegovi pisalni
mizi bleščala nova prevodna umetnina — kot Ahilova bojna oprava,
skovana v Hefajstovi kovačnici pod Etno. Seveda mu nobena teh
umetnin, pa če se zdi na zunaj še tako lahkotna, ni sama od sebe pad-
la z neba. ampak je prišla na svet po težkih in dolgotrajnih miselnih
naporih, lahko bi rekli, v porodnih bolečinah. Za vsako njegovo obja-
vljeno stranjo — in teh je na tisoče — se skriva po deset strani neob-
javljenih zapiskov in konceptov. Gotovo je tudi v ptujskih letih poleg
kevilnih objavljenih člankov in prevodov zasnoval še veliko več po-
skusov in konceptov, ki jih je pozneje vrgel v koš ali spravil v mizni-
co. Večina teh konceptov je izgubljena, med ohranjenimi rokopisi pa
sem jih našel nekaj, ki po svoji dikciji m gradnji verzov nesporno ka-
žejo, da sodijo v ptujska leta. Naj iz teh rokopisov objavim dva
odlomka, ki lepo osvetljujeta trde začetke Sovretove prevajalske poti!
Nadaljevanje prihodnjič
})Spet poidemo brat...«
Oktober je mesec veselih opra-
vil, najbolj pa je zaznamovan po
trgatvi. Nekoč so se držali datu-
ma, saj je pred Terezijinim, torej
pred 15. oktobrom, malokdo obi-
ral grozdje, predvsem na večjih
vinogradniških površinah ne. V
zadnjih desetletjih se je tudi na
tem področju marsikaj spremeni-
lo. Trgatev sicer določajo s po-
sebnimi odloki, vendar pa je v
glavnem vse odvisno od klimat-
skih razmer, ki so porušile tudi
letos razmerje iz prejšnjih let,
vzporedno pa zelo zmanjšale pn-
delek. Zato je trgatev letos pone-
kod manj opazna, že nekaj časa
pa opažamo tudi resne spremem-
be v načinu opravljanja trgatve,
ker so se mnoge navade in običa-
ji spremenili. S tem je izgubilo to
opravilo marsikaj lepega in origi-
nalnega, kar se je prenašalo iz
davnih časov iz roda v rod in po-
stalo v svojih inačicah ne samo
krajevna, regijska in pokrajinska
lastnost, ampak predvsem del
naše ljudske kulture.
Pred približno 120 leti (1867)
je bila zapisana legenda (N. Ku-
ret, PLS III, 1970), ki pravi, daje
bil Kurent med starimi Slovani
spoštovan in zelo priljubljen
bog, saj je bila njemu posvečena
vinska trta. Legenda pripoveduje
med drugim tudi, da so se rešili
pred vesoljnim potopom štirje
ljudje. Eden izmed njih se je rešil
pred potopom tako, da se je
oprijel vinske trte, ki je rasla na
vinskem hribu, njeni vrhovi pa
so segali do neba, zato je začel
plezati v višino. Kurentu, Id ga je
opazil, se je zelo zasmilil in skle-
nil je, da ga bo rešil. In res, voda
je začela odtekati z zemlje, ki se
je začela sušiti. V zahvalo je mo-
ral rešeni obljubiti Kurentu, da
bodo on in njegovi potomci spo-
štovali predvsem vinsko trto in
tudi ajdo, ki je bila prav tako pri-
ljubljena Kurentova rastlina.'
Ker se je podal rešeni človek po
svetu iskat primernega bivališča,
je nosil s seboj sadike trte in zrna
ajde. Ob obali Jadranskega mor-
ja se mu je zdelo primerno me-
sto, zato je zasadil tam trto, ki še
danes prevladuje, prinesel pa jo
je tudi na območje Slovenije.
Njegovi potomci so razširili obe
kulturi, predvsem pa'so čislali vi-
no in se spominjali svojega do-
brotnika, ki je omogočil razširi-
tev vinske trte.
V naših krajih so prvi glasniki
trgatve klopotci. Sedaj jih je si-
cer manj, kot jih je bilo nekoč,
čeprav so naša slovenska poseb-
nost in so razširjeni predvsem po
Štajerskem. Vinogradniki so tek-
movali med seboj, kdo bo posta-
vil boljšega, večjega in glasnejše-
ga, kar so storili po 15. avgustu.
Postavljali so jih po vseh vrhovih
štirikrake in sestkrake, z manjšim
in večjim številom kladivc, ki so
odmevala ob ugodnem vetru da-
leč po pokrajini. Klopotci poma-
gajo po ljudskem verovanju
mehčati grozdje, v resnici pa pre-
ganjajo ptice, da ne delajo ško-
de. Vzbujali pa so tudi fantazijo,
zato so si pripovedovali prebival-
ci vinogradniških območij zgod-
be, ki bi naj ponazarjale gotove
dogodke. Strašili pa so tudi otro-
ke, da ne smejo poskušati grozd-
ja do trgatve, ker tičijo v nedozo-
relih grozdnih jagodah kače. Še
mi smo verjeli v te prepovedi, ko
smo hodili v šolo in nas je vodila
pot skozi vinograde ter se iz stra-
hu pred kačami sploh nismo do-
tikali grozdja. Takšen način za-
varovanja pred škodljivci je vplir*
val tudi na gospodinje, ki so za-
pirale kokoši v posebne gajbe.
da niso delale škode v vinogra-
dih.
Trgatev je bila pri tistih lastni-
kih vinogradov, ki so imeli večje
površine, pravi praznik. Tudi
otrokom so dovolili izostati iz šo-
le, zlasti če so bili vinogradi v
oddaljenejših krajih. Že zgodaj
zjutraj so zapregli konje, še prej
pa naložili na vozove vse potreb-
no, predvsem hrano in posodo,
oskrbeli vsakega družinskega
člana z nožem in se podali v vi-
nograd. Tam je viničar že nekaj
dni prej pripravil vse potrebno
za trgatev. Umil je sode in jih
zažvepljal, zamočil je na preši
pod, pripravil brente za grozde
in škafe za mošt.
Na dan trgatve so se zbrali
brači na robu vinograda, oblože-
ni s škafi, vedri in drugimi poso-
dami. Tukaj je bil tudi gospodar,
ki je izstrelil iz stare pištole ali
puške v zrak simboličen strel,
ponekod pa so to opravljali z
možnarji, da bi kače zapustile
grozdne jagode. Otroci so se za-
podili v vinograd in začeli zoba-
ti, drugi brači pa so začeli na se-
pu s pesmijo, ki so jo prekinjali
vriski piitarjev in se spustili po
hribu navzdol. Pesem je odmeva-
la tudi iz sosednjih vinogradov,
kajti večina lastnikov vinogradov
je bila pri istem opravilu.
Tudi danes je še tako, da trga-
jo grozdje v glavnem ženske in
otroci, tudi starejši ljudje, moški
pa, zlasti nekoč, ki so dali kaj do
svoje veljave, so bili prešarji in
brentarji oz. piitarji. Nosili so te-
žek tovor na hrbtu po strmem
hribu, število odnešenih piit pa
so si zarezovali v trsni kol, na ka-
terega so se tudi opirali. Pri vin-
skem hramu so nosili grozdje di-
rektno na prešo, tam, kjer pa ni
bilo blizu preše, so napolnili z
grozdjem velike kadi in odpeljali
polne posode do preše, tako kot
ga vozijo danes v traktorskih pri-
kolicah.
Pri gospodarju, ki je imel velik
vinograd, so začeli prešati že čez
dan, da bi pridobili na prostoru
za grozdje, ki ga je prinašalo dva
ali več piitarjev. Prešarji so tepta-
li grozdje z nogami, nato ga zgri-
njali v kot, da se je lahko stekala
sladka tekočina v kad pod po-
dom preše. Ponekod so začeli s
prešanjem šele zvečer in tako
opravilo je trajalo skoraj so ju-
tra, kajti za naslednji dan je mo-
ral biti pod prazen za nove zalo-
ge grozdja
Med trganjem grozdja, ki je
moralo biti skrbno pobrano do
poslednje jagode s tal, je bila se-
veda dopoldne malica, ponekod
pa so jedli tudi opoldne. Pili so
jabolčnik, pri kosilu pa je zlasti
putarjem in prešarjem gospodar
moral dati na razpolago vino.
Pravega kosila po navadi ni bilo,
če je kazalo, da bodo lahko potr-
gali grozdje še pred temo. Ko so
obrali, so dali na koncu tudi roz-
gi piti s tem, da so na rozgo"ria-
taknili najdebelejšo grozdno ja-
godo. To je star običaj, ki vsebu-
je prošnjo za rodovitnost. Ko so
se najedli, obrok pa je bil obilen
in raznovrsten, so dobili brači
pred odhodom »popotnico«, to-
rej grozdje za domov, včasih pa
so jim dodali tudi še kaj, s čemer
je razpolagala kuhinja. Danes je
morda posvečena temu momen-
tu največja pozornost, ker so
mnogi drugi običaji v zvezi s tem
odpadli.
Po odhodu bračev so nadalje-
vali svoje delo prešarji, ki so se
jim pridružili tudi putarji in do-
mači. Zmezgali so grozdje, nalo-
žili koš in začeli iztiskati mošt ta-
ko, da so obračali kašto, ker se je
na ta način spuščal po vretenu
prešpanj, iz ogromnega hrastove-
ga ali kostanjevega stebla iztesan
hlod. Vago so vrteli po navadi
večji otroci naprej in nazaj, pod-
lagah in urejali kot je pač veleval
najbolj izkušen prešar, da bi
spravil prešpan v pravilno lego,
sicer bi lahko koš razneslo in za-
četi bi morali znova. Premer ko-
ša dosega tudi po dva metra in se
stožčasto vzpenja, kar je odvisno
od obročev, leskovih ali brezo-
vih, ki ga oblikujejo. Važno je se-
veda tudi, da je postavljen točno
v sredino, kar določajo tako, da
spustijo od sredine prešpana na
pod krnice pest zmečkanega
grozdja. Na vrh zloženega koša,
ki predstavlja v resnici kup
grozdja, položijo dveri, močen,
iz debelega lesa zbit pokrov ali
debeli okrogel ploh, na njih pa
zložijo panjiče, da se teža pre-
španja pravilno porazdeli oz. le-
že na koš in iztiska mošt enako-
merno iz grozdja.
Prvo prešanje je končano, ko
je pritiskal prešpan svojo težo na
koš vsaj dve uri. Kljub temu ima-
jo prešarji medtem dovolj dela,
saj je potrebno nadzirati prešo in
skrbeti, da se koš dobro obnaša,
obenem pa odnašati tudi mošt v
klet iz kadi, kamor se steka, da
se ne prelije. Nalivajo ga v sode,
vmes tudi poskusijo, če je dovolj
sladek, pijejo pa rajši starino, ki
jo nudi gospodar. Gospodinja
mora medtem poskrbeti, da je
miza dobro založena z jedili, saj
ne sme manjkati prolenka, mla-
dega pečenega svinjskega mesa,
spekli pa so tudi purana ali po-
nudili pečeno gosje meso, nape-
kli štrukljev, raznih pogač, poti-
ce, skuhali kostanje in uživali sa-
dje ter orehe.
Večerja je navadno po drugem
ali tretjem prelaganju, odvisno
kdaj so začeli s prešanjem in ka-
ko teče. Pred prelaganjem so dvi-
gnili prešpan in tako razbremeni-
li koš, odvzeli vse elemente, ki so
ga sestavljali, z motikami razko-
pali po vsem podu stisnjeno
grozdje, nato pa ga zmetali z lo-
patami znova na kup in naredili
nov koš ter ponovno prešali. Ta-
ko so ponavljali pet do šestkrat.
Večerja nudi prešarjem prime-
ren oddih, čeprav ne morejo pos-
praviti vsega, kar je ponujala mi-
za, zato pa se zabavajo z dovtipi
in šalami, če pa je na razpolago
harmonika in dovolj mladih, ki
se tudi obiskujejo iz sosednjih
preš, veselo zaplešejo, bijejo rih-
tarja in vključujejo druge dru-
žabne igre, vmes pa zadoni tudi
pesem.
V času trgatve so noči že hlad-
ne, zato prešarje krepko zebe v
noge, ko bosi prelagajo grozdje
na preši. Ko tega ne morejo več
prenašati, dajo gospodarju zna-
menje s potrkavanjem z motika-
mi po podu. Ta jih takoj potolaži
z močnim žganjem, gospodinja
pa jih ponudi po opravljenem
delu z vročim čajem ali kuhanim
vinom, da se pošteno pogrejejo.
Čeprav delo prešarjev in veselo
razpoloženje sega globoko v noč,
se znajdejo naslednjega jutra
pravočasno pri istem ali drugem
gospodarju in nadaljujejo s pre-
kinjenim ali novo začetim de-
lom. Trgatev je le enkrat na leto,
zato se ni treba odreči njenim ča-
rom in običajem, predvsem pa
ne odmevom pesmi, ki jih je toli-
ko posvečenih trti in vinu. Zato
še danes prav pogosto zadoni
med brači, prešarji in ljubitelji
dobre kapljice pesem:
Na svetu lepše rožce ni,
kot je ta vinska trta.
Pozimi spi,
polet' cveti,
jesen nam vince daje.
Dr. Štefka Cobelj
Prešanje	(foto KOSI)
Tone Anderlič o problemih mladine
Sekretar republiške konference Zveze so-
cialistične mladine Slovenije, Tone Anderlič
je ob zaključku^prvega dne seminarja za vod-
stva osnovnih organizacij mladih iz območja
ptujske občine podal tole oceno:
»Pomembno je, da se je predsedstvo OK
ZSIVIS Ptuj odločilo organizirati ta seminar
in v takšni obliki, kot je potekal, predvsem
pa da je potekal v obdobju, ko čakajo mla-
dinsko organizacijo izredno pomembne nalo-
ge. Tako v bitki za sprejemanje planskih do-
kumentov, tako v pripravah na skupščinske
delegatske volitve, nenazadnje tudi v pripra-
vah na mladinska kongresa in vrsto drugih
vprašanj mladih.
Poskus reševanja problematike po posa-
meznih področjih, kot je bilo to delo v komi-
sijah za združeno delo, vzgojo in izobraževa-
nje ter za krajevne skupnosti, je bil lep zače-
tek v poglabljanje znotraj mladinske organi-
zacije, zato se mi zdi to na tem seminarju
uspel pristop. Mladi z območja ptujske obči-
ne so ugotovili, kako je njihova organizacija
močna, kako je sposobna premagovati pro-
bleme vsakdanjosti, kako se spopadati z nji-
mi. Mislim, da so posamezniki povsem dojeli
pomembnost tega dela in nasploh se mladi
krepko zavedajo tega našega družbenega tre-
nutka, ki ni rožnat, še predvsem za mlade ne.
Pomembno je, da so mladi izredno kritični
in to ne samo do ljudi okrog sebe, ampak tu-
di do sebe. Moti pa me, da so do sebe še zme-
raj premalo kritični. Morali bi se obrniti v se-
be in iz svojih problemov iskati rešitve za
splošne družbene probleme. Res je veliko ob-
jektivnih in splošnih zadržkov, zaradi česar
se določeni problemi rešujejo počasneje.
Ključno vprašanje pa je v zavzetosti vsakega
posameznika — v tem primeru mladinca —
do skupnega reševanja problematike, šele ta-
ko lahko pričakujemo ugodnejše rezultate.
Vse to poudarjam zaradi tega, ker je tudi v
mladinski organizaciji še kako aktualno ge-
slo — opirati se na lastne sile. Nekateri meni-
jo, da je na mladini bodočnost, jaz pa sem
prepričan, da je mladina krepka sedanjost, z
vsemi problemi vred. Ti pa se pojavljajo v
procesu izobraževanja, v procesu ustvarjanja
mladih družin, v procesu zaposlovanja. Ob
tako zmanjšanih možnostih za stanovanjsko
izgradnjo ter za ustvarjanje nekega osebnega
standarda je vse skupaj izredno pereče vpra-
šanje.
Ko sem hodil v osnovno šolo, so me učili,
da je Jugoslavija bogata dežela, da nam je le-
po, da bomo lahko dobro živeli. Ko pa sem
se zaposlil, sem se soočil z vsemi protislovji,
ki govorijo v nasprotno smer. S poprečno
plačo, ki jo imajo mladi ljudje, med 40 in 50
tisočaki in morda z majhnim otrokom, pa z
veliko najemniško stanarino ter z visokimi ži-
vljenjskimi stroški, nam je kaj hitro jasno, da
se komajda preživljajo. Za marsikaterega
mladega človeka so to šoki in stresi, ki se jih
ne more znebiti.
Pravijo da 15.000 nezaposlenih v Sloveniji
ni problem; za vsakega tistega, ki je brez dela
— in s tem brez zaslužka — pa je to stoodsto-
ten in hud problem. Končati srednjo ali celo
višjo in visoko šolo, ne imeti pa možnosti, da
bi delal - delati pa moraš 40 let, če hočeš za-
služiti za pokojnino — to je za mlade velika
negotovost.«	-O M
TEDNIK oktober 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Novosti za mlade bralce
Mladinski oddelek je med naj-
bolj obiskanimi oddelki ljudske
in študijske knjižnice v Ptuju, saj
ga je v letošnjem prvem polletju
obiskalo več kot 10.000 otrok do
14. leta. V tem oddelku sta sedaj
zaposlena dva knjižničarja in si-
cer Liljana Klemenčič in Vladi-
mir Kajzovar, ki dnevno ustreže-
ta bralskim potrebam petdesetih
otrok. Kljub njuni precejšnji za-
poslenosti z manipulativnim de-
lom, ki bi ga sicer lahko opra-
vljal administrator, pa ga v knjiž-
nici zaradi pomanjkanja deaarja
ne morejo zaposliti, bodo v mla-
dinskem oddelku pripravili ne-
kaj novosti in tako razširili svojo
ponudbo.
Že sedaj imajo odprto ob po-
nedeljkih, sredah in petkih od 8.
do 19. ure, ob torkih in četrtkih
pa do 15. ure. Vsak četrtek pa
naj bi od 16. ure dalje pripravlja-
li razne zanimivosti za mlade
bralce, najprej za tiste iz vrtca,
male šole in za učence nižje stop-
nje osnovne šole.
»Poleg razstav novih knjig in
pravljičnih ur, bomo pripravili li-
kovne igrice, v zvezi z izposojo
knjig, poslušali bomo kasete in
se pogovarjali o prebranih in o
novih knjigah,« je povedala
knjižničarka Liljana Klemenčič.
»Vsak zadnji četrtek v mesecu pa
so vabljeni v naše prostore tisti
otroci, ki so v tem mesecu praz-
novali rojstni dan. Zanje bomo
pripravili razne igrice, se z njimi
pogovarjali o pisateljih, pesnikih
m ilustratorjih, risali bomo risbi-
ce in podobno. S tem želimo
mladim bralcem približati knjigo
in jih navdušiti za branje dobre
literature.«
Z vsemi naštetimi aktivnostmi
so v knjižnici pričeli že v tem me-
secu, vendar je odziv dokaj skro-
men. Sami namreč še niso obve-
stili vseh otrok o teh aktivnostih,
ker še niso uspeli urediti pravlji-
čne sobe, tako da imajo sedaj na
voljo le izposojevalnico, kjer pa
so prostorsko omejeni. Predvide-
vajo, da bo pravljična soba do-
končno urejena še pred koncem
leta, ko naj bi se otroci udeleže-
vali veselih uric bolj številno. Ta-
krat naj bi knjižnica tudi bolj
aktivno sodelovala z vrtci in s šo-
lami, ki imajo podaljšano biva-
nje za nižjo stopnjo. Ugotavljajo
namreč, da je poleg šole in \rtca
knjižnica edini prostor, kjer bi se
lahko otroci zbirali in vsaj enkrat
v tednu preživljali prijetno po-
poldne in se tudi česa novega na-
učili.
Pobuda knjižnice je brez dvo-
ma dobrodošla, upati je le, da bo
naletela na ugoden odmev med
mladimi bralci in tudi njihovimi
starši. Liljana Klemenčič pravi.
»Prepričani smo, da bodo vse
aktivnosti, ko bomo bralce o njih
obvestili, dobro obiskane. Poseb-
no še zato, ker bomo lahko ob
četrtkovih srečanjih namenili več
časa pogovoru z bralci. Povedati
moram, da se želijo otroci pogo-
varjati o prebranih knjigih, zve-
deti kaj več o pisateljih in po-
dobno. Posebno še tisti otroci, ki
so doma sami, ker imajo starši
deljen delovni čas. Sedaj je za
pogovore manj časa, čeprav po-
skušamo vsakemu obiskovalcu
nameniti ustrezno pozornost, ko-
likor nam to dopušča čas.«
V knjižnici razmišljajo tudi o
tem, da bi v prihodnjih letih or-
ganizirali literarne popoldneve z
mladinskimi pisatelji, pesniki in
ilustratorji. Seveda pa bodo za to
potrebovali nekaj več denarja,
saj je potrebno gostom povrniti
vsaj del stroškov. Načrti so obse-
žni, entuziazma pri obeh knjižni-
čarjih in vseh delavcih knjižnice
dovolj, obisk mladih pa, glede
na izkušnje iz prejšnjih let, tudi.
Nevenka Dobljekar
Mladinski oddelek ptujske knjižnice je za številne obiskovalce premaj-
hen. (foto M. Ozmec)
Borštnikovo srečanje
v Ptuju
Letos bomo Ptujčani deležni nekoliko skromnejšega števila prire-
ditev v okviru Borštnikovega srečanja, ki se je preteklo soboto pričelo
v Mariboru. V soboto, 26. oktobra, bo v ptujskem gledališču literarni
večer, na katerega so povabljeni člani društva slovenskih pisateljev. V
programu je predvideno, da bodo sodelovali Bojan Štih, Tone Part-
ljič, Drago Jančar, Branko Hofman, Alojz Rebula, Ervin Fritz, Veno
Taufer, Gustav Januš, Florjan Lipuš, Tone Kuntner, France Forstne-
rič, Andrej Brvar in Slavko Jug. Literarni večer se bo pričel ob 19. uri.
Naslednji dan, torej v nedeljo, pa pripravljajo Društvo sloven-
skih pisateljev. Slavistično društvo. Slovenska akademija znanosti in
umetnosti in Skupščina občine F*tuj odkritje spominske plošče akade-
miku dr. Antonu Slodnjaku. Prireditev se bo pričela v Bodkovcih ob
11. uri, kjer bodo o Slodnjakovem življenju in delu govorili dr. Bratko
Kreft, dr. Joža Mahnič in Bojan Štih. Spominsko ploščo bo odkril
predsednik Društva slovenskih pisateljev Tone Partljič, zanjo pa bo-
do skrbeli pionirji osnovne šole v Juršincih.
V ponedeljek, 28. oktobra, pa bo v okviru Borštnikovega srečanja
v ptujskem gledališču prva abonmajska predstava. Z Mačkom v ža-
klju se bodo predstavili igralci Prešernovega gledališča iz Kranja.
Odigrali bodo dve predstavi — za popoldanski mladinski in večerni
abonma.
N. D.
»Perfektan jugoslovenski
jezik«
»Pretekli teden sem bila službeno v Trstu. Pri vhodu v mesto mi
je nekdo vrgel v avto priloženo reklamo. Ko sem jo nekoliko kasneje
podrobneje pogledala, sem bila presenečena: reklamno gradivo je bi-
lo napisano v srbohrvaščini. Tudi v dveh trgovinah so me ogovarjali
srbohrvaško. Najbolj pa me je začudilo, ko sem v reklamnem gradivu
prebrala, da v tržaških trgovinah govorijo »perfekten jugoslovanski
jezik«. Mislim, da bi bilo dobro prek jugoslovanskega konzulata v Tr-
stu opozoriti podjetje Amar (in morda še katero), da v Jugoslaviji ni
jugoslovanskega jezika, ampak da Jugoslovani, t. j. Slovenci, Srbi, Hr-
vatje, Črnogorci, Makedonci, Albanci, Madžari, Italijani itd, govorijo
razne jezike in ne enotnega jugoslovanskega jezika.«
V priloženem prospektu res beremo: »Parliamo perfettamente la
lingua jugoslava. — Govorimo perfekten jugoslovenski jezik.«
Predlogu tov. A. M. iz Ljubljane se pridružujemo in pozivamo
naš konzulat v Trstu, naj ustrezno posreduje, t. j. obvesti italijanska
podjetja in pristojne organe, da je srbohrvaščina samo eden izmed ju-
goslovanskih jezikov (navsezadnje ima na določenih območjih Jugo-
slavije uradno veljavo tudi italijanščina). Ker pa omenjeni prospekt
dovolijo deliti tudi na naši strani meje, kot nam sporoča J. D. 21. 9.
1985 s Fernetičev, bi morali ukrepati tudi naši obmejni organi — vse-
bina citiranega besedila je namreč v nasprotju z jugoslovansko usta-
vno ureditvijo. Poleg tega je tudi srbohrvaški prevod tako slab (Npr.
»U očekujemo vašu posjetu, hvala.«), da po našem mnenju lahko žali
srbohrvaško govoreče Jugoslovane.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
v času med 1920 in 1930 je po-
leg vrste kvalitetnih lesorezov
nastalo tudi več del v olju. Pose-
bej lahko obžalujemo izgubo olj-
nih slik na temo »Trgatev v Ha-
lozah«. Uspelo serijo lesorezov
je umetnik prestavil še na platno.
O tem pričajo fotografije in pisa-
ni viri, slike pa so se izgubile.
Kolikor je mogoče presoditi po
fotografijah, so bili viničarji tudi v olju predstavljeni izrazito ekspresi-
vno, z značilno govorico rok.
V to desetletje sodi tudi slika Bolna mati v Halozah. Narejena je
po predhodni risbi in jedkanici. Soba s posteljo in stolom, bolnica in
dva otroka. Mlajši se steza za muco, starejša deklica topo strmi pred-
se. Vse je ena sama revščina, obup in grozljiva prihodnost.
Leta 1931 sta se Jan in Elsa Oeltjen dokončno naselila v Halo
zah. Za Oeltjena odločitev najbrž ni bila lahka. Leta 1935 sta z žen
rpstavljala v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Njuna dela so b:
sicer pozitivno, a hladno sprejela. Naslednje leto je Oeltjen poslal ne
kaj svojih del v Hamburg, vendar so bila zavrnjena in uvrščena m-^d
dela tako imenovane »entartete Kunst«. Pot v domovino je bila -a
Oeltjena dokončno zaprta. Leta 1959 je sicer še enkrat potoval domov
na Oldenburško, razstavljal pa ni v Nemčiji nikoli več.
Marjeta Ciglenečki
Jan Oeltjen: Bolna mati v Halozah, jedkanica, 1927. S tem delom je
Oeltjen upodobil haloško revščino. Negotova prihodnost otrok, ki imat-
na smrt bolno mater, je izražena s praznino sobe in odraža se v postitvi
deklice, ki se že zaveda stiske. Jedkanica je nastala po risbi, iz istega le
ta pa je še oljna upodobitev tega motiva. Grafični list z inv. štev. G 3f-
g je razstavljen v muzejski galeriji, prav tako pa tudi oljna slika z istir^
motivom (inv. štev. G 187 s). Fototeka kulturnozgodovinskega oddelk'>
Pnkraiinskpoa mii/pia Ptiii čtpv F 1/^00 Fntn Mičn Knitak 10K7
Ptujsko gledališče vabi!
Jutri ob 19.30 bo domača gjedališka skupina odigrala prvo
ponovitev Jovanovičevega dela Življenje podeželskih playboyev
ali Tuje hočemo, svojega ne damo. Po uspešni premieri sicer pri-
čakujejo še več ponovitev, saj so štiri naslednje predstave v celo-
ti razprodane za ptujske organizacije združenega dela.
Naslednja predstava bo 28. oktobra, o kateri poročamo v se-
stavku Borštnikovo srečanje v Ptuju in bo prav gotovo napolnila
dvorano ptujskega gledališča.
V okviru Ptujskih kulturnih srečanj pa bo 12. novembra kon-
čno na sporedu že za oktober napovedana lutkovna igra za otro-
ke. Ob 17. uri člani Lutkovnega gledališča Jože Pengov iz Lju-
bljane bodo predstavili delo Daneta Zajca Petelin se sestavi.
N. D.
Pečata sicer niso imeli in ne pečatnega voska. Skrinjice in vrata
so zapečatili tako, da so prelepili trak papirja in na ogalih odtisnili
okrogli žig KO OF.
Gospodinja Neža, ki je vsa ta »uradna opravila« opazovala, je
posmehljivo pripomnila, da »zganjajo veliko večji cirkus kot je po-
trebno!« Za te besede jo je vodja straže, Krčki pošteno oštel in zagro-
zil, daje ne bo naznanil, če jim bo za čas nočne straže skuhala čaj, pol
litra slivovke je prinesel s sabo ..
Zjutraj, bilo je lepo in toplo nedeljsko jutro, so se že pred š^to
uro zbrali na volišču člani volilne komisije in sekretar odbora OF.
Skupaj z vodjem straže so, tako je bilo naročeno pregledali tisti
»štemplani listek« na vratih, ugotovili, da ni bil poškodovan, ga od-
stranili in predsednik volilne komisije je odklenil vrata, da so lahko
vstopili. Tudi v sobi so ugotovili, da je bilo vse tako kot so sinoči pu-
stili. Le nad krušno pečjo je na limancah brenčalo nekaj več muh kot
prejšnji večer.
Enako kot vsako poletje, je bilo tudi takrat precej muh, pa še mu-
holovk ni bilo za dobiti. Zato so jih pripravljali sami. Nabrati je bilo
treba jagod bele omele, jih skuhati ob stalnem mešanju m nastala je
lepljiva vlečna tekočina, ki soji preprosto pravili »lim«. Takšno vleč-
ko »lima« je bilo treba naviti okoli palčke in jo na ustrezno mesto za-
takniti. To so bile limance, privlačne za muhe, ki so pndno sedale na
lepilo, odtrgati pa seje posrečilo le redkokateri. Nekatere so še nekaj
^asa brenčale, potem pa obmirovale. Ko je bila taka palčka ali šiba že
Vsa prekrita od muh, je romala na smetišče, zamenjala jo je sveža li-
nianca.
Takšne muholovke je pripravila tudi gospodinja Neža, da ne bi
muhe »srale« po uradnih volilnih papirjih. »Muha je hudič, na belem
se ti pokaka črno, na črnem pa belo,« je modroval Krčki in dodal, da
si muha drzne celo svoj »kakac pustiti bogu na nosu«. Pri tem je po-
kazal na razpelo, ki je bilo na steni za volilno skrin)ico.
Ura je bila komaj nekaj čez šesto, z volitvami pa so smeli začeti
šele ob sedmih, zato je bilo dovolj časa za take pomenke in šale. Iz
kuhinje je dišalo po »šnopsovem čaju«, kamor so pOsamično odhajali
člani volilne komisije, zakaj na samem volišču ni smelo biti sledi o al-
koholu.
Končno je napočila sedma ura. Ravnali so se po predsednikovi,
ki je bila najbolj točna. Naravnal jo je namreč prejšnji dan ob dveh
popoldne, ko je slišal sireno iz majšperške tovarne.
Prvi je glasoval sekretar OF Simon, ki je bil tudi prvi kandidat za
predsednika. Čeprav so bile »volitve tajne«, je namerno pred člani
volilne komisije najprej obkrožil drugega kandidata za predsednika,
da ne bi kdo mislil, da je »volil samega sebe«.
Potem so po vrsti glasovali še člani volilne komisije in drugi nav-
zoči. Na prve ostale volilce pa je bilo treba počakati še skoraj celo
uro, ko so začeli prihajati od rane maše iz Žetal in med potjo opravili
svojo državljansko dolžnost.
Medtem je prišla na volišče v pomoč že prej napovedana aktivist-
ka Katica iz okraja. Bila je prijetno presenečena nad lepo urejenim
voliščem in nad tem, da vse poteka tako kot je uradno določeno. S
svojo zgovornostjo in domačnostjo je vnesla na volišče večjo sprošče-
nost in praznično vedrino.
Ker v volilni komisiji ni bilo nobene ženske, so šli po gospodinjo
Nežo, da voli kot prva ženska v Nadolah. Prvič v zgodovini imajo
ženske volilno pravico, zato bo tudi čast za tisto žensko, ki bo prva
vpisana v seznam glasovalcev. Toda Neža ni hotela. »Prva ne bom,
prisiliti me ne morete,« je odločno vztrajala.
Ni bilo treba dolgo čakati, ko je od maše grede prišlo na volišče
kar pet žensk skupaj. Med njimi sekretarjeva žena Roza, zato je volil-
na komisija soglasno odločila, da bo Roza prva ženska, ki bo glasova
la. Ni se branila.
Ko je začela obkroževati imena kandidatov, je glasno rekla, da
bo »volila svojega deda«. Že pred petnajstimi leti se je izrekla zanj z
»ja, zato ne bi bilo lepo, če bi danes odločala drugače!« Predsednik
volilne komisije jo je resno opomnil, da so volitve tajne in da take iz-
jave niso umestne.
»Glej ga soseda, danes je uraden, da ga sploh ni za prepoznati!«
mu je vrnila Poza in za nalašč še komentirala, katerega od kandida-
tov je obkrožila.
Tako so potekale volitve v dobrem razpoloženju nekako do treh
popoldne. Na volišče so prišli že vsi volilci osebno, tudi starejše žen-
ske. Čeprav je bilo nekaj mladih pripravljenih na volišču, da bi šli po
katerega od zaostalih volilcev, te pomoči praktično niso rabili. Do
treh popoldne so glasovali vsi, ki so bili vpisani v volilni imenik, ra-
zen Marije G., takrat Nadole 37 iz zaselka Kočice.
V zaselku Kočice je bilo 7 hiš, tri od teh so spadale pod naselje
Kočice, štiri pa pod Nadole. Že dopoldne je mož Tonek povedal, da
se žena slabo počuti, zato je pooblastila njega, da voli tudi zanjo. Ni-
so mu pustili. »Volitve so neposredne in volit mora priti vsak sam!«
je pribil predsednik volilne komisije. Mož je odšel in obljubil, da bo
ženo poskušal pripeljati, čeprav je domačija od volišča oddaljena do-
bre pol ure hoda.
Po tretji uri je mož Tonek spet prišel, zatrjeval, da je žena resni-
čno bolna in sama ne more priti na volišče. Niso mu dovolili, da bi on
glasoval namesto nje, temveč so sklenili, daje »opravičeno odsotna«.
Ker so s tem volili vsi, so z volitvami praktično končali. Toda
»volišče mora biti odprto do 19. ure,« seje predsednik volilne komisi-
je zavedal strogega naročila, zato so mislili čakati do te ure in šele po-
tem začeti s štetjem glasov.
Na prigovarjanje aktivistke Katice in na »njeno osebno odgovor-
nost« so volitve zaključili in slovesno prešteli glasove.
Najprej so ugotovili, da so bili oddani vsi volilni listi. Potem, da
so trije volilni listi neveljavni. Čez enega je bil narejen velik križ, pri
dveh pa sta se volilca zmotila in sta namesto pet kandidatov za člane
odbora obkrožila šest imen kandidatov.
Večina kandidatov je bila tudi navzočih, vsak je bil pač radove-
den, koliko glasov je dobil.
Tako je predsednik volilne komisije glasno izgovarjal imena, ki
so jih volilci obkrožili, drugi član in Katica sta to beležila, več kot de-
set parov oči pa je njihovo delo spremljalo.
Ko so prešteli okoli polovico volilnih listov, je že bilo moč ugoto-
viti, kdo bo izvoljen, kar so navzoči glasno komentirali. Predvsem so
jih zanimali glasovi za predsednika in tajnika, za odbornike ni bilo ta-
ko pomembno.
Ob vpisovanju rezultatov volitev v zapisnik je prišel na volišče
tudi Nace. Povedal je, da so tudi v Kočicah z volitvami končali, kjer
je bila udeležba stoodstotna. Med kandidati ni bila izvoljena nobena
ženska.
Tudi v Nadolah se je zgodilo enako, med kandidati so bile tri
ženske, vendar nobena ni bila izvoljena. Za predsednika je bil z veli-
ko večino izvoljen Simon, za tajnika pa Franček.
Nace in Katica sta potem odšla z volilnim gradivom v Žetale,
kjer so na vseh štirih voliščih končali z volitvami točno ob 19. uri, ker
nikjer ni bilo popolne udeležbe, čeprav ni bila nikjer udeležba pod 98
odstotna.
Volilni izidi so bili glede ženske boljši, saj je v vsak narodnoos-
vobodilni odbor bila izvoljena po ena ženska, v Dobrini celo za tajni-
co NOO.
Tako Nace kot drugi okrajni aktivisti, ki so pomagali pri volit-
vah, so bili z rezultati volitev nadvse zadovoljni.
Se nadaljuje
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
24. oktober 1985-TEMIIK
Vas že vidin kak ste bli veseli, ke se van 14 dni neje trebalo z mojimi
delegatskimi problemi nategovati. En tjeden sen ba s koruzo no z gori-
čnim podbirajon grozdja tak zasedeni, ke neje bilo cajta za pisanje, drugi
tjeden pa je moja Mica pozobila pismo provi cajt na pošto djoti no je dr-
goč do zamude prišlo. Drgačik pa se mon po stori navodi. Samo suša pa
nas zdaj že tak montra (toto pismo sen van pisa prejšji četrtek) ke je naš
Suhi breg zdaj že skoro čista doj posušeni. Če še dugo nebode dežja, te
sploh nemo mogli pšenice vsejati. Zemlja na njivah je tak suha, ke plugi
sploh v zemljo ne grejo no tudi traktorji crkovljejo. Zdaj se ne bi dalo s
kuji ali pa z junci orati, kak smo to negda delali. Sicer pa sen jaz prepri-
čani, ke bode tečas, ke bode toto mojo pismo na svetlo prišlo, že vse lu-
knje no mlake dež napuna no bomo potli namesto za dež, za sunce prosi-
li. Saj vete. kak smo včosik rekli: Bog daj deža, ke bi jaz lehko leža . . .
Zdaj pa provimo: Bog daj sunca, ke bi se jaz lehko na traktori (no po
Mici) gunca.
Moren van povedati, ke je začeja moj sosid Juža gorico vun sekati.
Jaz sen mu reka, ke je malo zmešani pa me je prepriča, ke se mu ne splo-
ča gorice obdelovati, saj se do tudi na lažji način dinar zaslužiti. Za pri-
mer mi je predstava tiste prekupčevalce, ki so to pred krotkin na Ptuji
grozdje iz Srbije no naših drugih južnih republik odovali. Računica je
preprosta: od vinogradnika v Srbiji, kije glih tokšni revež kak mi v Prle-
kiji ali pa v Halozah, — kupiš kilo grozdja po šest starih jurjov, dvigneš
ceno za 100 procentov no ga potli na Ptuji ali pa v drugih krajih ge je po-
zeba bila ali pa toča klestila, odoš za 12 ali pa še več štorih jurjof. Seve-
da je treba odšteti prevozne stroške, pa se toti kšeft še vseeno boj sploča,
kak pa celo leto v gorici delati no rintati tak, ke ti švic po ritnem žlebi doj
teče.
Tejko za gnes. Lepo se me/te no mi napišite kakšno pismo.
Pozdravlja Vas Lujzek pred iztekom delegatskega mandata. Eni so
me drgoč evidentirali, eni pa so proti. Kak to pač v živleji tak je.
PREVOZ SLADKORNE
PESE
Spravilo sladkorne pese bo trajalo do 25. novembra in do takrat
bo vanjo vključenih 30 kamionov — prikoličarjev obrtne zadruge Av-
toprevoz Maribor — poslovne enote Ptuj, ki je k sodelovanju prite-
gnila tudi prevoznike iz poslovne enote Slevanska Bistrica ter poslov-
nih enot iz Maribora. Letos prvič prevzemajo prevoz za celotno Po-
dravje s tem, da so organizirali tri linije in pri vsaki vključili naklada-
lec, dodatno pa še enega pri nakladanju na vagone. S kamioni bodo
prepeljali 50 tisoč ton pese, okrog 9500 ton pa bodo naložili na vago-
ne.
Prevozniki so se na letošnjo spravilo dobro pripravili. V ta na-
men so se sestali v tovarni sladkorja, kjer so se skupaj s predstavniki
postaje milice Ormož in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu občine Ormož dogovorili o varnosti ob spravilu pese. Pred krat-
kim so se ponovno sestali in ugotovili, da prevozniki upoštevajo do-
govorjeno in da vozila niso preložena. Poleg tega je za spravilo zago-
tovljeno dieselsko gorivo, črpalka je v sami tovarni.
MG
Tudi letos seminar
v novembrske aktivnosti — aktivnosti boja proti alkoholizmu se
vključuje tudi temeljna organizacija Psihiatrični oddelek, ki bo v času
od 11. do 13. novembra organizirala seminar za vodilne in vodstvene
delavce. Ob tej priložnosti jim bodo predstavniki temeljne organizaci-
je v teoretičnem in praktičnem pogledu približali znanja o alkoholiz-
mu, ki je danes že tretja bolezen na svetu.
Pričakujejo, da bo letošnji odziv uspel. Prijaviti se je potrebno do
konca meseca.
MG
Kvintet Štatenberg deluje med zdomci
Prejšnji teden se je v našem uredništvu oglasil Ernest Vidovič.
ptujski občan in prvi organizacijski vodja Kvinteta Štatenberg, ene-
ga najaktivnejših ansamblov slovenske narodno-zabavne glasbe, ki
ga sestavljajo predvsem naši zdomci in tudi deluje med našimi roja-
ki v tujini. Zanimivost je, da večino članov ansambla predstavljajo
ptujski občani, zato je prav, da ga na krakto predstavimo tudi na-
šim bralcem. Z Ernestom Vidovičem je takole tekel razgovor:
Kdaj ste ustanovili ansambel?
»Kvintet Štatenberg smo usta-
novili maja 1972 v Hildenu v ZR
Nemčiji. Prvi glasbeni vodja je
bil Tone Vogrin, organizacijski
vodja pa sem bil jaz. Tudi ostali
člani so bili naši delavci na za-
časnem delu v ZRN.«
Ste morda poimenovali kvintet
o Štatenbergu zato, ker je bil ka-
teri od članov doma iz makolske-
ga konca?
»To ravno ne. Ime Štatenberg
smo izbrali zavoljo tega, ker je to
naš znani letoviški kraj, po-
membno pa je bilo predvsem to,
ker zveni nemško in ga je tako
publika, za katero večinoma
igramo pod tem imenom spreje-
la. Ni bilo treba našega imena
nemčiti kot je bil to primer z
oberkrajnerji. Dobro leto je kvin-
tet deloval samostojno, leta 1973
pa je bilo ustanovljeno Sloven-
sko kulturno športno društvo
Maribor, med ustanovitelji smo
bili tudi mi in smo se v to dru-
štvo vključili kot sekcija.«
Čeprav ste bili ustanovitelji
društva predvsem občani ptujske
občine, ste društvo poimenovali
po Mariboru?
»To je bilo zato, ker je Mari-
bor drugo največje mesto na Slo-
venskem in je tako v svetu bolj
znan kot npr. FHuj. Prav nam je
to ime prišlo tudi potem, ko smo
iskali pokrovitelja. Ptujska obči-
na je že prej sprejela pokrovitelj-
stvo nad znanim slovenskim dru-
štvom »Sava«, zato smo našli
pokrovitelja v takratni mestni
občini Maribor. To pokrovitelj-
stvo sedaj nadaljujejo maribor-
ske občine, predvsem pa mislim,
da Rotovž.«
Vaši nastopi v domovini?
»Občasno nastopamo tudi v
domačih krajih. Med drugimi
naj omenim naš nastop leta 1977
v Leskovcu na osrednji prireditvi
ob prazniku občine Ptuj. Pred-
vsem pa nastopamo za naše
zdomce v ZR Nemčiji, kjer ima-
mo tudi med domačini številno
občinstvo. Gostovali pa smo tudi
za slovenske klube v Belgiji, Ni-
zozemski in v Franciji. Posebej
naj povem, da smo lani od 14.
marca do 5. aprila gostovali v
ZDA. V glavnem smo tam igrali
za razne nemške klube, čeprav
smo se srečali tudi s številnimi
Slovenci.«
To pomeni, da večkrat gostuje-
te v drugih državah tudi z glediš-
ča ZR Nemčije, kjer deluje vaš
kvintet?
»Naj dopolnim, ne le v drugih
državah, temveč tudi na drugih
celinah. Lani v Ameriki, letos pa
smo gostovali v Avstraliji.«
Zanimivo. Morda nekaj po-
drobnosti o pobudi, poteku in
uspehu vašega letošnjega gosto-
vanja v Avstraliji?
»Gostovanje v Avstraliji nam
je pripravil koordinacijski odbor
slovenskih organizacij, oziroma
uradno Zveza slovenskih organi-
zacij za Victorio v sodelovanju s
slovenskimi organizacijami v
Sydneyu, Canberri in Wollon-
gongu. V vseh teh krajih smo tu-
di nastopali, poleg tega pa še pri
slovenskem društvu Jadran v
Melbournu. Bili smo tudi gostje
Radia 2EA in sodelovali v slo-
venski oddaji. Gostovali smo v
juliju. V našem kvintetu je sode-
loval tudi glasbenik in učitelj
Rudi Mohorko, ki se je v ansam-
bel hitro vživel.«
Ob tem nam je Ernest Vidovič
pokazal še slovensko stran časni-
ka, ki ga v Avstraliji skupno iz-
dajajo rojaki iz Jugoslavije, vsa-
ka jezikovna skupina jugoslo-
vanskih narodov pa ima v tem
časniku svojo stran. Tako je ta
časnik na slovenski strani objavil
daljši članek, popestren s štirimi
fotografijami, o gostovanju
Kvinteta Štatenberg iz Zahodne
Nemčije pri Slovencih v Avstrali-
ji pod naslovom »Topla pesem v
hladni zimi«. (Gostovali so juli-
ja, ko je v Avstraliji z vremenom
približno tako kot pri nas v janu-
arju).
Za konec smo Ernesta Vidovi-
ča povprašali še o delu Sloven-
skega kulturnega in športnega
društva Maribor. Povedal je:
»Društvo deluje predvsem
prek sekcij. Predsednik društva
je sedaj Franc Rašl, doma iz
Dornave. Omeniti pa moram še
gospodarja društva Antona Še-
ška, doma iz Zavrča, ki je eden
najdelavnejših v društvu. Med
sekcijami pa moram pohvaliti še
kegljaško sekcijo, ki je v okviru
društva najaktivnejša, redno so-
deluje na raznih tekmovanjih in
večinoma osvaja le prva ali dru-
ga mesta. Vodja te sekcije je Jože
Avguštin.«
Naj ob koncu zaželimo našim
rojakom Slovencem in Jugoslo-
vanom v društvu Maribor iz Hil-
dena še v naprej tako uspešno
delo v sekciji in v društvu kot ce-
loti!
FF
Kvintet Štatenberg na gostovanju pri Slovenskem društvu Jadran v Mel-
bournu, od leve: Tone Vogrin, (glasbeni vodja) Rudi Mohorko, Iva Ko-
pilevič, Ernest Vidovič, (naš sogovornik) pevka Ida Škabar in harmoni-
kar Bojan Kampuš.
GASILSKO DRUŠTVO ORMOŽ
NA PRAGU 10 O-LETNICE
Gasilsko društvo Ormož je bi-
lo ustanovljeno 1886. leta kot
Prostovoljno gasilsko društvo. V
arhivskih dokumentih pa je za-
slediti, da je takrat tako imeno-
vana »Požarna bramba« v Or-
možu obstajala že več kot pred
150 leti kot plačanci. V tokratno
»požarno brambo« so bili vklju-
čeni občinski možje kot vodilno
osebje, ostalo članstvo pa so
predstavljali razni obrtniki iz
bližnje in daljne okolice mesta
Ormoža.
Požarna bramba v Ormožu se
je preimenovala v prostovoljno
gasilsko društvo leta 1886 in ta-
ko sledila gasilskim društvom
Maribor, Ptuj in Varaždin, ki so
to storila že prej. Mnoga takrat
ustanovljena gasilska društva so
ostala pod vplivom avstroogr-
skih oblasti, obdržala nemško
komando in administracijo, le
redka so dosegla, da so povelje-
vala slovensko. Tako je tudi Ga-
silsko društvo Ormož dobilo slo-
vensko komando šele po prvi
svetovni vojni.
Prostovoljno gasilsko društvo
v Ormožu je hitro napredovalo,
saj je bilo imenovano kot »Me-
stno gasilsko društvo« za bližnjo
in daljno okolico, ker so bila na
Hardeku, Središču in Trgovišču
prostovoljna gasilska društva
ustanovljena deset let pozneje.
Društvo je imelo potrebno
orodje in opremo, sodobno za ta-
kratne razmere. Članstvo je bilo
dobro izurjeno za gašenje poža-
rov. Tudi v tekmovalnih discipli-
nah je bilo dobro izurjeno, saj je
tekmovalna ekipa leta 1939 na
takratnem banovinskem tekmo-
vanju dosegla prvo mesto in os-
vojila velik srebrni pokal.
Po drugi svetovni vojni se je
društvo znašlo v velikih material-
nih težavah, z zastarelim orod-
jem in opremo, ki jo je pustil
okupator. To sta bila dva avto-
mobila Mercedes z malo vgraje-
no cisterno in centrifugalno čr-
palko ter odprt Chevrolet, mo-
toma brizgalna Rosenbauer sta-
rejšega tipa in nekaj cevnega ma-
teriala.
Po več letnem dobrem gospo-
darjenju je bil nabavljen nov ga-
silski avtomobil Pionir in cevni
material.
Nekaj let pozneje sta bili na-
bavljeni dve motorni brizgalni
Sora, delovne obleke, reševalni
pasovi in svečane uniforme.
Ker je v občini Ormož iz leta v
leto hiter tempo razvoja kmetij-
stva in industrije zahteval vse
večjo požarno varnost, je društvo
nabavilo sodobnejšo gasilsko vo-
zilo z 2.500 litri vode in centrifu-
go, vso ostalo potrebno opremo
in agregat za razsvetljavo. Nekaj
let pozneje je bil nabavljen avto
IMV kot hitro vozilo, opremljen
z desetimi ročnimi gasilnimi apa-
rati S-9 in 10 kg CO.. Nadalje je
bil nabavljen prevozni aparat S-
250. Leta 1984 pa je bila naba-
vljena nova motoma brizgalna
Vatrosprem.
V povojnem obdobju je dru-
štvo sodelovalo na mnogih sek-
torskih, občinskih, okrajnih in
republiških tekmovanjih, kjer je
dosegalo vidne rezultate, za kar
je prejelo več kot 50 priznanj in
diplom. Članske in pionirske
ekipe so na tekmovanjih osvojile
za prva mesta 17 pokalov.
Za požrtvovalno delo je bilo
društvo odlikovano s »Plaketo
Ormoža«, srebrnim znakom OF
ter številnimi republiškimi gasil-
skimi odlikovanji.
Društvo v času svojega obstoja
tesno sodeluje s sosednjimi gasil-
skimi dmštvi, Občinsko in okraj-
no gasilsko zvezo, SlS-om za po-
žarno varnost občine Ormož, ci-
vilno zaščito in družbeno politi-
čnimi organizacijami.
Društvo je na 99. letni konfe-
renci sprejelo naslednje sklepe:
—	dostojno proslaviti 100-le-
tnico obstoja,
—	zgraditi nov gasilski stolp
za sušenje cevi,
—	zgraditi delavnico za servi-
siranje ročnih gasilnih aparatov,
v naslednjem pet letnem obdob-
ju pa obnoviti strope na celot-
nem domu,
—	dograditi še eno garažo in
dvorano.
Nadalje želi povečati število
članstva pod geslom: »Sto let
obstoja društva — sto članov
društva!«
Adolf Rižnar
Sprejem gasilskega vozila Pionir
Gašenje lahko vnetljivih tekočin s srednje težke pono
TEDNIK ~ oktober 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
PRAVNA UREDITEV KMEČKEGA TURIZMA
3) \ ptujski občini
Na podlagi 97. člena Obrtnega zakona (Ur. list
SRS št. 1/79), ki se glasi: »Občan lahko v svojem
zasebnem gospodinjstvu in v počitniški hišici ozi-
roma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu spre-
jema na prenočevanje goste ter nudi gostom in
abonentom hrano in pijačo v skladu s predpisi in
pod pogoji, ki jih določa občinska skupščina in
družbenega dogovora o pospeševanju kmečkega
turizma v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 38/81), je
skupščina občine Ptuj dne 31. maja 1983 sprejela
Odlok o urejanju kmečkega turizma (v nadaljeva-
nju odlok), ki je objavljen v Uradnem vestniku ob-
čin Ormo:' in Ptuj št. 9/83. Z uveljavitvijo tega
Odloka so prenehale veljati tiste določbe, ki se na-
našajo na sprejemanje gostov na prenočevanje in
hrano v kmečkem gospodarstvu v Odloku o uredi-
tvi določenih vprašanj s področja samostojnega
opravljanja gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj
(Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/80), čeprav
s citiranim Odlokom o urejanju kmečkega turizma
to ni izrecno povedano.
KAJ JE KMEČKI TURIZEM?
V zakonu o gostinski dejavnosti (Ur. list SRS št.
42/73) in Obrtnem zakonu (Ur. list SRS št. 1/79),
ki sta pravni podlagi za izdajo občinskih odlokov
o urejanju kmečkega turizma, ne najdemo besed
»kmečki turizem« temveč le določbe, da tudi kmet
lahko v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema
na prenočevanje goste ter jim nudi hrano in pijačo
(glej 2. odst. 2. čl. Zakona o gostinski dejavnosti in
97 čl. Obrtnega zakona). V omenjenem družbenem
dogovoru in v ptujskem citiranem odloku pa se
gostinska dejavnost, sestoječa se iz sprejemanja
turistov na prenočevanje in nudenje jim hrane in
pijače od strani kmetov v kmečkem gospodarstvu,
naziva KMEČKI TURIZEM, kmečko gospodar-
stvo pa TURISTIČNA KMETIJA. V teoriji in
praksi se je pojavilo vprašanje, kaj razume Obrtni
zakon pod pojmom kmečko gospodarstvo? Ko-
mentarji Obrtnega zakona iz 1. 1973, ki pa je imel
glede opravljanja kmečkega turizma slične določ-
be kot sedaj veljajoči Obrtni zakon, smatrajo, da
je treba pod tem pojmom razumeti kmetijo kot jo
opredeljuje Zakon o dedovanju kmetijskih zem-
ljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij),
objavljen v Uradnem listu SRS št. 26/73 (glej 3. in
4. čl. cit zakona). Po mojem mnenju pa stališče ko-
mentatorjev Obrtnega zakona (glej knjižico Obrtni
zakon s komentarjem in vzorcem ustanovitvene
pogodbe ter statuta pogodbene organizacije zdru-
ženega dela, ki jo je izdal in založil ČZ, Uradni list
SRS 1. 1973) nima opore v tekstu Obrtnega zako-
na. Tudi iz teksta omenjenega družbenega dogo-
vora in iz občinskega Odloka ne izhaja, da bi se
lahko kmečki turizem opravljal le na kmetiji opre-
deljeni v omenjenem zakonu, temveč na vsaki tr-
žno usmerjeni kmetiji, ki izpolnjuje v odloku pred-
pisane pogoje. Največkrat pa bo taka po odloku
tudi imenovana turistična kmetija spadala med ta-
koimenovane zaščitene kmetije po citiranem zako-
nu o dedovanju.
KDO JE NOSILEC KMEČKEGA TURIZMA
Odgovor na postavljeno vprašanje najdemo v i.
odstavku 1. čl. odloka, ki določa, da je lahko nosi-
lec kmečkega turizma samo kmet ali družinski
član, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zem-
ljišče, stalno živi v kraju, kjer je to zemljišče ali
njegov del in z osnovno kmetijsko dejavnostjo red-
no ustvarja določen dohodek.
Kot vidimo ta kmet, imenujmo ga turističen
kmet, ne izpolnjuje istih pogojev, kot jih mora iz-
polnjevati občan, če želi imeti status kmeta po 4.
^'^^Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS čl.
Iz družbenega dogovora o pospeševanju kmeč-
kega turizma in iz 10 čl. ptujskega odloka, ki govo-
ri o turistični kmetiji in njeni dolgoročni pogodbi
o^proizvodnem sodelovanju z organizacijo združe-
nih kmetov kakor tudi o pogodbi o sodelovanju
pri oddajanju kmečkih penzionov in nudenju sto-
ritev izletnikom, pa se s kmečkim turizmom lahko
bavi le ZDRUŽENI KMET, kot je opredeljen v 8.
čl. Zakona o združevanju kmetov (Ur. list SRS št.
1/79)
OBLIKE KMEČKEGA TURIZMA
Če ima turistična kmetija sobe s polnim penzio-
nom, sobe s pol penzionom, prenočišča z zajtr-
kom, počitniške hišice ali počitniška stanovanja in
prostor za kampiranje, govorimo o stacionarnem
kmečkem turizmu.
Če pa se na turističnih kmetijah nudi le hrana in
pijača gostom in to le ob koncu tedna in ob praz-
nikih, izjemoma med tednom pa le organiziranim
skupinam, potem pa govorimo o izletniškem
kmečkem turizmu.
POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA
ZA OPRAVLJANJE KMEČKEGA TURIZMA
Na pobudo kmeta, ki se želi kot z dopolnilno
dejavnostjo ukvarjati s kmečkim turizmom, začne
postopek za izdajo dovoljenja pospeševalna slu-
žba temeljne zadružne organizacije oz. temeljne
organizacije kooperantov ali pa kmetijska zemlji-
ška skupnost. Postopek vodi in izda dovoljenje
pristojni občinski upravni organ.
Med postopkom pa bodo svoje mnenje oziroma
soglasje za izdajo dovoljenja dali še območni kme-
tijski zavod ter pristojne inšpekcijske službe.
POGOJI ZA OPRAVLJANJE KMEČKEGA TU-
RIZMA OZIROMA ZA IZDAJO DOVOLJE-
NJA
Vsi bodo v postopku za izdajo dovoljenja za
opravljanje kmečkega turizma morali upoštevati
naslednje v Odloku predpisane pogoje in ugotovi-
ti:
ali bo turističen kmet lahko pripra\ljal tisto
hrano in pijačo, ki jo bo pridelal pretežno na la-
stni kmetiji in ali bo priprava in nudenje hrane ter
vina potekala neposredno iz kuhinje oziroma kleti
njegovega gospodarstva;
-- alf je vsaj eden izmed članov kmečke druži-
ne, ki vsa lahko pomaga pri opravljanju kmečkega
turizma, usposobljen za to dejavnost, kar pomeni
da ima kmetijsko gospodinjsko šolo ali
gospodinjsko turističen tečaj ali pa si je pridobil
izobrazbo po programu usmerjenega izobraževa-
nja za gostinske usmeritve;
—	ali imajo vse osebe, ki sodelujejo pri opra-
vljanju kmečkega turizma, opravljen tečaj higijen-
skega minimuma in ali so zdravstveno pregledane.
Posebne pogoje predpisuje odlok tudi glede le-
ge turistične kmetije zunanje urejenosti kmečke tu-
ristične hiše in notranjih prostorov. Zato je potreb-
no ugotoviti:
—	ali je turistična kmetija (predvsem je tu miš-
ljena hiša) v turistično privlačnem okolju, kjer ni
onesnažujoče industrije ter hrupnega prometa, ali
so tu možni sprehodi, izleti, nabiranje gozdnih sa-
dežev, rekreacija in ali je dostop po urejenih po-
teh;
—	ali je kmečka hiša urejena tako, da po svoji
notranji in zunanji urejenosti odraža pristnost
kmečkega okolja in ali je v skladu s krajinsko var-
stvenimi izhodišči in pogoji o posegih v stavbno
dediščino;
—	ali je opremljenost bivalnih prostorov v skla-
du s kmečko arhitekturo in brez gostilniških ele-
mentov.
Poleg pogojev, ki jih predpisuje Odlok, pa je
potrebno pred izdajo dovoljenja še ugotoviti ali so
i/polnjeni tudi pogoji, ki jih predpisuje pra\ilnik o
minimalnih tehniških pcigojih /a sprejemanje na
prenoče\anje ter /a pripravo in strc/bo hrane in
pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih
(L r. list SRS št. 11 75). la pravilnik poleg druge-
ga predpisuje: \ kakšni okolici morajo biti zgrad-
be, kjer se opravlja kmečki turi/cm, pred kom mo-
rajo biti takšne zgradbe zavarovane, kakšni mora-
jo biti notranji prostori, kakšna morajo bili straniš-
ča, kako morajo biti opremljene sobe /a prenoče-
vanje, kakšni morajo biti prostori /a pripravo in
strežbo hrane in pijače, kako mora biti opremljen
prostor /a parkiranje itd.
KATERE DOLOČBE ODLOKA MORA TI Rl-
STIČM KMET I P()!>I EVA11
Razen vseh že navedenih predpisov mora turi-
stičen kmet upoštevati še sledeče določbe:
- če ne prideluje lastnega vina. sme točiti ku-
pljena steklenična vina iz podravskega rajona in
to ne vsakemu gostu temveč edino pen/ionskim
gostom in organiziranim skupinam;
- ni dovoljeno izvrševanje kmečkega turizma
na raznih prireditvah, zborovanjih, proslavah in
drugih priložnostih, razen izjemoma, ko se celovi-
to predstavlja kmetijska dejavnost in ko za tako
priliko izda dovoljenje pristojni občinski upravni
organ;
v roku 12 mesecev po uveljavitvi Odloka je
bilo potrebno prilagoditi turistično dejavnost, ki
se je že opravljala, določbam odloka, sicer je pri-
stojni občinski upravni organ prepovedal opra-
vljati kmečki turizem. Le glede strokovne izobraz-
be, ki jo predpisuje odlok, se kmetu ni potrebno
prilagoditi, če se je s kmečkim turizmom ukvarjal
vsaj šest mesecev pred uveljavitvijo odloka.
Nadaljevanje prihodnjič
foto: KOSI
Uspela
poskušnja pri
Ribiču
v restavraciji Ribič v Ptuju je
bila v četrtek, 17. oktobra, po-
skušnja izdelkov kmetijskega
kombinata Vipava, Mesne indu-
strije Primorske, Žita Ljubljana
in Radenske, katere se je udeleži-
lo okrog sto gostov, v glavnem
predstavnikov trgovine in gostin-
stva. Svoje sta prispevala tudi
ptujski MIP in gostitelj—TOZD
Gostinstvo Haloški biser Ptuj.
MG
STRa\NII2 uradni vestnik občin ormož in ptuj
območja ne bo presežena. Poleg že obstoječih
bomo uvajali nove oblike rekreacije, kjer so za
to dobri pogoji (n. pr. ob reki Dravi).
Vtiiutne točke, tipične kmetije in kmečki tu-
rizem bomo organizirano vključevali v izletni-
štvo kot atraktivne točke.
Območja počitniških naselij:
Tem bomo namenjali slaba kmetijska ali
gozdna zemljišča na območjih, ki niso izposta-
vljena. Potencialne lokacije so ob večjih vod-
nih površinah (Drava). Za taka naselja bomo
izdelali ureditvene načrte.
—	Pridobivanje zemljin:
Gramoznice, glinokope in peskokope bomo
opredelili na občinskem nivoju. Izkopa na dru-
gih površinah ne bomo dovolili. Po končani
eksploataciji bomo območju vrnili prvotno na-
membnost ali ga opredelili za drugo rabo,
opuščene gramoznice pa sanirali.
—	Območja vodnih virov:
Zaščitili in varovali bomo območja vodnih
virov v eksploataciji in potencialnih vodnih vi-
rov Takim območjem bomo namenili ustrezno
namembnost in predpisali ukrepe za varstvo
kvalitete pitne vode.
Skrbeli bomo, da bi vsaj na območjih s pod-
talnico uredili ustrezno odvajanje odplak.
—	Območja nrravne in kulturne dediščine:
Opredelili bomo območja z značilno ali po-
sebno krajinsko podobo, določili režime varo-
vanja ter pogoje, ki bodo dopuščali razvoj na
teh območjih. Objekte naravne in kulturne de-
diščine bomo vključevali v živo urbano tkivo z
ustrezno namembnostjo povsod, kjer bo to mo-
goče.
Trudili se bomo mladim in osnovnim nosil-
cem planiranja privzgojiti pravilen odnos do
dediščine. Ta mora postati usmerjevalni in ne
omejitveni element razvoja območja.
Z urbanističnimi, arhitektonskimi in druginii
strokovnimi rešitvami bomo poudarjali in
ohranjali krajevno tipiko in kulturno krajino.
—	Odlaganje odpadkov:
Komunalne odpadke bomo odlagali organi-
zirano, le na primerno urejenih in za to določe-
nih odlagališčih. Divja odlagališča bomo sani-
rali in površino vrnili v prvotno namembnost
ali ji namenili novo, ustrezno. Odpadke bomo
zbirali in sortirali: sekundarne surovine bomo
vračali v predelavo, posebne odpadke pa odla-
gali na odlagališču posebnih odpadkov. Zaje-
mali bomo čim več vrst odpadkov in tako skr-
beli za čisto in zdravo okolje.
—	Infrastruktura:
Infrastrukturne sisteme bomo načrtovali
skladno z možnostmi in potrebami območja,
ob tem pa pazili, da bodo poškodbe krajine
minimalne in čimmanj opazne. Infrastrukturne
napeljave in objekte bomo združevali v skupne
koridorje povsod, kjer bo to mogoče, da bo iz-
raba in obdelava kmetijskih zemljišč čim manj
ovirana.
Varovanje okolja:
Osnovna dolgoročna usmeritev bo varovanje
ozračja, vodotokov in površin pred prekomer-
nim onesnaževanjem. Pri urbanizacijskih pose-
gih bomo določili ukrepe za preprečevanje ne-
dovoljene polucije v okolje. Ločevali bomo
tehnološko vodo od pitne in jo po čiščenju po-
novno uporabljali. Z urbanističnimi in tehni-
čnimi rešitvami bomo zniževali stopnjo hrupa
v naseljih. S preprečevanjem divjega odlaganja
odpadkov, sanacijo zapolnjenih odlagališč in
preprečevanjem posegov, ki bi trajno ali za do-
ločen čas škodovali ekosistemu, bomo skrbeli
za lepo okolje in zdravo favno in floro. Pazili
bomo, da izgled naselij in kulturne krajine ne
bo izgubljal značilnosti ali drugih kvalitet.
Izgrajevali bomo sistem za odvajanje od-
plak, preprečevali erozijo, pri že izvedenih mo-
bilnih posegih pa poskrbeli za sanacijo ali za-
krivanje le-teh (zazelenitev neustrezno obliko-
vanih ali speljanih objektov in naprav).
— Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči:
Stavbna zemljišča bomo pridobivali in ureja-
li skladno z določili zakona na celotnem ob-
močju občine. Stavbna zemljišča na ureditve-
nih območjih naselij bomo urejali na osnovi
investicijskih programov urejanja stavbnih
zemljišč, opredeljenih v družbenih planih obči-
ne.
Obvezna izhodišča za pripravo prostorskega
dela dolgoročnega plana občine.
Dolgoročni plan mora biti kot obvezna izho-
dišča za pripravo srednjeročnih planov oprede-
ljen:
1. Dobrine splošnega pomena ter ukrepe za
varovanje in izboljšanje okolja:
—	območja najboljših kmetijskih zemljišč in
območja, potrebna melioracij,
—	območja najpomembnejših lesnoproiz-
vodnih in varovalnih gozdov ter gozdov poseb-
nega pomena,
—	območja ležišč rudnin in zemljin,
—	območja ležišč podtalnice, najožjih var-
stvenih pasov zajetih in črpališč pitne vode,
—	območja krajinskih parkov in naravnih
rezervatov,
—	območja sanacije onesnaženega ozračja
ali vodotokov,
—	območja najpomembnejših kulturnih in
naravnih spomenikov.
2.	Omrežje naselij
Glede na težnjo po izenačevanju bivalnih
pogojev je potrebno upoštevati dogovorjeno
gradacijo naselij:
—	občinsko središče: Ormož
—	lokalna središča:
—	Ivanjkovci
—	Kog
—- Miklavž pri Ormožu
—	Podgorci
—	Središče ob Dravi
—	Tomaž pri Ormožu
—	Velika Nedelja.
Pri Veliki Nedelji opozarjamo na neposred-
no bližino Ormoža, zaradi česar le-ta lahko
uporablja nekatere dejavnosti v Ormožu. Pod-
vajanje le-teh na tako kratki razdalji bi bilo ne-
gospodarno, torej nesmiselno.
—	naselja s proizvodnimi dejavnostmi:
—	Ormož
—	Središče ob Dravi
—	Tomaž pri Ormožu.
3.	Ureditvena območja naselij:
V naseljih iz točke 2. je potrebno opredeliti
ureditvena območja naselij po namembnostih
(stanovanjsko, centralno, rekreacijsko, indu-
strijsko, ostalo), razen teh pa še območja poči-
tniških naselij.
4.	Upoštevaje določila iz republiškega plana
morajo občinski dolgoročni plani opredeliti
zasnove in razmestitev:
—	omrežja avtocest, magistralnih
—	razmestitev telegrafsko-telefh, mednarod-
nih, regionalnih in lokalnih cest, glavnih in
magistralnih železniških prog, letališča, ve z
zasnovo razvoja,
—	zasnovo 110, 220 in 400 KV elektrovodov,
(hidro in termo) elektrarne, RTP in TP,
—	zasnovo glavnega toplovoda in toplarn
—	razmestitev magistralnega in primarnega
plinovoda z RPP,
onskega omrežja s PTT centri,
—	omrežje in zasnovo regionalnega in pri-
marnega vodovoda z glavnimi zajetji in črpali-
šči,
—	zasnovo primarnih cevovodov za zbiranje
in odvajanje odplak s čistilnimi napravami.
5.	Urbanistična zasnova bo izdelana za me-
sto Ormož, Središče ob Dravi, Tomaž pri Or-
možu, Miklavž pri Ormožu, Podgorce in Veli-
ko Nedeljo ter za počitniška naselja in območ-
ja za ljubiteljsko kmetijstvo.
Cilj urejanja teh naselij je izvajanje poselit-
vene politike, ustvarjanje ugodnih bivalnih po-
gojev in skrb za varovanje zdravega in čistega
okolja, kulturne krajine in kulturnih vrednot
naselij.
S krajinskimi načrti bomo urejali značilne
dele kulturne krajine, območja večjih naravnih
kvalitet in konfliktna območja s porušehim
ravnotežjem odnosov v prostoru.
Številka: 30-16/85
Ormož, oktober 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOVIČ 1. r.
189.
Po 8. členu Zakona o referendumu (Ur. list
SRS št. 23/77) drugega člena Zakona o samo-
prispevku (Ur. list SRS 3/73 in 17/83) Družbe-
nega dogovora o osnovah in višini samopri-
spevkov občine F^uj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj št. 17/83) ter 29. člena Statuta kra-
jevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica je
skupščina krajevne skupnosti na svoji 14 redni
seji dne 6. 9. 1985 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanci-
ranje srednje-ročnega programa krajevne skup-
nosti heroja Lacka Rogoznica v letih
1986-1990.
1.	člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendu-
mu dne 12. 5. 1985 se uvede samoprispevek na
območju krajevne skupnosti heroja Lacka Ro-
goznica, ki obsega vasi in ulice: Kicar, Nova
vas pri Ptuju z ulicami: Frasova ul., Ul. Jožefe
Lackove, Ul. Anice Kolarič, Pacinje, Podvinci,
Rogoznica z ulicami: Slovenskogoriška cesta,
Anželova ul., Cesta 8. avgusta, Čarmanova ul.,
Dornavska cesta (od št. 10 naprej), Gomilško-
va ul., Kokolova ul.. Prečna pot. Kratka ul,
Svržnjakova ul., Sp. Velovlak in Žabjak.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za srednjeročno ob-
dobje od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
3.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje oz. izvedbo naslednjega programa:
—	vodovodno omrežje;
—	kanalizacija;
—	asfaltiranje in modernizacija krajevnih
cest;
—	urejanje avtobusnih postajališč;
—	urejanje javne cestne razsvetljave;
—	urejanje pešpoti in pločnikov;
—	trafo postaje in omrežje;
—	gradnja trgovskega lokala;
—	telefonsko omrežje;
—	družbene dejavnosti;
—	redna dejavnost;
—	poslovanje KS;
—	nabava opreme za LO in DSZ.
4.	člen
Krajevni samoprispevek v denarju znaša:
1.	Zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz de-
lovnega razmerja oz. nadomestila ter drugih
prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov
po stopnji 1.5 % od neto osebnega dohodka oz.
nadomestila.
2.	Zavezanci, ki imajo pokojnino višjo od
pokojnine z varstvenim dodatkom od mesečne-
ga izplačila pokojnin po stopnji 1 % od izplači-
la pokojnine.
3.	Zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske
dejavnosti od letnega katastrskega dohodka po
stopnji 4 %.
4.	Zavezanci, ki imajo dohodek od samostoj-
nega opravljanja obrti, druge gospodarske de-
javnosti ali intelektualnih storitev od dohodka
oz. nadomestila zmanjšanega za davek po
stopnji 2 % od osnove za prispevek.
o - NAŠI DOPISNIKI
24. oktober 1985 - TEDNIK
Tretjega oktobra smo se poslo-
vili od našega Stanka, nekdanje-
ga soseda, prijatelja, tovariša in
dobrega znanca.
Vsem nam je bil pri srcu, vsem
nam je bil v pomoč, bil nam je
potreben in pomagal nam je, ko
smo bili v stiski.
Že kot otrok je moral trdo de-
lati. Tudi njemu ni prizanesla
vojna vihra. Leta 1941 so mu
Nemci ustrelili brata Francija.
Zaradi tega so v naslednjem letu
internirali še vse preostale člane
družine. Spominjam se kako so
nas, v začetku avgusta rano zju-
traj, zbudili žandarji s tem, da so
tolkli s puškinimi kopiti po
vhodnih vratih. Na hitro so nam
dovolili vzeti s seboj nekaj kra-
me, ki smo jo naložili na voziček.
Tega sva s Stankom vlekla proti
cerkvici Sv. Roka. Za trenutek
sva postala in tedaj mi je rekel,
»Kdo ve ali ga bova še kdaj vide-
la?« In res, po dveh letih, ko je
skusil taborišči v Fronleitnu in
Kostelu pri Ambergu, se je po-
novno vrnil v domači kraj. Za-
man je čakal vrnitev svoje mame.
ki je za vselej ostala v Auschvvit-
zu.
Ko sva odraščala, sva skupaj
hodila v gozd po suhljad. Že te-
daj je bil tako marljiv, da mu da-
leč naokoli ni bilo enakega. Bil
je kot mravljica, ki neutrudno
dela od zore do mraka. Koliko-
krat nas je rešil iz zadreg! Ce
smo rabili njegovo pomoč ali
uslugo, je nikoli ni odrekel. Ni
znal reči ne. In za svoje usluge ni
nikoli terjal več kot polovico de-
janske vrednosti. Preskromen in
prepošten je bil! Malo je takih,
kot je bil Stanko, zato ga bomo
zelo pogrešali.
Ko smo prihajali k njemu,
smo lahko opažali, kako rad je
imel svojega in tudi druge otro-
ke, pa tudi kako so ti otroci imeli
radi njega. Bil je umirjenega zna-
čaja. Ni maral prepirov in če so
že kje bili, je skušal vse pomiriti.
Resnično je bil dobra duša, za-
to nas je njegova smrt tem bolj
prizadela.
Ne najdem besed zahvale za
vse kar nam je dobrega storil.
Veliko smo mu dolžni. In čeprav
se ne bomo več videvali, mu lah-
ko zagotavljamo, da se ga bomo
s spoštovanjem spominjali in še
prihajali k njegovemu zadnjemu
počitku.
Julij Ošlovnik
ČEZ HRIB V KINO
Fotografija narn nazorno kaže
kup gramoza na Cvetkovem trgu
pred kinom. Tam je že od prete-
kle jeseni (mogoče tudi dlje) in
kinoobiskovalci si pridobivamo
hribolazniške izkušnje, ko želi-
mo priti do kina, saj je običajno
trg poln parkiranih vozil. Sprašu-
jem se, kdo bi lahko kaj ukrenil,
da bi ga kdo odstranil? Kup je
bil lansko leto sicer precej večji,
kar je bilo otrokom v zabavo, ko
ga je pokril sneg, marsikomu pa
ob poledici težka, včasih s trdimi
posledicami neprijetna dogodiv-
ščina. Mislim, da bi tudi komu-
nalo utegnil zanimati, sicer ute-
gne postati ptujska znamenitost
več, pa tudi Zavod za spomeni-
ško varstvo bi ga lahko zaščitil,
ko bi jim kdo prišepnil.
Ob skorajšnji zimi in snegu pa
želim otrokom obilo zabave, ki-
noobiskovalcem pa svetujem na-
kup derez.
Aco Krajnc
20. JUBILEJNI POHOD. 100 ŽENSK NA TRIGLAV
Pot do Vodnikove koče in
doma Planika
Sreča! Kje si prijetno počutje?
Veličina človečnosti je utonila v
napuhu; strupeno spoznanje,
premagan si od zagledanosti va^
se, v svoj »edini in poslednji
prav.« Zdrobljena so pričakova;
nja, njeni kristalni drobci so ostri
in boleči. Sonce je že močno pri-
pekalo, a proti sunkovitemu ve-
tru je ostalo šibko. Tudi me srno
preslabotne, da bi tukaj odložile
doživljaj. Slikovito nam je prikli-
cal preteklost: »Pa na najbolj ne-
žno se je spravil?« so si šepetale.
»Najbrž m poročena, drugače bi
bila vajena grobosti!« so ugibale.
»Ne vidiš, aa je premlada?« ji v
misel seže sogovornica.
Tesnoba obarvana z žalostjo
in ogorčenostjo ie polnila ozrač-
je in ga zastrupljala. Težko smo
se ji upirale. Povsod je je. »Gro-
bijan!« je vso čutno zaničljivost
pretopila v pretresljivi zven. »Ste
videle, kako je zabrisal jabol-
ko?« Ta kretnja je ugasnila
sproščenost in ženske prisilila k
molku. Veter je popuščal, slišale
smo njegove zadnje studorske
vzdihe, čutile zadnje mrzle doti-
ke.
Lepota, z nežnimi in posled;
njimi redkimi visokogorskimi
cvetovi, naše pozornosti ni zbu-
dila. Tudi skalnata surova in tr-
da resničnost, ki se je svetlikala
Na zagonu iz zelenia, je ostala
nedoživeta. Z največjo močjo iz
vesoljnih globin, z žarki ožarjeni
zračni tokovi so iz nas klicali no-
tranje zadovoljstvo, a je ostalo
nemo. Sonce nas je tesno obje-
malo. Postajalo nam ie vroče.
Odvečna oblačila smo slačile kar
med hojo.
Na levi strani čudovit pogled
na Malo polje, na desni pa so
nas ščitili mogočni skalnati orja-
ki pred gorskimi sunki vse do
Voanikove koče ki stoji na 1805
metrov nadmorske višine. Komaj
smo čakale na topli čaj. Lačni so
jedli. Vsi smo počivali.
Dogodek je izgubljal prvotno
moč. Preživele ga še nismo.
Spomnila sem se na na fotoapa-
rat: »Naj tako umazane spomine
lovim v objektiv? Niti pisala jih
ne bom! Kaj pa obljuba?« Se ne-
mirno oglaša odmev vesti. In ta
njegova skrb se nam upira:
»Ženske preobleči se bo treba,
preveč ste mokre!« Otipava prez-
nojene hrbte, tudi mojega se je-
dotaknil: »Ubogajte me! Druga-
če boste na starost čutile rev-
mo!« Prinese mi živordeč puli:
»Na vzemi, preobleči se!« V me-
ni se oglaša surovost, zaničlji-
vost, a kaj hitro ju utiša olika. Ki
preide k razumevanju. S svmo
zavzetostjo se nam hoče približa-
ti, z njo se nam opravičuje. Trp-
ko se mu nasmehnem: »Ne bi ra-
da plesala striptiza.«
Zapustili smo kočo. Spuščamo
se po golih skalnatih grebenih na
Velo polje visoko ImO metrov.
Na skrajni desni so Bohinjska
vratca, ki jih zakriva višji Vernar.
Mimo Cesarja smo se spenjale
na Konjsko sedlo na 2020 me-
trov. Tu nas je sprejela v svoj
mehak objem nežno zelena kotli-
na. Nekje od daleč, komaj dose-
gljivo našim očem, so nas začeli
pozdravljati mogočni vrhovi Čez
Stapce. Bližali smo se cilju. Naši
vodniki so nam kazali dom Pla-
niko. Bil je majhen kot igračka.
Spominjal nas je na hišico iz kart
ali na medeno kočo iz pravljice
Janko in Metka; med te sive mo-
gočne skalne gmote je pomoto-
ma postavljena. Imele smo obču-
tek, da jo DO vsak čas odpihnila
najrahlejša gorska sapica. A sta-
la le čvrsto, našim očem se je ve-
čala in večala.
Vedno težji v^oni so postajali
močno utrujajoči. Noge pred se-
boj sem opazila samo zato, ker
so se spotilcale ob kamenje, pre-
stopale so se tako kot bi Bile na-
polnjene z železom. Ženska ni
imela nahrbtnika, gibala se je
brez življenja, mehanično, ^ me
je kar pretreslo od skrbi. »Ce ne
gre,« sem spontano preusmerila
njeno pozornost nase, »se malo
ustavite, zajamite sapo, nikamor
se nam ne mudi, veliko časa ima-
mo !« V očeh se ji je prižgala hva-
ležnost: »Kako ste prijazni!« je
komaj slišno dahnila. »Res lažje
gre, če se malo spočijem!« Neha-
la se je spotikati ob kamenje.
Hoja je bila še trda. Hotela sem
še močneje vplivati nanjo: »Po-
glejte jo, vedno bolj lahkotneje
stopa, čeprav je že pošteno utru-
jena!« Uspelo mi je. Prestopala
je lahkotneje, le prehitro: »Kako
to pomaga!« sem slišala nebo-
gljenega otroka v mladi ženski.
»Prehitro se zaženete, počasi sto-
pajte, drugače ste ob sapo. Samo
malo še in pri domu bomo!« jo
spodbujam.	^ .
ERIKA ZUPANČIČ
V skalah je bila potrebna tudi pomoč izkušenih vodnikov. Foto: Joco
Žnidaršič
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOZ IN PT\J
stran \\\
prodajaln v občinskem centru ter večje izbire v
središčih lokalnega pomena.
V	središču lokalnega pomena bomo usmerja-
li tudi obrt, zlasti storitveno.
Pri storitvah PTT prometa si bomo prizade-
vali zadostiti zlasti pričakovanemu povpraše-
vanju po telefonskih priključkih in predvideva-
mo, da se bo gostota instaliranih zmogljivosti
končnih telefonskih central približala poprečju
na teritoriju Podjetja za PTT promet Maribor.
Prizadevali si bomo tudi, da se bodo v čim več-
ji meri izkoristile nove komunikacijske tehnike
oz. možnosti, ki jih bo v planskem obdobju
razvil PTT sistem.
V	prometnem omrežju ne predvidevamo no-
vih zmogljivosti oziroma povezav, razen more-
bitne izgradnje drugega tira na železniški progi
od Pragerskega do Ormoža. V okviru razpolo-
žljivih sredstev bomo nadaljevali z moderniza-
cijo in manjšimi rekonstrukcijami cest, vendar
investicije ne bodo imele prednosti pred nor-
malnim vzdrževanjem obstoječega omrežja,
prizadevali si bomo doseči tudi čimboljše pro-
metne pogoje na regionalni cesti Ptuj—Or-
mož—Središče in na cesti proti Ljutomeru.
V	stanovanjski gradnji ne predvidevamo bi-
stvenih sprememb v obsegu gradnje v primer-
javi z zadnjimi leti. V družbeno usmerjeni
gradnji bomo gradili v naslednjih nekaj letih
nekoliko manjša stanovanja. V zasebni gradnji
pričakujemo največ nadomestne gradnje za
stare kmečke hiše in gradnjo družinskih hiš
zlasti v Ormožu ali bližini, ki bo posledica bo-
dočih sprememb v kadrovski strukturi.
Več načrtnosti bomo vnesli v komunalno
urejanje gradbenih zemljišč, zlasti z vidika fi-
nanciranja.
CILJI R2AVOJA DRUŽBENIH DEJAVNO-
STI
Kljub težavnemu gospodarskemu položaju
bomo stremeli, da bo sedanji materialni polo-
žaj izvajalcev v družbenih dejavnostih čim
manj okrnjen, v sredini in poznejših letih plan-
skega obdobja pa pričakujemo občutnejše
zboljšanje pogojev dela v družbenih dejavno-
stih in tudi boljše možnosti širitev dejavnosti.
Svobodno menjavo dela bomo še bolj usmerja-
li v neposredne odnose med izvajalci iri upo-
rabniki, izvajalce — vsaj v nekaterih dejavno-
stih — pa napotili k povezovanju z enakimi ali
podobnimi OZD v regiji in širše, da bi zagoto-
vili čim bolj kakovostno in gospodarno opra-
vljanje njihovih nalog oz. storitev.
Na področju izobraževanja bomo usmerili
izgradnjo osnovnošolskih zmogljivosti po se-
danjem referendumskem programu. S tem bo-
do osnovnošolske zmogljivosti v glavnem za-
dostne za daljše obdobje. Posvetili bomo vso
pozornost kakovostnim spremembam pri izva-
janju dogovorjenih programov vzgoje in izo-
braževanja kot čimboljšo pripravo za usmerje-
no izobraževanje. Prizadevali si bomo tudi za
odpravo razlik na področju pogojev za delo in
življenje v šoli. Povečali bomo število oddel-
kov v celodnevni šoli.
Zmogljivosti v srednjem usmerjenem izobra-
ževanju predvidoma ne bomo razvijali.
Na področju izobraževanja bo potrebno
posvečati več skrbi usklajevanju kadrovskega
priliva s potrebami združenega dela. Torej se
bo poleg usmerjenega izobraževanja posebna
skrb posvečala preostalim oblikam izobraževa-
nja, dopolnjevanju znanja, v izobraževanju že
zaposlenih delavcev.
Na področju štipendiranja moramo čimbolj
zainteresirati združeno delo za kadrovsko šti-
pendiranje na višjih stopnjah izobraževanja.
Politika štipendiranja iz združenih sredstev pa
naj ima poleg socialnega tudi usmerjevalni
značaj.
Delavska univerza se bo zelo aktivno vklju-
čila v dopolnilno izobraževanje odraslih, ki bo
v primerjavi z današnjim neprimerno širše. F*ri
tem bo potrebno upoštevati predvsem potrebe
združenega dela.
Na področju kulture bomo tudi v težavnej-
šem, prehodnem obdobju, zadržali sedanji ob-
seg programov in pri tem iskali možnosti za ra-
cionalnejše načine izvajanja programov, poz-
neje pa bomo kulturo programsko krepili, tudi
z novimi prostorskimi kapacitetami v knjižnici,
kulturnih domovih in razstaviščih. Se nadalje
bo temeljna pozornost usmerjena k ljubiteljski
ustvarjalnosti in k ohranjanju spomenikov kul-
ture ter naravnih posebnosti. Povečali bomo
napore, da se bodo programi in občasne akcije
na področju kulture tvorno povezovale s turiz-
mom.
V	zdravstvu bo potrebno še nadalje krepiti
specialistično zdravljenje v psihiatrični bolnici,
osnovno zdravstveno službo in doseči tudi go-
spodarnostne učinke z večjo koncentracijo v
opčinskem središču ali z gibljivimi ambulantni-
mi oziroma prostorsko gibljivo službo. V spe-
cialistični službi bomo povečali tudi število or-
dinacij in čas dela v specialistični službi, po
drugi strani pa le—te razbremenjevali s preno-
som nekaterih zdravstvenih posegov v osnovno
službo.
Ena od temeljnih skrbi bo izpopolnjevanje
zdravstvene preventive ter v tem okviru boljša
organizacija ter učinkovitost zdravstvene vzgo-
je občanov.
V	otroškem varstvu so zmogljivosti družbe-
no organiziranega varstva razmeroma precej
dobro razvite, zato ne predvidevamo večjih,
dodatnih zmogljivosti. Potrebno bo poskrbeti
vsaj za 1 oddelek za varstvo otrok mlajših od
18 mesecev in bolje poskrbeti tudi za varstvo
otrok pri družinah. Celoletna priprava na os-
novno šolo bo organizirana s pomočjo vzgoj-
novarstvene delovne organizacije za celotno
populacijo otrok.
Na področju socialnega skrbstva bistvenih
širitev zaščite ne predvidevamo v pričakova-
nju, da bo velika večina občanov lahko primer-
no živela od lastnega živega ali minulega dela.
Potrebno bo posvetiti več pozornosti načinu in
organizaciji pomoči starejšim občanom in po
potrebi se bodo uredile tudi domske kapacite-
te. Primerno bomo skrbeli za organiziranost
rejništva. Že v bližnji prihodnosti bomo poskr-
beli za kvalitetnejšo strokovno službo po nače-
lu centrov za socialno delo. V skladu s splošni-
mi razmerami v občini bomo krepili humani-
tarno dejavnost in organizacijcTldečega križa,
še zlasti pa ustrezne aktivnosti med mladino.
Ob pričakovani višji življenjski ravni obča-
nov in ob pričakovanem skrajšanju delovnega
časa po letu 1990 se bo občutno povečalo zani-
manje z? telesno kulturo in športno rekreacijo,
kar bo zahtevalo ne le večjo aktivnost športnih
organizacij, ampak tudi ureditev pokritih ter
odprtih športnih oziroma rekreativnih objek-
tov.
Vsaj v drugi polovici planskega obdobja bo-
mo poskrbeli za boljše plavalne oz. kopališke
možnosti. Sedanja in predvidena gradnja šol-
skih telovadnic ne bo omogočila le fizkultumo
aktivnost šolske mladine, ampak bo nudila tu-
di možnosti za telovadbo drugim občanom iz
krajevnih skupnosti. Urejevanje športnih ob-
jektov bomo povezovali tudi s plani razvoja tu-
ristične ponudbe.
PROSTORSKE USMERITVE
Cilji prostorskega razvoja
Osnovni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru
so:
—	usmerjena urbanizacija, ki bo varovala
rodovitna zemljišča,
—	smotrno razmeščanje dejavnosti v prosto-
ru,
—	skladna in racionalna namenska izraba
površin ter intenzivno izkoriščanje naravnih in
ustvarjenih danosti,
—	ohranjanje in varovanje zdravega okolja,
—	splošen napredek in rast bivalnega stan-
darda.
Dolgoročna politika poselitve, namenske iz-
rabe tal in varovanja okolja.
Zasnova poselitve:
Skrbeli bomo za postopno prenehanje seli-
tve prebivalstva iz občine zlasti iz severnih pre-
delov ter za smotrno razmeščanje dejavnosti v
prostoru. Industrijsko proizvodnjo bomo pra-
viloma osredotočili v Ormožu; drobno gospo-
darstvo bomo razvijali v Ormožu ter v lokalnih
središčih, v le — teh bomo razvijali tudi po-
membnejšo oskrbovalno dejavnost.
Težili bomo k usmerjanju nekmečkih prebi-
valcev v centralna naselja ter varovali plodne
površine za proizvodnjo hrane.
Urbanizacijo bomo usmerjali na površine, ki
za kmetijstvo ali -gozdarstvo niso najprimernej-
še. Naselja sredi najboljših kmetijskih zemljišč
bomo omejevali v današnje meje, izgradnjo pa
usmerjali v pozidavo plomb in izpopolnjevanje
oskrbe in družbenega standarda. Predvsem bo-
mo omejevali daljšanje t. i. dolgih vasi (vrsta
hiš ob.prometnici) in težili k zaokroženi obliki
naselja.
Mesto Ormož bomo dograjevali na jugoza-
hod, na vzhodni del pa usmerjali industrijsko
gradnjo. Stanovanjska območja bomo načrto-
vali kot sestavni del mesta, vendar s potrebni-
mi spremljajočimi dejavnostmi (oskrba, rekrea-
cija, komunalna in prometna infrastruktura).
Rekreacijsko območje mesta bosta okolica gra-
du in kopališča ter območje Mestne grabe.
Posebno pozornost bomo varovali zdravo in
lepo okolje. Skrbeli bomo, da se kvaliteta
ozračja, vodotokov in podtalnice ne bo poslab-
šala.
Namenska izraba površin:
Sklada namenska izraba površin bo najpo-
membnejše vodilo prostorskega urejanja obči-
ne. Pazili bomo, da nova protislovja v izrabi tal
ne bodo nastajala, dosedanje konflikte pa bo-
mo skladno z materialnimi možnostmi odpra-
vljali.
—	Kmetijske površine:
Kmetijske površine bomo intenzivno obde-
lovali in preprečevali zaraščanje, delovanje
erozije in spreminjanje namembnosti, če ta ne
bo širšega družbenega interesa. S povečanjem
stopnje intenzivnosti obdelave bomo skrbeli za
kulturno krajino. Zaradi urbanizacije izgublje-
ne kmetijske površine bomo nadomeščali z iz-
boljšavo poškodovanih zemljišč in krčenjem
slabih gozdov.
Okoli zajetij pitne vode bomo načrtovali
pravilno kmetijsko tehnologijo, ki ne bo ogro-
žala kvalitete podtalnice.
Območja, ki so za kmetijsko proizvodnjo
manj primerna, bomo namenjali za ljubiteljsko
kmetijstvo ali pa prepustili pogozditvi. Za ob-
močja ljubiteljskega kmetijstva bomo izdelali
ureditvene načrte, ki bodo opredeljevali pogo-
je gradnje in izbor kultur.
—	Gozdne površine:
Gozdove bomo varovali pred onesnaževa-
njem, erozijo in pred urbanizacijo, če ta ne bo
v širšem družbenem interesu. Gozdove s po-
sebnim pomenom bomo varovali v smislu
ohranjanja posebne funkcije, a tudi z njimi
ustrezno gospodarili. Širili bomo varovalne
gozdove na območja, ki so ekološko občutljiva.
Površine v zaraščanju bomo vključili v gozd-
ni fond in skrbeli za razvoj dobrih in zdravih
sestojev gozdov.
Slabša gozdna rastišča bomo izjemoma na-
menjali drugi rabi (rekreacija, počitniška nase-
lja, šotorišča, ipd.).
—	Rekreacija:
Načrtovali bomo takšen obseg in izbor re-
kreacijskih dejavnosti, da ekološka zmogljivost
TEDNIK -24. oktober 1985
LITERARNA STRAN — 9
Zapuščen ribnik
Foto: Alfred Bradač
venčeslav špilak
Ptujčanka
nisem takoj dojel
da gre zanjo
ali človek
neizogibno postane žrtev
tisto noč
ko sva se vračala
bi zemlja sama
točila krvave solze.
Svet v letu 1984
atomska bomba
na moji dlani
in morje slano
in morje spamo
svoboda sveta
nekogar si tarča
in tisti zahod
in tisti vzhod
mir na balkanu
svetinja moja
in oni setev
in oni cene
sveTsvet
in vesolje
prižigajo kot cigarete.
(Venčeslav Spilak je naš rojak
iz Zavrča, ki že vrsto let dela kot
pek v DO Žitokombinat v Zagre-
bu, in eden najplodnejših pesni-
kov-delavcev s številnimi obja-
vljenimi deli)
marija lovrenčič
Starec
Zob časa se zagrizel
mi je v telo.
Koža nagubana.
telo upognjeno,
noge od bolečin otrdele.
Prsti rok so otekli,
jezik suh razpokan
brez sline v ustih.
V očeh solza lesketa,
iz nosa voda curklja,
tla se majejo pod nogami
in v glavi se vrti.
Saj leta so pri kraju
jesen življenja bliža se.
Pomisli, da čaka ista te usoda,
če ti je dolgo življenje dano,
nazadnje se v zemlji odpočije.
marija lovrenčič
Čakali so me
čakal sem in čakal
ure in ure in zdaj
naprej ne morem,
ker sem predolgo čakal.
Tako dolgo sem čakal,
da sem zamudil vse,
na kaj sem čakal.
Se zdaj čakam
na konec mojih dni.
Zdaj odhajam za vedno
ne morem več čakati,
zdaj se mi mudi.
čakali so me
in jaz sem čakal in dočakal
sem samo to, da sem zamudil vse
kar me je čakalo.
Marija lovrenčič
Smeti
Smeti, ki veter nosi jih.
ko vozijo na odpad
so pravi kažipot,
na naš novi grob.
Če še ne veste kje je to,
saj smeti ob cesti kažejo,
da med Ptujem in Dornavo
nekje mogoče bo.
Na eni strani je odpad,
na drugi daš se pokopat.
Telefon pripravljen je.
da se lahko javiš.
na eno pa na drugo stran,	,
saj ne veš še kje boš pokopan. -'
^se bo prišlo prav
če ne boš mrtev,
te za vratarja sprejme še odpad.
VLADIMIR JASNI
Bodočnost otroka
Od rojstva do smrti
v radosti, mladosti,
življenje zori.
v trpljenju
in hrepenenju
medli in kipi.
Ekonomske, ekološke,
tehnološke, teološke,
egološke. psihološke,
skupne rešitve
si človek želi
in sanja.
Bolezni človeka — robota
še zdravi prosta sobota,
za bodočnost otroka,
skrbijo vsevedi,
zdravniki čarovniki,
barvite in pestre
bolniške sestre
delijo v samoti
vsestransko pomoč
na življenjski poti.
V porodnem okolju
so novi svetovi,
ti nežni glasovi
harmonija rojstva
ljubezni vesoljstva.
DRAGO MISLOVIČ
Tempelj boga sonc
Zahajajoče sonce je s poslednjimi
žarki božalo njene oči.
ki so strmele za nečim
nedosegljivim, neobstoječim.
Vedel sem za njeno samoto
vedel sem da ob njej sem zaman
in vendar me je neka sila
ob njej držala
s pogledi uprtimi v vodo
oba sva molčala.
DRAGO MISLOVIČ
Solza
Reka bolečine,
ki se čez tvoje lice vali
pušča sledove, obuja skrbi,
ko osušim ti reko — pogledam v izvir.
DRAGO MISLOVIČ
Vrba ob reki
Reka, črna kot noč
vrba ob njej umira.
Sama je na obali, ne more proč.
Če listi njeni bili bi solze,
jokala bi in s solzami
bi napolnila strugo,
da voda bi čista tekla,
ko se dan predrami.
Reka leze skozi noč
kot črn mrtvaški prt.
Vrba se joče, dala bi življenje
a čaka jo smrt.
DRAGO MISLOVIČ
Ob samotni poti
Ob samotni poti
nekje v samotni pustinji
je nekdo ogenj poteptal.
Le pogorišče še v samoti
veter razpihuje
a iskre v njem več ne prebudi.
Preteklost
—	je rojstvo
Sedanjost
—	j^ trpljenje
Bodočnost
—	je smrt-
Vmes sta :
—	dva trenutka
DRAGO MISLOVIČ
Zid
čutil si njihovo bližino
videl si njihove misli
le njihovih obrazov
ponosnih in trdih,
ki so gledali v smrt
nisi videl.
Stal si iza njih
stokrat, neštetokrat zadet.
Vsak tvoj kamen
je čutil njihovo bolečino
njihove misli, želje in upanja
v sebi skrivaš.
Povej, zakriči v svet
ne daj da spomini
potonejo v pozabo,
ne daj da njihov poslednji dah
prekrije časa mah.
A ti-ti si le nema priča.
ERIKA ZUPANČIČ
Starodavni svat
Oh, ptujski grad,
oh, ti naš starodavni svat.
Na koga ponosno čakaš?
Komu v pozdrav iz oken mahaš?
Na četico majhnih otrok?
Na četico nežnih bosih nog?
Nič več se po tvojih gričih ne podijo,
nič več po njih vriska ne kotalijo.
Oh, ptujski grad,
oh, ti naš starodavni svat.
Na zaljubljene pare čakaš,
spomine jim z oken vračaš.
Srečo iz nas kličeš, plesat vabiš,
s pomladnim dihom nas mamiš.
Vsak dan te ljubeče opazujem,
otroške spomine v sebi prebujam.
Oh, ptujski grad,
oh, ti naš starodavni svat.
Prijatelji otroštva so se porazgubili,
povsod družine so si ustvarili,
onstran meja se za svoj obstoj borijo.
Na vesele igre iz otroštva vsi so pozabili.
Nate samo še v snu se spominjajo,
glasno predrago življenje preklinjajo.
ERIKA ZUPANČIČ
Prijatelju otroštva
Plesala sem s teboj
v praznovanju pomladi.
Na pustni večer
pod masko sem se skrila.
pred polnočjo sem odšla,
nisem se hotela,
da bi se vsem odkrila.
Če bi me prepoznal,
bi bil nežen kot si bil nekoč?
Bi plesal z menoj vso noč?
Nad tabo bi se sklonila,
kot si želel takrat,
poljub z otroštva
bi ti na čelo dahnila,
takšne nežnosti potrebuje vsak.
V otroštvu bila sem	r
preveč sramežljiva,
nisem te poljubila.
Prijetno je bilo plesati s teboj,
vsa nežnost
iz tebe vame se je zlila,
pustni večer
bom v sebi zavedno ohranila.
Hvala, iskrena hvala
za sveženj prijetnih spominov
v njih se bom znova in znova spočila.
Hvala za teh nekaj navdihov.
VLADIMIR JASNI
Ptičja pravda
Sraka in kos
Kaj je v tebi sraka,
čmobela spaka.
da v jutranjem svitu
si blagemu kosu
na domači smreki
to gnezdo pomladne ljubezni.
v sovraštvu razbila,
vse nežne mladiče
kruto pobila ?
Ali kosove vedre popevke
razjedajo tvojo
črno pobarvano dušo?
Ali v delitvi črvičkov
prišlo je do spora
sračjega—kosjega
skupnega zbora? •
Ali sovraštvo razvija
ta modna revija,
kdo lepši rep zavija,
pri kom je lepša
oblika in barva kljuna,
ali lepša je belina
močnih prsi srake,
ali blaga črnina
pri kosovi pesmi slovesni'
Kdo kriv je
zločinske te morije?
Ali tudi človek v ponosu,
ko v lepem okolju
posadil je smreko
zelenosrebmo.
a ni pravočasno odločil
to za gnezdišče, svetišče
ali sraki, ali kosu ?
Kdo in kako bo razsodil
v tej ptičji pravdi
o pravici v naravi?
Ali prevladal
bo glas mračne moči,
ali glas jasne luči,
pesmi sožitja
ljubezni ptičjega bitja ?
SAMO/S
Usmerja nas čas
Komaj da sem
živeti začel,
že vidim kam
sem zašel
Ves ta svet,
ki mi ponuja
življenja le pest.
je moja usoda.
Nasvet mi bil
je dan.
naj ne bi hodil
od pravice vstran.
Vendar življenje
vsakomur govori:
»Prikrajšani so ljudje,
ki služijo pravici.«
Vsakdo se zmede.
Srce te boli,
denar te vleče,
znamenj pa ni.
Takrat čas prihiti,
te pograbi,
kjer že si.	' IT
spet si na poti
Od tod do smrti,
kamor koli,
le da te nekdo vodi.
Podrejen sem usodi.
ERIKA ZUPANČIČ
Tragedija
Gorje, kadar v neznanju živiš,
zahtevajo, da pameten se rodiš.
Gorje, kadar se zaradi njih misliti bojiš.
takrat zaradi zasmehovanja sebe v sebi tajiš.
Strašno je. ker dolgo ne odkriješ,
da pod vplivom okrutnežev trohniš.
Privzgojijo ti strah, mučijo z dvomi.
s tragičnim prerokovanjem nikoli niso skromni.
Dokazujejo ti nespamet. v njem zmogljivost topiš,
poslednje upanje v njihovih dvomih potopiš,
ko jim verjameš, od sebe se posloviš.
Še strašnejše je gorje.
ko okolje te s silo v preteklost vrne,
edina rešitev, če šesti čut v tebi se utrne.
Najstrašnejše je takrat.
kadar narava z radovednostjo te ni obdarovala.
kadar te ni pred meščevanjem obvarovala.
s tem najhuje te je kaznovala.
Takrat nikomur ničesar več ne oprostiš
do smrti v nevednosti in v strah otopiš,
vse v tebi proti tebi se obrne, nič več se ne boriš.
Takrat za vedno od sebe se posloviš.
Velika tragedija,
kadar v bolnem okolju od dvomov živiš,
njihove napake skozi najlepšo mladost nosiš.
C. L. LUKARSKI ŠPRICAR
Slovo od mladosti
Odšla si.
ni te več.
ne vem poti do tebe,
ne vem ne kam ne kod.
je tebe nesla pot.
Le še spomini mi živijo,
oh tudi ti mi že bežijo,
se roka trese,
oko rosi.
o misel tja v mladost hiti.
ZINKA
Moj šolski uspeh
Sprašujete dragi
tovariši vsi.
zakaj se naš Janez
tako kislo drži?
Obraz prej veder
in poln humorja,
sedaj ga pa tareta
skrb in nevolja.
, Kako naj bodem
še duhovit,
imel sem pri očetu
popravni izpit.
Učitelj v izkaz
mi je cvekov nabil,
oče pa s tem
zadovoljen ni bil.
Hitro mi nove
je strune napel
in z leskovim lokom
Je goslat začel.
Jaz pa sem cvilil
in piskal na glas
izmenoma včasih
potegnil sem bas.
Moraš si mislit,
kaka godba je bila,
ko gosla tisti,
ki goslat ne zna.
Po koncertu nerodnem,
sva se zmenila,
gosti se več
ne bova učila.
Raje bom v šoli
pridno poslušal,
cveke nerodne
popraviti skušal.
Da bova v bodoče
zadovoljna oba
naj z leskovko v šumi
lisicam gosla.
10 - NAŠI DOPISNIKI
24. oktober 1985 —
TEDNIK
PLANINSKI IZLET
V soboto, 3. oktobra, smo pre-
hodili planinci OS Cirkovce tre-
tji del haloške planinske poti.
Zbrali smo se v Cirkovcah na
železniški postaji. Ura je bila 6 in
20 minut, ko je pripeljal vlak. Pe-
ljali smo se do Ptuja. V Ptuju
smo prestopili na avtobus, ki nas
je pripeljal do Podlehnika. Tu
smo izstopili in šli v motel, kjer
smo si vsak v svojo planinsko iz-
kaznico dali žig.
Peš smo se odpravili do znane-
ga gostišča na Gorci. Tja smo
prišli v petdesetih minutah. Tu je
6. kontrolna točka. Markacije so
nas vodile dalje, do Dolene. Ho-
dili smo mimo vinogradov po
rahlo valoviti poti na hrib, ki leži
nad ozko dolino Dolene. Od tam
dalje smo hodili po nekoliko
bolj strmi poti. Nekaj časa smo
se vzepnjali, se spuščali, nato pa
smo imeli kratek počitek. Ob
osmih smo prišli do cerkvice na
Janškem vrhu. Ob cerkvici je hi-
ša, kjer je kontrolna točka 7. Z
vrha je zelo lep razgled. Proti se-
veru vidimo eno najlepših cerkev
v Sloveniji, Ptujsko goro. Po eno-
umem počitku smo nadaljevali
pot do Ptujske gore. Ob 16. uri je
pripeljal avtobus, s katerim smo
se odpeljali v Lovrenc.
Nekoliko utrujeni, vendar ve-
seli, da je še ena preizkušnja za
nami, smo se starejše učenke od-
pravile peš še do Cirkovc.
Naslednjo soboto nas čaka še
zadnji del haloške planinske po-
ti. Pot se začne v Narapljah, kon-
ča pa na Donački gori.
Milonka Munda,
7/a, OŠ Cirkovce,
Planinski krožek
NOVA ŠOLA
V mesecu avgustu smo se pre-
selili iz Kidričevega v Ptuj. Prvi
razred sem obiskovala v osnovni
šoli »Boris Kidrič« v Kidriče-
vem, sedaj pa obiskujem 2/c ra-
zred osnovne šole Olga Meglič v
Pt^u.
Šola je v starem delu mesta in
stoji pod gradom. Ker je šola sta-
ra, jo sedaj preurejujejo.
Spoznala sem nove sošolce. V
šoli obiskujem literamo-dopisni-
ški, telovadni in planinski kro-
žek.
Petra Majcen,
2/c OŠ Olga Meglič, Ptuj
MOJ POKLIC
Nekega dne smo si pekli koru-
zo in čevapčiče. To je trajalo dol-
go v noč, da so se že pokazale
zvezde in mesec. Strmel sem v
nebo. Zamišljal sem si, kako bi
bilo, če bi bil raziskovalec veso-
lja.
Posebej me zanimajo kometi.
V neki knjigi sem bral o Haleye-
vem kometu. Pojavlja se vsakih
nekaj let ob istem času. Sesta-
vljajo ga delci snovi in plini. Čez
zemljo prehaja z neverjetno hi-
trostjo. Nekateri ljudje govorijo,
da prinaša bolezni.
Lepo bi bilo biti raziskovalec
vesolja.
Damjan Stmad, 5/a, OŠ Velika
Nedelja
ŠOLA V NARAVI V STRUNJA-
NU
V ponedeljek, 9. septembra,
smo se zbrali na železniški posta-
ji v Veliki Nedelji. Z vlakom smo
se odpeljali do Kopra. Od tam
pa z avtobusom do Strunjana.
Letovali smo v počitniškem do-
mu Kmetijskega kombinata iz
Ormoža. Vstajali smo ob pol
osmih nato smo šli k telovadbi.
Ob osmi uri smo imeli zajtrk. Po
zajtrku smo šli na plažo. Dopol-
dan smo se kopali v bazenu. Na-
to smo šli na kosilo. Po kosilu
smo malo počivali, nato pa smo
šli na kopanje. V Strunjanu smo
si ogledali soline. Z avtobusom
smo se odpeljali v Piran, kjer
smo si ogledali akvarij. Iz Pirana
smo se peljali z ladjo nazaj v
Strunjan. Plavali smo za zlatega,
srebrnega in bronastega delfin-
čka. V ponedeljek smo pospravi-
li sobe, nato smo šli na sprehod.
Po kosilu smo si pripfavili prtlja-
go. Odpeljali smo se z avtobu-
som do Kopra. Od tam pa z vla-
kom domov. Prispeli smo srečno
ob osmi uri zvečer.
Simona Zamuda
4/a, OŠ Velika Nedelja
ODKRITJE DOPRSNEGA KI-
PA POGUMNI PARTIZANKI
KATJI
V petek, 27. septembra, smo
imeli v osnovni šoli narodnega
heroja Vinka Megla Tomaž pro-
slavo. Odkrili smo doprsni kip
Zore Rupena-Katje. Na proslavo
so prišli njeni soborci in sestra
Mara Rupena. Iz Mirne peči so
se pripeljali z avtobusom člani
Zveze borcev. Obiskali so nas
pionirji iz Novega Mesta in Ma-
ribora. Ti pionirski odredi se
imenujejo po Zori Rupeni-Katji.
Obe delegaciji sta nam prinesli
darili. Delegacije pionirjev iz na-
še občine so tudi bile na prosla-
vi, vendar se vse niso udeležile.
Kip je postavljen na steno v
hodniku. Je iz brona. Naredil ga
je znan kipar Batič. Po odkritju
je o pogumni Katji govorila nje-
na soborka Lojzka. Ko se je pro-
slava končala, so se udeleženci
proslave zbrali v jedilnici. Tam
so jih pogostile naše kmečke že-
ne.
Pionirji naše šole smo pono-
sni, da pionirski odred nosi ime
tako pogumne partizanke.
Hermina Plohi,
dop. krožek,
OS Vinka Megla, Tomaž
JESEN
Daljše noči, jutranja megla,
močne rose, topel veter dajejo
znamenje, da je tu jesen. Jesen,
ki prinaša polne roke dela, odtis
pisanih barv v naravi.
Novi dosežki se iz leta v leto
stopnjujejo in spreminjajo, le na-
rava se ne da vsem tem podvi-
gom. Le ona je vedno enaka, vse
ob svojem času. V tem letnem ča-
su vše dozoreva. Kmetje pospra-
vljajo svoje pridelke. Ugotavlja-
jo, kolikšen je njihov pridelek,
saj je od tega odvisen njihov za-
služek. Težko je bilo delo. Vse
dolgo leto so bdeli nad svojimi
posejanimi polji. Borili so se z
naravo in zemljo. Zdaj polnijo
svoje shrambe, kleti in kašče. Vi-
šek pridelka bodo prodali.
Kleti in shrambe pa polnijo tu-
di tisti, ki ne živijo od kmetijstva.
Prav ta ozimnica pa daje aktual-
ne teme za pogovore, saj je treba
za ozimnico in kurjavo poseči
globoko v žep.
V tem času imajo tudi pridne
gospodinje polno dela. Vkuhava-
jo, zamrzujejo, sušijo sadje in ze-
lenjavo. Želijo, da bi prav vse s
pridom uporabile v svojem go-
spodinjstvu. Pa tako je tudi prav,
saj je za vsak najmanjši pridelek
bilo treba delati.
Še malo in ljudje bodo pripra-
vljeni za zimo. Misliti pa je že
treba za kruh v prihodnjem letu.
Prav zato je treba že v jeseni po-
skrbeti, da se zemlja pripravi za
setev in posejejo ozimine.
Če bomo dobro in veliko seja-
li, bomo tudi dobro in veliko že-
Renata Šori,
6. r. OŠ Franc Osojnik,
Grajena
AKCIJA ZA ŠOLSKO KUHI-
NJO
Tudi letos smo pobirali za šol-
sko kuhinjo. Bil je lep sončen
dan. S samokolnico smo se od-
pravili na pot. Z mano sta šla
Slavko in Ajre. Nabrali smo ne-
kaj zemlje, krompirja in fižola.
Vsepovsod so nas lepo sprejeli.
Dobili smo tudi 200 din. Želim si
več takih akcij.
Marjana Kocuvan, OŠ Vitomarci
NAŠA ČUDEŽNA TORBA
Prišla je ura slovenskega jezi-
ka in ravno to uro se je v našem
razredu zgodil čudež.
Na začetku smo pripravili do-
mače naloge. Pregledali smo jih
že nekaj časa, ko je sošolec Alek-
sander vstal in rekel, da mu je
nekdo skril torbo. Našel jo je v
zadnjem delu razreda. Učiteljica
je hotela zvedeti, kdo je torbo
skril, vendar se nihče ni oglasil.
Vsi dečki, ki sedijo blizu, so po-
vedali, da so nedolžni in so prav
angelsko gledali. Tako smo prišli
do misli, da ima Aleksandrova
torba noge in se je kar sama od-
pravila na potep. Mogoče se ji ni
dobro godilo in si je izmislila
načrt za pobeg. Upam, da kaj ta-
kega moja torba ne bo storila. Še
tovarišici se je zdel ta dogodek
zelo pomemben in nam je naro-
čila, naj ga opišemo. Malo čud-
no smo se spogledali in s pušči-
cami jeze oplazili naše angelske
dečke. A sedaj je, kar je.
Vseeno pa smo lahko ponosni
na našo pogumno in čudežno
torbo.
Vesna Vidovič,
6/b, OŠ Ivan Spolenak, Ptuj
POČITNIŠKI DOŽIVIJAJI
Septembra se je tudi kot vsako
leto pričela šola, ki smo jo vsi z
žalostnimi obrazi pričakovali. Za
našimi počitnicami, ki so bile
prekratke, pa so ostali le spomi-
ni. Te spomine si v šoli pripove-
dujemo. Drug za drugim namu-
hajajo iz glave in nam vedrijo
šolske ure. Nekateri spomini so
žalostni, nekateri so veseli, vsi pa
so le počitniški. Tako sem tudi
jaz imel nekaj uspelih počitni-
ških podvigov.
Eden od njih je bil zelo sladek
in oranžen. Zgodilo se je nekje
na sredini prvega meseca poči-
tnic. Ko smo prišli na igrišče in
nismo imeli kaj početi, je nekdo
predlagal, da bi lahko šli na
obed k sosedovim, kajti v tem ča-
su je bilo korenje ravno najbolj
zrelo in nič čudnega ni bilo, da
smo se tudi nanj spravili. Toda
imeli smo pa smolo, ker smo si
privoščili korenje kar podnevi in
so nas opazili ter so prišli za na-
mi. Mi smo se najprej spretno iz-
vlekli, vendar pa je bilo vse za-
man. Tri deklice, ki so nas videle
s korenjem v rokah, so nas ova-
dile in smo morali vzeti pot pod
noge. Najmočnejši je bil seveda
tisti, ki je bil hitrejši.
Počitnice pa so vseeno šle da-
lje in naš teror na sosedovem vr-
tu je bil pozabljen, šli smo vse
globlje v počitnice in že so se ne-
kateri pogovori navezovali na šo-
lo, vseeno pa še ni bilo vse kon-
čano.
Eden najbolj smešnih dogod-
kov pa je bil nekega večera, ko
smo šli zvečer v kopališče. Ker
smo šli peš smo se večkrat usta-
vljali pri raznih vrtovih s sadjem.
Toda naenkrat je v ulico zavil
neki avto. Vsi smo poskakali na
cesto in normalno šli dalje. Toda
avto se je ustavil in ven je pogle-
dala moška glava, ki pa na našo
srečo ni bila glava lastnika, ki bi
nas polovil in našeškal, ampak je
to bil le neki nemški turist, ki je
iskal sobe za prenočevanje. Po
kratkem pogovoru smo mu pove-
dali, da je v napačni ulici, in da
naj gre v sosednjo ulico. Takrat
pa je Boris rekei, da imajo dober
avto, moj brat pa, da imajo lepo
hčerkico in po kaki sekundi čiste
tišine je še Igor vrgel iz svojih
ust: »Pa dvesto ima na števcu.«
In prav to nas je spravilo v smeh,
kajti vsi smo ugotavljali, kaj je ta
turist hotel, le on pa je gledal na
števec. Vsi smo se začeli smejati,
dokler nismo odšli v nove doži-
vljaje.
Zadnje dni sem izkoristil za to,
da sem šel na ulico. Tam smo se
pogovarjali, se smejali in ves čas
jedli sveže obrana jabolka.
Zadnji dan počitnic smo šli na
Ptujsko goro. Tam smo si ogle-
dali grozdje in sadovnjak, ki smo
ga sadili lansko pomlad. Ko smo
si to ogledali, smo odšli v stari
sadovnjak, kjer smo nabrali ne-
kaj jabolk. Tam sem, nehote se-
veda, svojemu bratu vrgel ogri-
zek v roko in me je za kazen pre-
tepel.
Tako so opisani le nekateri do-
življaji, ki pa so vsi bili zabavni.
Ko sem mamici rekel lahko
noč, sem se zamislil, kako bo ju-
tri v šoli in kako dalje. Počutil
sem se žalostno in nič počitni-
ško, temveč kot da bi bil v zapo-
ru ali pa v cerkvi v spovednici in
bi me bilo sram priznati grehe.
Toda z usodo sem se končno le
pomiril in sem zdaj že tretji dan
v šoli.
Zoran Vučkovič, 8. b
Osnovna šola Ivan Spolenak,
Ptuj
AEROMITING V MOŠKANJ-
CIH
V nedeljo, 8. septembra, je bil
ob oblačnem, vetrovnem in hlad-
nem vremenu na aerodromu v
Moškanjcih zaključek prvenstva
v motornem letenju — 28. aero-
rallija za pokal maršala Tita.
Najboljšim pilotom v posa-
meznih disciplinah so podelili
priznanja in medalje. Skupni
zmagovalec v vseh disciplinah
pa je dobil pokal maršala Tita.
Po slovesnih govorih je bil ae-
romiting, ki je bil posvečen ^0.
obletnici obstoja aerokluba Ptuj.
Na mitingu so nastopili piloti
iz različnih aeroklubov iz cele
Jugoslavije. Vozili so raznovr-
stna letala. Piloti vojnega letal-
stva pa so v drugem delu prika-
zovali svojo izurjenost v letenju s
helikopterji Gazela, Mi 8 in rea-
ktivnimi letali Galeb 64, Orel,
MIG 21 in akrobatsko skupino
Jastrebov.
Najprej je nastopila esliadrilja
letal Utva. Sledila sta ji super
lahko motorno letalo in motorni
zmaj — Air France, vrsta letal,
za katera potrebuje človek veliko
poguma preden sede vanje in se
^usti v višave ter premaga strah.
Člani aerokluba Ptuj so pri akro-
batskih veščinah uporabljali ja-
dralna letala. Nato je nastopilo
letalo »Pony piper«, ki se upora-
blja za škropljenja njiv. Padalska
skupina iz Lesc je prikazala iz-
redno uspel skupinski skok
»Kontakt relativ«, v katerem so
padalci stali drug drugemu na
padalu.
Vrhunec prireditve so predsta-
vljala vojaška letala. Vsa razen
MIG-a 21 so domače izdelave. V
programu so vojaki izvedli pa-
dalski desant iz helikopterjev.
Ostala letala pa so izvajalna
»sodčke, pol sodčke, lupinge,
svedre in razne obrate.« Zelo je
uspel akrobatski nastop vojnega
letalstva, ki je svojo pot po nebu
označeval z barvami jugoslovan-
ske trobojnice.
Miting je zelo uspel. Gledalci
pa so pogumne in spretne pilote
počastili s ploskanjem.
Katja Kolarič,
6/b, OŠ Olga Meglič
V	DEŽELI JE JESEN
V deželo je prišla jesen. Zju-
traj pade na pokrajino megla
Večer pa se hitro zmrači. Narava
postaja žalostna, ker cvetje odpa-
da in trava postaja rjasta. Z drev-
ja odpada listje. Pod drevjem je
polno pisanega listja. Kmetje
pospravljajo listje za steljo. Ptice
selivke so se že odselile. Ptice, ki
pa ostanejo pri nas, pa ne žvrgo-
iijo tako lepo kot spomladi. Ne-
katere živali dobivajo gostej.šo
dlako, da jih pozimi zavaruje
pred mrazom. Kmetje pospra-
vljajo pridelke s polj in sadov-
njakov. Najbolj veselo pa je v vi-
nogradih. Pridne gospodinje pri-
pravljajo ozimnico. Vlagajo sa-
dje in zelenjavo.
Jesen mi je najlepši čas v letu,
ker dobimo marsikaj od nje.
Petra Cegnar, 3/a,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
LUBENICA
Mnogo lepih spominov imam
na kolonijo v Kaštel Starem. Le-
tos je taborila v ptujskem taboru
vsa naša družina.
Neki večer sem povabila na
sladoled dva mlada Ptujčana.
Odšli smo v mesto. Na tržnici
sem zagledala še sočne lubenice.
Kupila sem najlepšo za nas tri.
Bila je težka. Med potjo nam je
padla na tla. Počila je na več de-
lov. Mi smo se veselo smejali. V
taboru smo lubenico ophali. Po-
jedli smo jo v mojem šotoru.
Nataša Novak,
5. 5., Frankfurt/M
V	TRGATVI
Jesen je zelo lepa. V jeseni se
začne trgatev. Na trgatev smo šli
na Destrnik. Pomagala sem trga-
ti grozdje. Ati je bil na preši.
Kmalo je pritekel iz grozdja sla-
dek sok. V trgatvi je lepo in vese-
lo.
Jasna Markež 2/c,
OŠ Tone Žnidarič, Ptuj
V	KONJICAH IMAMO HIŠI-
CO
Vsake počitnice preživim v do-
movini. Del njih preživim v ptuj-
ski šolski koloniji, dal pa s star-
šema pri sorodnikih in prijate-
ljih.
S kolonije smo se vrnili zado-
voljni, vsi od sonca zagoreli.
Nekega dne smo bili povablje-
ni k teti v Slovenske Konjice. Ve-
dela je, da si želimo imeti do-
mek. Vsa leta sta ati in mamica
varčevala zanj. Zvedeli smo, da
je v tem mestecu še mlada hišica
naprodaj. Ogledali smo si jo in
se odločili, da jo kupimo. Zelo
smo bili srečni vsi trije. Še več-
krat bomo odšli odslej v domovi-
no. Čaka nas delo na vrtu. Dom
pa želimo urediti tudi tako, da
bomo v njem srečni vsi trije.
Bojana Golenač,
Frankfurt/M, 9. r.
BOGATA JESEN
Jesen nas je obdarila s sadjem.
Imamo ga radi. Nekateri sadje
prodajajo, nekateri pa si ga bodo
pospravili v kleti. Sadje je zelo
zdravo, če je umito.
Sonja Ljubeč, OŠ Vitomarci
TEDNIK "" oktober 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Aluminij—Kovinar 0:0
Stadion Aluminija v Kidriče-
vem, gledalcev 400, sodnik KIop-
čič (Zagorje);
Aluminij: Klajnšek, Steiner,
Smigoc, Tement, Panikvar, S. Ži-
tnik, Koren, Skerjanec (Glažar),
Jauševec (Majal), Vogrinec, F.
Žitnik.
Nogometaši Aluminija so ime-
li v nedeljo priložnost za prvo
zmago, vendar je ostalo le pri
priložnosti, saj se je solidna enaj-
sterica iz Maribora dobro brani-
la, iz protinapadov pa bi lahko
domačine tudi neprijetno prese-
netila.
Domači nogometaši so igrali
vse premalo zbrano in odločno.
Kaže, da se jih je polotila tudi
živčnost, kar pa v športu bolj
škodi kot koristi. Za prvi polčas
lahko zapišemo, da so več govo-
rili (med seboj) kot pa igrali.
Kljub temu so imeli dve res lepi
priložnosti, vendar znova niso
spravili žogo v mrežo temveč le v
vratnico. In to dvakrat zapored!
Za uspešno nastopanje v ligi bo-
do morali igrati bolj odločno,
bolj zbrano in zlasti še več vaditi.
Drugega recepta trenutno verjet-
no ni. Eden glavnih problemov
je še vedno neučinkovitost. Tudi
to se da popraviti in sicer z bolj
preudarno in odločno igro v za-
ključku akcij, saj nasprotne
obrambe igralcem Aluminija
prevečkrat »odnesejo žogo iz-
pred nosa«, kot temu pravimo.
Kljub temu pa igra Aluminija
kaže na bolje.
V naslednjem kolu se bo Alu-
minij v Murski Soboti pomeril z
domačo Muro.
1. kotar
Ena karakterističnih nedeljskih akcij pred vrati Kovinarja (foto I. ko-
tar)
Veta—Drava
22:17 (10:8)
članice Drave so srečanje v
Ljubljani do zaključka (zadnjih
pet minut) odigrale zelo dobro.
Bile so celo na pragu osvajanja
prve točke, vendar zaradi neizku-
šenosti znova niso uspele. Kaže
pa da igrajo vedno bolje in lahko
v naslednjih kolih pričakujemo
bolj ugodne vesti. V nedeljo do-
poldan (ob 10. uri) bo v Ptuju
tekma Drava -Olimpija.
Drava: Farič, Soba, Hentak,
Rižner 9, Steharnik, Fridl 2, Ko-
rošak 2, Lašič 2, Vtič 2, Majceno-
vič, Potočnik, Gregorec.
Člani Drave so gostovali v
Gornji Radgoni in domače člane
zasluženo premagali z 20:17
(11:8). V soboto popoldan
(15.30) bo v Ptuju tekma Dra-
va—Aero Celje.
Drava: Valenko, Pipan, Hor-
vat 1, Tumpej 5, Matjašič, Bezjak
1, Debeljak, Gregorin 7, Žmavc
4, Peklar 1, Vukašinovič 1, Koro-
šec.
Člani Velike Nedelje so v Ma-
riboru premagali Branik, Ormo-
žani pa so izgubili na Ravnah.
1. k.
Hajdina trikrat izgubila za zeleno mizo
Prvič: izgubljeno tekmo z NK Gerečja vas, ki seje kon-
čala z rezultatom 2:1 za Gerečjo vas, so izgubili z 0:3 za-
to, ker so nastopali igralci, ki so bili registrirani za NK
Hajdina v letošnji sezoni vendar ni preteklo dva meseca
od objave v Slovenskem nogometu. Na sestanku predsed-
nikov komisij pri MNZ Ptuj, 12. avgusta 85, pa so se do-
govorili, da lahko igrajo vsi igralci takoj, ko so objavljeni
v nogometu.
Drugič: pokalno tekmo z NK Središče so prav tako iz-
gubili z 0:3. Pri rezultatu 1:1 so v 53. minuti zapustili
igrišče zato, ker je glavni sodnik srečanja bil zelo pristran-
ski.
Tretjič: dobljeno prvenstveno tekmo proti Sp. Polskavi
z rezultatom 3:2 so prav tako izgubili z 0:3, ker so po
mnenju tekmovalne komisije igrali z igralcem, ki je še
premlad.
Rezultati 8. kolo A-liga člani: Slovenja vas—Pragersko
1:1; Boč—Skorba 4:2; Gerečja vas —Markovci 1:2; Zg.
Polskava—Središče 4:2; Sp. Polskava—Osankarica 2:3;
Hajdina—Tržeč 4:0.
LESTVICA PO 8. KOLU - ČLANI A LIGA
1.	Boč	8 5 2 1 26:12	12
2.	Pragersko	8 5 2 1 20:10 12
3.	Osankarica	8 5 1 2 25:13	11
4.	Zg. Polskava	8 5 1 2 25:17	11
5.	Hajdina	8 3 2 3 13:12	8
6.	Gerečja vas	8 3 14 14:12	7
7.	Slovenja vas (—1)	8 2 4 2 8:10	7
8.	Središče	8 2 3 3 10:18	7
9.	Markovci	8 14 3 10:18	6
10.	Sp. Polskava	8 2 15 15:18	5
11.	Skorba	8 13 4 14:29	5
12.	Tržeč	8 2 0 6 8:17	4
LESTVICA PO 7. KOLU - PIONIRJI A 1. LIGA
1.	Zg. Polskava	7 7 0 0 46:3	14
2.	Središče	7 7 O O 38:7	14
3.	Pragersko	7 5 1 1 37:9	11
4.	Gerečja vas	7 4 0 3 30:18	8
5.	Sp. Polskava	7 4 0 3 18:12	8
6.	Markovci	7	4 O 3	15:24	8
7.	Boč	7	3 0 4	8:11	6
8.	Skorba	7	2 14	14:18	5
9.	Tržeč	7	1 2 4	11:24	4
10.	Slovenja vas	7	1 1 5	10:32	3
11.	Osankarica	7	10 6	6:33	2
12.	Hajdina	7	0 16	2:38	1
LESTVICA PO 6. KOLU B - LIGA
1.	Kicar	6 6 0 0	18:2	12
2.	Oplotnica	6 3 12	14:10 7
3.	Stojnci	6 3 O 3	14:11	6
4.	Gorišnica	6 3 0 3	15:15	6
5.	Grajena	6 3 0 3	14:14 6
6.	Podvinci	6 3 0 3	9:14 6
7.	Hajdoše	6 1 3 2	11:8	5
8.	Rogoznica	6 2 13	10:12	5
9.	Dornava(—1)	6 2 0 4	9:16 3
10.	Partizan (-1)	6 114 8 621	2
LESTVICA PO 5. KOLU C - LIGA
1.	Zavrč	5 4 0 1 20:9 8
2.	Leskovec	5 4 0 1 24:14 8
3.	Mladinec	5 4 0 1 12:9 8
4.	Videm	4 2 0 2 8:9 4
5.	Bukovci	4 1 0 3 7:8 2
6.	Draženci	5 1 0 4 5:18 2
7.	Apače	6 1 0 5 11:20 2
LESTVICA PO 4. KOLU KADETI
1.	Polskava	4 2 2 0	10:4 6
2.	Dravinja	3 1 2 0	7:2 4
3.	Osankarica	2 110	4:1 3
4.	Aluminij	2 10 1	1:3 2
5.	Steklar(-1)	2 0 11	3:6 O
6.	Boč	3 0 0 3	0:9 O
Pari 9. kolo A—liga člani in pionirji :^Tržec—Slov. vas,
Osankarica—Hajdina, Središče—Sp. Polskava, Markov-
ci-Zg. Polskava, Skorba—Ger. vas, Pragersko —Boč.
Branko Kirbiš
Tri tretja mesta za Ptuj,
Tramšek zmagal
Osrednja športna in telesnokultuma prireditev minule nedelje v
Sloveniji je bilo tradicionalno tekmovanje v krosu za pokale Dela. To
je bil zaključek množične akcije jesenskih krosov. Med 1800 udele-
ženci in udeleženkami iz 49 občin so bile tudi občinske reprezentance
z našega območja. Največ je dosegel Matjaž Tramšek iz Slovenske Bi-
strice. Tci je zmagal med starejšimi pionini.
In kako je bilo z reprezentanco Ptuja? V kategoriji mlajših pionir-
jev je Ptuj osvojil trede mesto pri starejših pionirkah pa šesto. Pri sta-
rejših pionirkah (197^0) je bila Vilma Osojnik tretja, ekipa pa peta.
Vojko Bedrač je bil v teku mlajših mladincev peti, Marjeta Vidovič pa
med mlajšimi mladinkami tretja. V tej kategoriji je Ptuj dosegel naj-
boljšo ekipno uvrstitev — drugo mesto. V teku Članov je Mirko Vindiš
osvojil tretje mesto za Rozmanom iz Celja in Miklavzino iz Titovega
Velenja.	1. k.
Košarkarji izgubili
po podaljšku
člani košarkarskega kluba
Ptuj so se v drugem kolu prven-
stva vzhodne območne lige v
Ptuju pomerili s Kovinarjem iz
Štor. Gostje so zmagali s 103:102
po dveh podaljških. Domačini so
imeli v regularnem delu zmago v
rokah, saj so minuto in pol pred
koncem vodili s kar sedmimi to-
čkami prednosti. Vendar zaradi
neizkušenosti niso zdržali in
gostje so tik pred koncem izena-
čili in izsilili podaljšek, v kate-
rem so imeli več sreče.
1. k.
Odličen
začetek
judoistov
Drave
s turnirji prvega kola se je za-
čelo prvenstvo v slovenski ligi za
judoiste, v kateri nastopa 12 klu-
bov. Člani JK Drava so v prvem
kolu gostovali na Jesenicah in se
pomerili z domačini ter Račami.
Oboje so premagali z 12:2. To
kaže, da so na novo prvenstvo
zelo dobro pripravljeni, kljub te-
mu pa tako lahkih zmag niso pri-
čakovali. V srečanju z domačini
so zmagali Krepek, Mernik, Čuš,
Lozinšek, Letonja in Štebih, te-
sno pa je izgubil Murko. V dvo-
boju z Račami pa so točke dose-
gli Krepek, Mernik, Čuš, Leto-
nja, Murko in Stebih, izgubil pa
je Vidovič.
V soboto, 2. novembra, bo v
Ptuju derbi. Nastopile bodo eki-
pe Impola, Murske Sobote in
Drave.
1. k.
KEGUAČI ŠE NAPREJ USPEŠNI
v Tedniku smo poročali, da bo 6. kolo v Mari-
boru. Prišlo pa je do spremembe tekmovalnega
programa in kegljači Drave so nastopili na kegljiš-
ču Fale v Fali. Že po prvih lučajih so bili enotnega
mnenja, da je kegljišče izredno težko. Kljub skep-
tičnemu pristopu smo lahko zadovoljni z rezulta-
tom. O zelo težkem kegljišču priča podatek, da je
prvouvrščena ekipa Konstruktorja iz Maribora
padla s 1. na 5. mesto. Drava drži korak z vodeči-
mi z majhno razliko kegljev. Ptujčani so nastopili
v naslednji postavi: Zajšek 394, Skrila 371, Seidl,
Vranješ, 388, Plajnšek 380 in Šeruga 407 podrtih
kegljev. Neposrednega nasprotnika Brunšvik so
premagali za 273 kegljev. Kot že nek^ kol nazaj je
bil tudi to pot najboljši posameznik Š^eruga, ki ke-
glja v odlični formi.
Drava je trenutno na 4. mestu. Prepričani so, da
bodo posegli po eni od odličij. Zlasti še, ker je
Drava gostitelj kola, ki bo v soboto in nedeljo na
kegljišču Drava v Ptuju.	S. Vičar
Novice iz občinske strelske zveze Ptuj
Napočil je čas, ko se strelci se-
lijo v zaprte prostore, torej za-
puščajo odprta strelišča in priče-
njajo s treningi in tekmovanji na
urejenih zaprtih streliščih. Prav
tako so ptujski strelci zapustili
odprto strelišče v Babosekovi
grabi in se preselili v strelišče ob
Hali Mladika. V tem zadnjem tri-
mesečju čaka strelce dokaj na-
porni del sezone v streljanju z
zračnim orožjem. Oglejmo si ne-
kaj pomembnejših tekmovanj, ki
bodo na strelišču OSZ Ptuj.
—	27. oktober, občinsko jesen-
sko tekmovanje v streljanju s se-
rijsko zračno puško. Strelci se
bodo pomerili za prehodni pokal
OSZ Ptuj;
—	v novembru so predvidena
naslednja tekmovanja: L kolo
občmske lige v streljanju s senj-
sko zračno puško, množično
»TRIM« streljanje z zračno pu-
ško, tradicionalni 13. Lackov tur-
nir v streljanju, katerega organi-
zira SD Jože Lacko Ptuj, Občin-
sko tekmovanje v počastitev
»Dneva republike«.
V decembru bodo strelci nada-
ljevali z drugim kolom lige za
člane, ligo bodo pričeli pionirji
in pionirke, prav tako pa je na
programu še tekmovanje ob dne-
vu JLA.
OSZ Ptuj obvešča vse strelske
družine, da lahko pridejo po dia-
bole in tarče, ki jim pripadajo po
razdelilniku dotacij. Uradne ure
v pisarni OSZ so vsak petek od
14.30 do 19.00 ure. Strelci pa lah-
ko obiskujejo treninge na streliš-
ču OSZ Ptuj v sredo od 15.15 do
19.00 ure, v petek od 14.30 do
19.00 ure in vsako nedeljo (razen
takrat ko so tekmovanja) od 8.30
do 11.00 ure.
ZB
Drava—Elkroj 1:1 (1:1)
Stadion Drave v Ptuju, gledalcev 200, sodnik Bukovec (Murska
Sobota);
Strelca: 1:0 (16.) Glažar, 1:1 (18.) Hren;
Drava: Rimele (Krajnčič), Kralj, Potočnik, Horvat, Ramšak, Lju-
beč (Arnuš), Tušak, Artenjak, Ivančič (Grabar), Korošec, Glažar.
Tekmo z vodilno en^sterico lige so Ptujčani dobro odigrali. Igra-
li so zelo borbeno in prou favorizirani ekipi zasluženo osvojili točko.
Zadetek so dosegli po lepi in hitri akciji napada, ki jo je uspešno za-
ključil Glažar. Vendar se je dobro minuto za tem Hren prebil skozi
obrambo domačinov in premagal sicer odličnega vratarja Rimeleja.
Gostje so po pričakovanju imeli več priložnosti, vendar so bili v za-
ključkih sila nespretni. Sodnik Bukovec ni imel svojega dneva in so
tako eni in drugi imeli na njegov račun precej pripomb. V naslednjem
kolu se bo Drava v gosteh pomerila s Pekrami.	1. kotar
Le polovičen uspeh
Pričelo se je tekmovanje v novi tekmovalni sezoni v katero vsto-
pajo ptujski namiznoteniški igralci in igralke dobro pripravljeni. Veli-
ka borbenost in prizadevanje sta odlika mladih, ki želijo uspeha svo-
jemu klubu.
L B republiška liga za moške:
Radlje—Petovia 6:3; Lukner—Novak 0:2, Ginter—Vedlin 0:2,
Likar—Džankič 2:0, Ginter—Novak 2:0, Hrženjak—Džankič 0:2, Li-
kar—Vedlin 2:0, Ginter—Džankič 2:1, Likar—Novak 2:0, Hrže-
njak-Vedlin 2:1.
■ ŽNTK Maribor—Petovia: 6:3; Horvat—Novak 2:0, Perko—
Džankič 2:0, Ivančič—Vedlin 2:0, Perko—Novak 2:0, Horvat—Ved-
lin 2:0, Ivančič—Džankič 2:1, Perko—Vedlin-2:0, Ivančič—Novak
1:2, Plohi-Džankič 0:2.
L A republiška liga za ženske:
Sobota—Petovia 4:5; Korošec—Jaušovec 0:2, Sinič—Ratajc 2:0,
Drozdeg-Udovič 0:2, Sinič—Jaušovec 2:0, Korošec—Udovič 0:2,
Drozdeg—Ratajc 2:0, Sinič—Udovič 2:1, Drozdeg—Jaušovec 0:2,
Korošec—Pišek 0:2.
Medrepubliška liga za ženske:
Petovia—Semedela 6:3; Udovič—Pilgram 2:0, Džankič—La-
vrenčič 2:1, Novak—Lozej 0:2, Džankič—Pilgram 2:1, Sinič—Lozej
2:1, Novak—Lavrenčič 0:2, Džankič—Lozej 2:0, Novak—Piligram
2:1, Sinič—Lavrenčič 2:1.
Petovia—Vrtojba 3:6; Udovič 1:2, Sinič—Markič 2:1, Novak—
Nišavec 1:2, Sinič—Gorkič 2:1, Udovič—Nišavec 0:2, Novak—Mar-
kič 2:1, Sinič—Nišavec 0:2, Novak—Gorkič 0:2, Udovič—Markič
0:2.	anc
Šestnajst najboljših
Klub malega nogometa Vitomarci je edini registrirani klub v
ptujski občini in eden med prvimi v Sloveniji. Uspehi vitomarskih no-
gometašev odmevajo daleč naokrog, znani pa so tudi po dobri organi-
zaciji turnirjev tovrstnega športa.
V	mesecu juliju smo pisali o odlično izvedenem nočnem turnirju
v malem nogometu, ki je bil množično zastopan (42 ekip), bil pa je iz-
veden tudi na zelo visoki kvalitetni ravni. Dobra organizacija tega tur-
nirja jih je privedla do tega, da bodo v soboto in nedeljo, 26. in 27,
oktobra, gostitelji 1. POZIVNEGA TURNIRJA 16 NAJBOUSiH
ekip Slovenije v malem nogometu. Udeleženci tega zanimivega in
kvalitetnega tekmovanja, ki ga prireja domači klub malega nogometa,
bodo med drugim ekipe iz Bovca, Tolmina, Celja, Maribora, Ljublja-
ne, Gornje Radgone, Žalca, Ptuja ...
V	okviru turnirja bo več zanimivih ekshibicijskih srečanj; tako
bosta turnir pričeli ekipi žensk iz Maribora in Slovenskih goric, v to-
ku turnirja pa še bo ženski troboj Maribor—Lenart—Vitomarci, tek-
me pionirjev, in veteranov. Tekmovanje bo potekalo dva dneva od
osme do osemnajste ure.
V	nedeljo, 27. oktobra, bo tudi tribuna o malem nogometu kot
novem in vse bolj množičnem športu mladih.	s.Č.
Silva Razlag na državno prvenstvo
Na izredno težkem kegljišču Kamnika je bilo to soboto in nede-
ljo finale republiškega prvenstva posameznic v kegljanju. Iz prvega
kroga, v katerem je nastopilo 60 posameznic iz vseh slovenskih klu-
bov, se je v finale uvrstilo 24 posameznic, med katerimi je bila tudi
Ptujčanka Silva Razlag, ki sicer nastopa za KK Celje. Glede na izred-
no izenačenost in kvaliteto igralk je bil boj za prvih 10 mest, ki vodijo
na državno prvenstvo, izredno hud. Silva je po prvem krogu zasedla
šele 14. mesto in z odlično igro v finalu ji je uspelo zavzeti 9. mesto,
kar ji daje pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo 9. in 10. no-
vembra v Skopju. Ne glede na to, da ni potrdila lanske odlične uvrsti-
tve, ko je zasedla 2. mesto, je vseeno uvrstitev na državno prvenstvo
velik uspeh glede na izredno kvaliteto in izenačenost igralk, ki so na-
stopile na letošnjem republiškem prvenstvu. V zgodovini slovenskega
kegljanja se namreč še ni zgodilo, da bi vseh 24 finalistk doseglo pov-
preček 400 kegljev kot letos.
Silvo pa od 25. do 27. oktobra čaka še težak mednarodni nastop
na Donavskem pokalu v Regensburgu, kamor se je ekipa Celja uvrsti-
la kot drugo uvrščena ekipa iz letošnjega državnega prvenstva.
Mentorjem planinskih
skupin!
Odbor za orientacijo skupaj z mladinskim odsekom organizira
orientacijsko tekmovanje planinskih skupin po osnovnih šolah obči-
ne Ptuj, ki bo v soboto, 9. novembra 1985, v Ljudskem vrtu pri osno-
vni šofi Franc Osojnik s pričetkom ob 9. uri.
Namen tekmovanja je razširjanje pojma orientacije kot zvrsti
športa po osnovnih šolah. Tekmovanje bo zelo enostavno z namenom
Eritegniti k sodelovamu vse planinske skupine. Glede na udeležbo se
o tekmovanje v letošnjem solskem letu nadaljevalo za prehodni po-
kal Planinskega društva Ptuj, z letom 1986 pa naj bi se poizkušala pr-
fanizirati enotna občinska liga v orientaciji za vse osnovne šole vklju-
no s taborniki.
Tekmovanje bo ekipno. Ekipo sestavljajo trije (3) pionirji oz.
pionirke. Planinske skupine lahko glede na število tekmovalcev prija-
vijo tudi več ekip.
Tekmovalo se bo na temeljnem topografskem načrtu 1:5000, zato
ni potrebno imeti tehničnih pripomočkov (kompas).
Proga oz. trasa tekmovanja bo postavljena zelo enostavno, da bi
se pritegnilo večje število ekip.
Najboljše ekipe bodo nagrajene in upoštevane pri pripravi ekip,
ki naj bi predstavljale PD Ptuj na naslednjih orientacijskih tekmova-
njih, "ki jih organizira Planinska zveza Slovenije. Za te ekipe bo še le-
tos pripravljen poseben tečaj.
Rok za prijavo je torek, 5. november. Za tekmovanje je odgovo-
ren Odbor za orientacijo, zanj pa Jože Dajnko pri katerem dobite na-
daljne informacije. Prijave po^jite na naslov planinskega društva.
VabljeniT	Odbor za orientacijo
12 ZA RAZVEDRILO
24. oktober 1985- TEDNIK
TEDNIK ^^^^^^ ^ ^^^
OGLASI IN OBJAVE - 1 3
Znanje je
nujnost
Geslo ptujske občinske mla-
dinske politične šole je: »Ni do-
volj HOTETI delati, potrebno je
tudi ZNATI, kajti nevednost še
nikoli ni bila in ne sme biti opra-
vičilo za »streljanje kozlov«, po-
sebej če ima to lahko nepopra-
vljive posledice!« Zato so pripra-
vili bogat program izobraževa-
nja, s katerim so pričeli v torek,
22. oktobra. Šole se udeležuje 50
mladih iz krajevnih skupnosti,
medtem ko je zanimanje mladih
iz združenega dela in šol nekoli-
ko manjše.
Sola bo od 22. oktobra do 19.
decembra. V tem času bo osem-
najst srečanj, predvidena pa sta
tudi spoznavna večera.
V	torek so pričeli s temo Vpra-
šanje morale v socialistični druž-
bi, kot se poraja v filmu Samo
enkrat se ljubi.
Danes popoldne bo gost mladih
Janez Cuček, ki bo predstavil svo-
je knjige o sodobnem političnem
terorizmu. To bo javna tribuna,
vabljeni pa so vsi, ki jih zanima
terorizem v današnjem svetu.
V	okviru OMPS bo polovica
predavanj namenjena mladin-
skim temam: organiziranost v
ZSMS, informiranje in priprave
na dvanajsti kongres. Ostala po-
lovica tem bo namenjena danes
aktualnim vprašanjem: vpraša-
nje ekologije, vzroki in pojavne
oblike nacionalizma v naši druž-
bi, odnos ZK — mladina, samo-
upravna demokracija in religio-
zno vprašanje in gibanje znotraj
katoliške cerkve.
Da bi bile teme čim bolj priv-
lačne, so k sodelovanju povabili
strokovnjake, ki se ukvarjajo s
posamezno problematiko in več-
krat posredujejo svoje znanje tu-
di mladim. Med njimi so dr. Hu-
bert Požamik (avtor knjige Alter-
native, ki je izšla v zbirki Krt),
dr. Vekoslav Grmič (teologija os-
voboditve in socializma), Janez
Cuček (terorizem), Danica Fink
(predstavila bo rezultate letoš-
njih Ziherlovih dnevov na temo
družbenopolitično angažiranje
mladih).
Udeleženci OMPS se bodo
srečali tudi z uredniškim odbo-
rom zbirke Krt, ki bo predstavil
knjige iz mladinske družboslo-
vne knjižnice.
Glavna naloga komisije za
idejnopolitično delo na OMPŠ
je, da se tudi sami izobražujejo
na študijskih sestankih. V de-
cembru ali januarju pripravljajo
v sodelovanju s Centrom za ob-
veščanje in propagando seminar
na temo informiranje, s Svetom
za vzgojo in izobraževanje pa te-
mo Mladi v vzgoji in izobraževa-
nju — subjekti ali objekti. V de-
cembru bo tudi seminar za mla-
de iz združenega dela. Člani ko-
misije se bodo vključevali v vse
akcije v pripravah na 12. kongres
ZSMS.
O programu OMPŠ bodo
sproti obveščali v Tedniku in s
plakati. Večina predavanj bo v
sejni sobi na magistratu. Vsi, ki
jih predavanja zanimajo, so va-
bljeni, vstop je prost.
M. S. &. S. Č.
Preklop na novo TT centralo
v Mariboru
Delavci podjetja za PTT pro-
met iz Maribora so se včeraj loti-
li izredno zahtevne in obsežne
naloge, na katero so se pripra-
vljali skoraj dve leti; ob štirinaj-
stih so namreč pričeli s preklučit-
vijo telefonskih in telegrafskih
priključkov iz sedanje mehani-
čne telefonske centrale na Slom-
škovem trgu na novo poleJek-
tronsko centralo Metaconta 10
CN v pred kratkim zgrajenem te-
lekomunikacijskem centru ob
Titovi cesti v Mariboru. Gre za
eno največjih tovrstnih preselitev
v Jugoslaviji, v omrežni skupini
062, to je na območju štajerske
in koroške regije, oziroma v pro-
storu od Črne na Koroškem do
Središča ob Dravi in od Oplotni-
ce do Šentilja, pa gre nedvomno
za največjo tovrstno akcijo po le-
tu 1929, ko je Maribor dobil pr-
vo avtomatsko telefonsko centra-
lo s 1000 priključki.
Nova telefonska centrala Me-
taconta 10 CN, izdelek Iskra —
Telematike, ima za tretjino večjo
zmogljivost. Natančneje, od se-
danjih 2.600 priključkov za cen-
trale jih ima nova centrala 3.800
ali za 1.200 več kot sedanja. To
pa pomeni, da bomo lahko od-
slej telefonski naročniki — v
omrežni skupini 062 jih je trenut-
no 46 tisoč — gotovo hitreje in
lažje telefonirali.
Poštni delavci imajo pri pre-
klapljanju in delnem preseljeva-
nju veliko dela, saj delajo prakti-
čno 24 ur na dan, vodja projekta
telekomunikacijskega centra Ma-
ribor, Jože Zidarič pa je za naro-
čnike z območja ptujske in ormo-
ške občine povedal:
»Z glavnimi priključitvenimi
deli smo pričeli v sredo, 23. okto-
bra ob 14. uri. Takrat smo prakti-
čno za polovico zmanjšali tele-
fonske zmogljivosti v omrežni
skupini 062, torej tudi med Ptu-
jem in Mariborom ter Ormožem-
in Mariborom. Odklopili smo
namreč radijski del zvez in ga že
premeščamo v novem TK Centru
na Taboru.
Z glavnimi deli bomo nadalje-
vali jutri, v petek, 25. oktobra ob
15. uri. Takrat bosta vozliščni
centrali v Ptuju in Ormožu že
priključeni na novo Metaconto v
Mariboru.
Vse uporabnike telefonskih in
teleprinterskih storitev prosimo,
da zmanjšajo pozive na mini-
mum, predvsem do petka, okoli
23. ure, ko bomo v glavnem pre-
klopili vse vozliščne centrale.«
Kako pa bo z nujnimi klicnimi
številkami, kot 92, 93 in 94?
»Z nujnimi klici ne bo težav,
ker so vse številke direktno veza-
ne na svojo vozliščno centralo,
tako da prekinitev teh številk
uporabniki ne bodo opazili. V
ekipi, ki opravlja preklop in del-
no premestitev centrale, je skupi-
na 150 strokovnjakov PTT pod-
jetja ter ekipa iz Iskre, ki se tru-
dijo noč in dan, da bi delo opra-
vili čimprej in čimbolj kvalitet-
no. Vse operacije so terminsko
natančno določene, lahko bi re-
kli do minute, upajmo da bo vse
šlo po načrtu in, da bodo naši
naročniki od ponedeljka naprej
lahko telefonirali brez ovir. Zato
prosimo, da nas tačas ne kličejo
zaradi napak ali drugih težav v
zvezi s telefonom.«
M. Ozmec
Telekomunikacijski center v Mariboru naj bi do leta 1990 postal tudi
poštni center, (foto: M. Ozmec)
Strokovnjaki in PTT delavci med montažo elementov polelektronske
centrale Metaconta CN 10.
Nam je
vseeno?
Ptuj je preplavljen s plakati —
eden od teh je na naši fotografiji
— ki nam nikakor niso v ponos.
Če že dovolimo nastop gostujo-
čih skupin, pa naj bodo domače
ali tuje, moramo poskrbeti tudi
za to, da bodo plakati napisani v
slovenščini in ne v spakedranšči-
ni, ki našemu jeziku in nam dela
sramoto! Nam je res vseeno, kaj
se dogaja z našim jezikom?
(foto M. Ozmec)
Ajša Grajenska
svetovni prvak!
Gojitelj Rudi Rakuša s svojo zlato psičke Ajšo Grajensko in pokali, ki
sta jih prejela kot svetovna prvaka pokala Sant Hubert '85.
Od četrtka, 17. do nedelje, 20. oktobra je v Umagu potekalo sve-
tovno prvenstvo lovskih kinologov pod mednarodnim naslovom KUP
SANT HUBERT, ki se ga je udeležilo blizu 130 gojiteljev lovskih
psov — angleških in kontinentalnih ptičarjev iz 13 držav.
V 10-članski reprezentanci Jugoslavije sta bila tudi dva gojitelja
iz Slovenije, eden od njih pa tudi Rudi Rakuša, ki je s svojo psičko
Ajšo Grajensko požel vso slavo in ponovil uspeh izpred dveh let, saj
je postal svetovni prvak v tej lovski disciplini.
Sicer so jugoslovanski lovski kinologi letos dokazali vse svoje
sposobnosti, saj so svoje štirinožne prijatelje izurili najbolje in v ekip-
ni konkurenci dosegli odlično prvo mesto. Čestitamo!
M. Ozmec
Zlata plaketa za Turistično
društvo Ptuj
Turistična zveza Slovenije je 18. oktobra pripravila v Cankarjevem domu v
Ljubljani priložnostno slovesnost ob njeni 8fl-letnici. Deželna zveza za povzdigo
ptujskega prometa na Kranjskem, katerega naslednica je Turistična zveza Sloveni-
je, je bila ustanovljena leta 1905. Danes združuje 223 turističnih društev in 21 ob-
močnih zvez.
Na slovesnosti so podelili 33 zlatih plaket, ki si jih je prislužilo 21 najbolj de-
lavnih turističnih društev, 6 zaslužnih aktivistov, nadalje Rogaška Slatina, Porto-
rož, ljubljanski hotel Union, ljubljanska televizija in radio. Zlato plaketo je preje-
lo tudi turistično društvo Ptuj za izjemen prispevek pri razvoju turizma v Sloveniji.
MG
osebna kronika
Rodile so:
Jadranka Kokot, Kidričevo,
Mladinska 5 — Alena; Ana Zu-
panič. Pletene 42 — deklico;
Stanislava Sumenjak, Ormož,
Opekarniška 19 — deklico; Sla-
vica Rižnar, Gajevci 16/a — de-
klico; Milena Jelen, Ljutomer,
Ormoška 6 — Andrejo; Vanda
Rižnar, Kraigherjeva 11 —- Mi-
tja; Elizabeta Stare, Polenšak 52
—	Andrejo; Milica Hebar, Pod-
vinci 6/a — Nino; Dragica Tro-
fenik. Vel. Varnica 71 — dečka;
Emica Bezjak, Mihovci 22 — de-
čka; Jožica Premužič, Sejanci 20
—	Ireno; Marjeta Ovčar, Popov-
ci 17 — dečka; Danica Goričan,
Kicar 140/a — Danijela; Tinica
Lobenvein, Zamušani 74 — de-
čka; Marija Leskovar, Kidričevo,
Kajuhova 13 — Adrijano; Irena
Danko, Novinci 28 — deklico;
Marija Strelec, Nova vas pri
Markovcih 33 -— deklico; Gor-
dana Bibič, Kajuhova 3 — dekli-
co; Anita Petrovič, Podvinci 126
—	deklico; Frančiška Svenšek,
Ljutomer, Glavni trg 14 — Gre-
gora; Anica Čuček, Hvaletinci
21 — dečka; Štefka Kralj, Spuh-
lja 134/a — dečka; Marjeta
Foršnarič, Dornava 142 — de-
čka; Darinka Meznarič, Stoinci
66 — dečka; dr. Jadranka Sol-
man, Miklošičeva 6 — Nevo;
Tatjana Zupanič, Obrež 14 —
2/a — dečka; Marija Vesenjak,
Mihovci 79 — dečka; Silva Bed-
nički, Kidričevo, Kajuhova 12 —
Urško.
Poroke:
Vitomir Grager, Maribor, An-
toličičeva 14 in Helena Lutarič
Moščenice b. b.; Stanislav Ber-
dik, Sevnica, heroja Maroka 15
in Marija Peklar, Ziherlova pl.
10; Tonček Planine, Poljska c. 21
in Silva Filipaja, Gubčeva 24;
Zlatko Žnidar, Kidričevo, b'
Kraigherja 24 m Matilda Sitar.
Kidričevo, B. Kraigherja 24; Ja-
nez Butolen, Ljubljana, Litijska
163 in Marija Kozel, Dobrina
58; Andrej Haložan, Ptujska go-
ra 3 in Jožica Šlamberger, Slove-
nja vas 9; Marjan Cafuta, Tržeč
14 in Veronika Širec, Tržeč 20;
Ernest Svenšek, Kidričevo, Čuč-
kova 3 in Kristina Živkovič, Me-
stni vrh 46; Janez Žumer, Drste-
Ija 13 in Antonija Caf, Drstelja
13;.
Umrli so:
Marija Turkuš, Majšperk 24,
roj. 1898, umrla 12. okt. 1985;
Ana Toplak, Juršinci 69, roj.
1942, umrla 15. okt. 1985.; Bar-
bara Vuzen,. Vintarovci 34, roj.
1899, umrla 15. okt. 1985.; Ivan-
ka Mešič, Dravska 6, Središče,
roj. 1921 umrla 15. okt. 1985;
Terezija Strucl, Kajžar 20, roj.
1910, umrla 20. okt. 1985; Tatja-
na Hercog, Hermanova 3, roj.
1964, umrla 18. okt. 1985; Marija
Toplak, Spuhlja 27, roj. 1919,
umrla 16. okt. 1985.;
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniiki kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan PuSnIk, novinarji:
Jože Bračič, Ivo Člani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec In
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednlk, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov In
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
Lepotica v Prešernovi
Stari Ptuj počasi dobiva lepšo podobo. Zadnja pridobitev je pre-
novljena fasada stavbe, v kateri je osnovna šola Olga Meglič. Intenzi-
vna bela barva mimoidočim razkriva lepoto fasade, ki jo je prej turob-
na siva in okrušena fasada pravzaprav zakrivala. Domiselna in po-
hvalna poteza osnovne šole in Zavoda za spomeniško varstvo Mari-
bor. Želja je, da bi se že prenovljenim fasadam pridružile tudi ostale,
propadajoče, posebej še Dom Jugoslovanske ljudske armade! N. D.
(foto M. Ozmec)
Občinsko tekmovanje
Kaj veš o prometu
Tradicionalnega — letos že 18. občinskega tekmovanja osnovno
in srednješolske mladine pod naslovom KAJ VEŠ O PROMETU seje
minulo soboto, 19. oktobra, udeležilo 16 ekip iz osemletk ter 4 ekipe
iz Srednješolskega centra Ptuj. Pred osnovno šolo Toneta Žnidariča v
Ptuju so udeleženci tekmovanja najprej pokazali svoje znanje in izur-
jenost v spretnostni vožnji po prometnem poligonu; osnovnošolci s
kolesom, srednješolci pa s kolesom z motorjem. Vsi skupaj pa so nato
izpolnjevali še testne pole s področja cestno prometnih predpisov in
prometne varnosti.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj je
pod pokroviteljstvom ZŠAM Ptuj tekmovanje dobro pripravil in tudi
izvedel, podprie pa so ga nekatere ptujske delovne organizacije.
Med ekipami iz osnovnih šol so dosegli 1. mesto pionirji iz OŠ
Tone Žnidarič, 2. mesto OŠ Cirkovce, 3. mesto OŠ Videm, 4. mesto
OŠ Hajdina, 5. mesto OŠ Olga Meglič, itd. Med posamezniki v tej
konkurenci je zmagal Aleš Vrabl (Tone Žnidarič), pred Andrejem Ri-
žnarjem in Vladom Kokolom — oba OŠ Videm.
Med srednješolci je dosegla prvo mesto Kovinarska in metalur-
ška šola, pred ekipo Ekonomske in tretjeuvrščeno ekipo Kmetijske
šole. Najboljši srednješolec pa je bil Marjan Zemljič iz Srednje druž-
boslovne šole Ptuj.
- OM
y tednu od 15. do vključno 22.
oktobra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v šti-
rih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno žrtev, ter dve
lažji telesni poškodbi. Vzroki ne-
sreč so bili tokrat: neprimerna hi-
trost, izsiljevanje prednosti in vi-
njenost voznika. Materialna ško-
da na vozilih je v primerjavi z viso-
kim krvnim davkom neznatna.
UMRL NA KRAJU NESREČE
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v petek, 18. oktobra
ob 22.15 na regionalni cesti zu-
naj naselja Soviče pri Vidmu.
Voznik osebnega avtomobila,
49-ietni Miroslav Letonja iz Vid-
ma pri Ptuju je peljal po cesti
proti Zgornjemu Leskovcu. Za-
radi neprimerne hitrosti je njego-
vo vozilo pred mostom čez potok
Psičina zaneslo najprej v levo,
nato pa na desni rob cestišča, ter
prek potoka na drugo stran, na-
kar je vozilo spet odbilo na nas-
protni breg, kjer je obtičalo na
boku. Voznik Letonja je umrl še
preden je prispelo reševalno vo-
zilo.
- OM