URN_NBN_SI_DOC-ZK6I04OZ

NOVOM EŠKI TISK A R IN ZALOŽNIK JA N EZ K RA JEC Bogo Komclj Rod zaslužnega slovenskega tisk a rja in založnika Jan eza K rajca izvira iz R etij n a D olenjskem . T am je bil v hiši št. 56 ro jen 20. fe­ b ru a rja 1780 tisk a rje v oče M atija K reuz. Izučil se je za č ev ljarja in ko se je osam osvojil, je odprl v ta k ra tn e m lju b lja n sk em p red ­ m estju G radišču čevljarsko delavnico. L eta 1827 se je sedem inštiri- deset le t s ta r poročil s štiriin d v a jse tle tn o M arijo S tanfel. Im ela sta sedem otrok, trije so um rli takoj po ro jstv u , štirje (F rančiška 1828, Jožef 1834, M arija 1836, Ja n e z 1843) so dočakali staro st. N ajm lajši —- Janez, k i je podedoval im e po um rlem b ra tu — je postal tisk ar. Rodil se je 10. m a ja 1843 v G radišču št. 25. L judsko šolo je obiskoval v L ju b ljan i in ko je bil s ta r e n a jst let, m u je 10. ok to b ra 1854 um rl oče. V dova je prevzela čevljarsko o b rt in jo vodila sam a. N a stano­ v a n je so jem ali tu d i dijake. T ako je k o t prv o - in drugošolec v letih 1845 in 1846 p ri n jih stan o v al F ra n L evstik te r spet v letih 1850 do 1853 k o t šesto-, sedm o- in osmošolec. K o je L evstik zapustil K rajčev e je b il Ja n e z s ta r d eset let. K lju b m ladosti je oh ran il z L evstikom stik e; ti so se k asn eje razvili v isk ren o in tra jn o p rija ­ teljstvo, k i je tra ja lo do L evstikove sm rti. J u lija 1856 je šel Jan e z za v ajen ca v tisk a rn o R ozalije Egerjeve. P o štirih le tih in desetih m esecih u čenja je p reje l oprostilno sp ri­ čevalo. Vm es je obiskoval v letih 1857/58 do 1860/61 o b rtno šolo in jo končal 5. m aja 1861 z ocenam i 4 iz rač u n stv a in zem ljepisa te r 3 iz nem ščine in prirodopisa. K ot je razv id n o iz do k u m en ta z dne 31. decem bra 1869, ki ga je p rejel ob izstopu iz E gerjeve tisk arn e, je b il v n je j k o t stavec sedem le t in osem m esecev. V tem doku­ m entu, ki ga je izdal v im en u lastnice R ozalije E gerjeve n jen poslo­ vodja A nton K lein, je p riim ek K reuz pisan v slovenski obliki K rajec To sprem em bo p riim k a je K rajec prevzel n a p rig o v arja n je F ran a Levstika, k i je im el vedno velik vpliv n an j. T ako ga je v peljal v Južnega Sokola in ga n avdušil za slovenske tabore. K rajec se jih je udeleževal in sh ra n il vse kovinske značke s teh taborov. D anes jih h ra n i poleg L evstikovih pisem , očal in palice K rajčeva dedinja m r. pharm . E m ilija Fonova. M ladi K rajec se je vnel tu d i za p lan in ­ stvo. Zelo ra d je hodil n a plan in e in eno izm ed njegovih hoj na T rig lav je popisal F ran ce K adilnik v spisu «Pa le zopet na T riglav!« (tiskan brez letnice le ta 1875 v obliki lep ak a); isti a v to r je leta 1873 izdal v enaki obliki opis »N a Triglav«. Oba p rim erk a je darovala novom eški štu d ijsk i knjižnici m r. Fonova.