UGOTAVLANJE EVA POTRAT? SPIRA C I J E S POM KLIMATSKIH Avtor: E u r 1 a n sodelavci: Kmecl Alenka Manohin Vi tal Bernot Prane 0 5 J 0 NORMALNIH POKAZATELJEV. Lan i 1 o JT . fcC f KAZALO I. Uvod sljr. II. Rezultati določ a nja evaporacije in evapotrafas- piracije v Sloveniji. A. Rezultati merjenja z "ameriškim" in Wildovim evaporimetrom ( v Ljubljani in Kopru) 1. Podatki 2. Kritičen pregled in kontrola podatkov 5. Nadomestitev manjkajočih podatkov in rezultati merjenj v Ljubljani 4 . Primerjava rezultatov, dobljenih z ame¬ riškim in Wildovim evaporimetrom 5 . Rezultati merjenj z"ameriškim" evapo¬ rimetrom v Kopru B. Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo vodne bilance 1. ^orečje Ljubljanice 2. Porečje Dravinje 3. Porečje Save 4. Porečje Soče C. Določanje evapotranspiracije po Thornthweitu 1. Letne višine potencijalne evapotranspira¬ ci je 2. Dejanska evapotranspiracija 8 8 11 13 20 34 40 40 45 48 53 57 60 III. Zaključek. 74 II GRAFIKONI str. I. UVOD V zadnjih 2o letih se je izvršila med meteorološkimi ele¬ menti, vsaj kar zadeva njihovo raziskovanje, velika pregrupa- cija. Največje zanimanje je sedaj za temperaturo tal, vlago tal in evapotranspiracijo. Za naštete elemente so kazali poprej zanimanje v glavnem agronomi in od njih so jih prevzeli agrometeorologi. Za vzrokom se skoro ni treba ozirati! Saj sta temperatura zem¬ lje in njena vlaga gotovo v vrsti najvažnejših ekoloških po¬ gojev in je torej povsem razumljivo, da so bili interesenti za podatke o temperaturi in vlagi tal prav agronomi. Danes je situacija v dokajšni meri spremenjena. Navedeni elementi so v središču raziskovalnega dela tudi med meteoro¬ logi. Ne morda zato, ker se zaradi veliko stopnje aplikativ- nosti znanost preko teh elementov zelo hitro, dejali bi, na¬ ravnost neposredno vključuje v proizvodnjo. Vzrok je globljiI Sonce je sicer glavni, ni pa neposredni vir toplote. To mesto pripada zemeljski površini, vključno z morskimi površinami. Toplotna energija pa predstavlja osnovno gonilno silo za vse procese v atmosferi, torej tudi planetarno cirkulacijo in s tem za vreme in klimo določenega področja. Če so bile doslej uprte oči meteorologov predvsem v procese v atmosferi, je sedaj v vse večji meri torišče udejstvovanja površina zemljine oble, ki je neposredni vir toplote in s tem vseh procesov v atmosferi. Podobno kot v svetu gre razvoj tudi pri nas. V meteorološki službi dolgo časa ni bilo zanimanja za vlago in temperaturo tal. Pinnirji na tem polju so bili agrometeorologi. Danes se stvari obračajo v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Določanje vlage v zemlji je še ostalo v rokah agrometeorolo§ov ške služba , temperatura tal in ugotavljanje evapotranspira¬ cije pa prehaja v stalno nalogo meteoroloških observatorijev. 2 Za rezultate so zainteresirane razne panoge: na prvem mestu so vse meteorološke di r e -lk t jr-g e ter agronomija in hidrologija. Tudi raziskovalno delo meteorološkega observatorija v Ljub¬ ljani šteje med osnovne naloge določanje evaporacije in eva- potranspiracije. Od vsega začetka je jasno začrtan obseg te¬ ga dela: na eni strpni spremljati razvoj v svdtu, na drugi strani pa reševati neposredne naloge, ki stoje pred našim kmetijstvom in vodnim gospodarstvom. Vse pa v okviru, ki ga opredeljujejo ekonomske koristi zastavljenega raziskovalnega dela. Saj je jasno, da je nemogoče pristopiti k teoretično in finančno zahtevnim poizkusom, kakršne si morejo privoščiti le najbogatejše države. Nastane pa vprašanje, v koliki meri bi tudi široko zasnovano raziskovalno delo utegnilo bistveno povečati d/irektne koristi našemu gospodarstvu. Optimizem ni na mestu. Na evapotranspi¬ racijo vpliva mnogo dejavnikov, med katerimi sta posebno važna temperatura in veter; seveda poleg glage v zemlji. In kako je z navedenimi elementi na območju Slovenije? Tempe¬ ratura zraka in vlaga v zemlji se menjavata na zelo majhne razdalje. Prav isto velja tudi za veter. Vzrok za tako stanje je gotovo velika razgibanost reliefa, kar vpliva na tempera¬ turno razporedbo in na hitrost vetra. Če pa sta temperatura ozračja in veter zelo pomembna med dejavniki, ki odrejajo stopnjo evaporacije in evapotranspiracije in se zavedamo, ka¬ ke se oba elementa v razgibanem svetp le težko ocenjujeta, potem ni težko spoznati, da bi nam tudi večje število evapo- rimeterskih opazovalnic ne moglo bistveno pomagati. Tudi poslednji optimizem o velikih rezultatih pa splahni, čim pritegnemo v kombinacijo še vlago v tleh« Geološka osnova tal je pri nas sila raznolika: od povsem nepropustnih plasti pa do idealno propustnih imamo obsežno prehodno lestvico in morali bi organizirati za vsak tip posebno postajo, da bi prišli do izhodiščnih podatkov, na katere bi oprli nadaljne računske operacije za določevanje evaporacije in evapotranspi¬ racije izbranega področja ali pa cele Slovenije. Za sprovedbo take naloge pa biX bil potreben kader strokovnjakov, čas in v nemali meri tudi finančna sredstva. V današnjem stanju ni- - 3 - smo sposobni izpolniti nobene od naštetih potreb. manjkanje Le na področjih, kjer je po znavan je vode enajbolj aktualno, kjer so potrebe po namakanju največje, le na tistih mestih je treba nujno organizirati opazovanje evaporacije in eva- potranspiracije z ekonomsko najbolj ustreznimi, pa čeprav dragimi 3 metodami. Morda se bo metoda s časom pocenila in bo mogoče mrežo opazovalnic primerno razžiriti. Danes je to še nagotovo. Gotovo pa je, da tudi s postaj,kjer bodo uvedena opazovanja v najkrajšem času, dolgo ne bomo dobili uporabnih rezultatov . Vpliv padavin, ki so izvor za vlago v tleh, lahko eliminiramo z umetnim uravnavanjem vlage; ne moremo pa tega narediti s temperaturami, ki dokaj varirajo iz leta v leto, zaradi česar so pottebna dolgoletna meritve evaporacije in evapotranspira- cije, vzporejene s temperaturnim razvojem posameznih let. Potrebna so torej dolgoletna opazovanja. Nam pa so potrebni takojšnji podatki. Pot do njih vodi z dveh strani. Za povojna leta imemo podatke o izhlapevanju z vodne površine v umetnem ambijentu - meteorološki hišici - izmerjene s po¬ močjo Wildovega evaporimetra. Vzporedno z merjenjem izhlape¬ vanja v meteorološki hišici pa so bila opazovanja tudi S t.z. ameriškim evaporimetrom, ki sicer ne predstavlja izhla¬ pevanja s prirodne vodne površine, ker je posoda dvignjena nad okolico, zaradi česar je veter močnejši, poleg tega pa so tudi temperaturne razmere drugačne, kot pa bi bile v prirodnem okolju. V primerjavi s starim Wildomim evaporimetrom pa je ''ameriški" evaporimeter vendar popolnejši instrument in ob upo¬ rabi določenega koeficijenta bo mogoče dobiti iz vrednosti, dobljenih po ameriškem evaporimetru, okvirne vrednosti tudi za evapotranspiracijo izbranega področja. Ker so opazovanja z ameriškim evaporimetrom kratka, z V/ildom pa mnogo daljša, so tako dani pogoji za redukcijo na daljši niz tudi povprečnih vrednosti, dobljenih s pomočjo ameriškega evaporimetra. Isto¬ časna opazovanja z obema instrumentoma so bila v Ljubljani na observatoriju za Bežigradom, tako da bi bilo možno z njimi Veter namreč v veliki meri vpliva na kot, pod katerim se pa¬ davine približujejo tlom. Čim bolj je kot oster, tem majgi je odstotek padavin, ki jih dežemer prestreže in ki jih opa¬ zovalec potem tftudi izmeri. Zlasti velika so odstopanja v pri¬ merih sneženja, saj vemo iz izkušnje, da "nese" veter snežinske cXe.ie.nev neredko skoro vodoravno in v takih primerih je a nagos er skoro prazen, na tleh pa je morda 2o ali tudi več cm snega. Podoben, čeprav nekoliko manjši je učinek pri dežju, kadar je veter mo¬ čan, kapljice pa so majhne. Ker je veter praviloma tem moč¬ nejši, čim večja je absol^utna višina, pomeni to, da so po¬ datki o padavinah v visokogorskem svetu zelo dvonLjivi, prav isto velja pa tudi za sredogorski svet, ako je dežemer na pred vetrom nezaščitenem mestu. Prikazana hiba pa ni edina. V pasu anekumene so opazovalci zelo redki in posledica je, da je mreža opazovalnih mest v pasu anekumene nezadostna; v višinah nad 1500 m pa se moramo sploh zadovoljiti le s podatki, dobljenimi s pomočjo totali- zatorjev. V najboljšem slučaju dobimo od njih le mesečne, obi¬ čajno pa le letne vrednosti. Zaradi velikega časovnega razpo¬ na fee l je kontrola praktično nemogoča in zato so rezultati dokaj dvomljivi. Nereprezentativnost podatkov v višjem svetu sredogorskega in visokogorskega sveta je vzrok, da smo za ta svet prisiljeni, višine padavin le ocenjevati, pri čemer se opiramo na podatke najblišje postaje z reprezentativnimi meritvami. Upoštevamo pa še pravilo o naraščanju padavin vzporedno z naraščanjem absolutne višine. Subjektivni moment, ocena, oatorja padavinske karte pa ima odločilno besedo. Zato ne iznenadi, da diferžrajo ocene raznih avtorjev za najvišji pas v Bohinjskem grebenu tu¬ di za 2.000 mm. Laik, ki mu problematika ni prezentna, vidi v padavinskih kar¬ tah mnogo več kot pa tisti, ki je karto izdelal. Pa tudi v pasu ekumene, kjer imamo na razpolago podatke iz relativno goste mreže padavinskih opazovalnic, meritve niso idealne. Pravilno bi bilo, ako bi bila razdalje dežemera od 6 od najbližje stavbe ali drevesa, nekako lo krat večja kot je ovira (drevo, hiša, zid in podobno). To je idealno razmerje. V resnici se zadovoljimo z razmerjem 1:1 in ne 10:1. Zato je zelo verjetno, da so prestrežene padavine (v ombrometru)bodi¬ si previsoke (zameti), bodisi prenizkel v mrtvem voglu). In take nereprezentativne podatke ekstrapoliramo potem na preko 3 miljarde večjo površino. Iz navedenega sledi, da je ena'konstanta” v naši enačbi: padavine - odtok = evapotranspiracija kaj dvomljiva. Kako je z drugim členom leve strani enačbe, z odtokom? Tudi tu je mnogo vprašajev. V povojnih letih, zlasti po letu 1952, je bilo postavljenih mnogo limnigrafov, ki registrirajo višino vodostajev nreko vsega dne. Pri običajnih vodomerskih postajah pa so višino vode merili in še merijo večinoma le 1 krat dnevno. Na velikih rekah to v glavnem zadošča, saj se vodostaj le polagoma spreminja, tako da dado tudi 1 kratna odčitavanja zadovoljive rezultate. Naše vode pa so hudourniškega značaja, vsaj glavne, in niha¬ nja preko dne so pogosto zelo velika. V takih primerih je samo enkratno odčitavanje seveda premalo, dopolnilna odči¬ tavanja sicer deloma odpravijo ta veliki nedostatek. Ostane pa odprto vprašanje, v koliki meri so bila dopolnilna čitanja ob naglih spremembah vodostaja dejansko sprovedena. zlasti še, kadar pride do sprememb ponoči. Druga stvar, ki utegne biti vzrok za netočnost podatkov o pre¬ tokih, je nestalnost profilov, na katerih merijo višino vo¬ de, torej določajo velikost pretoka in s tem tudi odtoka. V visoko razvitih državah imajo velik del profilov stalnih, to je umetno u±rjenih$ in seveda opremljenih z limnigrafi« V td&h primerih je ugotavljanje pretokov natančno. Pri nas pa je velik del profilov v sipkem svetu, nanosih. Ob vsaki večji deževni periodi pride do poglabljanja, zasipanja ali - 7 - pa celo do spremembe struge. Izdelati je treba novo kansumpcijsko krivuljo. Pri tem pa ostane mnogokrat brez odgovora vprašanje, kdj kdaj je do spremembe prišlo. Deževna obdobja so pri nas dokaj dolgotrajna in še je bila voda visoka, sprememba prmfila pa ie nastala že na začetku deževnega obdobja nekontrolirano, in pride nujno do velike razlike med preračunanimfdejanskim pretokom. Obe možnosti, nekontrolirano spreminjanje višine vodostaje preko dneva in spreminjanje profilov, st$ pri naših rekah, ki so z izjemo DraVe in Mure hudourniki, pogosti. Zato je toč¬ nost tudi drugega člena naše enačbe o razmerju med padavina¬ mi, odtokom in evapotranspiracijo sporna metoda določanja eva- potranspiracije pa zato negotova. 8 Ilc REZULTATI DOLOČANJA EVAPORACI- JE IN EVAPOTRANSPIRACIJE V SLOVENIJI A. REZULTATI MERJENJA Z "AMERIŠKIM" IN VVILDOVIM EVAPORIMETROM 1. Podatki Julija 1957 so pričeli na meteorološkem observatoriju v Ljubljani meriti izhlapevanje z ameriškim evapo- rimetrom "klase A". Od julija 1957 do danes so se opa¬ zovanja vršila vsako leto v toplem delu leta, to je od aprila do vključno novembra. Ker pa so za novem¬ ber podatki v glavnem nepopolni zaradi zmrzovanja, izhlapevanja za november ni bilo mogoče obdelati tako kot za druge mesece. V obdelavo so vključeni podatki za leta 1957, 1958, 1959, 196o, 1962, 1965, to je podatki 6-ih let. Podatki za leto 1961 so po¬ manjkljivi, poleg# tega pa še zelo nezanesljivi; za¬ to je vse leto v obdelavi izpuščeno. Iz tega leta je uporabljenih samo nekaj izrazitih primerov. Ves čas je bilo vzporedno opazovano izhlapevanje z Wildovim evaporimetrom. Postavljen je v običajni me¬ teorološki hišici, posoda A pa stoji cca 15 m od hi¬ šice. Na istem opazovalnem p#rostoru se vršijo še vse druge meritve, ki so potrebne za obdelavo podatkov in pridejo v poštev pri primerjanju obojnih meritev (padavine, temperatura zraka, veter, prišisk vodne pa¬ re, trajanje sončnega obsevanja). T_ T- Izhlapevanje po posodi A je merjeno ob 7 n in 19 , po r. 'u 9 Wildovem evaporimetrp pa ob t in 21 . Kot enodnevno izhlapevanje v tej obdelavi smatramo količino vode, ki izhlapi v 24-ih urah, merjeno naslednjega dne ob 7 h zjutraj, izraženo v mm (enako kct pri padavinah). Količina izhlapele vode v posodi A se meri tako, da se izmeri vsak dan višina vodne gladine z mikrometrom. 9 Spremembe v višini lahko na mikrometru ocenimo na l/loo mm natančno, v praksi pa jo določamo na l/lo /6 mm. Evaporimeter A služi predvsem za ugotavljanje izhlapevanja z jezer in dru- gih vodnih akumulacij. Ker pa so pogoji na jezeru popolnoma drugačni, kot pri posodi A (omenimo naj dve bistveni razliki: 1. temperatura vode v posodi A ima bolj izrazit dnevni hod, kot v jezeru; 2. upoštevanje oaznega efekta}, je treba vrednosti izhlapevanja pomnožiti z nekim faktorjem. Ta faktor, ki so ga ugotavljali v Ameriki, je med drugim odvisen tudi od geografske širine/* Njegova določitev zahteva veliko skrbnih ter natančnih pri- merjaMih meritev izhlapevanja v posodi A ter na jezeru, ki ustreza določenim zahtevam (zadosti natančna meritev pritoka in odtoka - tudi v izvirih in odtokih pod gladino). Takšne meritve povsod niso možne. V Jugoslaviji smo na priporočilo ameriškega strokovnjaka prevzeli faktor 0,7. S tem faktorjem so pomnožene poldnevne in dnevne višine izhlapevanja in šele te vrednosti, zaokrožene na eno decimalko, služijo v obdela¬ vi kot primerjahlne vrednosti za Vt/pidov evaporimeter ter me¬ sečni iznos izhlapele vode. Poleg posode A je v višini 5o cm od tal postavljen anemometer- totalizator. Z njim je merjena pot vetra v 24-ih urah na desetino km natančno. Enote in natančnost za druge elemente bodo razvidne od navaja¬ nju podatkov. - t 'o - \ E(nac) ► 11 2. Kritični pregled in kontrola podatkov Z obema, z Wildovim evaporimetrom in s poeodo Agi merimo izhlapevanje s proste vodne površine. Wildov evaporimeter stoji v meteorološki hišici, zato je zaščiten pred direktnimi sončnimi žarki, pa tudi vpliv vetra se precej z^manjša. Posoda A pa je postavljena na prostemj Voda v njej se bolj segreje, veter ima prosto pot. Zaradi tega lahko pričakujemo, da nam bo pokazala poseda A večje izhlapevanje, kot Wildov evaporimeteri Zaradi kontrole podatkov so bile nanašene na grafikon dnev¬ ne vrednosti izhlapevanja po obeh evaporimetrih ter pa¬ davine. Ti grafikoni le v redkih primerih služijo za popra¬ vek podatkov, dajo pa prav dober pregled nad njihovo kako¬ vostjo. Kot merilo za kakovost služi stopnja vzporednosti poteka obeh krivulj, ki predstavljata izhlapevanje (Gr. 1). Popravki, ugotovitve in ocena na podlagi grafikonov: a) Kot smo pričakovali, je praviloma izhlapevanje iz posode A močnejše kot iz Wildovega evaporimetra. Izjema so le jesenski meseci (oktober in november). Včasih pa vendarle dobimo tudi v poletnih mesecih po Wildovem egaporimetru znatno večje vrednosti izhlapevanja kot po posodi A. Ta¬ krat lahko smatramo, da eden od obeh podatkov ni točen. Pogosto se v takem primeru pokaže, da je opazovalec po- 24 dva. dm skup* j. Izhlapetanie zabil doliti vode, zato je izmerjeno izhlapevanjeVprej- •je -tfeVa odfteh ^ šnjega dne,yda dobimo pravo vrednost. Ce se tako doblje¬ na krivulja v hodu ujema s kruvljo izhlapevanja po po¬ sodi A, lahko s precejšno ^gotovostjo trdimo, da je bil vzrok napake ravno v tem. b) V dneh s padavinami pogosto dobimo po posodi A zelo ve¬ like vrednosti izhlapevanja, ki očitno niso realne (tu¬ di nad 7 mm dnevno). Pri padavinskih dneh se po tem eva- porimetru včasih tudi zgodi, da dobimo negativno izhla¬ pevanje, t.j. kondenzacijo o Manjše količine kondenzacije so možne. Ali pa je v resnici prišlo do kondenzacije in 12 to v prav tolikšni meri, se ne da ugotoviti, ker je več drugih vzrokov, ki lahko povzročijo takšen navidezen rezultat. Za prevelike ali premajhne vrednosti izhlapevanje v dneh s padavinami je možen vzrok v neenaki izmeritvi padavin v po¬ sodi A in v ombrometru. Neenakost ima lahko več vzrokov: če v času opazovanja močneje dežuje, nastane razlika zaradi tega, ker je nemogoče opraviti obe meritvi hkrati. b 2 Ko padajo deževne kaplje v vodo v p®sodi A, škropi voda čez rob (posledica je navidezno preveliko izhlapevanje). b^ Znano je, da tudi z dvema ombrometroma enakih odprtin ter na isti višini že na majhni vodoravni razdalji ne izmerimo vedno popolnoma enakih količin padavin. Pri različno velikih odprtinah ombrometrov pa je razlika v rezultatu še bolj verjetna. Na istem opazovalnem prostoru, kjer merimo izhlape¬ vanje, že več let vzporedno merimo padavine z o#mbrometroma 2 2 odprtin 2oo cm in 5oo cm . Oddaljena sta ca 5 metrov drug od drugega, oba na isti višini 1,5 m. Razlike 0,1 mm, 0,2 mm ali 0,3 mm so običajne; večinoma je izmerjena večja količina padavin pri ombrometru z večjo odprtino. ProporcijpHahio selikosti se spreminja tudi kondenzacija, zato je to zado¬ sten vzrok, da podatku ne moremo popolnoma zaupati. Iz tega sledi, da so podatki o izhlapevanju po posodi A za padavinske dneve nesigurni. Ko so v ZDA na jezeru Hefner 1 ra¬ ziskovali in primerjali različne načine merjenja izhlapevanja, so pri posodi A popolnoma izpustili padavinske dneve. Kadar je ves dan oblačno in ni direktnega sončnega obsevanja, so pogoji za Wildov evaporimeter najbližji pogojem, katerim je izpostavljena posoda A. Krivulji za oba evaporimatra bi se morali zbližati. Na grafikonih v resnici vidimo večkrat tudi za dneve s padavinami lepo ujemanje obeh krivulj, po dru¬ gi strani pa je spet zelo veliko padavinskih dni, ko so po¬ datki p izhlapevanju po posodi A neuporabni. Nemogoče pa je izbrati neko strogo določeno merilo, po kateram bi lahko lo- 13 čili uporabne podatke od neuporabnih. Upoštevati bi bilo treba oblačnost, trajanje ter intenziteto padavin, vlago, ve¬ ter i.t.d., kar je nemogoče. Zaradi tega so bili izločeni iz obdelave vsi dnevi, ko je bilo 1 mm ali več padavino c) V jesenskih mesecih, (oktobru in novembru) opazimo na grafi¬ konih, da je izhlapevanje po Wildovem evaporimetru večkrat moč¬ nejše kot po posodi A. (Gr. 2) Ker se ta pojav v vseh letih redno pojavlja, ni možno tega pripisovati napakam. To bi si lahko razlagali kot posledico močnega ohlajanja v jesenskih nočeh. Voda v posodi A se zaradi radiacije močno ohladi, na- sičenostni parni pritisk nad vodo je manjši od parnega pri¬ tiska v okolnem zraku, zato pride do kondenzacije. Ni pa potrebno, da pride do tako močne ohladitve, da se prične kon¬ denzacija. DoVolj je že, če se zaradi tega zmanjša nočno iz¬ hlapevanje. Wildov evaporimeter je namreč zaščiten, zato ni podvržen radiaciji. T u di temperatura je v radiacijskih nočeh na višini dveh metrov višja od temperature na višini 3o cm. To je samo ena od možnih razlag, ni pa bilo storjeno nič, kar bi jo potrdilo. Iskanje vzroka, zakaj je v teh mesecih izhlapevanje po Wildu večkrat večj« od izhlapevanja po posodi A, bi zahte¬ valo veliko dela in ga zato v to obdelavo ni bilo mogoče vklu- čiti. 3. Nadomestitev manjkajočih podat¬ kov in rezultati merjenj v Ljub¬ ljani Ako hočemo določiti mesečne in letne vrednosti izhlapevanja, imamo na razpolago dve možnosti: 1. da ve^rjamemo podatkom in upoštevamo vse vrednosti, ki smo jih izmerili; 2. da po¬ datke na kakršenkoli način kritično ocenimo, izločimo neza¬ nesljive vrednosti |n jih nadomestimo z interpoliranimi. Interpoliramo lahko na več načinov. Najbolj preprost način je tak, da izračunamo povprečno dnevno izhlapevanje za nek mesec cktober 19 f 15 in to vrednost vstavimo za manjkajoče podatke 9 To gre seveda samo v slučaju, kadar manjkajočih dni ni veliko in kader nimamo na razpolago boljše metode, pri kateri bi upoštevali kakšno korelacijo ali pa primerjalno vrednost. Ta način in¬ terpolacije je v tej obdelavi uporabljen samo za 6 dni v februarju 1965 Iza Wildov evaporimeter. V omenjenem času me¬ ritev ni bilo, ker je bila tehtnica v barvanju. Boljši način interpolacije bi seveda bil na podlagi temperature, vetra in relativne vlage, toda za ta evaporimeter ni znana nobena ta¬ ka metoda, pa tudi samo za spožnanje večja natančnost podat¬ ka tudi ne bi poplačala obilice dela, ki bi jo taka metoda zahtevala. Spomniti se moramo namreč, da je februarja izhla¬ pevanje zelo majhno in da je zato pri celoletni vsoti iz¬ hlapevanja napaka majhna. Drugih interpolacij za Wildov eva- prrimeter ni bilo. Omenjeno je že bilo, da so podatki, ki jih dobimo po posodi A, ob padavinskih dneh večkrat netočni in jih zaradi tega strokovnjaki jžf d izločijo. Torej moramo izhlapevanje za te dneve določiti na kak drug način, če hočemo dobiti celomeseč¬ ne vrednosti izhlapevanja. V literaturi lahko najdemo mnogo različnih empiričnih formul, s pomočjo katerih ja možno določiti izhlapevanje. V glavnem je v njih podano izhlapevanje kot funkcija povprečne hitrosti vetra, pomhožena z razliko parnega pritiska na višini 2 metrov ter parnega pritiska nad površino vode v posodi A. Funkcijo povprečne hitrosti vetra so avtorji jemali različno - prila¬ gojeno svojim pogojem in izkušnjam, saj so formule empirične. Kolikor je znano, delajo v Jugoslaviji na ta način interpo¬ lacije samo za Zveznem meteorološkem observatoriju na Zelenmm brdu v Beogradu. 3 Uporabljajo formulo E = k. u .A e, pri čemer je E evaporacija, u je povprečna hitrost vetra, 16 Ae je že omenjena razlika parnih pritiskov 2 m nad tlemi in nad vodno površino, k pa je koeficient, ki ga je treba izra - čunati za vsek kraj posebej. Zaradi enostavnosti in primerjave je bila tudi za Ljubljano uporabljena ista formula. Najprej je bilo treba izračunati k. V ta namen so bili upo¬ rabljeni ustrezni podatki ze leti 1962 in 1963 za vse dneve, ko je bila evaporacija v redu izmerjena (brez že omenjenih padavinskih dni in drugih nezanesljvih podatkov). Za vsak dan je bil določen nasičenostni parni pritisk pri srednji dnevni temperaturi vodne površine v posodi A. Izračunana je bila razlika med tem parnim pritiskom in srednjim dnevnim parnim pritiskom na višini dveh metrov. Oba parna pritiska sta izražena v milimetrih. Dnevno izhlapevanje je izraženo v milimetrih, hitrost vetra pa v km/24 ur. Za vsak dan pose¬ bej je bil izračunan k, nato pa določen njegov mesečni pov- preček. T 1 Računanje koeficijenta /k/ za Ljubljano m h Ljubljana Beograd mesečni k za odgovarjajoče leto, v četrti koloni (D) je njupa razlika, peta kolona pove, koliko procentov večja vrednosti k znaša njegova manjša vrednost za isti mesec ne glede na to, v terem letu nastopa večji k. (To je potrebno zaradi primerjave ka 17 z Beogradom, ker so k za Beograd računani v drugih enotah kot k za Ljubljano.) V šesti koloni je podan srednji mesečni k obeh let. Ta je bil uporabljen za interpolacije. Drugi del tabele vsebuje podatke za k za Beograd. Procenti za Beograd v deveti koloni ustrezajo procentom za Ljubljano v peti koloni. Pri primerjanju srednjih mesečnih vrednosti k za Ljubljano v obeh letih (koloni 2 in 3) vidimo, da so razlike za isti mesec zelo velike in da zato povpreček (kolona 6) ni reprezen¬ tativen. Tega pa ne bi mogli trditi za Beograd. Medtem ko nihajo vrednosti za k v Beogradu komaj za 1/5, nihajo v Ljub¬ ljani skoraj za % 3/4 (september). Vzrok za tako močno nihanje koeficienta k je v hitrosti vetra. Po formuli, s katero je k računan, je izhlapevanje linearno odvisno od vetra. To pa seveda ne drži, ker ihhlapevanje ne raste enakomerno v nedo¬ gled, če povečujemo hitrost vetra, ampak raste vedno počasneje in se približuje neki maksimalni vrednosti, ki je kljub pove¬ čevanju hitrosti vetra ne preseže več. Verjetno bi dobili dosti boljše rezultate, če bi za izhlapevanje uporabili kakšno ek- sponencmalno funkcijo vetra (n.pr.: A = k . u 1//c; .A e). Če bi jo ponazorili v koordinatnem sistemu, v katerem bi abscisa predstavljala jakost vetra, ordinata pa izhlapevanje, bi mo¬ rali dobiti krivuljo.(približno takšno kot je prikazana v sliki 4, kjer pa ni upoštevana razlika parnega pritiska). Majhen odsek na krivulji lahko smatramo kot premico. Tega pa ni treba jemati čisto matematično, ampak lahko kar precejšen del krivulje nadomestimo s premico, ker natančnost izračuna¬ vanja ni zelo velika. Pri meritvah namreč nimamo idealnih po¬ gojev, smeri vetrov niso idealno enakovredne, tu so še drugi drobni dejavniki, zaradi katerih nastopijo odmiki od krivulje (raztresenost točk). Ker se meritve torej ne bi tesno prilegale krivulji, napaka ne bo tako občutna, če na nekem odseku kri¬ vuljo nadomestimo s premico. Odseku na krivulji pa ustreza določen interval v jakosti vetra; to pomeni, da lahko smatramo, da je odvisnost med jakostjo vetra in izhlapevanjem linearna za določen interval hitrosti vetra. Ti intervali bi bili pri majhnih hitrostih majhni, pri večjih hitrostih pa lahko vedno večji. 18 Iz tega sledi, da za kraje, kjer piha stalen in precej močan veter, prej omenjena formula (E = k . u .IX e) kar dobro drži. Ni pa primerna za kraje, kjer je vetra malo, kajti odvisnost izhlapevanja od vetra se na začetku krivulje najhitreje sore- minja. Še celo pa se ne da uporabiti tamlf kjer je razpon dnevnih poti vetra velik. V teh dveh letih, za kateri je bil računan "k” za Ljubljano, znaša razpon od 0 km do 79 km v 24 urah. Učinek posameznih zelo vetrovnih dni se pri koeficientu "k” zabriše, ker se vzame mesečni povpreček. 1J ride pa včasih do absurdnih vrednosti izhlapevanja, kadar gremo obratno pot, t.j. kadar z njim računamo dnevno izhlapevanje. Dnevi, ko na ta način dobimo izhlapevanje 6 mm, 7 mm ali 8 mm, niso redki. Pri opazovanjih pa je v vseh obravnavanih letih enkrat samkrat nastopila vrednost 6 mm, višjih vrednosti izhlapevanja pa ni. bilo. Toda to še niso ekstremne vrednosti interpolacije* Naj¬ višja vrednost je bila izračunana za 8. september 1962 in si- cer 22 mm. Tega dne ob 7 n zjutraj je bilo namerjeno 30,4 mm padavin (zato je bila vrednost izhlapevanja za ta dan inter- polirana). Prejšnjega dne je bila temperatura za ta letni čas visoka (T = 27,0 °C), razlika obeh parnih prišiskov je znašala 6,1 mm Hg, v 24 urah pa je veter napravil pot 66,5 km. To je za Ljubljano že zelo vetroven dan (veter merjen 0,5 m nad tlemi). Zaradi obojnih visokih vrednosti je izračunano izhlapevanje tako veliko. Vidimo, da interpolacije s pomočjo te formule za Ljubljano niso dobre. Treba bo poiskati drugačno formulo. Drugi način interpolacije je bil narejen s primerjanjem podatkov po Wildovem evaporimetru. Izhlapevanje po Wildovem evaporimetru (tabela 2) je merjeno vse leto, zato so tudi podatki na razpolago za vse mesece ter lahko določimo tudi letno količino izhlapevanje. S posodo A pa merimo izhlapevanje le v toplem delu leta, zato celoletnih Tabela 2 IZHLAPEVANJE PO V/ILDU + Za 6 dni v mesecu so vrednosti dodane. Povprečno dnevno izhlapevanje za ta mesec znaga 0,2 mm, torej je prižteto 6 x 0,2 mm. H MD JU Tabela 3 19 b - IZHLAPEVANJE PO POSODI A Tudi za padavinske dneve so vzete izmerjene vrednosti Tabela 4 IZHLAPEVANJE PO POSODI A ^ £ Interpolacije za padavinske dneve napravljene po formuli E=k.u.e 19 c Tabela 5 MESEČNE VREDNOSTI IZHLAPEVANJA PO POSODI A Interpolacije za padavinske dneve napravljene po Wildu Tabela g ŠTEVILO DNI V MESECU Z INTERPOLIRANIMI VREDNOSTMI IZHLAPEVANJA (Kadar so podatki nezanesljivi ali je padavin v 24 urah > l,Onm) 20 vrednosti ni. Za posodo A so podane trojne mesečne vrednosti in sicer vsote vseh meritev brez kritičnega pregleda podatkov v tabeli 5, vsote z interpoliranimi vrednostmi po formuli E = k . u. .A e za padavinske dneve in druge nesigurne podatke v tabeli 4- ter vsote z interpoliranimi vrednostmi za iste dneve s pomočjo podatkov po Wildovem evaporimetru v tabeli 5. Tabela 6 podajaj število interpoliranih vrednosti v mesecu. 4. Primerjava rezultatov dobljenih n 1 s posodo n A in V/ildovim evapori- m e t r o m S posodo A in z Wildovim evaporimetrom merimo izhlapevanje v zelo različnih pogojih. Zaradi tega je njune podatke težko primerjati, čeprav z obema merimo isto, t.j. izhlapevanje s proste vodne površine. Laže je vzdrževati Wildov evaporimeter in tudi cenejši je. Podatki po njem pa nimajo enake vrednosti, ker so pogoji, v katerih je postavljen, nenaravni in tudi vodni rezervar je premajhen. Nikjer v literaturi ni bilo mogoče zaslediti po¬ drobnejšega proučevanja rezultatov dobljenih po Sildovem eva¬ porimetru in tudi primerjave z drugimi evaporimetči ne. Za vso dobo, ko je bilo merjeno izhlapevanje s posodo A, so na razpolago tudi podatki po W:fldovem evaporimetru. Napravljen je bil poskus grobe primerjave obojnih podatkov, ne da bi pri tem iskali podrobnejših odvisnosti in vzrokov razlik med njimi. Izkazalo se je namreč, kot je bilo pričakovati, da med dnevni¬ mi vrednostmi obojnih meritev ni nobenih zakonitosti, če ne upoštevamo vseh elementov, ki na izhlapevanje vplivajo, kar pa je nemogoče. V povprečju pa vendarle obstaja neko razmerje. Za primerjavo so bile nanešene v koordinatni sistem dnevne vrednosti izhlapevanja po posodi A po x osi, po Wildovem evaporimetru p§ po pjassadi y osi. (Padavinski dnevi so bili izpuščeni). To je bilo napravljeno za vsak mesec vseh šestih let posebej in za vse mesece skupaj. Za vsak mesec posebej Rezultati Terjanj .z "eirerižkir in Vlil - oviro - : ‘ r” p Rezultati merjenj z "ameriškim in Wildovim evaporimetrom Graf.4 Rezultati merjenj z "ameriškim in «Vildovim evaporimetrom Graf. 5 Rezultati merjenj z "ameriškim in tfildovim evaporimetrom ra Rezultati merjenj z "ameriškim in Wildcvim evaporimetr om raf.7 Rezultati merjenj z "ameriškim in Wildovim evaporimetrom O Lf\ 01 a •n O k d OJ P a &> 05 a = *H 4- N O O. 'O 05 d > a; 0) ”~3 d a © *H H l> O •H >tJ -P r~i 05 -H P •* 3 d (Sl -P © K k Graf. 9 Rezultati irerjenj z "eneriškim in Wildovim evaporirretrom Graf.10 Rezultati merjenj z "ameriškim in Wildovim evrporirretrom Hraf.ll 10 in za vse leto je bila po metodi matfjmanjših kvadratov izra¬ čunana premica najboljšega prileganja (slike 3 do 11). ccrs f* o Enačbe premic se glasijo: T 7 Enačbe premic Najbolje se vidi na sliki, kjer so nanešeni podatki za vse leto, da premica ni najboljša rešitev korelacije. Točkam bi se bolje prilegala panabola, vendar je bila zaradi enostav¬ nosti izračunana premica. Nadalje se dobro vidi, da za okto¬ ber in november, ko so vse vrednosti bolj majhne, nima premica nobenega pomena, saj ima raztresenost točk skoraj obliko kva¬ drata. Premica je opravičljiva v teh mesecih samo zato, ker poznamo njen potek v drugih mesecih, kjer so zastopane tudi večje vrednosti izhlapevanja. Pri poletnih mesecih vidimo, da seče premica x os na njeni pozitivni strani, v jesenskih mesecih pa jo seče na negativni strani. To nam pove, da so v poletnih mesecih tudi pri majhnem izhlapevanju vrednosti po Wildu manjše od vrednosti po posodi A. V jesenskih mesecih pa je to obratno: izhlapevanje blizu ničle je večje po Wildovem evaporimetru in manjše po posodi A To, da pri majhnem izhlapevanju izhlapi poleti iz posode A več kot iz Wildovega evaporimetra, nikakor ne prihaja v nasprotje s prejšnjo razlago obratnega pojava v jesenskih mesecih. Po¬ leti izhlapeva malo le v oblačnih in padavinskih dneh. Takrat nočna radiacija zaradi protižarčenja ne pride do izraza« 31 Kadar pa je vreme lepo in so noči jasne, so podnevi pogoji za izhlapevanje pri ameriškem evaporimetru toliko ugodnejši od pogojev, katerim je izpostavljen Wildov evaporimeter, da večje dnevno izhlapevanje krije nočne izgube in to še toliko laže, ker so poleti dnevi dolgi, noči pa kratke. Poleti so dnevi z majhnim izhlapevanjem redki. Večina točk, ki predstavljajo majhno izhlapevanje, pade v jesenske mesece. S tem pa prevladajo blizu koordinatnega središča točke, pri ksterih je izhlapevanje po Widlu večje od izhlapevanja po po¬ sodi A. Te točke zasučejo premico, ki predstavlja korelacijo med obema evaporimetroma za vse mesece od aprila do novembra tako, da seče x os na negativni strani. Podano imamo torej premico, ki predstavlja sorazmernost iz¬ hlapevanja po W2du in po posodi A. S pomočjo te premice lahko interpoliramfJ podatke za padavinske dneve za posodo A. Po Wildovem evaporimetru so podatki za padavinske dneve enakovred¬ ni podatkom onih dni, ko padavin ni. Zato nam lahko služijo kot primerjalna vrednost. Po formuli y = 0,6253 x + 0,102 je bila izračunana tabela 7, ki podaja razmerje med Wildovim evaporimetrom in posodo A. Interpolacijska tabela za določanje z obema načinoma interpelacije in izmerjene vrednosti,so zbra¬ ne v tabeli 9. Arabske številke v oklepajih (kolona c) pove¬ do, za koliko dni v mesecu je bilo izhlapevanje interpolirano. V kolonah D, E in F pa je podana količina izhlapele vode v Tabela 9 PRIMERJAVA IZHLAPEVANJA ZA PADAVINSKE DNEVE ABC D F ABC D F 33 teh dneh. Mnogo previsoke vrednosti nastopajo v koloni E, kjer so bile interpolacije napravljene po formuli E = k. u e. Mnogokrat dobimo z interpelacijo po Wildu manjše vrednosti, kot so bile izmerjene. To pa še ne pomeni, da so interpoli- rane vrednosti slabe. Omenili smo že, da v padavinskih dneh večkrat izmerimo zelo veliko izhlapevanje, ki ni real- no. Verjetno so še najboljše vrednosti v koloni F, čeprav tudi te niso točne. 34 5. Rezultati merjenja z evapori- metrom "A" v Kopru Neprekinjeno, od 1. julija 1957 naprej, merijo tudi v Kopru izhlapevanje z vodne površine z ameriškim evapori- metrom. Opazovanja opravljajo sicer skozi vse leto, vendar v zimskih mesecih voda včasih zamrzne, kar preprečuje merjenje izhlapevanja. Zato niso vzeti v pretres meseci november - mai^ec. Za dneve s padavinami so v osnovnih tabelah izpuščene dnevne višine izhlapele vode. Vrzel je izravnana s tem, da so dnevne množine izhlapele vode izračunane po enačbi: E = ftu&e (podobno, kot je bilo to storjeno za Ljubljano) kjer predstavlja u povprečno hitrost vetra v km, e pa je razlika parnih pritiskov nad tlemi in nad vodno po¬ vršino. Koeficient "K" pa je bil izračunan na osnovi izmerjenih dnevnih podatkov o izhlapevanju v brezpadavinskih dneh v letih 1962 in 1963 po enačbi: K = ~— uiie V septembru 196o se je v Kopru pokvaril integralni ane- mometer (totalizator). Popravljen je bil šele v avgustu naslednjega leta. Za čas od 1. septembra 196o do 31. avgusta 1961 zato ni bilo možno s pomočjo navedene enač¬ be izračunati dnevne višine izhlapele vode za padavinske dneve. To obdobje je izpuščeno iz nadaljne obdelave. Iz obdelave za Ljubljano smo spoznali, kako je izhlapeva¬ nje odvisno od vetra. V dneh brez vetra bi po omenjeni formuli ne bilo izhlapevanja. Če pa je bil veter zelo močan, potem izkazuje izračun po omenjeni formuli izhla¬ pevanje v višini tudi preko 5 mm, čeprav so bile padavi¬ ne. Takim in podobnim nelogičnostim se je obdelovalec dokumentarija izognil tako, da je v kritičnih primerih zavrgel z izračunom dobljeno vrednost in upošteval nekori - girano, to je direktno izmerjeno vrednost. 35 - V ostalem velja glede podatkov in sistema obdelave ista me¬ toda kot je bila uporabljena v predhodnem delu tega poglavja, kjer je obravnavana evaporacija v Ljubljani. Tabele lo, 11 in 12 vsebujejo srednje mesečne vrednosti eva- poravije v Kopru. Boljši pregled kot tabele pa dobimo iz grafikona 12. Ker vplivajo na izhlapevanje v veliki meri tem¬ peraturne razmere, kaže grafikon v osnovi prav tak razvoj, kot ga poznamo pri temperaturah. Opaziti pa je takoj, da na¬ stopa pri vseh treh zveznicah (torej pri zveznici, ki pri¬ kazuje izmerjeno celotno izhlapevanje, vključno s padavin¬ skimi dnevi - A - , dalje zveznici, ki prikazuje izhlapeva¬ nje le v brezpadavinskih dneh - B - in končno pri zveznici, kjer so za padavinske dneve interpolirane vrednosti - C), v juniju deficit izhlapevanja. Ta deficit je v prvi zveznici samo nakazan, pri ostalih dveh je pa zelo izrazit; tako n.pr. vidimo pri zveznici C, ki prikazuje evapotranspiracijo brez upoštevanja padavinskih dni, da izkazujeta maj in junij praktično isto vrednost, 8o mm izhlapevanja (v vsakem mese¬ cu). Take razmere je težko utemeljiti, -^ko upoštevamo ve¬ trovne razmere v Kopru za dobo zadnjih lo let vidimo, da je v jun|^m sicer občutiti zmanjšanje jačine vetra, vsekakor pa jeTpad izhlapevanja z vetrom nemogoče raztolmač-iti. Iz vseh treh zveznic vidimo nadalje, da imamo maksimalno evapotranspiracijo oziroma evaporacijo z vodne površine v juliju, ko $e tudi temperatura najvišja. Če pa upoštevamo, da so temperaturne razmere ob morju med avgustom in julijem še bolj izenačene kot v notranjosti, potem gotovo iznenadi, da je izhlapevanje v avgustu za nekako lo % manjše kot pa v juliju. Že omenjeno nerazumljivo nizko izhlapevanje v juliju pa je vzrok da je junijsko izhlapevanje izrazito nižje od onega v avgustu. Ni pa bila taka situacija tudi v Ljubljani. Iz tabel 2, 4 in 5 je razvidno, da je v juniju evaporacija v Ljubljani večja kot pa v avgustu, čeprav imamo tako v Ljub¬ ljani, kot v vsej Sloveniji v mesecu juniju izrazito nižje temperature kot pa v avgustu. 36 T 10 Izhlapevanje v Kopru /**A e vaporimeter 1 */- za vse dneve, padavinske in Drezpadannste. B zveznica T 12 Izhlapevanje iz posode '"A* 1 - upoštevani so izmerjeni podatki za brezpadavinske dni, katerim so prišteti že vrednosti za padavinske dni, ki so bile izračunane po enačbi Ji* k»» skupaj 543.9 /Greznica C/ Jz/j/apeocenje žx posoote /j v /Sopru _ (A) izfi/atpevoir?fe cefoffro _ —)> — ramo za irezpoialotv/nr/zt? o/ncac _ (CJ - n —Za fiaca/acu.aAntt fe tnferjujfizveno Poglejmo še, kakšno je razmerje med celoletnimi višinami ix gssMtK izhlapevanja v Kopru in Ljubljani. V mesecih od apri¬ la do oktobra izhlapi v Ljubljani okoli 45o mm^v Kopru pa okoli 600 mm, ako upoštevamo vse dneve padavinske in brezpa- davinskej Ljubljana pride torej na 75 % tiste višine, kot jo ima Koper. Če pa izločimo padavinske dneve in zanje izraču¬ najmo evaporacijo s faktorjem K, se vrednosti^močno zbližata. Ljubljana ima blizu 48o mm, Koper pa dobrih ^omm; Ljubljana ima torej okoli 9o % izhlapevanja od višine v Kopru. Težko je v tej fazi naše naloge oceniti težino, pravilnost izmer- jžhih višin na obeh postajah. Odločitev bo lažja, ko bodo znani rezultati, dobljeni s pomočjo bilance rek in z empirič¬ no formulo. Že na tem mestu pa moramo ugotoviti zelo neprijet¬ no dejstvo; za Ljubljano smfo dobili z interpolacijo za padavin ske dni višje izhlapevanje kot pa z upoštevanjem direktno iz¬ merjene evaporadije (ob padavinskih dneh). V Kopru je situa¬ cija zasukana. Ta konstatacija je neprijetna zato, ker pask- tično onemogoči kakršnokoli redukcijo vrednosti Wildovega evaporimetra tudi na obmorski pas. Ako je razmerje med po¬ stavljenima dvema vrednostima v obeh lokalitetah nazprotno, je težko pripisati kakršenkoli pomen vrednosti, dobljenih z redukcijo. Eden od vzrokov zakaj je v Kopru izhlapevanje večje, ako upoštevamo padavinske dneve, kot pa če mesto njih stavimo reducirane vrednosti, dobljene z znano formulo, bi utegnilo biti škropljenje vode iz evaporimetra. Za obmorkki pas so znani intenzivni nalivi, ki so mnogo bolj izraziti, kot pa je to primer v notranjosti. Lahko sploh trpimo, da je večina padavin v obliki kratkotrajnih inten- nivnih pljuskov. Vemo pa, da pride v primerih padavin v ob¬ liki pljuskov do škropljenja vode iz posode. Tako nastane v evaporimetru deficit, ki ga pripišemo izhlapevanju. V resni¬ ci pa je bila voda odstranjena zaradi udarca kapelj ob vodno gladino v evaporimetru. Kratke nalive in pljuske imamo v naj- toplejših mesecih, medtem ko je v poznejših mesecih, jeseni, tudi ob morju značaj padavin sličen onemu v notranjosti: traj¬ no deževje brez izrazitih pljuskov. Ako pogledamo na grafikon vidimo, kako se zveznici v poletnih mesecih oddaljita, v apri¬ lu, septembru in oktobru pa sta tesno druga ob drugi; zato dobimo vtis, da je naša podmena pravilna. Pokazalo pa se je, da razlika v intenzivnosti nalivov med Koprom in Ljubljano ni glavni vzrok. Pri računanju evapo- racije v Kopru in Ljubljani za dneve^ko so bile padavine, ni bil uporabljen isti način. Medtem ko so v Ljubljani upo¬ števani tudi paradoksni primeri z 2o mm in tudi več mm iz- računane"]rizhlapele vode, je obdelovalec iz Kopra šel po drugi poti. Nepriročno visoke vrednosti je izločil in namesto njih upošteval izmerjeno vrednost, čeprav je deževalo. Res je ta¬ ka odločitev bližja razmeram v prirodi, predstavlja pa od¬ stop od brezpogojno nujne enake obdelave za obe postaji. Zaradi neenake obdelave v Kopru in Ljubljani je nastala v celotnem sistemu sicer vrzel, ki pa nikakor ne predstavlja škode, enakovredne koristi, ki jo ge neenakost povzročila. Sedaj vemo, da formula, prikladna za razmere v Beogradu, ne ustreza niti za spodnji del Ljubljanske kotline, niti za obmorjifski pas. Vetrovi v Sloveniji so nestalni in hitrost se močno spreminja, kar je bistveno nasprotno od razmer v jugo¬ vzhodnem delu Panonske nižine oziroma njenega obrobja. Rezul¬ tati nas prepričajo, da je tako zamudna metoda brez haska, in da bi bilo celo smiselnejše uporabiti direktne rezultate, dobljene ob upoštevanju padavinskih dni, kljub znanim hibam. Kot dobre moremo smatrati le interpolacije s pomočjo Wildo- vega evaporimetra, kar se je pokazalo že pri analizi podatkov za Ljubljano. Žal za Koper nimamo meritev z Wildovim evaporime- trom. To pa pomeni, da so izključene solidne redukcije na celoletne vrednosti. 40 B. UGOTAVLJANJE EVAPOTRANSFIRACIJE S POMOČJO VODNE BILANCE Koliko smemo pričakovati od vodne bilance, smo povedali že v uvodnem poglavju. Naj na tem mestu še povemo zakaj so bila vzeta v analizo prav porečja Ljubijanica/in Dravinje ter Soče in Save. Manjši porečji (Ljubljanica, Dravinja) sta bili izbrani zato, ker so zanje na razpo¬ lago podatki o vodnih razmerah tudi za posamezne sek¬ torje. Večja partnerja pa smo izbrali zato, ker imamo le za ti dve večji reki Slovenije podatke tudi za njuno povirje. 1. Porečje Ljubljanice Geološka karta porečja Ljubljanice je zelo raznolika. Osnovna poteza je naslednja: ogromna večina na zapadu, jugozapadu in jugu pripada S8fiiSSf m ki so propustni. P 2*51 le "t i. čn o Ljubljansko barje je aluvijalna naplavina ,Ifbrez prodnih površin. Severovzhodni del porečja Ljubljanice pa je sestavljen na zapadu iz dolomitov, dalje proti vzhodu pa iz karbonskih škriljavcev; Brdo pri Ljubljani tvorijo plasti ilovice. Lolina Gradaščice je zapolnjena v veliki meri s prodom in isto velja tudi za dolino Glinščice, le da je prod v večji meri pomešan z glino. Dosti bolj prodnati kot je svet okoli Gradaščice in Glinščice sta strugi, vsaj v gornjem in srednjem delu, Borovniščice in pa Iške. V nasprotju s prikazano geološko skico, ki kaže tolikšno raznolikost,je padavinska razporedba močno enotna. Edino izjemo predstavlja osrednji del Ljubljanskega barja, kjer zdrknejo padavine verjetno tudi pod 12oo mm letno. Ostalo porečje Ljubljanice ima sistematično urejeno razporedbo padavin, tako, da so padavine tem višje, čim bolj se pomikamo proti zapadu, v osrčje kraških planot; povprečna višina padavin v celotnem porečju Ljubljanice je blizu 18oo mm. TucJi temperaturna razporedba je zelo enotna in se rama prevsem po nadmerski višini. V Barju samem in v Tanj stekajočih se dolinah pa je občutiti vpliv temperaturne inverzije. V celem so klimatske razmere zelo izenačene-diferencij'acija je posledica razlik t absolutni odnosno relativni višini. Kar zadeva rastje tudi ni bistvenih razhajanj v Tsem porečju Lju¬ bljanice. Morda bi omenili le slabše zaraščeni svet v Polhograjskih Dolomitih. Zelo slab je tudi gozd na. karbonskih tleh nad Dobravo. V velikem lahko ocenimo navedeno lokal itete kot majhne. Rastje je n nad celotnim področjem v glavnem enotno- vsaj za merilo, ki vstre- z? cilju naloge. Zaključek ja torej naslednji: rastje kot koristnik sličnih kli¬ matskih razmer je v glavnem enotno, razlike so ////:// na majhnih površinah in so posledica razlik v geološki osnovi. Z ozirom na sličnost v temperaturah, upa davi n-h in v rastlinskem svetu moramo torej računati na enalco^izhlape vanj e, tako/iz tal kot iz rastja. Tabela 13 pa našega prižkovanja ne potrdi. Razhajanja so velika, ponekod celo v razmerju 4:1 /4/. I Hribščica, Lubija, Borovniščica, -^odlipščica, Glinščica, Drobentinka izkazujejo izhlapevanje v višini preko 7OOmm. Išuica, Gradaščica in Ct Cornovec imajo evapotranspiracij o od ca 400 do ca $60mm, Sivčev "t”3r potok, Podpeški potok pa naj hi na svetu, ki ga odvodn j avaj-e, eva- potranafiracij« ne imela vlije od 200-4OOmm letno. Že navedeni podatki nas prepričajo, da nam tako het rogena slika na more služiti kot trdna opora pri določanju dejanske evapo¬ transpiraci je. Nujno je, da morejo biti toloka razhajanja pogo¬ jena v značaju posameznih rek odnosno potokov, bolje v tipu tal, po katerih ti vodotoki teko in iz katerih se hranijo. Nikakor pa ne v različni stopnji evapotranspiracij e. Skušajmo najti ključ do uporabnega zaključka! Lubija ima večino svojega porečja v kraškem svetu. Isto velja za Borovniščico, ki teče v zgornjem //// delu po prodnem nanosu med propustnim ap- nemcem, njen vršaj pa sega v Ljubljansko barje. Težko si je pred¬ stavljati, da voda ne bi pronicala v tla, ki so prodna, podobno, kot imamo to pri Iški /ali pri Savi Dolinki/. Verjetno je v tem utemeljitev za izredno visoko *izhlape vanj e", namreč ca 800mm letno. Ponuja še misel, da del vode, ki bi naj po obči formuli izhlapel, pronica v tla proti lokalni depresiji-Ljubljanskemu barju 43 N a sproten primer imamo pri Podpeškem potoku, Sivčevem potoku in drugih. Okoli 300mm izhlapele vode gotovo ni realna slika razmer v prirodi. In vzrok? Voda , ki jo izgubljajo pritoki Ljubljanice na tistem delu, kjer teko po propustnem apnencu ali v produ, pride na dan r območju Ljubljanskega barja. Zato izkazujejo barjanske vode- potoki in kanali- minimalno izhla¬ pevanje, saj dobivajo dodatno vodo iz spodnjih pasti V celotnem porečju Ljubljanice je severni del najbližji normalnim odtočnim razmeram. To je svet, ki ga odvodnjavajo normalno tekoči vodotoki: Podlipščica, fuica, Gradaščica in Glinščica. Evapotranspiracija, dobljena iz padavin in odtokov tega področja, kaže velika, nasprotja, čeprav bi mo¬ gli oceniti celotno področje kot nepropustno ali le v manjši meri propustno. Podlipščica in Glinščica imata preko 700mm letne evapotranspiracija, luica in Gradasčica pa okoli 500mm. Pri tem ps je tudi med tema dvema potokoma velika razlika 0 Ako se po služimo najbolj ohlapnega merila, pridemo pri oce¬ njevanju evapotranspiracija v tistem delu porečja Ljublja¬ nice, ki ima vsaj navidez noamalni, torej nadzemslci odtok, do višine cca 600mm. Poprej smo sugerirali, da izgubljajo pritoki na južnem in zapadnem obrobju Barja vodo v propustnih apnencih in produ in da s® ta voda zbira v območju Barja in hrani nekatere pri¬ toke Ljubljanice /n. pr. Sivčev potok, Podpeški potok/. Podmena bi bila utemeljena,v primeru, ako bi bila padavinska območja posameznih vodotokov nesporna in dslje, če bi bili pretoki merjeni vsaj na 2 mestih vsakega pritoka. Potrebni bi bili tudi podatKi o talni vodi. Zadevni podatki pa so pre pičli /4/. Konšno ne smemo prezreti dejstva, da so na Ljubljanici zajezitve pritokov / ob visoki vodi/ reden pojav in da so zato podatki o višini pretokov močno deformirani.in zato tudi nezanesljiva«, Zelo verjetno pa je, da so za. prikazane razlike v evapotranspiraciji posameznih pritokov pogojene predvsem z nejasno ločnico pripadajočih padavinskih območij, posamezne®. 44 KARAKTERISTIČNE VREDNOSTI ZA LJUBLJANICO IN DRAVINJO Opomba : l. padavinsko' oomočja v lem 2. padavine v mm 3. povprečni pretolči 4. odtočni koeficijent 5. evapotranspiracija 45 OT pritok^ Ljubljanice. To je nujno, saj smo ugotovili, da gre v veliki meri za propustni apnenec, ki sestavlja v celoti južni in zahodni rob Ljpife barjanskega kotla. DisproporciJ''v evapotranspiraciji posameznih področij, pri- torel padajočih manjšim pritokom Ljubljanice, kažejojp da izgublja¬ jo pritoki Ljubljanice vodo že prej, predno pridejo na rob Ljubljanskega barja. V zvezi z veliko akcijo za ureditev Ljubljanskega barja pa bi to spoznanje utegnilo vplivati na razvoj nadaljnih hidrotehničnih del. Dosedanji načrt, obrav¬ navan tudi na simpoziu o Ljubljanskem bariju, predvideva, gradnjo nasipov, ki bi odvajali pritoke Ljubljanice, predno ustopijo ti v območje Ljubljanskega barja. Tak način reševa¬ nja za-močvirjenosti Ljubljanskega Barja bi bil zelo drag in odločitev za tako operacijo bi smela biti sprejeta šele, ko bi bilo dokončno ugotovljeno, da pritoki ne izgubljajo vode že daleč pred vstopom na Ljubljansko barje. Naši rezultati kažejo, da temu ni tako. To pa pomeni, da bo treba dosedanji načrt temeljiteje pretehtati in ni izključeno, da bo sanacija Ljubljanskega barja dosežena po drugi poti. 2. Porečje Dravinje Drugo področje, ki smo ga izbrali, je porečje Dravinje. Geološka osnova je tu bistveno drugačna. Južno obrobje pred¬ stavljajo podaljški Karavank, ki pa so iz starejših apnencev in zato v glavnem niso propustni. Severno področje pripada Pohorju, torej prvotninam, ki tudi niso propustne. Tako imamo v tem področju v celoti površinski tok. Prepereline prvotnin so v veliki meri gline, ki ustvarjajo nepropustna tla tudi v ravninskem svetu. Tako ustvarja geološki sestav obrobnega sveta, ki oklepa dolino Dravinje, povsem druge pogoje, kot smo to videli pri Ljubljanici. Rezultat tega dejstva spoznamo na stopnji izhlapevanja v tem področju, prav tako pa na vzkla- jenosti zaporedja višin evapotranspiracije. Podatki o evapo¬ transpiraci ji so pri Dravinji vezani na posamezne sektorje Dravinje vključno s pritokom do vodomerne postaje, ležeče Merilo 1 : 200000 #7 pod izlivom pritoka v Dravinjo. Torej ne tako kot pri Ljub¬ ljanici, kjer smo navajali podatke za posamezne pritoke. Iz tabele 14 je razvidno,na prvi pogled, da je evapotranspi- T> -p«, v < t* j « racija v porečju Ljubijonioe pravilneje razporejena. Tako izkazuje postaja Komarje, ki zajame področje najvišjega dela jugovzhodnega Pohorja, izhlapevanje v velikosti skoro 45 o mm, nato pa se, z edino izjemo na področju Poljčan, drži eva- potranspiracija v višini med 600 in 7 oo mm. V spodnjem delu pa se evapotranspiracija dvigne za več kot loo mm, kar je nepriroden skok; saj med, postavimo, področjemPoljčan in pa področjem Poljskave ni bistveno različnih pogojev za evapo¬ transpiraci jo. Kljub omenjenemu skoku izkazuje porečje Dra¬ vinje neprimerno bolj zrelo razporedbo, kot pa smo jo srečali pri Ljubljanici in prav nobenega dvoma ni, da gre ta enotnost na račun enotne geološke osnove. Do podaje Bohorina znaša 2 površina porečja Dravinje slabih 26 km . Do postaje Pečke se poveča površina za nekako 2 okrat. Kljub temu pa se, kot omenjeno, obdrži evapotranspiracija v višini povprečno 65o mm. če upoštevamo, da smo za Ljubljanico prišli z nekoliko sa¬ movoljnim postopkom do višine cca 600 mm, bi 650 mm za nižji svet, kateremu pripada porečje Dravinje, in z manjšo absolut¬ no višino pogojenimi višjimi temperaturami, ustrezala pri¬ kazana višja evapotranspiracija. Nastane pa vprašanje, ali nima vsaj spodnji del poprečja Dravinje v poletnih mesecih primanjkljaja v evapotranspiraciji zaradi nezadostnih padavin zlasti v mesecih juliju in avgustu, verjetno pa tudi v in septembru. Ako priznamo težo temu pomisleku, postane še bolj problematično povečanje evapotranspiracije na področju spodnje Dravinje in Poljskave. Vrednosti preko 7 oo mm so dokaj visoke in skok od 650 na približno 7Č>o mm, kot ga iz¬ kazujeta zadnji dve postaji (tabela 14) je tako izrazit, da izpade nepriroden odnosno, da bi morali za toliko izgi¬ notje vode iskati vzroke ne v atmosferi, ampak v zemlji. Vsiljuje se misel, da gre za isti pojav, kot smo ga srečali pri Borovniščici, Drobentinki in nekaterih drugih pritokih Ljubljanice. Ni izključeno, da prideta Dravinja, še bolj pa 48 Poljskava v spodnjem toku v plast propustnega proda (na ob¬ robju Dravskega polja) in da izginjata tu v tla. Deficit pa smatramo kot evapotranspiracijo odnosno njeno povečanje. 5. Porečje Save Po tem,ko smo si ogledali evapotranspiracijo na področju dveh manjših porečij, Ljubljanice in Dravinje, preidemo na primerjavo odnosno oceno realnosti podatkov na dveh večjih rečjih, na Savi in Soči. Izbor teh dveh rek ni bil slučajen. Za Dravo in Muro namreč nimamo podatkov za njun gornji tok, medtem ko izvirata Sava in Soča pri nas in so zato na razpo¬ lago vsi podatki, ki jih more hidrotehnična služba nuditi. S tem pa nikakor ni rečeno, da se podatki idealno ujemajo z našimi željami, prikrojenimi zastavljenemu cilju. To velja zlasti za Sočo. Podobno kot smo pri Ljubljanici navajali podatke po evapotran- spiraciji za posamezne pritoke, žal ne za vse, ker pač niso na razpolago, isto bomo za vsak večji pritok storili tudi za porečje Save v ojpmočju naše kkžhje republike. Karta 3 in tabela 15 pokažeta, kako si sledijo stopnje evapotranspira- cije na poti od izvira v Julijskih Alpah pa do izliva Sotle na vratih Hrvatske. Sava Dolinka in Sava Bohinjka imata nekako 46o mm letne eva¬ potranspiraci je . Nato imamo Tržiško Bistrico in Kamniško Bi¬ strico s preko 6oo mm in isto velja tudi za Soro, medtem ko zdrkne Kokra pod 6oo mm. Izstopa Ljubljanica s preko 8oo mm evapotranspiracije. Savinja is Krka pa kažeta izreden pad evapotranspiracije, nekako 43o mm, medtem ko se Mirna obdrži na višini,kakršno smo povedali za Tržiško Bistrico, Soro in Kamniško Bistrico. Sotla zdrkne zopet na preko 53o mm. Zara¬ di zelo majhne evapotranspiracije Krke in Savinje izkazuje nato celotna Sava nekako 575 mm evapotranspiracije. i'e rilo 1 • COOOOC 50 Ako izkoristimo opažanja in spoznanja, ki smo jih pridobili z analizo razmer na Ljubljanici in Dravinji, ugotovimo^ pri Savi tudi določen red. Ne moremo namreč mimo osnovne sheme ki je naslednja: izvirnici Save, katerih kiRKKktx^K porečje je v veliki meri vključeno v visokogorski svet z nizkimi temperaturami, kaže najmanjšo evapotranspiracijo,cca 46o mm. Nato imamo maksimalno evapotranspiracijo in to preko 600 mm. V spodnjem toku, kjer sta vključeni Krka in Savinja, dobimo zopet zmanjšanje evapotranspiracije in to poti 5oo mm; torej le malo več kot smo ga ugotovili v visokogorskem svetu. Taka razporedba je logična, čim upoštevamo pomislek, ki smo ga navedli pri obravnavanju velike evapotranspiracije v spod¬ njem ddlu porečja Dravinje, kjer bi z ozirom na primanjkljaj med padavinami in potencialno evapotranspiracijo pričakovali zmanjšanje dejanskega izhlapevanjane pa povečanje. Pri Savi je to pričakovanje potrjeno, saj imamo v spodnjem delu manj¬ še vrednosti kot pa v srednjem delu. Naši shemi o razporedbi dejanske evapotranspiracije na p$ročju Slovenije podatki o Savi vsa$ v osnovi ustrezajo. Če pa se spustimo v dejajlnej- šo analizo, pridemo do nekaterih vrednosti, za katere bi sodili, da ne ustrezajo. Kokra s 560 mm ustreza naši sliki, ki smo jo dobili z ana¬ lizo razmer v porečju Ljubljanice in Dravinje. Če pa je tako, potem so vrednosti za Ljubljanico, Kamniško Bistrico, Soro in Tržiško Bistrico previsoke. In vzrok? Isti kot smo ga navedli pri Boro.vniščici, namreč, da zginja voda v tla in da je zato odstotek večji, kot bi pričakovali^ Isto velja tudi za Mirno, prav eklatantno pa je to za Ljubljanico. Podatek, da izhlapi na področju Ljubljanice preko 800 mm, je nerealen. Čim pa upoštevamo, da kaže isto razmerje, isto tendenco tudi Dravinja, potem je treba poiskati sprejemljivo razlago za sličen proces na dveh tako različnih vodah kot sta to Dravinja in Ljubljanica. In če smo pri Dravinji naka¬ zali možnost, da pride do skokovitega povečanja v 'bvapotran- spiracije” v spodnjem delu zaradi kjer pomeni t - povprečno mesečno temperaturo, i povprečni me¬ sečni kalorični indeks. Vsota i za vse leto, to je I 12 I = c i 1 daje letni kalorični indeks, to je ekvivalent toplotne ener¬ gije tistega kraja v času enega leta. Izhlapevanje (s površja in rastlin) pa ni enoznačna funkcija toplotne energije (ki je na razpolago), marveč je eksponen- cialna funkcija in se določa po empirični formuli: / lo. t°C > a PE (mesečno) = 16-1 j J kjer je: a = 0,0000066571 x I 3 ~ 0,0000771 x I 2 + 0,01792 x I + 0,49259 Kakor je razvidno iz formule, ima pri izhlapevanju razen toplot¬ ne energije, ki je izražena z indeksom I, temperatura zopet neposredno vlogo. Temperatura namreč določa hitrost gibanja molekul in ima zato odločilen vpliv na izhlapevanje. Thornth- wait je upošteval potrebo po priročnejšem načinu določanja izhlapevanja in je metodo grafično prikazal; saj bi operiranje z navedenimi številkami bilo zelo zamudno, odročno. Z ozirom na povezavo med temperaturo in toplotno energijo imamo na Thornthwaitovem grafikonu dve sxxgiHx ordinatni osi: ena os je rezervirana za kalorični indeks, druga pa za temperaturo. Saj je izhlapevanje po omenjeni funkciji odvisno od obeh, podano pa je na abscisi. Thornthwait je upošteval tudi korek¬ turo na dolžino dneva in dolžino meseca. Po njegovi empirični formuli ir^preko nje po ustreznem grafikonu dobljene vrednosti 59 so veljavne le za mesečne višine evapotranspiracije, nikakor pa ne za dnevne. Poglejmo sedaj, kakšne vrednosti dobimo na osnovi temperatur v normalnem nizu 1951 - 196o (tabela 17). Z ozirom na dej- stvo, da so temperaturne razmere v Sloveniji dokaj razčiščene lahko predvidimo kakšen je letni tok evapotranspiracije za Slovenijo. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa ju¬ lij. In ker je evapotranspiracija, dobljena po izbrani Thornthwaitovi formuli funkcija temperaturnih razmer, je nuj¬ no, da imamo v vsej Sloveniji minimalno evapotranspiracijo v januarju, maksimalno pa v juliju. V večini Slovenije znaša po omenjeni formuli evapotranspiracija v januarju 0 ton in le v najožjem pasu ob morju se dvigne preko 5 mm. Od januarja do julija imamo postppno višanje potencialne evapotranspira¬ ci je, nato pa prav tako sistematično padaj/nje vse do januarja Z ozirom na to, da je v Sloveniji avgust toplejši od junija, je nujno, da je po Thornthwaitovi formuli tudi evapotranspi¬ raci ja v avgustu večja od one v juniju. Razmerje med oktobrom in aprilom je dokaj izenačeno in le v najnižjih predelih vzhodne Slovenije, torej v Prekmurju, dalje v Brežiški doli¬ ni in v Beli krajini je evapotranspiracija es v aprilu za spoznanje višja kot pa v oktobru. V večini Slovenije pa je oktoberska evapotranspiracija večja; zlasti velja to za vi¬ sokogorski svet. V dopolnilo naj še navedemo, da imamo naj¬ višjo evapotranspiracijo v juliju, torej sploh v vsem letu v Kopru in da znaša 158,4 mm. Najmanjšo evapotranspiracijo pa izkazuje seveda naša najvišja postaja to je Kredarica (za mesec julij, ki ga obravnavamo) namreč 87,1 mm. Osnovno, kar moramo poudariti in kar smo pričakovali je torej, da je letni tok evapotranspiracije po obravnavani formuli nujno sličen letnemu hodu temperature. 12 60 1. Letnem višine potencialne evapotranspiraci je (K5) Z oziroma na veliko temperaturno razdajanje med obmorskim pasom in visokogorskim svetom bi pričakovali enako izrazito nasprotje tudi v velikosti evapotranspiracije. Videti pa je, da izbrana formula za visokogorski svet ne ustreza pov¬ sem. Težko si predstavljamo, da je izhlapevanje na Kredarici le za(zelo)dobro polovico manjše kot ob morju. Tako izkazu¬ je Kredarica (absolutna višina 2515 m) letno 326 mm poten¬ cialne evapotranspiracije, na drugi strani pa imamo v Ko^pru 784 mm. Tako razmerje iznenadi , saj izkazuje Kredarica v vsem letu kar 7 mesecev, ko po uporabljeni formuli ni ni- kake evapotranspiracije; na drugi strani pa izkazuje Koper kot reprezentanl,š z celotno področje vzdolž obale evapotran¬ spiraci jo tudi v januarju - to je^ sredi zime — Sicer imamo v vsej Sloveniji le majhno razgibanost v veli¬ kosti potencialne evapotranspiracije. V večini Slovenije je ta večja od 6oo mrnjle v obmorskem pasu, dalje Vipavi in v Brdih se dvigne preko 7oo mm. Natančnejšo sliko o raz- poredbi potencialne evapotranspiracije v Sloveniji nam nu¬ di grafikon 13. Iz njega ppoznamo, da pada potencialna eva¬ potranspiraci ja na vsakih loo m absolutne višine za 15 mm. Izhodiščne točke za ugotovitev omenjenega gradienta v ver¬ tikalni smeri so: Kredarica v višini 2515 m, Ribniška koča in Komna višini dobrih 15oo m, dalje Planina pod Go^lico, v višini lo5om, pa Planina pri Sevnici v višini 588 m, Planina pri Rakeku, 45o m in končno Jeruzalem v višini 341 m. Na osnovi teh postaj, ki leže na dobro ventiliranih mestih, dobimo gradient v velikosti 15 mm/loo m. Zaradi povezave med temperaturo in potencialno evapotranspiracijo je nujno, da je v kotlinah evapotranspiracija po uporabljeni formuli manjša kot na dobro ventiliranih pobočjih, vrhovih in grebenih. Tem\j je vzrok temperaturna inverzija, saj vemo, da je celo sredi poletja temperatura v kotlinah blizu 1 °C nižja tem¬ peratur na ustreznih višinah vrhov in pobočij. Nekaj okvir- 6 '3 nih vrednosti: v višini 2ooo m znaša letna evapotranspira¬ cija okoli 4oo mm, 5oo mm znaša v višini 133o m, 600 mm pa doseže v višini ca 67o m; vse to velja za dobro ventilira- ne vrhove, pobočja in grebene notranje Slovenije. 7 kotlinah ? zlasti izrazitih,kot so: Babno polje, Kočevje, Ljubljanska kotlina pa so vrednosti za nekako 5o mm nižje. v višini 35o m imamo v kotlinah ca 600 mm evapotranspiracije, 5oo mm pa v višini ca looo aan. Potencialna evapotranspiraci ja v najožjem obmorskem pasu je za nekako 14o mm večja kot bi bi¬ la v notranjosti v ustrezni višini in v nhladnejših kotlinah« 2. Možna evapotranspiracija Slovenija spada med najbolj namočene področja v Evropi. Mi¬ nimum padavin imamo v zimskih mesecih in v marcu, maksimum pa v jeseni ali zgodnjem pole^tju. Ker pa je v poletju tudi evapotranspiracija največja, zato nastopi deficit med po¬ tencialno evapotranspiracijo in padavinami prav v poletnih mesecih. Deficit nastopi v glavnem le v področjih ; kjer ima¬ jo blizu looo mm. povprečnih letnih padavin in manj. Tam kjer je padavin več,, je deficit komaj verjeten.To velja le za pov¬ prečne vrednosti, ne pa za individualne primere . Deficit med padavinami in potencialno evapotranspiracijo je največji ob Jadranski obali (K6); Koper izkazuje primanj¬ kljaj v velikosti 186 mm, nastane pa v 4 najtoplejših mese¬ cih. V Ajdovščini se ta primanjkljaj zniža za preko loo mm, to je na 78 mm. Približno slično velik je v Prekmurju, kjer znaša preko 80 mm, nastopa v mesecih od maja do septembra. Čim bolj gremo proti jugu vzhodne Slovenije, tembolj se deficit ..žm&njša. Na Krškem polju se obdrži še v višini nad 5owm, v Beli krajini pa zdrkne že pod omenjeni prag. V osta¬ li Sloveniji so primeri deficita (v poletnih mesecih)le spo¬ radični . Iz dosedanjih izvajanj sledi, da imamo v večini Slovenije T 1? POVPREČNA MESEČNA IN LETNA EVAPOTRANSPIBACIJA - PO THORNTOTAITU (1931 - 196o) 3 €19 3 VI VII VIII IX 3 588 601 i O'! co I 3 680 Velenje Veliki Dolenci Voglje Vrhnika 924 OPOMBA: 1 Potencialna evapotranspiracija 2 Razlika med padavinami in potencijalno evapotranspiracijo 3 Letna višina možne evapotranspiracije, zaokroženo Vse vrednosti so v milimetrih. t ■o H I J 73 toliko padavin, da predstavlja potencijalna evapot ran spi raci j a. tudi možno evapot ran spi raci jo. Zlasti še, ker so prav v kriti¬ čnih mesecih, v poletju, pretoki v Sloveniji najmanjši« Tvega¬ na. je ta supozicija v najnižjih predelih Brimorske in na skrajnem vzhodu Slovenije. Možno evapotranspiracijo, izračunano kot razliko med padavinami in potencijalno evapotranspiracijo, izračunano po Thornthwaitovi formuli, prikazuje karta 7. C- gromna večina Slovenije ima po tej formuli in oh upoštevanju mesečnih višin padavin možno evapotranspiracijo med pragoma 57 5 in 65Cmm. Neprepričljivi rezultati določanja evapotran spi racij e z izpa- ritelji in z vodno "bilanco pritokov Save in Soče so narekova¬ li razširitev programa dela. Vključeni sta bili še porečji Ljubljanice in Dravinje in kohčno še tretja metoda določanja evapot ran spi raci j e- s pomočjo empirične formule« Rezultati, ki smo jih dobili z vključitvijo nove dokumentacije, so potrdili pravilnost odstopanja od prvotnega programa.. Zaradi tolikšne razširitve programa pa je odpadlo zadnpe poglavje ;^primerjava dobljenih rezultatov v Sloveniji z naj¬ novejšimi izsledki v tuji literaturi«. - ? 4 - III. ZAKLJUČEK Določanje evapotranspiracije s pomočjo empirične formu¬ le ni bilo v programu; vključitev pa je bila potrebna. Saj so bili rezultati, dobljeni s pomočjo izpariteljev ali pa iz vodne bilance na izbranih rekah manj preprič¬ ljiv^ kot je bilo pričakovati. Ostane še zadnje delo: primerjava rezultatov, dobljenih s pomočjo vseh treh m orda. metod in ^VWa zaključek - kako naj dobljene rezultate spravimo v vrsto pozitivnih opornikov v-^- reto našega gospodarstva. Izhodišče za to poglavje so vrednosti o evaporaciji, odnosno evapotranspiraciji v Ljubljani. .£ Ameriški evaporimeter izkazuje v letih 1957 - 1965 pov¬ prečno evaporacijo v vegetacijski periodi 436 mm. Kot osnova za interpolacijo manjkajočih vrednosti in vrednosti v padavinskih dneh smo vzeli podatke, dobljene po Wildu, s pomočjo katerih pridemo do najrealnejših redukcijskih vrednosti. Z grafično redukcijo tudi na ostali del leta dobimo letno povprečno evaporacijo zi vodne gladine v ameriškem evaporimetru v višini 477 mm, okroglo torej 48o mm. Podatke, dobijene po formuli, ki upošteva veter in pritisk pare in ki jo uporabljajo v Beogradu, v zaključnem po¬ glavju ne upoštevamo; konfrontacija rezultatov za Koper in Ljubljano je pokazala, da uporabljena formula za raz¬ mere v Sloveniji ne ustreza, saj vodi v specialnih pri¬ merih do absurdnih rezultatov. Iz vodne bilance v porečju Ljubljanice smo, res da zelo neprepričljivo, prišli do vrednosti ca 6oo mm, pri ana¬ liziranju razmer v porečju Save (na področju Slovenije) pa dobimo za srednji pas porečja, torej tudi za območje spodnjega dela Ljubljanske kotline evaporacijo med 6oo in 65o mm letno. - 75 - Med empiričnimi formulami smo se odločili za novejšo for¬ mulo Thornthwaita. Z njeno uporabo izračunana potencialna evapotranspiracija za Ljubljano znaša 633 mm letno, možna evapotranspiracija pa 626 mm. Razlike med rezultati, dobljenimi po naštetih treh metodah niso velike, ako izpustimo vrednost, dobljeno s pomočjo ameriškega evaporimetra. Za tak korak se smemo odločiti, ako upoštevamo, da je Reichel ocenil evapotranspiracijo v Avstri¬ ji v višini ca looo m in pri padavinah okoli 12oo mm letno na ca 7oo mm. Za naša dosedanja spoznanja je tolikšna eva¬ potranspiraci ja previsoka. Ako torej pustimo vnemar ekstremne višine, nam ostane interval od 6oo do 65o mm. Ker je ameriški izparitelj standardni instrument v jugoslo¬ vanski meteorološki mreži in se bo število postaj, opremljenih z njim, verjetno dokaj povečalo, v zaključku elaborata seve¬ da ne moremo tiho preko dejstva, da njegovi rezultati niso v skladu z rezultati, dobljenimi na drug način . Osnovna merjenja v ZDA, na jezerih MeatLin Hefner so pokazala, da dobimo pravo vrednost za evaporadjo iz vodne površine - ta pa se ujema kvantitativno z evapotranspiracijo - ako pom¬ nožimo izmerjene, na mikrometru odčitane vrednosti, s koefi¬ cientom, ki pa varira v razponu od 0,6 do 0,95* v sodelovanju s tujimi eksperti je bil s strani HMZ Jugoslavije sprejet koeficient 0,7, ki naj bi ustrezal klimatskim razmeram v Ju¬ goslaviji. Če upoštevamo klimatsko razliko med, postavimo, našo Pokljuko in črnogorskim primorjem, potem postane jasno, da za vso Jugoslavijo enoten koeficient ne more biti več kot zgolj opozorilo, da je treba pristopiti k podrobnemu delu in ta koeficient izračunati - prilagoditi krajevnim razmeram. Ako vzamemo za Ljubljano povprečno letno evapotranspiracijo 625 mm, to je v intervalu 6oo in 65o, ki smo ga izluščili kot rezultat primerjave rezultatov, dobljenih na razne načine, 76 - \ potem bi za spodnji del Ljubljanske kotline ustrezal koefici¬ ent 0,91, ali zaokroženo 0,9. To pa je še v razponu, ki ga omenjajo v delu o evaporaciji (in evapotranspiraciji) v območju citiranih dveh jezer. Za ozki pas naše obale koeficienta ni mogoče izračunati, ker za manjkajoče podatke ameriškega evaporimetra nimamo primer¬ ne interpolacijske metode; uporaba formule, ki upošteva ve¬ trovne razmere, se je pokazala kot neuporabna, Wildovega iz- paritelja pa na postaji nimajo. Tzeto v cdloti so nas rezultati obeh ameriških evaporimetrov, v Ljubljani in Koppu ; razočarali. Ne moremo pa tega trditi tu¬ di za rezultate^dobijene po empirični formuli Thornthwaita, ki smo jo uporabili v naši analizi. Primerjava tabele, ki vsebuje po Thornthwaitu izračunano de¬ jansko evapotranspiracijo, s tabelami ; v katerih imamo vne- šeno med drugim tudi evapotranspiracijo kot razliko med pa¬ davinami in odtokom, pokaže očitno skladnost v velikem delu porečja Save in Dravinje ter deloma Ljubljanice. Prav ta kon¬ statacija je v celotnem elaboratu najvažnejša. Študij eva¬ potranspiraci je in evaporacije bo v naslednjih letih zaradi aktualnosti problematike vedno bolj intenziven, ^o rezultatov, ki bi služili za izhodišče ustreznemu planiranju hidrotehnič - nih del na (po suši) ogroženem zemljišču pa bo treba Šš dolgo čakati; saj so potrebna dolgoletna opazovanja, kot smo to v uvodu že podčrtali. Vsaj ovkirne vrednosti o izhlapevanju pa so potrebne že danes. in te okvirne vrednosti nam je predložena razprava dala. -^kla&nost med rezultati, dobljenimi iz vodne bilance na izbra¬ nih porečjih in med vrednostmi, izračunanimi po Thornthwaitovi enačbi, predstavlja zadovoljivo zagotovilo, da smo dejanskim- višinam evapotranspiracije zelo blizu, ako se naslonimo na omenjeno formulo. - 11 - Okvirne vrednosti, ki so bile cilj naloge, pa niso njen edini uspeh; da ponovimo še ostale: a) interpolacija manjkajočih opazovanj (z ameriškim evapo- rimetrom) ni možna s formulo, ki bi bila enotna za vse področje Slovenije odnosno Jugoslavije ; prikrojena mora biti specifičnim lastnostim vetra. b) koeficient, s katerim pomnožimo odčitane vrednosti na mikrometru, da dobimo suponirano resnično višino evapo- racije iz vodne površine^kar ustreza evapotranspiraciji), mora biti prikrojen lokalnim klimatskim razmeram. Koefi- cijent 0,7 za spodnji del Ljubljanske kotline in za Slo-, vensko Primorje ne ustreza. c) Ker ni znan koeficijent (tč.b), njegova kvantitativna dolo¬ čitev pa ni nič manj problematična in zahtevna, kot bi bila določitev sličnega koeficijenta za rezultate, dob¬ ljene po Wildovem izparitelju, se vsiljuje vprašanje, zakaj ne bi ostali pri Wildu. Saj so opazovanja v Ljubljani po¬ kazala, da obstoja pozitivna korelacija med rezultati, dobljenimi z "A" izpariteljem in z "Wildom". Ker pa je rokovanje z Wildom mnogo enostavnejše, instrument pa je neprimerno cenejši, bi kazalo to vprašanje temeljito raz¬ čistiti. V tuji literaturi (domače o tem problemu ni) srečamo kot edino utemeljitev, zakaj je bil "Wild" opuščen dejstvo, da meteorološka hišica, v kateri je nameščen Wildov izparitelj, ne predstavlja naravnega okolja. Toda v isti hišici, to je v umetnem okolju, merimo tudi tempe¬ raturo zraka in njegovo vlago; sicer pa tudi izpatitelj "A" ni v naravnem okolju, saj je dvignjen nad površino. Pri tem pa so rezultati, dobljeni z izpariteljem "A" popa¬ čeni zaradi škropljenja v času močnega dežja. Prav anali¬ ze, izvršene v tem elaboratu so povod, da bo nosilec teme o problemu referiral na prihodnjem kongresu za alpsko me¬ teorologijo. 78 d) Razlike v razmerju med padavinami in odtoki v porečju Ljubljanice so opozorile na popolno nejssnost v razme¬ jitvi padavinskega območja Ljubljanice in njenih prito¬ kov s kraškega sveta, prav tako pa tudi o stopnji pro¬ pustnosti tal, na kateri teko nekateri pritoki. To po¬ meni, da smemo (v skladu z rezultati) dobršen del zamo¬ čvirjenosti Barja pripisati talni vodi, ki priteka v barjanski bazen nekontrolirano iz sosednjega sveta in ki je z izgraditvijo kanalov (sedanji načrt) ne bi mogli bistveno znižati. To spoznanje pa narekuje potrebo po iskanju novega izhoda v naporih za sanacijo Ljubljanskega barja. Pri izpolnjevanju naloge so (poleg nosilca teme) sodelovali meteorologi : Bernot Franc, Kmecl Alenka, Manohin dr.Vital. Zaradi nepopolnosti podatkov in prekinitev opazovanj ter del¬ ne razširitve problematike so bila potrebna dodatna dela in planirano število ur se je skoro podvojilo. - finančnega krit¬ ja za dodatno delo pa ni bilo. Zato čutim prijetno dolžnost, da se vsem trem javno zahvalim za požrtvovalno, nesebično so- delovenjeoposebno velja to za meto tov. Kmecl Alenko, ki je prispevala v poglavju A. točke l.,2 0 ,3o in 4. Nosilec teme : Dr. Furlan Danilo L i teratura 1. Kohler M. A», Nordenson T.J., Fox W.E. :"Evaporation from pans and lakesJ* US Uaather Bur. Res. Paper, 18,1955. 2. Žgur V.; m Izhlapevanje v Ljubljani v letih 1951-1958. Letno poročilo meteorološke službs za leto 1957. I. Vujičič-Gamser K.: ^0 problemu odredj ivanj s> veličine iz- paravanja sa slobodne rodne površine 1 *. Beograd 1962. Izdal Savezni hidrometeorološki zarod-Beograd. 4. Hidro^^cf/^loški elaborat Ljubljanice in njenih pri¬ tokov. Ljubljana 1959. V arhiru Hidrometeorološkega zaroda Slovenij e. 5. Glavna tema na simpoziju oproblemih sanacije Ljubljanskega barja-r juniju r Ljubljani, 1964. 5. b.Hidrološki elaborat Dravinje. Ljubljana 1960. V arhivu hi¬ drometeorološkega zaroda Slovenije. 6. Hidrološki elaborat Sare na področju Slovenije. Ljubljana 1959 V arhiru hidrometeorološkega zaroda Slovenije. 7o Annali idrologici, Ufficio idrografico del magistrato alie acque, Venezia; 1925, 1926. 1940. 8. Stefančič P« ; cli j P a(iaTinsllCih področij Zg. Soče in Idrijce z ozirom na visoki odtočni koeficijent. Strokovna naloga. Ljubljana 1954. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. 9. Pur lan Danilo, referat o padavinski razporedbi v Julijskih Alpah, Chamonjr 19 58. 10. Hidrološki elaborat Soče, Ljubljana 1962. Arhiv HM Z Slovenije. II. Kratak kurs iz agrometeorologije. Beograd 195U 12. Furlan D.: Temperature v Sloveniji. V tisku. ,r - _r * * ' • . o »Y t K