I Ir re en na a R Re ej je ec c B Br ra an nc ce el lj j KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V SLOVENIJI Pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razprenih virov AGRICULTURAL ENVIRONMENTAL POLLUTION IN SLOVENIA Landscape Aspects of Agricultural Pollution from Dispersed Sources Intitut za geografijo Institute of geography LJUBLJANA 2001 I Ir re en na a R Re ej je ec c B Br ra an nc ce el lj j KMETIJSKO OBREMENJEVANJE OKOLJA V SLOVENIJI Pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razprenih virov ' 2001, INTITUT ZA GEOGRAFIJO Recenzenti: dr. Darko Radinja, dr. Duan Plut, dr. Mirko Pak, dr. Mojca VirŁek-Marn Jezikovni pregled: Vita erjal Pavlin Prevodi: Branka Klemenc, Wayne Tuttle Oblikovanje, grafiŁna ureditev in kartografija: Iztok Sajko Zaloil: Intitut za geografijo Zanj: dr. Jernej ZupanŁiŁ Tisk: VB & S d.o.o., Milana Majcna 4, Ljubljana CIP Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 63:504 REJEC Brancelj, Irena Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji : pokrajinski vidiki obremenjevanja iz razprenih virov = Agricultural environmental pollution in Slovenia : landscape aspects of agricultural pollution from dispersed sources /Irena Rejec Brancelj ; [prevod Branka Klemenc, Wayne Tuttle]. Ljubljana: Intitut za geografijo, 2001. ISBN 961-90443-5-5 I. Brancelj, Irena Rejec glej Rejec Brancelj, Irena 1 12500992 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9619044355 Tisk publikacije je omogoŁilo Ministrstvo za olstvo, znanost in port R. Slovenije. 5 Vsebina IzvleŁek.................................................................................6 Abstract................................................................................7 UVOD.................................................................................9 IzhodiŁa preuŁevanja ....................................................9 PreuŁevana obmoŁja in njihove pokrajinske znaŁilnosti .................................................................10 Pokrajinske znaŁilnosti ravnin...............................11 Pokrajinske znaŁilnosti griŁevij.............................14 Pokrajinske znaŁilnosti hribovij ............................15 Pokrajinske znaŁilnosti krakih pokrajin............16 Uporabljena terminologija...........................................17 PREGLED NAJPOMEMBNEJE LITERATURE IN VIROV .........................................................................19 Agrarna geografija in varstvo okolja.........................19 Kmetijsko obremenjevanje okolja v slovenski literaturi......................................................................20 Viri za preuŁevanje kmetijskega obremenje- vanja okolja ...............................................................21 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA........................22 Analiza katastrskih podatkov o rabi zemljiŁ..........23 Anketiranje......................................................................23 Energetska intenzivnost kmetij ..................................24 Nitratni vnosi...................................................................24 Skupni kazalec kmetijskega obremenjevanja.........25 ZNA¨ILNOSTI KMETIJSKE RABE ZEMLJI¨ ....25 STRUKTURNE ZNA¨ILNOSTI OBRAVNAVANIH KMETIJ ............................................................................32 Drubeno-gospodarska sestava gospodinjstev......32 Starostna sestava gospodinjstev...............................33 Izobrazbena sestava gospodinjstev ..........................34 Velikostna sestava kmetij ............................................36 ZnaŁilnosti pridelave na obravnavanih kmetijah .....................................................................37 Trnost pridelave na kmetijah ....................................39 Razvrstitev kmetij glede na poselitveno tipologijo naselij.......................................................39 INTENZIVNOST KMETOVANJA...............................41 Opremljenost s stroji ....................................................42 Uporaba gnojil................................................................43 Gnoj in gnojevka ......................................................43 Mineralna gnojila.....................................................47 Gnojilne navade kmetovalcev ...................................50 Uporaba sredstev za varstvo rastlin..........................52 Stopnja intenzivnosti ivinoreje .................................59 Energetska intenzivnost kmetij..................................65 AGRARNO OBREMENJEVANJE SLOVENSKIH POKRAJIN Z NITRATI.................................................72 Vnos duika na anketiranih kmetijah ......................72 Vnos duika ivinskega izvora po pokrajinah ........ 77 Ugotovitve analiz voda.................................................78 ZAKLJU¨EK...................................................................81 POVZETEK .....................................................................84 SUMMARY ....................................................................89 LITERATURA IN VIRI ..................................................98 Seznam kart....................................................................103 Seznam diagramov..........................................................103 Seznam tabel...................................................................104 IzvleŁek PriŁujoŁa tudija osvetljuje kmetijsko obremenjevanje v izbranih slovenskih pokrajinah. V ospredju so razpreni viri tovrstnega obremenje- vanja kmetije. Predstavljeni so razirjenost obremenjevanja po posameznih pokrajinah, notranje razlike, pokrajinsko povpreŁje, primerjava med pokrajinami in med pokrajinskimi tipi ter skupno povpreŁje vseh obravnavanih pokrajin. tudija obravnava razliŁne oblike kmetijskega obremenjevanja, njihovo stopnjo, iŁe povezave med drubenogospodarsko sestavo kmetij in naŁini kmetovanja ter predstavi okoljs ko ozaveŁenost kmetovalcev. Prikazuje glavne dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko onesnaenost pokrajine in njihova medsebojna raz merja. IzhodiŁe izbora obravnavanih pokrajin je bila pokrajinska raznolikost Slovenije. PreuŁevanja so zajela tiri pokrajinske tipe: ravnine, griŁevja, hribovja in krake pokrajine. Terensko raziskovanje na ravni kmetij je potekalo v 18 pokrajinah (Kamnikobistrika ravnina, Kra njsko-Sorko polje, Krko-Breika ravnina, Ljubljansko barje, Dravsko-Ptujsko polje, Dravinjske gorice, Gorika Brda, Kozjansko griŁevje, S lovenske gorice, Haloze, Brkini, Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino, Posavsko hribovje osrednji in zahodni del, Pohorje, kofjeloko hribovje, Dobrepolje, Ribniko-KoŁevsko podolje in Bela krajina). Anketiranih je bilo 1006 kmetij in analiziranih 162 vzorcev vode. Raziskava najprej obravnava in vrednoti znaŁilnosti kmetijske rabe zemljiŁ, ki jo, z izjemo ravninskih in krakih pokrajin, ne moremo oznaŁiti kot okoljsko problematiŁno. Osrednji del tudije podaja znaŁilnosti razliŁne intenzivnosti kmetovanja, s poudarkom na opremljen osti kmetij s kmetijskimi stroji, uporabi naravnih in mineralnih gnojil, predstavi gnojilne navade kmetovalcev, uporabo sredstev za varstvo rastlin, stopnjo intenzivnosti ivinoreje in energetsko intenzivnost kmetij. Zaradi polikulturne usmerjenosti veŁjega dela slovenskih kmetij so povpreŁne razpololjive koliŁine gnoja (9 m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ) in gnojevke (6 m 3 /ha) odigrale okoljevarstveno ugodno vlogo. VeŁina kmetovalcev gnoji z naravnimi in mineralnimi gnojili, pri Łemer slednja predstavljajo veŁinoma dodatek pri preskrbi rastlin s hranilnimi snovmi. PovpreŁna poraba mineralnih gnojil na kmetijah je 311 kg/ha. PreuŁitev gnojilnih navad kmetovalcev je pokazala nizko stopnjo ozaveŁenosti o potrebi po gospodarjenju s hranilnimi snovmi. VeŁina kmetovalcev odmerja koliŁino in Łas dodajanja teh snovi na osnovi lastnih izkuenj. PovpreŁna letna porabljena koliŁina sredste v za varstvo rastlin na kmetijah je 3,4 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. Doseena stopnja osveŁenosti kmetovalcev glede okoljskih vplivov upora be gnojil pa ni zadostna. Ugotovljene povpreŁne ivinorejske gostote pri kmetovalcih ne obetajo veŁjih okoljskih problemov, saj veŁinoma ne presegajo vrednosti, ki so oznaŁene za najveŁjo dopustno intenzivnost reje. PreuŁitev energetskih znaŁilnosti kmetij kae, da skoraj 60 % kmetij presega prag 15 GJ/ha, pri katerem se obremenjevanje iri prek meja kmetije. Raziskavo zaokroa poglavje o kmetijskem obremenjevanju z nitrati na osnovi preuŁitve anketiranih kmetij, statistiŁnih podatkov in terenskega dela. Skupni vnos duika na vseh obravnavanih kmetijah je 190 kg N/ha. Rezultati kaejo, da sta dve tretjini obravna vanih pokrajin (vse ravninske in vse krake), obŁutljivi za izpiranje nitratov, saj je na hektar njihove povrine veŁ kot 100 kg dui ka. 6 7 Abstract The current study illuminates agricultural pollution in selected Slovenian regions. The emphasis is laid on dispersed sources of the above-men- tioned pollution, i.e. the farms. Presented is the extent of pollution by individual regions, their inner differences, regions averages, com- parisons between the regions and the landscape types, and the common average of all the regions discussed. The study discusses various forms and degrees of agricultural pollution, searches for connections between the socioeconomic structure of the farms and the type of farming, and presents the ecological awareness of farmers. Exposed are the main factors that influence the agricultural pollution, and their inter-relations. The landscape diversity of Slovenia was a point of departure for the selection of regions discussed. Four landscape types were included into the research: plains, hills, mountains and karstic areas. Field works were performed in 18 regions (the plains of Kamniko-Bist rika Ravnina, Kranjsko-Sorko Polje, Krko-Breika Ravnina, Ljubljansko Barje, Dravsko-Ptujsko Polje, the hils of Dravinjske Gorice, Gorika Brda, Kozjansko GriŁevje, Slovenske Gorice, Haloze, Brkini, Raduljsko Hribovje with the Mirnska Dolina plain, and the mountainous world of Posavsko Hribovje central and western sections, Pohorje, kofjeloko Hribovje, and the karstic areas of Dobrepolje, Ribniko-KoŁevsko Podolje and Bela Krajina), on the level of farms. Questionnaires were filled in at 1006 farms, and 162 water samples were analysed. The study discusses and evaluates initially the typical features of agrarian land use which cannot be defined as environmentally problematic, with the only exception of karstic areas. The central section of the study deals with the typical features of agrarian intensity, and the emphasis is laid on the furnishing with farming machinery, the use of natural and artificial (mineral) fertilizers, presentation of farmers habits in applying fertilizers, the use of pesticides, the degree of livestock-rearing intensity and the energy intensity of the farms. Owing to the policultural orientation of most of Slovenian farms, the available quantities of solid manure (9 m 3 /ha of arable land) and liquid manure (6 m 3 /ha) played a favourable role in the environmental protection. The majority of farmers use natural and mineral fertilizers, at which the latter mainly represent a supplement in nutritive supply to plants. The average use of artificial fertilizers per farm was 31 1 kg/ha. The study of farmers habits in using fertilizers showed but a low degree of awareness in the urge for economizing with nutritives. Most of the farmers allocate the quantity and determine the time of supplying these substances out of their own experience only. The annual use of pesticides per farm was 3.4 kg/ha of arable land. The achieved level of farmers awareness as to environmental impact, owing to the use of pesticides w as unsatisfactory. The established average livestock density on farms do not indicate some greater environmental problems since they mainly do not exceed the values specified as the highest permitted livestock-rearing intensity. The study of energy characteristics of farms showed that almost 60 percents of farms exceed the threshold of 15 GJ/ha at which the pollution already spreads beyond the farms bord ers. The study concludes with a chapter on agricultural pollution with nitrates, based on the study of the questioned farms, statistical data and field work. The total input of nitrogen on all the discussed farms amounts to 190 kg/ha. The results show that over two thirds of the regions discussed (all the plains and the karstic areas), are sensitive to the leaching of nitrates, since more than 100 kg/ha of nitrogen has already been registered there. 9 IzhodiŁa preuŁevanja Rezultati sistematiŁnega spremljanja kakovosti voda v Sloveniji so v zadnjem desetletju pokazali, da se njihova kakovost v splonem slaba. Temu so naj- bolj izpostavljena obmoŁja podtalnic pod kvartar- nimi ravninami. Med vzroki za takno stanje se v zadnjih letih vse pogosteje omenja tudi vpliv kme- tijstva. Kmetijstvo, ki je prav tod najbolj razirjeno in intenzivno, naj bi bilo glavni krivec za naraŁanje vsebnosti nitratov in kodljivih snovi v podtalnici. Tudi za druga obmoŁja so vse glasneja opozorila, da je potrebno kmetijstvo ovrednotiti tudi z vidika vplivov na okolje. e posebej je pereŁa problematika velikih ivinskih farm. Podatkov o kmetijskem vplivu na okolje je vedno veŁ, tako posrednih kot nepo- srednih (meritve). Dosedanje preuŁitve kaejo, da vpliva kmetijstva na obremenjevanje pokrajine tudi pri nas ne smemo veŁ zanemarjati. Z analizami de- janske onesnaenosti posameznih pokrajinskih ele- mentov (voda, prst), pravzaprav s posledicami kme- tijskega obremenjevanja, se ukvarjajo razliŁne stroke. V ospredju geografskega zanimanja je njihovo pokra- jinsko souŁinkovanje, vzroki za ugotovljeno stanje in razlogi, ki so pripeljali do onesnaenosti. Slovensko kmetijstvo je po podatkih StatistiŁnega urada Republike Slovenije leta 1994 ustvarilo 4,6 % bruto domaŁega proizvoda (BDP) in je na ravni naj- manj razvitih drav Evropske zveze. V primerjavi z Evropsko zvezo pridela skoraj za 10 % manj BDP na hektar kmetijske zemlje oziroma 2,2-krat manj na zaposlenega v kmetijstvu (Erjavec s sodel., 1997). Kmetijska zemljiŁa zavzemajo skoraj 40 % ozemlja drave, 54% pa pokriva gozd. Kljub temu, da je pomen kmetijstva na dravnem nivoju zelo majhen, nekatera noveja poroŁila navajajo kmetijstvo celo kot najpomembnejega onesnaevalca, zlasti kot prevladujoŁega razprenega onesnaevalca (Kranjc, 1998). Slovensko kmetijstvo naj bi torej, kljub so- razmerno nizki stopnji intenzivnosti, povzroŁalo pomembne pokrajinske uŁinke. Ali so vzroki za to v strukturnih znaŁilnostih naih kmetij ali v obŁu- tljivosti naih pokrajin, nas zanima tudi v priŁujoŁi razpravi. Slovenija je pokrajinsko zelo raznolika. Osnovno raznolikost povzroŁata pestra kamninska sestava in relief. Ti dve sestavini v veliki meri doloŁata tudi tip ranljivosti voda v Sloveniji. Ob upotevanju pedolo- kih znaŁilnosti in vplivov Łloveka v pokrajini zaob- jamemo sestavine, ki so najpomembneje tudi za vrednotenje vplivov kmetijstva. Pokrajinska razliŁnost kmetijskih pokrajin pa zahteva raziskovanja po posa- meznih pokrajinskih tipih. Zaradi pokrajinske raznolikosti Slovenije je raz- nolika tudi kmetijska dejavnost, ki se je v preteklosti v veliki meri prilagajala krajevnim razmeram. Z raz- vojem drube in kmetijske znanosti se je kmetijstvo zaŁelo spreminjati in dobilo nove osnovne smernice, pridelati Łim ceneje Łim veŁ hrane. V ospredje je stopila agrarna ekonomika, ki vse do pred kratkim cene agrarnega okolja oziroma njegovih naravnih sestavin ni upotevala. Zaradi e omenjene raznolikosti slovenskih po- krajin se zastavlja vpraanje, kakni so uŁinki sodo- bnejega naŁina kmetovanja v posameznih pokraji- nah. Ali so res pereŁe predvsem obsene kvartarne ravnine ali tudi druga obmoŁja? Kje so vzroki za kme- tijsko obremenjevanje in kakne so lahko njegove posledice? Ker imamo tudi v Sloveniji doslej najveŁ izkuenj (preuŁitev, raziskav) s kmetijskim obremenjevanjem iz toŁkastih virov (farme, ribogojnice), ena od temelj- nih strukturnih znaŁilnosti naega kmetijstva pa je nadpovpreŁna razdrobljenost posesti in zemljiŁ, smo raziskave usmerili v preuŁevanje razprenih virov kme- tijskega obremenjevanja kmetij. Cilj tudije je ugotoviti obremenitve okolja zaradi kmetovanja po posameznih pokrajinskih tipih, ugoto- viti njihove oblike in stopnjo ter povezave med dru- beno- gospodarsko sestavo kmetij in naŁinom kme- tovanja oziroma ekoloko ozaveŁenostjo kmetoval- cev. Predstaviti elimo razirjenost tovrstnega obre- menjevanja po posameznih pokrajinah, razlike znotraj njih in jih primerjati s pokrajinskim povpreŁjem kot celoto. Obravnavane so le tiste agrarnogeografske zna- Łilnosti slovenskih pokrajin, ki so z vidika varstva okolja najpomembneje. Poleg prostorske organiza- cije kmetijstva so v ospredju zlasti njegove proizvo- dne znaŁilnosti, predvsem v povezavi z naravnimi in drubenimi pokrajinskimi sestavinami. Slednje vpli- vajo zlasti na naŁin ravnanja v kmetijski pokrajini. Zaradi laje primerjave razliŁnih kmetijskih pokrajin so bili kot skupni imenovalec uporabljeni energetska intenzivnost kmetijstva in duiŁni vnosi. Za nadaljnje raziskovanje je pomembna oprede- litev osrednjega problema prouŁevanja. Kot okoljevar- stveni problem smo izpostavili neustrezno kmetijsko pridelavo (negospodarna, nesmotrna, s prevelikimi vplivi na okolje; diagram 1). UVOD Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 10 PreuŁevana obmoŁja in njihove pokrajinske znaŁilnosti Za preuŁevanje kmetijskega obremenjevanja slovenskih pokrajin so bila vzorŁna obmoŁja izbrana na osnovi naslednjih izhodiŁ: 1. zastopani naj bodo vsi glavni tipi pokrajinskih enot v Sloveniji: Visokogorske Alpe, Predalpsko hribovje, Dno Ljubljanske kotline, Subpanonska Slovenija, Dinarski kras celinske Slovenije in Pri- morje (Gams s sodel., 1995), vse temeljne relief- ne enote, z upotevanjem kamninske zgradbe: ravnine, planote, griŁevja (absolutna nadmorska viina do 500 m), hribovja (od 500 do 1500 m) ter gorovja (nad 1500 m) (Natek, 1993, Kladnik, 1998); 2. zastopani naj bodo razliŁni kmetijski sistemi: poljedelski (v pridelovalni usmeritvi prevladuje poljedelstvo), ivinorejski (prevladuje ivinoreja), meani (v doloŁenem razmerju sta zastopani poljedelstvo in ivinoreja) in posebni (v ospredju je sadjarstvo, vinogradnitvo ali hmeljarstvo) (Vrier, 1994); 3. zastopani naj bodo razliŁni naselbinski tipi: sa- motne kmetije, zaselki, razloena naselja, strnje- na naselja in suburbana naselja (Drozg, 1995) in 4. v pokrajini naj bodo izbrana socialno-ekonom- sko razliŁna naselja: v zgostitvenih (rast prebi- valstva, gostota 300preb/km 2 , dele dnevnih migrantov niji od republikega povpreŁja, nad 55 % priseljenih prebivalcev, manj kot 5 % kme- Łkega prebivalstva), urbaniziranih (rast prebi- valstva, gostota 100 preb/km 2 , dele dnevnih migrantov viji od republikega povpreŁja, nad 50 % priseljenih prebivalcev, 510 % kmeŁkega prebivalstva), stagnirajoŁih (prebivalstvo stagnira, gostota 50 preb/km 2 , dele dnevnih migrantov viji od republikega povpreŁja, 4149% pri- seljenih prebivalcev, 1025 % kmeŁkega prebi- valstva) in depresivnih obmoŁjih (prebivalstvo Posledice Vzroki Zdravstvena tveganja Neustrezna kakovost pitne vode Neustrezna kakovost pridelkov Onesnaenost prsti Onesnaenost voda (podtalnice in povrinskih voda) Onesnaenost zraka (duikove spojine, pesticidi) Negativni uŁinki na naravno in kulturno pokrajino Izguba bioloke raznovrstnosti Neustrezna kmetijska dejavnost Prevelika usmerjenost in zgostitev kmetijske pridelave Neustrezna raba gnojil Neustrezna raba sredstev za varstvo rastlin Neustrezno urejanje kmetijskih zemljiŁ Neustrezno namakanje Neustrezno osuevanje Neustrezna uporaba teke kmetijske mehanizacije Neupotevanje navodil pro- izvajalca o koliŁini in zaŁiti NeosveŁenost kmetovalcev o vplivu teh sredstev na okolje Neustrezna raba ivinskih gnojil (gnoja in gnojevke) Neustrezna raba mineralnih gnojil (duika in fosforja) Neustrezna raba gnojilne goŁe iz Łistilnih naprav PoveŁevanje zemljikih kosov Intenzivna ivinoreja Intenzivno poljedelstvo Diagram 1: Opredelitev okoljske problematike v kmetijstvu. Diagram 1: Determination of environmental problems in agriculture. Uvod upada, gostota manj kot 50 preb/km 2 , dele dnevnih migrantov viji od republikega povpre- Łja, pod 40% priseljenih prebivalcev, veŁ kot 30 % kmeŁkega prebivalstva) (Ravbar, 1995). Pri izboru vzorŁnih obmoŁij je bil osnovni prvi kriterij oz. izhodiŁe, drugi so bili dopolnilni. Za obravnavo je izbranih 18 pokrajin (karta 1). Razis- kave so zajele pet ravninskih pokrajin (Kamniko- bistrika ravnina, Kranjsko-Sorko polje, Ljubljansko barje, Krko-Breika ravnina in Dravsko-Ptujsko po- lje), pet griŁevnatih (Gorika Brda, Kozjansko griŁe- vje, Dravinjske gorice, Slovenske gorice in Haloze), pet hribovitih (Brkini, Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino, Posavsko hribovje, Pohorje in kofjeloko hribovje) in tri krake (Bela krajina, Dobrepolje in Ribniko-KoŁevsko podolje), medtem ko so gorske pokrajine (kot neagrarne) izvzete. V vsaki pokrajini so analizirana vsa naselja in doloŁen je njihov socio-ekonomski tip. Struktura vseh naselij pa je doloŁila zastopanost posameznih socio- ekonomskih tipov pri preuŁevanju. Za obravnavo je v vsaki pokrajini izbranih 10 socialno-ekonomsko razliŁnih naselij. Terensko delo je potekalo po nase- ljih in v vsakem je bilo praviloma opravljenih po pet anket. Skupaj je bilo anketiranih 210 naselij (karta 2) in izpolnjenih 1006 anket. Pokrajinske znaŁilnosti ravnin Med ravninskimi kmetijskimi pokrajinami smo vkljuŁili tri iz enote Dno Ljubljanske kotline (Kamni- kobistrika ravnina, Kranjsko-Sorko polje in Lju- bljansko barje) in dve iz Panonske Slovenije (Krko- Breika ravnina in Dravsko-Ptujsko polje). Zanje so znaŁilne predvsem prodne odkladnine (Kamnikobi- strika ravnina in Kranjsko-Sorko polje imata kar 78% karbonatnega proda, Krko-Breika ravnina 36 % in Dravsko-Ptujsko polje 76 % silikatnega proda), pa tudi glina in melj (Krko-Breika ravnina 47 %, Dravsko-Ptujsko polje 24 %, Kamnikobistrika ravnina in Kranjsko-Sorko polje pa po 3 %) (Preglednice ..., 1995). Izjema je Ljubljansko barje z 69 % gline in melja, 16 % karbonatnega proda in 10 % kremeno- vega peŁenjaka in konglomerata (osamelci). Prodna obmoŁja so suneja in z veŁ njivami, ilovnata pa mokrotneja, zato so jih marsikje meliorirali. Skupne so jim e nekatere druge znaŁilnosti: ravninski svet, obmoŁja podtalnice, monosti za namakanje, zemlji- ka raba, tip naselij, idr. Kamnikobistrika ravnina meri 103 km 2 in na njej ivi 53.349 prebivalcev, gostota je 518 preb. na km 2 1 . UvrŁamo jo med najgosteje poseljene slo- 11 venske pokrajine. Ravnina je poveŁini nasuta s prodom Kamnike Bistrice. Na severu jo obrobljajo Kamniko-Savinjske Alpe, na vzhodu Posavsko hri- bovje, na zahodu Kranjsko-Sorko polje in marno- gorsko-Raiki osamelci in na jugu Ljubljansko polje. Skoraj polovica (48 %) povrja lei na nadmorski viini med 300 in 399 m, 26 % med 400 in 499 m (Preglednice ..., 1 995). Pod gozdom je veŁ kot tretji- na povrja (38 %), Łetrtino zavzemajo njive in petino travniki (ibid.). To je pravzaprav najbolj njivski del Ljubljanske kotline. Prevladuje meani itno-okopa- vinsko-krmni kmetijski sistem. Poleg poljedelstva je zelo v ospredju ivinoreja na druinskih kmetijah in veŁjih farmah (Duplica, Ihan idr.). Stale ivine pri zasebnikih je bil ob popisu leta 1991 6139 GV (glav velike ivine) 2 . Dele kmeŁkega prebivalstva je istega leta znaal 2,7 %. Za podtalnico je znaŁilna manja koliŁina (manj kot 1 m 3 /s), zmerna globina, intenzivno prenikanje padavin v podtalnico (preko 500 mm) in deloma prepustna krovna in povrinska plast (BreŁko, 1998). Po podatkih monitoringa (Kako- vost ..., 1997) je kakovost podtalnice slaba, saj so v njej ostanki pesticidov, adsorbirane halogenirane or- ganske spojine (AOX), lahkohlapne klorirane organ- ske spojine in kovine. Kranjsko-Sorko polje meri 207 km 2 in ga se- stavljata dve polji: na levi strani Save je Kranjsko polje in na desni Sorko polje. Tu ivi 87.200 prebi- valcev ali 421 preb./km 2 . Skoraj polovica povrja lei na nadmorski viini od 300 do 400 m (Pregle- dnice ..., 1 995). Na vijih konglomeratnih terasah so na debelih, kislih in spranih prsteh gozdovi. Teh je veŁ kot tretjina, Łetrtina je njiv in petina travnikov (ibid.). Najpomembneje dejavnosti so industrija, drobno gospodarstvo, ivinoreja in poljedelstvo. Kmetijstvo je intenzivno, prevladuje okopavinsko- krmni kmetijski sistem. Poleg poljedelstva so po- membne tudi govedorejske farme (Hrastje, Hrae). Ob popisu prebivalstva leta 1991 je bil stale ivine v zasebni reji 17.278 GV. KmeŁkega prebivalstva je bilo leta 1991 e 7,6 %. Za podtalnico je znaŁilna zelo velika koliŁina (veŁ kot 2 m 3 /s) in zelo velika globina (25 metrov v osrednjih delih vodonosnika), intenzivno prenikanje padavin v podtalnico (preko 500 mm) in deloma prepustna krovna in povrinska plast (BreŁko, 1998). SamoŁistilna sposobnost pro- dnega zasipa na filtracijski poti v globokih vodono- snikih je e zadovoljiva za razpreno kmetijsko one- snaenje (MikuliŁ, 1992). Kakovost podtalnice je dobra, Łeprav so zasledili ostanke kloriranih organ- skih topil, polikloriranih bifenilov, AOX, mineralnih olj in na Sorkem polju tudi pesticidov. 1 V kolikor ni drugaŁe navedeno so vrednosti izraŁunane iz podatkov Popis prebivalstva, (1991). 2 GV je kmetijska statistiŁna enota, ki omogoŁa primerjavo posameznih vrst ivine v odnosu do krave (1 GV = krava s 500 kg ive tee) kot temeljne primerjalne enote. Ekvivalenti so vzeti po Leskoku (1993, str. 56). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 9 9 9 5 6 10 8 3 15 14 12 19 17 13 1 2 4 16 7 11 18 14 I. RAVNINE 1. Kamnikobistrika ravnina 2. KranjskoSorko polje 3. KrkoBreika ravnina 4. Ljubljansko barje 5. DravskoPtujsko polje II. GRI¨EVJE 6. Dravinjske gorice 7. Gorika Brda 8. Kozjansko griŁevje 9. Slovenske gorice 10. Haloze III. HRIBOVJE 11. Brkini 12. Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 13. Posavsko hribovje (zahodni del) 14. Posavsko hribovje (osrednji del) 15. Pohorje 16. kofjeloko hribovje IV. KRAKE POKRAJINE 17. Dobrepolje 18. RibnikoKoŁevsko podolje 19. Bela krajina Viri: Relief: GIAM ZRC SAZU Regionalizacija: I. Gams, D. Kladnik, M. Oroen AdamiŁ. KLS 1995 ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 LJUBLJANA Celje Maribor Murska Sobota Jesenice Nova Gorica Velenje Trbovlje Ptuj Kranj Koper Novo mesto I T A L I J A J a d r a n s k o m o r j e A V S T R I J A H R V A K A M A D A R S K A 12 Karta 1: Pregled obravnavanih pokrajin. Map 1: Overview of studied regions. Uvod Viri/Sources: Relief: GIAM ZRC SAZU Regionalizacija: I. Gams, D. Kladnik, M. Oroen AdamiŁ. KLS 1995 ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 Tip naselij A zgostitvena obmoŁja 0 30 km 20 10 B urbanizirana obmoŁja C stagnirajoŁa obmoŁja D depresivna obmoŁja 13 Karta 2: Pregledna karta anketiranih agrarnih naselij po socioekonomskih tipih leta 1996. Map 2: Overview of studied agrarian settlements by socioeconomic types in 1996. Krko-Breika ravnina je jugovzhodna, obmej- na kmetijska pokrajina, ki obsega spodnji tok Krke in njenega sotoŁja s Savo. Meri 270 km 2 in na njej ivi 35.598 ljudi, gostota je 132 preb./km 2 . Skoraj v celoti (94 %) se uvrŁa v viinski pas od 100 do 199 m (Preglednice ..., 1 995). Je heterogena enota, ki jo sestavlja veŁ polj: Breiko, ¨ateko, Krko in ent- jernejsko. Na ilovnati podlagi so mokrotni predeli porasli z niinskimi gozdovi, med njimi je najbolj znan Krakovski gozd. Skoraj tretjina ozemlja je porasla z gozdom, 27 % je njivskih zemljiŁ in 21 % travnikov (ibid.). Na vzhodu se ravnina odpira v panonski svet, od koder dobiva blailne vplive toplejega panon- skega podnebja. Glavne gospodarske dejavnosti so energetika, industrija, ivinoreja in poljedelstvo, v okolici Breic tudi turizem. KmeŁkega prebivalstva je bilo leta 1991 1 1,9 % in redilo se je 1 1.24 1 GV ivine. Na desnem bregu Save prevladuje meani itno- okopavinsko-krmni sistem in na levem okopavin- skokrmni. Za podtalnico so znaŁilne velike koliŁine, zmerna globina, srednje intenzivno prenikanje pa- davinske vode in veŁinoma prepustna krovna in povr- inska plast. Kakovost podtalnice je dobra na Bre- ikem polju in slaba na Krkem polju, kjer vsebuje nitrate, ostanke pesticidov, AOX in mineralnih olj. Ljubljansko barje je 180 km 2 velika pokrajina v osrednji Sloveniji, ki predstavlja skrajni juni, tekton- sko najmlaji del Ljubljanske kotline. Zaradi tekton- skega ugrezanja so nanosi peskov, ilovice in gline ponekod debeli do 160 m (LovrenŁak, Oroen Ada- miŁ, 1998). Manj ugreznjeni deli dna se kot osa- melci (permokarbonski skrilavci in triasni dolomiti) dvigajo nad ravnino. Ena od najpomembnejih zna- Łilnosti so poplave, ki redno zajamejo 15 % povr- ine, izjemno velike poplave pa tudi veŁ kot polovico (ibid.). VeŁje povrine ob Ljubljanici in Iici pokrivajo oglejene prsti, na katerih so vlani travniki s krmo slabe kakovosti. Z oddaljevanjem od vodotokov te prehajajo v plitve in globoke otne prsti. Na vraju Ike je nastala rendzina, ki je sicer rodovitna, vendar primerna le za kulturne rastline, ki dobro prenaajo suo. Na osamelcih so e izprane rjave pokarbona- tne prsti. Na Barju ivi 33.202 Łloveka, gostota je 184 preb./km 2 . Travniki zavzemajo v zemljiki rabi veŁ kot poloviŁni dele (51 %), dobra petina je goz- dov (23 %) in le 15 % je njiv (Preglednice ..., 1 995). Prevladuje izraziti krmni sistem kmetijske rabe zemljiŁ, ki v vzhodnem delu prehaja v okopavinsko- krmnega. Po popisu 1991 je bilo 3,91 % kmeŁkega prebivalstva in 7574 GV ivine. Dravsko-Ptujsko polje obsega 413 km 2 veliko ozemlje in na njem ivi 172.109 ljudi, gostota je torej 417 preb./km 2 . Tri Łetrtine obmoŁja prekriva silikatni prod Drave in nekaj manj kot Łetrtino ilo- vnate naplavine njenih pritokov. Prodna obmoŁja so suna z veŁ njivami, ilovnata pa mokrotna, zato so jih meliorirali. VeŁ kot tretjina je njiv (37 %), 21 % je travnikov in 19 % gozda (Preglednice ..., 1 995). Pogla- vitne gospodarske dejavnosti so industrija, drobno gospodarstvo, promet, ivinoreja in poljedelstvo. V kmetijski rabi zemljiŁ prevladuje okopavinsko-itni sistem. Dele kmeŁkega prebivalstva po popisu leta 1991 je bil 5,7 % in redili so 22.455 GV. Kakovost podtalnice na Dravsko-Ptujskem polju je slaba, one- snaena je z nitrati in ostanki pesticidov, na Dravskem polju pa tudi z mineralnimi olji, manganom, kalijem in kromom. Podtalnica na Ptujskem polju je koliŁin- sko skromna, plitva, prenikanje je manj intenzivno, krovna in povrinska plast sta prepustni (BreŁko, 1998). Dravsko polje ima zelo veliko podtalnice, ki je v zmernih globinah, intenzivnost njenega prenikanja je nekoliko veŁja kot na Ptujskem polju. Kakovost podtalnice na Dravsko-Ptujskem polju je slaba, one- snaena je z nitrati in ostanki pesticidov, na Dravskem polju pa tudi z mineralnimi olji, manganom, kalijem in kromom. Pokrajinske znaŁilnosti griŁevij V raziskavo smo vkljuŁili pet kmetijskih pokrajin v griŁevju, in sicer po eno iz zahodne Slovenije (Gorika Brda) in iz vzhodne Slovenije (Kozjansko griŁevje) ter tri iz severovzhodnega dela drave (Dra- vinjske gorice, Slovenske gorice in Haloze). VeŁji del povrja v obravnavanih pokrajinah je na nadmorski viini pod 400 m, najveŁji dele pa zavzema viinski pas od 200 do 299 m (Dravinjske gorice 51 %, Slo- venske gorice 74 %, Haloze 47 % in Kozjansko griŁe- vje 38 %), izjema so Gorika Brda s 40 % povrja na nadmorskih viinah med 100 in 199 m. Kamninsko osnovo sestavljajo v glavnem terciarni sedimenti (v Gorikih Brdih je 66 % flia, drugod je najbolj raz- irjena kamnina lapor: v Halozah sestavlja 70 % po- vrja, v Slovenskih goricah 43 %, v Kozjanskem gri- Łevju 37 % in v Dravinjskih goricah 17 %) ter glina in melj (Dravinjske gorice 64 %, Slovenske gorice 33 %, Kozjansko griŁevje 21 %, Haloze 18 % in Gorika Brda 12 %). Kozjansko griŁevje se od drugih pokrajin razli- kuje po veŁji zakraselosti, saj sta na 20 % povrja apnenec in na 15 % dolomit. Prevladuje povrinski vodni odtok, tevilni so majhni vodni izviri, veŁjih sklenjenih obmoŁij talne vode ni. Zaradi svoje lege in odprtosti obravnavane pokrajine ga dosegajo vpli- vi sosednjih, toplejih podnebij: submediteranskega in panonskega. Veliko skupnega imajo e v zemljiki rabi, saj imajo pomemben dele vinogradi in sado- vnjaki. Dravinjske gorice so 281 km 2 velika, prehodna, griŁevnata pokrajina v Panonski Sloveniji, v kateri ivi 44.064 ljudi, gostota prebivalcev na km 2 je 157. Pri Slovenskih Konjicah je obsena ravnina, medtem ko je najbolj razgiban osrednji del okrog PoljŁan. Po tem deleu in po kamninski sestavi se razlikuje od 14 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji drugih obravnavanih pokrajin. Sestavljajo jo namreŁ veŁinoma gline in melj (64 %), nekaj je tudi laporja (Preglednice ..., 1995). PrevladujoŁi dele v zemlji- ki rabi ima gozd s 37 %, sledijo mu travniki s 27 % in njive z 18 %. Sadovnjakov je 5 % in vinogradov 2 % (ibid.). Meani, itno-okopavinsko-krmni sistem kme- tijske rabe zemljiŁ se prepleta s posebnim, sadjar- skim tipom. V kmetijstvu sta glavni dejavnosti ivi- noreja (tevilni kooperanti perutninskih podjetij) in sadjarstvo. Dele kmeŁkega prebivalstva je bil 1991. leta 8,7 % in stale ivine je znaal 13.623 GV. Gorika Brda so griŁevnata, obmejna, prometno odmaknjena in e vedno predvsem kmetijska pokra- jina v submediteranskem delu Slovenije. Meri 83 km 2 in v njej prebiva 5758 ljudi, gostota je 69 preb./km 2 . Dve tretjini povrja sestavlja fli, veŁ kot petino je apnikega sveta (Sabotin). Gozd prekriva 44 % vsega ozemlja in sklenjeno poraŁa zlasti obmoŁji Sabotina in Korada. Med obdelovalnimi zemljiŁi prevladujejo vinogradi (18 %), le nekoliko manji je dele travnikov. Njiv in sadovnjakov je manj kot 5 % (Preglednice ..., 1995). Prevladuje posebni, vinogradniki sistem kme- tijske rabe zemljiŁ. V kmetijstvu prevladujeta vino- gradnitvo in sadjarstvo. Slemenska gruŁasta naselja imajo ponekod tevilne zaselke. KmeŁkega prebival- stva je e 24,3 %, ivine je malo, saj je bilo leta 1991 le 1406 GV. Kozjansko griŁevje (tudi Kozjansko ali Srednje- sotelsko griŁevje) je obmejna pokrajina v panonskem delu Slovenije, v poreŁju Bistrice. Obsega 101 km 2 in v njej ivi 6080 ljudi, gostota je torej 60 preb./km 2 . VeŁ kot tretjino povrja (37 %) prekrivajo lapornati terciarni sedimenti, petino sestavljajo glina in melj, enak dele predstavlja apnenec, pomembneji je e dele dolomitnega povrja, katerega je 15 % ( Pregle- dnice ..., 1995). Gozdnih zemljiŁ je tretjina, 25 % je travnikov in 20 % njiv. Vinogradov je 4 % in sado- vnjakov 2 % (ibid.). ZnaŁilen je okopavinsko-krmni sistem kmetijske rabe zemljiŁ. Glavne dejavnosti so ivinoreja, vinogradnitvo in turizem. Slemenska na- selja so razloena, dolinska pa gruŁasta in nekatera obcestna. Leta 1991 je bilo v pokrajini e 30,2 % kmetov, stale ivine je dosegel vrednost 5284 GV. Slovenske gorice so 1034 km 2 velika griŁevnata pokrajina z 92.320 prebivalci in gostoto 89 preb./km 2 . Raztezajo se v panonskem delu Slovenije med ravni- nama ob Dravi in Muri. Lapornato povrje (43 %) je precej razgibano, k notranji razŁlenitvi pa najveŁ prispevata dve iroki dolini: Pesnika in Łavnika, ki ju sestavljata preteno glina in melj (33 %), tretja po- membneja kamnina v pokrajini je pesek, ki zavze- ma 16 % povrja (Preglednice ..., 1 995). Dele gozda je med vsemi griŁevnatimi pokrajinami tu najmanji, saj dosega le 27 %, dele njiv pa je s 25 % najveŁji. Pomembne zemljike kategorije so e travniki z 22 %, sadovnjaki z 11 % in vinogradi s 4 % (ibid.). Znotraj obravnavane pokrajine se pojavlja velika raznolikost kmetijske rabe zemljiŁ: prevladujeta itno-okopa- vinsko-krmni in sadjarski sistem, ki se medsebojno tudi prepletata, od drugih se pojavljajo e itno-oko- pavinski, itno-krmni in okopavinsko-krmni sistem. Med gospodarskimi dejavnostmi so najpomembnej- e prav kmetijske: vinogradnitvo, sadjarstvo in ivi- noreja. Naselja so veŁinoma slemenska in razloena. Dele kmeŁkega prebivalstva leta 1991 je bil 19,8 %, stale ivine pa je znaal 44.364 GV. Haloze so 241 km 2 velika obmejna griŁevnata pokrajina v panonskem delu Slovenije z 12.131 pre- bivalci, gostota znaa 50 preb./km 2 . Lapor sestavlja 70 % povrja, 17,5 % je gline in melja (Preglednice ..., 1995). Niji vzhodni del je vinogradniki, viji zahodni del pa izrazito gozdnat. GriŁevje razŁlenjujejo ozke, v dnu mokrotne doline tevilnih potokov. Skoraj polo- vico povrja (47 %) pokriva gozd, 19 % je travnikov in 14 % panikov. Njiv je 8 % in skoraj toliko tudi pose- bnih kultur (5 % vinogradov in 3 % sadovnjakov). PrevladujoŁ je omiljeni krmni sistem kmetijske rabe zemljiŁ, ki na vzhodu prehaja v okopavinsko-itnega. Leta 1991 je bilo e 24,1 % kmeŁkega prebivalstva, kar je bil eden najveŁjih deleev v Sloveniji. Poleg vinogradnitva je pomembna ivinoreja. Ob zadnjem popisu je bilo ivine 4982 GV. Pokrajinske znaŁilnosti hribovij V raziskavo je bilo vkljuŁenih pet hribovskih po- krajin: Brkini z dolino Reke, Raduljsko hribovje z Mirn- sko dolino, Posavsko hribovje, Pohorje in kofjelo- ko hribovje. Zanje je znaŁilna velika kamninska in podnebna raznolikost. V Brkinih z dolino Reke pre- vladujejo fline kamnine, ki sestavljajo tri Łetrtine povrja. Dele lapornatih kamnin je pomemben e v Raduljskem hribovju in Mirnski dolini, kjer sestavlja 30 % povrja, sicer prevladuje dolomit, ki zavzema veŁ kot polovico 55 % povrja. Na Pohorju 61 % povrja zavzemajo metamorfne kamnine, globoŁni- ne pa 12 %. Bolj raznoliko zgradbo imata Posavsko in kofjeloko hribovje. V prvem je 35 % dolomita, 22 % kremenovega peŁenjaka in konglomerata ter po 10 % glinovca, meljevca in apnenca. V kofjelo- kem hribovju pa je 28 % glinovca in meljevca, 26 % dolomita, 16 % kremenovega peŁenjaka in konglo- merata ter 15 % apnenca. Brkini z dolino Reke so flina pokrajina na pre- hodu iz dinarskega celinskega sveta v primorski svet, velika 342 km 2 , s 16.254 prebivalci in gostoto 47 preb./km 2 . Notranjo raznolikost ji doloŁa hribovje z vzpetinami nad 800 m, v dnu razirjena Ilirskobistri- ka kotlina, ozka Reka dolina, zaŁetni del Jelan- skega podolja ter rodovitni Vremska in Koanska do- lina. Fline kamnine sestavljajo 76% povrja, 17% je apnenca in 7 % gline in melja (Preglednice ..., 1 995). Za pokrajino je zelo znaŁilen stik s sosednjim zakra- 15 Uvod selim svetom, ob katerem je nastala vrsta slepih dolin. Vremska dolina je naa najveŁja slepa dolina. Po- dnebje je precej ostro in ima znaŁilnosti prehoda od sredozemskega k celinskemu. Pozimi se pogosto pojavi uniŁujoŁi led. Glavne dejavnosti so ivinoreja, sadjarstvo, industrija in drobno gospodarstvo. V ze- mljiki rabi prevladuje gozd, njegov dele je 37 %, 26 % je travnikov in 23 % panikov, njiv je le 9 %. (Pre- glednice ..., 1995). ZnaŁilen je izrazit krmni sistem kmetijske rabe tal. KmeŁkega prebivalstva je bilo ob popisu 1991. leta 8 %. Stale ivine je istega leta zna- al 4820 GV. Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino je 378 km 2 velika pokrajina na prehodu iz dinarske v panonsko Slovenijo, v poreŁju Radulje in Mirne. V njej ivi 17.436 prebivalcev, gostota znaa 46 preb./km 2 . V kamninski sestavi prevladuje dolomit (55 %), 15 % je apnenca, v vinorodnem junem delu (Trka gora) pa je najveŁ laporja (30 %) (Preglednice ..., 1995). Gla- vne dejavnosti so ivinoreja, gozdarstvo in vinograd- nitvo. Gozdovi pokrivajo 54 % povrja, 15 % je travni- kov in 16 % njiv. Vinogradov je 3 % in sadovnjakov 2 % od vseh zemljiŁ (Preglednice ..., 1995). Uvelja- vljena sta dva sistema kmetijske rabe tal: omiljeni krmni in okopavinsko-itni. Ob zadnjem popisu 1991. leta je bilo e 17 % kmeŁkega prebivalstva. Redili so 9580 GV ivine. Posavsko hribovje je s 1 1 16 km 2 najveŁja in naj- bolj raznolika obravnavana pokrajina. UvrŁamo jo v makroregijo Predalpsko hribovje. V njej ivi 59.654 prebivalcev, gostota je 53 preb./km 2 . Zanjo je zna- Łilna pestra kamninska sestava. Dolomit (35 %) in apnenec (10 %) prevladujeta zlasti v vijih legah, kre- menov peŁenjak pa v nijih (22 %) (Preglednice ..., 1995). Razpotegnjeni hrbti in podolja potekajo v smeri vzhodzahod, preŁno pa jih sekajo ozke reŁne doline. Glavna kmetijska dejavnost je ivinoreja. Dele gozdov znaa 59 %, travnikov je 17 % in 1 1 % je njiv (Preglednice ..., 1995). Izrazit krmni sistem osrednje- ga dela Posavskega hribovja prehaja na zahodu v omiljeno-krmnega. KmeŁkega prebivalstva je e okoli 10 %, vendar je med zahodnim in osrednjim delom hribovja v deleu velika razlika (zahodni del 15,6 %, osrednji del 3,6 %). Zaradi velikega obsega in notranje raznolikosti pokrajine, sta bili v njej obravnavani dve vzorŁni obmoŁji: ena iz zahodnega in ena iz osre- dnjega dela Posavskega hribovja, ki ju tudi loŁeno prikazujemo na kartah. Stale ivine ob zadnjem po- pisu je bil 26.039 GV. Pohorje je hribovje, ki je bilo v uporabljeni regio- nalizaciji uvrŁeno v makroregijo Predalpsko hribovje. Obsega 743 km 2 , v njej ivi 25.910 prebivalcev, gostota je 35 preb./km 2 . Skoraj dve tretjini povrja v pokrajini tvorijo metamorfne kamnine. Gozdovi za- vzemajo 67 % povrja, travnikov je 11 % in njiv 9 % (Preglednice ..., 1995). Osnovna sistema kmetijske rabe zemljiŁ sta izraziti krmni in omiljeni krmni sistem. Dele kmeŁkega prebivalstva je bil leta 1991 14 %. V pokrajini so redili 13.417 GV ivine. kofjeloko hribovje je 443 km 2 velika pokra- jina v Predalpskem hribovju, s 16.145 prebivalci in gostoto 36 preb./km 2 . V kamninski zgradbi v vijih delih prevladujeta dolomit (26 %) in apnenec (15 %), v podnoju hribovja pa so zastopane predvsem ne- prepustne paleozojske kamnine (glinovec in meljevec 28 %, kremenov peŁenjak in konglomerat 16 %) (Pre- glednice ..., 1995). Glavna kmetijska dejavnost je ivinoreja. Gozdovi zavzemajo 61 % zemljiŁ, 18 % je travnikov in 9 % panikov. Njiv je najmanj med vsemi obravnavanimi pokrajinami, le 6 % (ibid.). Prevladuje izrazit krmni sistem kmetijske rabe zemljiŁ. Dele kmeŁkega prebivalstva je bil leta 1991 12 %. Vse ivine pri zasebnikih je bilo istega leta 10.701 GV. Pokrajinske znaŁilnosti krakih pokrajin V ospredju preuŁevanja sta bili dve kraki pokra- jini iz makroregije Dinarski kras celinske Slovenije: Dobrepolje in Ribniko-KoŁevsko podolje in ena kra- ka pokrajina na prehodu iz dinarskega v panonski svet: Bela krajina. Vse tri povezuje skupna kamnin- ska zgradba, saj prevladuje apnenec (Bela krajina 66,6 %, Dobrepolje 70,9 % in Ribniko-KoŁevsko po- dolje 48 %), manj kot petino povrja sestavlja dolo- mit (Bela krajina 9,6 %, Dobrepolje 20,4 % in Ribni- ko- KoŁevsko podolje 16,4 %), po deleu povrja tretjo skupino pa tvorita glina in melj (Bela krajina 19,9 %, Dobrepolje 8,3 %, Ribniko-KoŁevsko podolje 32,4 %). Skupna jim je zasnovanost v dinarski smeri, od severozahoda k jugovzhodu, povezujoŁe pa so tudi hidrografske znaŁilnosti. Za Ribniko-KoŁevsko podolje, ki lei na sredi med drugima dvema pokra- jinama, je znaŁilna vertikalna bifurkacija. Del voda odteka podzemsko v sosednje Dobrepolje in v izvire Krke, drugi del pa v Belo krajino ter izvire v poreŁju Kolpe. Zaradi prepustnosti krakega sveta in vodo- oskrbnega pomena nekaterih izvirov je e posebej pomembno, kakna so dogajanja v njegovem za- ledju. Bela krajina je nizek kraki ravnik (48,6 % povrja zavzema viinski pas od 100 do 199 m) z zakraselim povrjem in tevilnimi, plitvimi vrtaŁami. Zaradi reliefa je zanjo znaŁilna zaprtost proti ostalim slovenskim pokrajinam. Na zahodu ravnik namreŁ prehaja v Po- ljansko goro, na severu pa v KoŁevski rog in Gorjance. Za njen jugovzhodni in vzhodni del pa je znaŁilna reliefna odprtost in prehod v panonske pokrajine sosednje Hrvake, od koder se v Beli krajini uvelja- vljajo panonske podnebne poteze, kar jo bistveno loŁuje od drugih dveh obravnavanih pokrajin (¨rno- melj ima srednjo letno temperaturo 10,2 C in letno koliŁino padavin 1300 mm, KoŁevje pa 8,4C in 1526 mm padavin). Pokrajina meri 388 km 2 in leta 16 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1991 je v njej ivelo 25.435 prebivalcev, gostota je bila torej 66 preb./km 2 . Gozd zavzema tretjino zem- ljiŁ (33 %), 22 % je panikov in 20 % njiv. Prevladuje omiljeni krmni sistem, ki na vzhodu prehaja v itno- okopavinsko-krmnega. Dele kmeŁkega prebivalstva ob popisu je bil 11,7 % in stale ivine 7096 GV. Dobrepolje je suho krako polje, s 75 km 2 med slovenskimi najveŁje in najbolj naseljeno, saj je leta 1991 na njem ive 3303 prebivalcev, gostota je zna- ala 44 preb./km 2 . Tektonsko zasnovano polje, po- tekajoŁe v dinarski smeri, na zahodu strmo prehaja v Malo goro in na vzhodu bolj postopno v Korinjsko planoto in Suho krajino. Polje, kjer se tretjina povrja uvrŁa v viinski pas od 400 do 499 m, je zaprto tudi s severne in june strani. PrevladujoŁim celin- skim podnebnim potezam se, zlasti v zimskem Łasu, pridrui e toplotni obrat, ki se v slabo prevetreni kotlini obdri dlje Łasa. Zaradi visokega obrobja je znaŁilna e senŁnost pokrajine. Gozdovi pokrivajo 52 % zemljiŁ, 21 % je travnikov in po 1 1 % njiv in pa- nikov (Preglednice ..., 1995). ZnaŁilen je omiljeni krmni sistem kmetijske rabe zemljiŁ. Ob popisu 1991 je bil dele kmetov 10,9 % in stale ivine 2188 GV. Ribniko-KoŁevsko podolje sestavljata pravza- prav dve kraki polji: Ribniko in KoŁevsko, vsako s svojo smerjo odmakanja in e omenjeno vertikalno bifurkacijo. Podolje je z vseh strani zaprto, in sicer z Veliko goro in Goteniko goro na zahodu ter Malo goro in KoŁevsko malo goro na vzhodu. VeŁ kot tri Łetrtine povrja (77,6 %) lei na nadmorski viini od 400 do 499 m. Podnebje je celinsko, v primerjavi s sosednjim Dobrepoljem pa e hladneje in bolj namo- Łeno (KoŁevje ima srednjo letno temperaturo 8,4 C in letno koliŁino padavin 1526 mm), z znaŁilnimi temperaturnimi obrati v dnu podolja. Podolje meri 1 12 km 2 in leta 1991 je v njem ivelo 23.042 prebi- valcev. Polovico je gozdnih zemljiŁ (50 %), 17 % je travnikov, 16 % panikov in 10 % njiv. Izraziti krmni sistem v srednjem delu polja prehaja v omiljenega. Med krakimi pokrajinami je imelo Ribniko-KoŁev- sko podolje ob popisu najmanji dele kmetov in sicer 5,4 %. Stale ivine pri zasebnikih je bil leta 1991 4423 GV. Pomembneja od zasebne ivino- reje pa je bila reja na farmah: reja goveda v Mlaki pri KoŁevju in praiŁereja v Klinji vasi. Uporabljena terminologija Na tem mestu elimo pojasniti le tiste izraze, ki se v tudiji najpogosteje pojavljajo. Poudariti elimo, kako jih pojmujemo in uporabljamo, ker v geografski in drugi literaturi njihova uporaba e ni poenotena. Pokrajina je del zemeljskega povrja, kjer preple- tajoŁe se delovanje njegovih naravnih in drubenih pojavov sestavlja prostorsko enoto, ki se odraa v zna- Łilnem zunanjem videzu. S tem je pokrajina temeljni predmet geografskega preuŁevanja (Kladnik, 1998). Je ozemeljsko sklenjena, zaokroena in omejena celota, za katero je znaŁilna naŁelna enakost vseh prvin in zvez, pri okolju so v ospredju njen biotski vidik in biotske sestavine, pri kulturni pokrajini pa seveda Łlovek. Pokrajina ni le vsota njenih sestavin. Vsaka pokrajina ima svojevrstno sestavo in s tem tudi podobo, ki je posledica medsebojnega uŁinko- vanja njenih naravnih in drubenih sestavin. Njihova prepletenost in souŁinkovanje ustvarjata dinamiŁno pokrajinsko ravnovesje, ki zagotavlja sposobnost regeneracije. Pod vplivom e omenjenih sestavin se pokrajina ves Łas spreminja ali preobraa. Akutno stopnjo preobrazbe pokrajine imenujemo onesnae- nost (Radinja, 1972), govorimo lahko tudi o degradi- rani pokrajini. Agrarna pokrajina je najbolj razirjen tip kul- turne pokrajine, za katerega sta znaŁilni sorazmerno ohranjene lastnosti prvobitne pokrajine ter ureditev za razliŁne naŁine uporabe kmetijskih zemljiŁ, ki po- gojujejo njeno fiziognomsko pestrost. Kmetijstvo ima v procesih pokrajinskega preoblikovanja odloŁilni pomen. Pojem agrarna pokrajina je oji od podeelja. Sopomenka je kmetijska pokrajina (Kladnik, 1998). Vsaka pokrajina s kmetijsko dejavnostjo ima agrarnogeografske znaŁilnosti. Te so mnogovrstne in obsegajo tako naravnogeografske kot tudi drube- nogeografske vidike. Pri vrednotenju agrarne pokra- jine je potrebno njene kmetijske znaŁilnosti vsestran- sko osvetliti, vendar osrednje mesto posveŁamo nji- hovemu funkcijskemu vrednotenju z vidika varstva okolja. Zato tudi ne podajamo sistematiŁnega prikaza vseh agrarnogeografskih znaŁilnosti pokrajine, am- pak le tiste, ki imajo za okoljevarstveni vidik najveŁjo teo. UpraviŁenost tovrstnega izbora so narekovale predhodne raziskave (Rejec Brancelj, 1993). Onesnaenost pokrajine pojmujemo kot motnje v naravnem okolju, ki jih posredno ali neposredno povzroŁa Łlovek s snovmi, ki se pojavljajo na napa- Łnem mestu ob napaŁnem Łasu ter v napaŁnih koli- Łinah in oblikah (Bricelj, 1990). PovzroŁa jo torej Łlovek s svojim nesmotrnim ravnanjem in gospo- darjenjem. S smotrnim ravnanjem v pokrajinsko ravnovesje ne posegamo usodno. Takno smotrno strokovno ravnanje ob poznavanju specifiŁnih znaŁilnosti po- krajine vkljuŁuje tudi varstvo okolja oziroma okolje- varstveni vidik. Varstvo okolja ni potrebno le v de- gradirani pokrajini, ampak v sleherni, ki jo moramo varovati tako, da v njej ne bi prihajalo do navzkrinih situacij. Ne gre le za varovanje z vidika Łloveka, torej ohranjanje tistega, kar je pomembno zanj, ampak za varovanje celotne pokrajine, za vzdrevanje njenega dinamiŁnega ravnovesja nasploh (Radinja, 1974). Kmetija je po Slovarju slovenskega knjinega 17 Uvod jezika (1985) zemljiŁe s hio in gospodarskimi po- slopji in tako jo tudi uporabljam. Po doloŁitvi Statisti- Łnega urada RS so kmetije (kmeŁka gospodarstva) tista gospodinjstva, ki izpolnjujejo enega od nasle- dnjih pogojev: najmanj 10 arov obdelovalnih zemljiŁ ali manj kot 10 arov obdelovalnih zemljiŁ in naj- manj kravo in tele, ali kravo in mlado govedo, ali kravo in dve odrasli drobnici, ali pet odraslih ovac, ali tri odrasle praiŁe, ali tiri odrasle ovce in praiŁe sku- paj, ali 50 kosov odrasle perutnine, ali 20 Łebeljih panjev. ¨e govorimo o evropsko primerljivih kme- tijah, so to kmetije, ki imajo najmanj 1 ha kmetijske zemlje v uporabi ali Łe imajo manj kot 1 ha, tista, ki imajo najmanj 30 arov vinogradov, ali sadovnjakov, ali najmanj 2 glavi velike ivine, ali 1530 arov vino- gradov, ali sadovnjakov, in 1 do 2 GV, ali najmanj 10 arov kmetijske zemlje v uporabi in 90 arov gozda (KovaŁiŁ, 1996). Ker pa na kmetijah ivijo tako kme- tje kot polkmetje in tudi nekmetje, uporabljam za vse, ki obdelujejo zemljo, izraz kmetovalci. Gnojila so organski in mineralni dodatki obde- lovalnim zemljiŁem za vzdrevanje rodovitnosti in poveŁevanje koliŁine kmetijskih pridelkov. Organska gnojila so gnoj, gnojnica, gnojevka, kompost in hu- mus. Mineralna gnojila so pripravljena iz elementov rudnin ali iz meanice, lahko so enokomponentna, meana ali kompleksna. Organska gnojila so naravna mineralna gnojila, katerih nastanek je povezan z ivo naravo: hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica, posuena kri, kostna moka, iztrebki razliŁnih ivali, med katerimi so najbolj znani ptiŁji ob zahodnih obalah tropskega dela June Ame- rike (gvano), ter gnojila rastlinskega izvora, predvsem tako imenovani kompost. Organska gnojila so pona- vadi zelo harmoniŁna, bogata z razliŁnimi potrebnimi kemijskimi elementi, zato je njihova uporaba zelo pri- poroŁljiva, al pa, e posebno pri gojenju poljedelskih monokultur, koliŁinsko omejena (Kladnik, 1998). Gnojevka je vrsta organskega gnojila, ki ga se- stavlja razredŁena meanica velikih koliŁin vode z govejim blatom, urinom in drobnimi delci nastilja. Pri nas se gnojevka uporablja zlasti pri intenzivnem pano-konem gospodarstvu v predalpskem in alp- skem svetu. Gnojevka se razlikuje od gnojnice, teko- Łine, ki se e nepredelana zbira v gnojniŁni jami. Gnojenje z obema je med 15. novembrom in 15. fe- bruarjem, ko rastlinstvo v rasti miruje, prepovedano (Kladnik, 1998, po Leskovku). Mineralna gnojila so snovi, ki se dodajajo prstem za izboljanje rodovitnosti tal, namenjenih za rast kulturnih rastlin. Sestavlja jih eden od treh temeljnih kemijskih elementov (duik, fosfor in kalij) ali pa razliŁne oblike njihovih meanic. VeŁina mineralnih gnojil je danes umetnih, naravna mineralna gnojila pa predstavljajo kalijeve soli, nitrati, ki jih pridobivajo iz sode, fosfati v apnu ter gvano iz ptiŁjih iztrebkov, hlevski gnoj, gnojevka, posuena kri, kostna moka in kompost. V sodobnem, intenzivnem kmetijstvu je s preveliko porabo mineralnih gnojil povezana vrsta problemov: siromaenje naravnega rastja in ivalstva, veŁja obŁutljivost za bolezni in degeneracije, onesna- evanje tekoŁih voda in podtalnice, poveŁana evtro- fikacija ter ruenje ekolokega ravnovesja nasploh (Kladnik, 1998). Sredstva za varstvo rastlin so lahko naravna ali sintetiŁna in se uporabljajo za zatiranje kodljivih organizmov, plevela in bolezni na gojenih rastlinah (Lah, 1995). Naravna sredstva za varstvo rastlin so tista, ki jih ustvarjajo rastline in so strupena za ivali. SintetiŁna ali kemiŁna sredstva za varstvo rastlin pa se delijo na fungicide, herbicide in insekticide. Sonaravno kmetijstvo je tisto, za katerega je znaŁilno opravljanje drubeno ekonomske vloge v harmoniji z okoljem in v takih energetskih razmerah, ki zagotavljajo trajnost kljub stalnim spremembam. V literaturi obstajajo tevilne definicije in poimeno- vanja tovrstnega kmetijstva (Okolje v Sloveniji, 1994; Tajnek, Bavec, 1994). Cilji pa so enaki ali podobni: kar najveŁja vkljuŁitev naravnih procesov, kot so prehranski ciklusi, fiksacija duika, ter razmerja med kodljivci in njihovimi predatorji; zmanjana uporaba tistih mineralnih gnojil, mo- Łnih krmil ter sredstev za varstvo rastlin in ivali, ki najbolj posegajo v okolje in najbolj obremenju- jejo kmetovo in uporabnikovo zdravje; veŁji izkoristek biolokega in genetskega poten- ciala rastlinskih in ivalskih vrst; bolja uskladitev med pridelovalnimi postopki in biofizikalnimi omejitvami tal, z namenom, da se zagotovi dolgoroŁna rodovitnost tal; rentabilna in cenena pridelava hrane ob varova- nju tal, vode, energije in biotiŁnih virov (Tajnek, Bavec, 1994). Takno gospodarno, smotrno in strokovno ravna- nje, v naem primeru kmetovanje, vzdruje dinami- Łno ravnovesje v pokrajini (Radinja, 1974) in v vse faze naŁrtovanja vkljuŁuje tudi okoljevarstveni vidik. Brez njegovega upotevanja prihaja do degradacije kmetijske pokrajine kot celote ali njenih sestavnih delov. Izboljanje kakovosti okolja v kmetijski pokra- jini je mogoŁe le s sonaravno zasnovanimi struktur- nimi spremembami v kmetijstvu, z dvigom splone stopnje okoljske osveŁenosti prebivalstva na pode- elju, z racionalnejo rabo energetskih virov itd. Trajnostni razvoj postavlja za vodilo gospodar- jenja z okoljem le uporabo njenega prirastka v naj- irem pomenu besede, namreŁ ne le prirasti njego- vih ivih sestavin, temveŁ tudi drugih, ki se tako ali drugaŁe obnavljajo. Upotevati je potrebno celotno pokrajinsko dinamiko in posebej dinamiko litogeneze, morfogeneze, pedogeneze, hidrogeneze itd., ne pa le biogeneze (Radinja, 1995). 18 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Agrarna geografija in varstvo okolja V sodobnem svetu so meje med urbanimi in ru- ralnimi podroŁji vedno bolj zabrisane. Obstajajo te- vilni prehodi med obema tipoma, kar je posledica spreminjanja funkcij podeelja. Nekdanja navezanost podeelja na zemljo in odvisnost od nje vedno bolj upada, saj dobiva podeelje znaŁaj bivalnih in rekre- ativnih con ter tevilne druge funkcije. To se odraa tudi v raziskovanju, saj dobiva nekdanja agrarna ge- ografija drugaŁno vsebino. V literaturi prevladuje v grobem loŁevanje na agrarno geografijo, kot geo- grafijo kmetijske proizvodnje in ruralno geografijo, ki obravnava podeelski prostor oz. podeelje in v okviru tega tudi agrarno geografijo. V nadaljevanju bomo pretresli novejo agrarnogeografsko literaturo in po- skuali ugotoviti, katerim problemom bi bilo potre- bno pri preuŁevanju agrarne pokrajine z vidika varstva okolja posvetiti posebno pozornost. V literaturi obstajajo razliŁne definicije agrarne geografije, vsem pa je osrednja toŁka vendarle kme- tijska dejavnost, njene znaŁilnosti, prostorska organi- zacija in preoblikovanje pokrajine pod vplivom kme- tijstva. Posamezne opredelitve se v bistvu medse- bojno dopolnjujejo v zaokroeno celoto. Waibell (po CrkvenŁi, Mali, 1988) pravi, da je agrarna geogra- fija znanost o prostorski ureditvi in prostorski orga- nizaciji kmetijstva, pod katero je miljena naŁrtna obdelava zemlje zaradi pridobivanja rastlinskih in ivalskih proizvodov. Otremba (ibid.) smatra agrarno geografijo kot znanost o tistem delu zemeljske po- vrine, ki je preoblikovan s kmetijstvom in to tako fiziognomsko kot v notranji strukturi. Manshard (ibid.) navaja za nalogo agrarne geografije raziskovanje prostorskih razlik razliŁnih pojavov kmetijstva. Po mnenju Tarranta (1974) razlaga agrarna geografija razliŁnosti med kmetijskim delovanjem v razliŁnih naravnih, socialnih in ekonomskih danostih, in sicer ne samo z opisovanjem teh razlik, ampak tudi z iskanjem bistvenih sestavin in, mogoŁe, zakonov, ki so zanje koristni. Leksikon Geografija Cankarjeve za- lobe (1977) predstavlja agrarno geografijo kot vejo gospodarske geografije, ki raziskuje razvoj kme- tijstva v povezavi z naravnimi viri. CrkvenŁi in Mali (1988) menita, da je agrarna geografija geografija agrarnih prostorov oziroma podroŁij izven okvira mest in mestnih aglomeracij. Vendar je ta definicija po vsebini blija nekaterim definicijam ruralne geo- grafije, saj zaobsega veŁ kot veŁina agrarnogeo- 19 grafskih definicij. Andreae (1977) pravi, da je po- sebna naloga agrarne geografije preuŁevanje tipov oblik gospodarstva v prostorskem sistemu klimat- skih con in to prvenstveno z gospodarskega staliŁa. Vrier (1995) navaja, da je naloga agrarne geografije preuŁevati uŁinke kmetovanja na oblikovanje zemelj- skega povrja (pokrajine, geosfere ali geografskega okolja), upotevajoŁ pri tem razliŁne naravne in dru- bene dejavnike. Agrarna geografija preuŁuje tudi prostorsko razmestitev pojavov ter prostorske zveze in odnose med temi pojavi, saj se iz teh relacij izobli- kujejo novi pojavi in odnosi. Skua tudi pojasniti raz- voj vseh teh pojavov v teku Łasa, bodisi na celotnem zemeljskem povrju ali pa na posameznih obmoŁjih. Vsebinsko smo obdelali est agrarnogeografskih knjig, ki so si dokaj podobne in obravnavajo nasle- dnje vsebinske sklope: teoretska izhodiŁa agrarne geografije, metode dela, organizacijo kmetijske pro- izvodnje, kmetijske sisteme, naravnogeografske in drubenogeografske osnove za kmetijstvo, obseg kmetijske pridelave, ekonomiko kmetijstva in tre- nje, klasifikacijo in regionalizacijo kmetijskih obmoŁij, spremembe v strukturi in razvoju kmetijstva in kme- tijsko politiko. Izmed obravnavanih knjig nekoliko izstopata knjigi Andreaeja (1977) in Newburyja (1986), ki sta bolj svetovno orientirani in posveŁata velik del predstavljanju kmetijskih sistemov irom sveta. Tako Newbury (1986) predstavlja posamezne agrarne oblike skozi primere ljudstev, pokrajin in drav (npr. Bumani v Kalahariju, nabiralci v SV Ma- leziji, viinska ovŁjereja v S Walesu, prerijske farme Lac Verta v SV Saskatchevanu, kolektivno kmetij- stvo izraelskih kibutcev itd.). Andreae (1977) pa ima v ospredju delitev kmetijskih sistemov po klimatskih obmoŁjih sveta (npr. poljedelstvo v tropskem dee- vnem gozdu, v vlani savani, v tropskem viavju itd.). Sick (1986) namenja osrednji del knjige agrarno- geogafskim funkcijam in strukturam, ciljem produk- cije, socialnim strukturam, lastninskim odnosom, delovni sili, velikosti produkcijskih enot, agrarnoso- cialnim sistemom, dvojnosti agrarnega gospodarstva, rabi tal, obremenjevanju okolja, naseljem itd. Tarran- tova (1974) agrarna geografija posveŁa najveŁjo vlo- go metodologiji agrarnega raziskovanja: obravnava lokacijske teorije, pomembne za agrarno geografijo, problematiko zbiranja podatkov, uporabo razliŁnih metod in tehnik, regionalizacijo in klasifikacijo kme- tijske zemlje, rabe tal in kmetijskih pokrajin, preuŁe- vanje problemov posameznih pokrajin, statistiŁne PREGLED NAJPOMEMBNEJE LITERATURE IN VIROV metode pri obravnavi kmetijskih obmoŁij, trenje in zamenjavo kmetijske zemlje. Sistematsko in kom- pleksno je zasnovana tudi agrarna geografija Crkven- Łia in Malia (1988), ki po teoretskih in metodo- lokih izhodiŁih obravnava agrarni prostor, prebi- valstvo, odnos med mestom in agrarnim obmoŁjem, razvoj kmetijstva, naravne osnove, faktorje oblikovanja agrarnih prostorov, agrarne funkcije, strukture, orga- nizacijske strukture, prostorske enote, klasifikacijo in funkcije agrarnega prostora v industrijski drubi. Gilg (1985) navaja, kako se je spreminjala vse- bina ruralnih raziskav v letih 19731981. Leta 1973 je skoraj polovica raziskav (40,6 %) obravnavala kme- tijstvo, sledile so raziskave poselitve (19,7 %), raz- voja in planiranja podeelja (15,7 %) ter prebivalstva (12,0 %). Ostale teme so bile le redko zastopane. Slika se je v letu 1981 spremenila, tako da je razis- kav kmetijstva le e 27,5 %, 19,3 % je raziskav razvoja in planiranja podeelja, 16,5 % poselitve in 15,1 % prebivalstvo. VeŁina navedenih del obravnava fiziognomske in ekonomske vidike agrarne pokrajine, saj so to dela klasiŁne agrarne geografije in jih s tega vidika tudi vrednoti. Ekoloki problematiki se ne posveŁajo, Łe- prav na nekaterih mestih omenjajo npr. probleme z erozijo prsti, zlasti v tropskem pasu, zasoljevanje prsti, probleme z namakanjem, onesnaevanje pod- talnice ipd. Pri pregledovanju literature lahko ugo- tovimo, da obstaja nekakna loŁnica med klasiŁno agrarnogeografsko obravnavo problemov in agrar- noekoloko. Slednja se v veŁji meri pojavlja v okviru pokrajinskoekolokih tudij, ki se posveŁajo tej pro- blematiki. Za razumevanje agrarnoekolokih proble- mov pa je potrebno tako poznavanje agrarne pokra- jine kot tudi kmetijske dejavnosti, Łetudi je objek- tivno potrebno priznati, da se s tem e iri e tako irok spekter obravnave agrarnogeografskih tudij. Toda, Łe ekolokih pojavov in problemov ne ome- njamo, je mono, da jim ne priznavamo veŁjega po- mena, kar pa se je e pokazalo kot slabost. Med novejo geografsko literaturo je e posebej zanimiva knjiga Tivyja (1991) z naslovom Kmetijska ekologija. Obravnava agroekosisteme in njihove energetske znaŁilnosti, znaŁilnosti kulturnih rastlin, agroklimate, znaŁilnosti kultiviranih tal in kroenja hranilnih snovi v agroekosistemih. Poseben pouda- rek namenja kroenju nitratov. Produktivnost kme- tijstva, ivina in primernost zemljiŁ za kmetijstvo so e trije problemi, ki jim Tivy namenja posebna po- glavja v svojem delu. Nato se loti obravnave najpo- membnejih kmetijskih sistemov na svetu, posebej izpostavi intenzivno kmetijstvo in njegovo energet- sko intenzivnost. Energetsko intenzivnost kmetijstva obravnava po posameznih dejavnostih (npr. praiŁe- reja, perutninarstvo, mleŁna ivinoreja, poljedelstvo, meano kmetijstvo itd.). Na koncu dodaja poglavje kmetijstvo in okolje, kjer poudarja znaŁilnost agro- ekosistemov, da ne morejo obstajati kot izolirane, samostojne in trajne enote, ampak je vanje potre- bno nenehno vlagati energijo. Po drugi strani tudi na teh obmoŁjih nastajajo preseni odpadki. Tivy kot najveŁje probleme navaja erozijo prsti, spremembe in modifikacije habitatov, mineralna gnojila, organ- ske odpadke, onesnaenje z nitrati in pesticide. Regionalnega pristopa pri preuŁevanju kmetij- skega obremenjevanja okolja je malo, od pregledane literature je bil e najbolj zastopan v tudijah mad- arskih (Goczan, 1969) in Łekih geografov (Unger- man, 1988), ki so prikazovali razirjenost erozije prsti, dele nutrientov v prsti in vodah, energetske vnose itd. in na osnovi tega izdelali regionalne pri- kaze o obremenjenosti pokrajine zaradi kmetijske dejavnosti. Za taken pristop pa so potrebne redne in sistematiŁne meritve. Problematiko kmetijskega obremenjevanja okolja na nivoju posameznih drav pa je mogoŁe najti tudi v najnovejih atlasih in poro- Łilih Evropske zveze (Lean s sodel., 1990; Stanners, Bourdeau, 1991). Tako se zastavlja vpraanje, na kaken naŁin se lotiti preuŁevanja ekolokih problemov v kmetijski pokrajini. Le ti so tesno povezani z njenimi znaŁil- nostmi. Agrarno preobrazbo je potrebno vrednotiti s pokrajinskega vidika, torej ugotoviti uŁinke te preo- brazbe na pokrajino in tehtati, kaj je pozitivno in kaj negativno. Vse to pa lahko zajamemo s pomoŁjo posrednih in neposrednih rezultatov raziskovanj. Ve- liko tujih del sloni na neposrednih rezultatih razis- kovanj: zlasti pogosto je ugotavljanje onesnaenosti tal z ostanki agrokemiŁnih sredstev, onesnaenosti vode z nutrienti in pesticidi, razirjenost in uporaba agrokemiŁnih sredstev idr. Vendar so te obravnave osredotoŁene obiŁajno na neko oje podroŁje vpliva kmetijstva na okolje, npr. na tekoŁe vode (Solbe, 1986). Kmetijsko obremenjevanje okolja v slovenski literaturi PreuŁevanje kmetijskega obremenjevanja okolja in njegovih posledic v Sloveniji je v zadnjih letih po- gosteje in pri tem se angairajo tevilne stroke, med njimi tudi geografija. V letu 1993 zakljuŁena geografska raziskava je poskuala osvetliti monosti, ki jih ima geograf pri preuŁevanju okoljevarstvenih vidikov kmetijske pokrajine (Rejec Brancelj, 1993). SistematiŁni pre- tres na primeru Koprskega primorja je pokazal, da je tovrstno delo Łasovno in finanŁno zelo zahtevno. Hkrati pa je opozorilo na tista podroŁja raziskovanja, ki so najbolj obetavna za nadaljnje delo. Izkunje so bile uporabljene tudi pri osnutku priŁujoŁe tudije. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, v okviru Katedre za pokrajinsko ekologijo in varstvo 20 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji geografskega okolja, e veŁ let potekajo raziskave, ki skuajo kmetijsko obremenjevanje okolja poja- sniti s pomoŁjo njegove energetske intenzivnosti. Pozornost je bila doslej namenjena energijski inten- zivnosti: kmetovanja posameznih kmetij in njihovih tipov, kmetovanja posameznega naselja npr. RateŁe (Radinja, 1997 a), ¨rna vas in Lipe (Smrekar, 1995), GoriŁe, Letenice in Srednja vas (Urbanc, 1996) ter PoljŁe in Hrae (Stritar, 1996), kmetovanja v katastrski obŁini npr. Spodnjem Braniku (LampiŁ, 1995), kmetovanja v posameznem poreŁju Ljubija in FlorjanŁica (alej, 1997) in pojezerju jezera v aleki dolini (terbenk, 1998), kmetovanja v posamezni pokrajini, npr. Koprsko Primorje, Spodnje Podravje s Prlekijo, alpska Ra- teka pokrajine (Rejec Brancelj, 1993; Radinja, 1996 a; Radinja, 1997 a) in drubenega kmetijstva v Sloveniji (Radinja, 1996 b). Metodoloka enotnost omenjenih raziskav omo- goŁa primerjave, ki so zaradi pokrajinske raznoliko- sti Slovenije e posebej dobrodole. S irjenjem raz- iskav v razliŁne pokrajinske tipe pa je omogoŁeno ugotavljanje tevila stopenj kmetijskega obremenje- vanja in njegovih znaŁilnosti. Med drugimi strokami, ki se ukvarjajo s tovrstni- mi raziskavami, velja poudariti zlasti agronomijo, biologijo in medicino. Natete znanosti se v zadnjem desetletju v veŁji meri posveŁajo preuŁevanjem kme- tijskega obremenjevanja okolja. Kot odgovor na ugo- tovljene probleme okolja so vse pogosteje tenje po veŁanju delea sonaravne in trajnostne kmetijske pri- delave. V nadaljevanju ne navajamo sistematiŁnega pregleda te literature, ampak omenjamo le najpogo- steje vsebinske sklope, ki se v njej pojavljajo, z na- vedbami tipiŁnih del. Agronomska literatura prinaa splone preglede o kmetijskem obremenjevanju okolja (MaŁek, 1988; Lobnik s sodel., 1989; Knauer, 1991), o vplivu agrokemiŁnih postopkov na okolje (MaŁek, Repe, 1987; Mrhar s sodel., 1994), o obre- menjevanju zaradi gnojenja (Duik ..., 1996), duiŁ- nih presekih v slovenskih pokrajinah in na kmetijah (MatiŁiŁ s sodel., 1995 in MatiŁiŁ, 1997) in o onesna- enosti kmetijskih tal (Lobnik s sodel., 1992). Bioloka znanost pa se ukvarja predvsem z vplivom kmetijstva na bioloko raznovrstnost (Kmetijstvo ..., 1996), na kakovost vodotokov (Kakovost voda ..., 1997). Me- dicina v tovrstnih raziskavah preuŁuje zlasti vpliv pesticidov na zdravje prebivalcev (Fazarinc s sodel., 1992, Grukovnjak s sodel., 1993). Pesticidi in nji- hovi negativni uŁinki na fiziŁno in drubeno okolje so bili tudi osrednji v javnosti zelo odmevne knjige Pesticidi ubijalci ivljenja (Komat, 1995), ki pa je v strokovni javnosti vzbudila tevilne polemike. PreuŁevanja agrarnogeografske problematike z vidika varstva okolja bi torej lahko razdelili na tri sklope: 1. poljudnoznanstvene knjige in Łlanki o degrada- cijskih uŁinkih kmetijstva in vplivu na kakovost kmetijskih pridelkov, 2. preuŁevanje degradacije posameznih pokrajin- skih elementov s strani kmetijstva in 3. regionalno zasnovane tudije o oblikah, stopnjah in obsegu degradacije s strani kmetijstva v dolo- Łeni pokrajini. Tako je zasnovana tudi ta tudija. Viri za preuŁevanje kmetijskega obremenjevanja okolja Osrednji vir za pridobitev podatkov o kmetijski dejavnosti je prav gotovo StatistiŁni urad Republike Slovenije. Ob popisu leta 1991 so na vpraanja o kmeŁkem gospodarstvu odgovarjala gospodinjstva, ki so izpolnjevala enega od naslednjih pogojev: najmanj 10 arov obdelovalnih zemljiŁ, ali manj kot 10 arov obdelovalnih zemljiŁ in najmanj kravo in tele ali kravo in mlado govedo, ali kravo in dve od- rasli drobnici, ali pet odraslih ovac, ali tri odrasle praiŁe, ali tiri odrasle ovce in praiŁe skupaj, ali 50 odrasle perutnine, ali 20 Łebeljih panjev. Iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeŁkih gospodarstev leta 1991 je bila izluŁena podatko- vna baza gospodinjstev s kmeŁkim gospodarstvom. Ker je bila ob popisu meja za definiranje kmetije postavljena zelo nizko, vsebuje baza veŁino gospo- dinjstev, ki kmetujejo. Omenjena podatkovna baza je osnova za vzpostavitev registra kmetij, ki zdruuje e razliŁne druge baze: Centralni register prebival- cev, Register teritorialnih enot, baze rejcev ivine, baze zemljikega katastra in republikega zemljike- ga sklada. Ker so bile dosedanje metode zbiranja podatkov o zasebnih kmetijah predrage in nezane- sljive, se je pojavila potreba po novih, ki bi bile hkrati usklajene tudi z zahtevami Evropske zveze. Tako se je v zadnjih letih ravno na podroŁju statistike kme- tijstva precej spremenilo (Orenik s sodel., 1996). Poleti 1997 je bil izveden vzorŁni popis osnovnih zmogljivosti kmetij za 20.000 kmetij po Sloveniji (Orenik s sodel., 1997). Poleg podatkov o kmetovanju v zasebnem sek- torju zbira statistika podatke tudi o kmetijskih podje- tjih in zadrugah, o zemljiŁih, nasadih in posejanih povrinah ter o ivinoreji. Pri koriŁenju tovrstnih po- datkov je najveŁji problem njihova individualnost oz. zaupnost. Ker nas kot geografe zanimajo dogajanja v pokrajini, elimo imeti podatke locirane, se pravi z znanimi koordinatami, da jih lahko kasneje sami zdruujemo, Łesar v primeru kmetijskih podjetij nismo mogli dobiti. Na razpolago so nam bili le 21 Pregled najpomembneje literature in virov Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 22 agregati, kar pa za tokratno raziskavo ni bilo spre- jemljivo. Podobno je bilo s popisnimi podatki iz leta 1991, kjer obstajajo doloŁene skupine podatkov na nivoju naselij, druge pa na nivoju krajevnih skupno- sti ali obŁin. Novi raŁunalniki programi sicer omogo- Łajo kombiniranje razliŁnih podatkovnih zbirk popisa prebivalcev in gospodinjstev v ozemeljsko zaokro- eni enoti, pojavi pa se vpraanje, katere popisne podatke je mogoŁe uporabiti za okoljevarstveno vre- dnotenje kmetijstva. Za poskus smo obdelali popisne podatke iz leta 1991 za pokrajinsko enoto Gorika Brda in pokazalo se je, da vsebuje premalo podatkov za okoljevarstveno vrednotenje: na razpolago so podatki o povrini zemljiŁ, staleu ivine, opremlje- nosti s stroji, o hlevih, jamah za gnojevko, porabljeni koliŁini mineralnih gnojil in zaŁitnih sredstev itd. (Pavlin, Rejec Brancelj, 1996). Drugi vir so podatki Kmetijskega intituta Slove- nije. Za svoje potrebe zbirajo podatke o gospodar- jenju na kmetijah s pomoŁjo analitiŁnega knjigovod- stva na izbranih tipiŁnih kmetijah v Sloveniji (Gliha s sodel., 1980). Spremljanje poteka z namenom analize agrarnopolitiŁnih in obratoslovnih razmer v sloven- skem kmetijstvu. Z njim elijo na konkretnem obratu ugotoviti ekonomske posledice in uŁinke gospodar- jenja. V zadnjem desetletju so, odvisno od sredstev, obdelovali okoli 30 izbranih, za posamezno kmetijsko panogo tipiŁnih, kmetij. Poleg tega imajo podat- kovno zbirko govedi in njihovih lastnikov. Podatke o tevilu govedi imajo za 7786 lastnikov in 40 kmetij- skih podjetij. Zajete so ivali za kontrolo proizvodnje in del ivali za kontrolo porekla. Na BiotehniŁni fakulteti, na Oddelku za zootehni- ko, imajo podatkovno zbirko rejcev koz in ovac z okoli 200 zapisi in rejcev praiŁev z okoli 1000 zapisi. Vsebuje pa le seznam rejcev brez tevila ivine. ¨etrti vir podatkov so podatki Uprave RS za po- speevanje kmetijstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zbirajo knjigovodske podatke za preko 300 kmetij v Sloveniji in jih tudi obdelujejo, vse skupaj z vidika ekonomske uŁinkovitosti kmetij. V ospredju so torej stroki in prihodki na kmetiji in podatke tudi zbirajo izraene le v denarnih enotah (v tolarjih) (Rezultati obdelave ..., 1995). In nazadnje e podatkovna zbirka zemljikega katastra RS, ki vsebuje podatke o lastnikih zemljiŁ, povrini parcel in vrsti rabe. Ker so podatki ifrirani po Registru obmoŁij teritorialnih enot in z Enotno matiŁno tevilko obŁanov, je podatke mogoŁe po- vezovati z ostalimi zbirkami. Problem te podatkovne zbirke je aurnost na najnijem nivoju, torej na ni- voju parcel, ki precej zaostaja za stanjem v pokrajini. Njena uporabnost na nivoju katastrskih obŁin za medsebojne primerjave in primerjave z nekaterimi naravnogeografskimi znaŁilnostmi pokrajin, pa se je e potrdila (Gabrovec, 1994; Gabrovec, Kladnik, 1997). Navedene podatkovne zbirke bi bile pogojno upo- rabne tudi pri okoljevarstvenih raziskavah. Vendar je njihova vzorŁna preuŁitev v letu 1996 pokazala, da bi prihajalo do teav, ko bi razliŁne zbirke prevajali na nivo posameznih pokrajinskih enot in jih med seboj primerjali (Rejec Brancelj, 1996; Pavlin, Rejec Brancelj, 1996). Zato smo se odloŁili, da pripravimo svojo podatkovno zbirko, ki bo zadostila zahtevam, ki smo si jih postavili za okoljevarstveno vrednotenje kmetijske dejavnosti v pokrajini. SistematiŁno zajeti podatki o kmetijskem obremenjevanju v posameznih pokrajinah, ob upotevanju izbranih kriterijev, so nam omogoŁili vpogled v pokrajinske razlike, primerjavo med posameznimi pokrajinami, kot tudi pogled na celoto izbrane problematike. V ospredju raziskave so posredne metode, s katerimi je mogoŁe prikazati okoljevarstveno problematiko kmetijstva v izbrani pokrajini, ki jih dopolnjujejo rezultati neposrednih raziskav. Ker kmetijska raba tal, njen obseg in znaŁilnosti, odloŁilno vplivajo na okoljevarstveno problematiko kmetijstva v doloŁeni pokrajini, smo ji pri obravnavi namenili pomembno mesto. Osrednje mesto je namenjeno glavnim vzrokom degradacije s strani kmetijstva, uporabi mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Zaradi medsebojne primerjave kmetij je bila uporabljena metoda energetske intenzivnosti kmetovanja, ki kae tudi na stopnjo degradacije okolja. Obseg degradacije pa smo poskuali po- kazati z metodo duiŁnih vnosov po posameznih pokrajinah. METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Metodologija raziskovanja tako da je skupno tevilo obdelanih anket 1006 (razlike v tevilu anket med posameznimi pokraji- nami so razvidne iz tabel). Anketni odgovori so bili vneseni v raŁunalniko podatkovno zbirko in obde- lani s programom Excel 5.0. Rezultati obdelav so prikazani tabelariŁno v e omenjenem programu in grafiŁno s pomoŁjo programa FreeHand 8.0. Kot smo e omenili, smo pri izboru 19 vzorŁnih obmoŁij pokrajin uporabili v literaturi e uvelja- vljene tipologije slovenskih geografov (Gams, Oroen, Kladnik, 1995; Vrier, 1994; Drozg, 1995; Ravbar, 1995 b). Naj e enkrat navedemo uporabljene krite- rije: glavni tipi pokrajinskih enot v Sloveniji (ravnine, griŁevje, hribovje, krake pokrajine), gospodarske znaŁilnosti, sistemi kmetijske rabe zemljiŁ, nasel- binski tipi in za vsako vzorŁno obmoŁje drubenogo- spodarsko razliŁna naselja. Tipologija naselij je bila doloŁena s pomoŁjo na- slednjih kazalcev (Ravbar, 1995 b): gibanje prebivalstva v obdobju 1961/91 in v ob- dobju 1981/91, dinamika stanovanjske gradnje v obdobju 1981/91, gostota prebivalstva in delovnih mest, dele dnevnih migrantov od skupnega tevila za- poslenih, dele priseljenega prebivalstva od skupnega te- vila prebivalcev in dele kmeŁkega prebivalstva. Razlikujemo 4 glavne drubenoekonomske tipe naselij, ki jih Ravbar (ibid.) imenuje takole: naselja tipa A, v zgostitvenih obmoŁjih, naselja tipa B, v urbaniziranih obmoŁjih, naselja tipa C, na obmoŁjih stagnirajoŁega po- deelja in naselja tipa D, na obmoŁjih depresivnega pode- elja. Anketirana naselja so izbrana iz vsakega izmed tipov, njihovo tevilo pa izraa zastopanost posame- znih tipov naselij v obravnavani pokrajini. Izbrana so naselja s 100 do 200 prebivalci, ker v slovenski struk- turi prevladujejo (Perko, 1995). V vsaki pokrajini je izbranih 10 drubenogospodarsko razliŁnih naselij. Izjemoma je bilo v tirih pokrajinah veŁ obravnava- nih naselij: na Dravsko-Ptujskem polju in v Sloven- skih goricah, smo kontrolno dodali po pet naselij, kar pomeni 15 naselij in skupno 75 anket na pokra- jino, na Kranjsko-Sorkem polju, kjer smo kontrolno dodali ankete v sedmih naseljih, njihovo skupno te- vilo je 49 in v kofjelokem hribovju, kjer smo kon- trolno dodali e tri naselja in je skupno tevilo anket 55. Zajeti so vsi tipi naselij v pokrajini, njihovo za- stopanost v preuŁevanju pa je, kot smo e omenili, doloŁila struktura vseh naselij v obravnavani pokra- 23 Analiza katastrskih podatkov o rabi zemljiŁ Osnova so bile podatkovne zbirke zemljikega katastra RS za leto 1994 po katastrskih obŁinah in posameznih zemljikih kategorijah (njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, vrt, panik, gozd, moŁvirje, ne- rodovitno, skupna povrina, tevilo parcel) ter lastni- tvu (drubeno, zasebno, skupaj). Ti podatki so bili s pomoŁjo programa IDRISI na Geografskem intitutu ZRC SAZU preraŁunani na nivo pokrajinskih enot, ki so bile uporabljene v tudiji (Preglednice ..., 1995). Kasneje so bili narejeni nadaljnji izraŁuni nekaterih statistiŁnih kazalcev: npr. indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva, indeks podobnosti zemljike rabe in indeks raznolikosti zemljike rabe, ki so bili pred- stavljeni in uporabljeni pri podobni raziskavi v Kopr- skem primorju (Rejec Brancelj, 1993). Anketiranje Regionalne znaŁilnosti glede koliŁine, vrste, naŁi- na rabe in razirjenosti uporabe mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter energetske znaŁilnosti kmetij, smo skuali ugotoviti s pomoŁjo neposre- dnega anketiranja kmetovalcev. Zanimala nas je e struktura obravnavanih kmetij in odnos kmetovalcev do okolja. V ta namen je bila pripravljena anketa. An- ketiranje so izvedli tudentje geografije v letu 1996, ki so si to izbrali za tudentsko prakso, praviloma v svoji domaŁi pokrajini in po predhodnih skupnih pripravah 3 . tudentje so dobili gradivo, ki so ga pred skupnimi pripravami pregledali in se seznanili s po- menom posameznih vpraanj. Nato so dobili ankete, seznam naselij za anketiranje in karte. Bili so opo- zorjeni, da je pri anketiranju nujno potrebno odgo- voriti na vsa vpraanja, v najslabem primeru pa odgovor vsaj opredeliti. Anketiralo je 20 tudentov, vsak tudent je opravil 50 anket in opisal svoje izku- nje pri terenskem delu. V vsaki izmed pokrajin so bile opravljene tudi kontrolne ankete, nekaj anket pa je bilo zaradi nepopolnosti izloŁenih iz obdelave, 3 Pri anketiranju so sodelovali naslednji tudenti: Role Bratec (Gorika Brda), Tanja ¨elepiŁ (Ljubljansko barje), Alenka Fier (Po- horje), Nataa Gostia (Kamnikobistrika ravnina), Tatjana Goro- pevek (Slovenske gorice), Botjan Gril (Haloze), Brigita HabjaniŁ (DravskoPtujsko polje in Slovenske gorice), Simon Kerma (Brkini), Barbara KovaŁiŁ (Kozjansko griŁevje), pela Kumelj (Kranjsko-Sorko polje), Marija LikoviŁ (Posavsko hribovje za- hodni del), Igor Mally (Dravinjske gorice), Vlado PrebiliŁ (Ribniko- KoŁevsko podolje), Primo Rajek (Posavsko hribovje osrednji del), Nataa Ravbar (Raduljsko hribovje in Mirnska dolina), Andreja Ravnihar (kofjeloko hribovje), Barbara Rogina (Bela krajina), Irena Selak (Krko-breika ravnina), Branka ijanec (Dravsko- Ptujsko polje) in Mojca koda (Dobrepolje). Vsem navedenim se za sodelovanje lepo zahvaljujem. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Na osnovi energetskih vnosov in obdelovalnih zemljiŁ je izraŁunana t.i. energetska gostota ali ener- getska intenzivnost kmetovanja na posamezni kme- tiji in kasneje v pokrajini. Energetska intenzivnost kmetij kae tudi na njihov vpliv na okolje. S stopnje- vanjem intenzivnosti kmetovanja se stopnjuje tudi onesnaevanje. Slesser (1975) navaja energetske znaŁilnosti posameznih kmetijskih sistemov po svetu (tabela 2), ki so izhodiŁe tudi za priŁujoŁo tu- dijo. Njegove raziskave v Zahodni Evropi in Ameriki so pokazale, da pri kmetijstvu, kjer energetski vnosi presegajo 15 GJ/ha, prihaja do preobremenjevanja okolja. Tabela 2: Energetski vnosi posameznih kmetijskih sistemov (Sles- ser, 1975). Table 2: Energy inputs of individual agricultural systems (Slesser, 1975). VRSTA KMETIJSTVA ENERGIJA (GJ/ha) andsko kmetijstvo...................................................................................0,2............ hribovska ovŁjereja (kotska)..............................................................0,6............ mejno kmetijstvo.....................................................................................4,0............ pana govedoreja (Nova Zelandija) ....................................................5,0............ meano kmetijstvo v dravah v razvoju.................................. 1215,0............ intenzivno poljedelstvo................................................................1520,0............ krmna ivinoreja ...................................................................................40,0............ predelava alg 1600,0 Tudi v Sloveniji imamo v zadnjih letih e kar nekaj izkuenj z vrednotenjem energetske intenzivnosti kmetij oz. z energijsko gostoto (porabljeno koliŁino energije v kmetijstvu na hektar zemljiŁ). Za sloven- ske kmetije navaja Radinja (1997 b) energijske raz- pone, ki so predstavljeni v tabeli 3. Tabela 3: Tipi kmetij glede na porabljeno koliŁino energije na hektar (Radinja, 1997 b, po Slesserju). Table 3: Types of farms by energy input per hectare (Radinja, 1997 b, after Slesser). TIP KMETIJE GJ/ha primitivne, ekstenzivne............................................................................. do 2 marginalne................................................................................................2 do 5 sodobne niinske.....................................................................................5 do 20 intenzivne................................................................................................20 do 40 izredno intenzivne, industrijske nad 40 Nitratni vnosi e dlje Łasa je znano, da so med najpomembnej- imi onesnaevalci okolja duikove spojine. V pokra- jini so prisotne zaradi populacijskega onesnaevanja (fekalne vode), v zadnjem Łasu pa je v ospredju pre- uŁevanje kmetijskega onesnaevanja z nitrati zaradi reje ivine in uporabe mineralnih gnojil. Tem vpraa- njem posveŁamo tudi v Sloveniji vedno veŁjo pozor- 24 jini. Terensko delo je opravljeno v 210 izbranih nase- ljih in v vsakem nakljuŁno anketiranih pet kmetij (naj- veŁja, najmanja in tri vmesne). Skupaj je anketiranih in vkljuŁenih v obdelave 1006 kmetij (karta 2, str. 1 1). Za priblino enako tevilo anket po pokrajinah smo se odloŁili zaradi monosti kasneje analize va- riance, ki zahteva enako velike vzorce in temelji na povpreŁjih strukture odgovorov. Zanimala nas je na- mreŁ zlasti primerjava med razliŁnimi pokrajinami in pokrajinskimi tipi. Energetska intenzivnost kmetij Pri preuŁevanju energetske intenzivnosti kmetij smo upotevali spodnjo shemo (diagram 2). Upote- vamo le neposredne vnose, ne pa tudi posrednih (npr. vloena delovna moŁ, stroji, nalobe itd.). Ener- getske ekvivalente smo povzeli po UrbanŁevi (1996), ki navajata potrebno koliŁino energije za proizvo- dnjo kmetijskih sredstev (tabela 1). Tabela 1: Energetske vrednosti posameznih Łlenov energetske sestave (Urbanc, 1996). Table 1: Energy values of individual elements of energy structure (Urbanc, 1996). SREDSTVO POTREBNA ENERGIJA V MJ 1 l nafte........................................................................................42,1 ....................... 1 kg sredstev za varstvo rastlin...........................................110,0 ....................... 1 kg duika .................................................................................67,0 ....................... 1 kg uree.....................................................................................34,0 ....................... 1 kwh elektriŁne energije .......................................................14,0 ....................... 1 kg fosforja................................................................................14,0 ....................... 1 kg kalija ......................................................................................9,6 ....................... 1 m 3 gnoja ...............................................................................336,5 ....................... 1 m 3 gnojevke.........................................................................257,8 ....................... 1 kg moŁnih krmil.....................................................................10,8 ....................... 1 l nafte, meanice, bencina..................................................45,8 ....................... 1 l motornega olja, petroleja 45,1 SKUPAJ VNOS MINERALNA GNOJILA ZA¨ITNA SREDSTVA GORIVA SEMENA EL. ENERGIJA DELOVNA SILA OBDELOVALNA POVRINA DONOS PRIDELKI OSTANKI PRIDELAVE SKUPAJ Diagram 2: Letna energetska sestava kmetije (upote- vani so samo neposredni vnosi). Diagram 2: Annual energy structure of a farm (direct inputs only). ZnaŁilnosti kmetijske rabe zemljiŁ 25 nost, saj se je pokazalo, da so zlasti nae aluvialne ravnine s podtalnico zaradi tega precej ogroene. V pretres smo najprej vzeli anketirane kmetije, kjer smo lahko opredelili vnose zaradi reje ivine in uporabe mineralnih gnojil. Pri tem smo upotevali podatke Leskoka (1993) za vnose duika zaradi reje ivine in delee hranil v mineralnih gnojilih za duik iz njih (tabela 4). Po staleu ivine v naseljih ( Popis ..., 1 99 1) in po e omenjenih Leskovkovih (1993) vrednostih smo izraŁunali letno koliŁino duika v ivinskih iztrebkih in sicer v kilogramih na ha za vse pokrajine v Slo- veniji. Tabela 4: Letni vnosi duika z ivalskimi iztrebki za 1 GV (Lesko- ek, 1993). Table 4: Annual input of nitrogen with manure per head of cattle (Leskoek, 1993). VRSTA IVINE kg govedo.......................................................................................................................70 ..................... praiŁi ........................................................................................................................ 85 ..................... kokoi 75 Skupni kazalec kmetijskega obremenjevanja Skupni kazalec kmetijskega obremenjevanja je izraŁunan na osnovi izbranih kazalcev, ki imajo od- loŁujoŁ pomen za kmetijsko obremenjevanje: indeks preobrazbe kmetijskih zemljiŁ, poraba gnoja, gnojevke, mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, tevilo ivine, energetska intenzivnost kmetij in vnos duika. Posamezni kazalci so razvrŁeni z vidika vpliva na kmetijsko obremenjevanje in rangi toŁkovani. Razpon toŁk pri posameznih kazalcih sega od 10 do 40 oz. 50 toŁk. Posamezni kazalci so toŁkovani takole: indeks preobrazbe kmetijskih zemljiŁ: do 30 (10 toŁk), 3145 (20 toŁk), 4660 (30 toŁk), 6175 (40 toŁk), veŁ kot 75 (50 toŁk); poraba gnoja: 14 m 3 /ha (10 toŁk), 59 m 3 /ha (20 toŁk), 1014 m 3 /ha (30 toŁk), 1519 m 3 /ha, veŁ kot 20 m 3 /ha (50 toŁk); poraba gnojevke: do 2 m 3 /ha (10 toŁk), 2,14 m 3 /ha (20 toŁk), 4,15 m 3 /ha (30 toŁk), 5,110 m 3 /ha (40 toŁk), veŁ kot 10 m 3 /ha (50 toŁk); poraba mineralnih gnojil: do 100 kg/ha (10 toŁk), 101200 kg/ha (20 toŁk), 201400 kg/ha (30 toŁk), 401800 kg/ha (40 toŁk); poraba sredstev za varstvo rastlin: do 1 kg/ha (10 toŁk), 1,13 kg/ha (20 toŁk), 3,16 kg/ha (30 toŁk), 6,19 kg/ha (40 toŁk), veŁ kot 9 kg/ha (50 toŁk); tevilo ivine: do 0,5 GV (10 toŁk), 0,61 GV (20 toŁk), 1,11,5 GV (30 toŁk), 1,62 GV (40 toŁk), nad 2 GV (50 toŁk); energetski vnos: do 20 GJ/ha (10 toŁk), 2130 GJ/ha (20 toŁk), 3140 GJ/ha (30 toŁk), 4150 GJ/ha (40 toŁk), do 100 GJ/ha (50 toŁk); poraba duika: do 100 kg/ha (10 toŁk), 101200 kg/ha (20 toŁk), 201400 kg/ha (30 toŁk), veŁ kot 400 kg/ha (40 toŁk); Vrednosti posameznih kazalcev so po pokrajinah setete in deljene s tevilom kazalcev. Ta nova vre- dnost je poimenovana skupni kazalec kmetijskega obremenjevanja. Z njegovo pomoŁjo so pokrajine kasneje razvrŁene v tiri osnovne skupine. Raba zemljiŁ je zaradi videza in razumevanja pokrajinske sestave pomembna raziskovalna tema v geografiji. V njej se zrcalijo uŁinki litoloke zgradbe, nadmorske viine, naklona povrja, zgodovinskih in drubenogeografskih znaŁilnosti pokrajine. Nas zani- ma zlasti njen okoljevarstveni vidik in pomen. V ko- likni meri torej preuŁevanja zemljike rabe poma- gajo osvetliti kmetijsko obremenjevanje? e na za- Łetku smo omenili, da so v ospredju raziskav razpr- eni viri kmetijskega obremenjevanja, tudi ploskovni (Radinja, 1997 b), z drugo besedo posamezne kme- tije. Zanima nas torej razirjenost zemljikih kategorij in njihova sestava. Ta kae na monosti za intenzi- vnost kmetijske pridelave, razmerje med posame- znimi kategorijami pa doloŁa stopnjo intenzivnosti preobrazbe kmetijske pokrajine. Med noveja preuŁevanja rabe naih zemljiŁ po katastrskih in drugih (npr. statistiŁnih) podatkih uvr- Łamo zlasti dela Kladnika (1985), Vrierja (1982), Pavlina (1991), Gabrovca (1994) ter Gabrovca in Kladnika (1997), ki opredeljujejo tudi natanŁnost podatkovnih baz. Tako statistiŁni, kot tudi katastrski podatki odstopajo od stanja v pokrajini, in razlike, odvisno od uporabljenega vira, znaajo od 10 do ZNA¨ILNOSTI KMETIJSKE RABE ZEMLJI¨ 30 %. Analiza katastrskih podatkov za leto 1994 in pregledno za nazaj je, v tekstu in s kartografskimi prilogami, izŁrpno prikazana v dveh prispevkih (Ga- brovec, Kladnik, 1996, 1997). To podatkovno bazo uporablja tudi naa raziskava in dopolnjuje tovrstne terenske izsledke. Osnovna znaŁilnost kmetijskega obremenjeva- nja je torej ploskovnost in kot posledica znaŁilne ze- mljike razdrobljenosti v Sloveniji tudi razprenost. Radinja (1997 b) ugotavlja, da lahko obseg agrarnega obremenjevanja enaŁimo s povrino kmetijskih ze- mljiŁ, e zlasti obdelovalnih. Slovenija se uvrŁa med evropske drave z najmanjima deleema kmetijskih (43 %) in obdelovalnih (32 %) zemljiŁ. Z okoljevar- stvenega vidika lahko to oznaŁimo kot prednost, saj veŁ kot polovico zemljiŁ (54 %) zaseda gozd. Gozdna zemljiŁa se v zadnjih desetletjih poveŁujejo, kar je tudi v evropskih razmerah izjemen proces. To je po- sledica znaŁilne razprene poselitve in naŁina izko- riŁanja zemljiŁ t.i. raztrganosti gozdne odeje. ZaraŁanje kmetijskih zemljiŁ lahko okoljevarstve- no oznaŁimo kot pozitiven proces, saj se s tem zmanjuje neposredno odtekanje padavinske vode, zmanjuje se nevarnost poplav, blaijo se vplivi s sosednjih obdelovalnih zemljiŁ (gozd nudi zavetiŁe ivalim) itd. V zadnjih desetih letih so se pri nas zmanjala kmetijska zemljiŁa za skoraj 10 %, pred- vsem po zaslugi zaraŁanja z gozdom in urbaniza- cije, v dravah Evropske zveze pa le za 4 % (ibid.). Najintenzivneja kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih, zato so to agrar- nemu obremenjevanju najbolj podvrena obmoŁja. V dravah Evropske zveze je dele njiv od vseh kme- tijskih zemljiŁ skoraj 55 %, v Sloveniji pa manj kot 30 % (ibid.). Njive so torej omejene na majhne povr- ine, njihov dele v Sloveniji pa je, poleg Irske, naj- manji med evropskimi dravami. Na prebivalca Slo- venije imamo 0,12 ha njiv, kar predstavlja kritiŁno mejo za zagotovitev prehranske samooskrbe (Gabro- vec, Kladnik, 1997). Skoraj dve tretjini kmetijskih zemljiŁ zavzemajo travniki in paniki, ki so okolje- varstveno ugodneja oblika rabe zemljiŁ, saj ne zahtevajo toliknih energetskih in snovnih vnosov za njihovo ohranjanje. V dravah Evropske zveze je dele travnikih zemljiŁ od kmetijskih le tretjinski. Najugodneja obmoŁja za intenzivno poljedelsko pridelavo v Sloveniji so ravnine in griŁevja v Panon- skem svetu in druga manja sklenjena obmoŁja na dnu kotlin in ravnin. V niinah je veŁ kot Łetrtina kmetijskih zemljiŁ 28 %, kar 72 % kmetijskih ze- mljiŁ pa je v predelih s slabimi naravnimi razme- rami: griŁevnato-hribovska 28 %, gorsko-viinska 21 %, kraka 13 %, in druga obmoŁja 10 %. Med zemljikimi kategorijami na ravninah zavzemajo njive 40 % od vsega ozemlja, gozd pa 20 %. Obratno je v hribovskih in krakih obmoŁjih, kjer je njiv okoli 8 % in gozda skoraj 60 % (Gabrovec, Kladnik, 1997). Po ravninah in na dnu kotlin je agrarno obremenjevanje najveŁje, vendar ta obmoŁja zavzemajo le desetino slovenskega ozemlja (Perko, 1991) in njivskih zemljiŁ leta 1995 11,6 % od skupne povrine (StatistiŁni letopis, 1996). Kljub temu pa vidimo, da na ravninah obremenjevanje ponekod e dobiva lokalne (one- snaenje vodnega vira v Skorbi) in regionalne razse- nosti (npr. Dravsko-Ptujsko polje in Pomurje, one- snaenje podtalnice). Zemljiko sestavo obravnavanih pokrajin in kmetij nam prikazujeta karta 3 in diagram 3. NajveŁ obdelovalnih zemljiŁ je v ravninskih (63 %) in gri- Łevnatih pokrajinah (65 %), kjer v povpreŁju njihov dele znaa okoli dve tretjini. NajveŁji dele obdelo- valnih zemljiŁ imajo kmetije na Dravsko-Ptujskem polju (79 %), Krko-Breiki ravnini (73 %), med gri- Łevji pa v Gorikih Brdih (73 %) in na Kozjanskem griŁevju (71 %). Najmanji dele obdelovalnih zemljiŁ imajo kmetije na Kamnikobistriki ravnini (50 %) in Kranjsko-Sorkem polju (53 %) med ravninami ter v Halozah med griŁevji (53 %). Kot lahko vidimo, je tako v ravninskih kot tudi v griŁevnatih pokrajinah obdelovalnih zemljiŁ, in s tem zemljiŁ s kmetijskim obremenjevanjem, veŁ kot polovica, v Panonskem sve- tu pa tudi veŁ kot tri Łetrtine. Med njimi je najveŁ njiv. Na kmetijah v hribovskih pokrajinah je dele ob- delovalnih zemljiŁ precej manji (43 %), izjemoma pa se, zaradi ugodnih naravnih razmer, povzpne do polovice, npr. na Pohorju (52 %) in v Mirnski dolini ter Raduljskem hribovju (55 %). Podobne so razmere tudi v krakih pokrajinah s tretjinskim deleem obdeloval- nih zemljiŁ. Med njimi po rodovitnosti izstopa Bela krajina s 55 % deleem. PrevladujoŁi zemljiki katego- riji med obdelovalnimi zemljiŁi sta travniki in paniki. Kot smo e omenili, je najveŁje agrarno obreme- njevanje na njivah, v vinogradih in sadovnjakih. Ven- dar so njive glede na dele v zemljiki sestavi najpo- membneje. Na ravninskih kmetijah zavzemajo 32 % od vseh in veŁ kot polovico od obdelovalnih zemljiŁ (na Dravsko-Ptujskem polju 70 %, na Krko-Breiki ravnini 51 %, v drugih ravninskih pokrajinah pa manj kot polovico). Sorazmerno velik je dele njiv tudi v gri- Łevju, saj v povpreŁju znaa tretjino (v Slovenskih go- ricah skoraj polovico 47 %). Med anketiranimi kme- tijami v hribovju in krakih pokrajinah je znaal dele njiv v obdelovalnih zemljiŁih tretjino in polovico. V deleih travnikov med obravnavanimi pokrajin- skimi tipi ni toliknih razlik kot pri njivah. Travniki za- vzemajo v povpreŁju petino do Łetrtino vseh ze- mljiŁ, njihov dele je v griŁevju le nekoliko veŁji kot drugod. NajveŁji dele travnikov je na kmetijah v hribovitih in krakih pokrajinah, kjer jih je od vseh obdelovalnih zemljiŁ polovica do dve tretjini. V gri- Łevju imajo kmetije e polovico zemljiŁ v travniki rabi. Med ravninskimi pokrajinami izstopajo kmetije na Ljubljanskem barju z 61 % deleem travnikov med obdelovalnimi zemljiŁi. Velik dele travnikov je po- 26 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji ZnaŁilnosti kmetijske rabe zemljiŁ 27 sledica svojstvenih naravnih razmer v Sloveniji, kjer med reliefnimi enotami prevladuje hribovski svet s 46 %, velik pa je tudi dele griŁevij s 34 % (Perko, 1991). Velik dele travinja tako panikov kot tra- vnikov (63 %), ki je znaŁilen za slovensko kmetijstvo in je dvakrat veŁji od povpreŁja drav Evropske zveze (Erjavec s sodel., 1997), lahko z okoljevarstvenega vidika oznaŁimo kot prednost. Omenjena zemljiŁa so, kot bomo videli, energetsko in snovno bistveno manj obremenjena od njivskih. PovpreŁna letna po- raba mineralnih gnojil na njivah analiziranih kmetij je bila 450 kg/ha, na travnikih pa skoraj dvakrat manja 237 kg/ha. Vinogradi so najbolje zastopani v griŁevnatih po- krajinah, kjer njihov dele znaa 45 % vseh zemljiŁ. Absolutna izjema so Gorika Brda, kjer je dele vinogradov 44,7 % in kae na izrazito usmerjenost pridelovanja. V ravninah zavzemajo vinogradi veŁji dele le v Krko-Breiki ravnini (4,4 %), v hribovju v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju (3,0 %) in na Pohorju (3,2 %) ter med krakimi pokrajinami v Beli krajini 2,2 % vseh zemljiŁ. Podobno je s sadovnjaki, saj so njihovi delei naj- veŁji v griŁevju in hribovju. NajveŁji dele sadovnja- kov je v Gorikih Brdih in sicer 10,4 % vseh zemljiŁ. Med ravninami je izjema e Krko-Breika ravnina z 2,4 % sadovnjakov od vseh zemljiŁ. Dele gozda je najmanji v ravninskih in griŁe- vnatih pokrajinah. V slednjih znaa Łetrtino do tre- tjino od vseh zemljiŁ. Med ravninskimi pokrajinami izstopajo kmetije na Kamnikobistriki ravnini s 50 % deleem in na Kranjsko-Sorkem polju s 44 %. Naj- veŁ gozdnih zemljiŁ imajo kmetije v hribovskih in krakih pokrajinah, kjer zasedajo veŁ kot tretjino ali v polovici primerov tudi veŁ kot polovico vseh ze- mljiŁ. NajveŁji dele gozda imajo kmetije v nasle- dnjih obravnavanih pokrajinah: v kofjelokem hri- bovju 67 %, v osrednjem delu Posavskega hribovja in v Dobrepolju pa 57 %. Velik dele gozdnih zemljiŁ lahko, kot smo e omenili, oznaŁimo okoljevarstveno kot prednost, saj gozd blai vplive s sosednjih inten- zivneje obdelanih zemljiŁ. Spodbuja tevilŁnost in raznolikost rastlinstva in ivalstva ter tako prispeva k pokrajinski pestrosti, ki je okoljevarstveno ugodnej- a od sodobne, preteno monokulturne kmetijske pokrajine. Gozd se od kulturne pokrajine razlikuje po veliki koliŁini rastlinske snovi in bogati notranji struk- turi (Anko, 1983). KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % gozd vrtovi paniki sadovnjaki vinogradi travniki njive Diagram 3: Zemljika sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 3: Land structure of studied households by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Ljubljansko barje Pohorje Dravinjske gorice Haloze Slovenske gorice DravskoPtujsko polje Kozjansko griŁevje KrkoBreika ravnina Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Posavsko hribovje (osrednji del) Dobrepolje Posavsko hribovje (zahodni del) Ribniko KoŁevsko podolje Bela krajina Kamnikobistrika ravnina Kranjsko Sorko polje Gorika Brda Brkini kofjeloko hribovje skupno 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 16 17 18 19 9 9 13 10 12 4 5 10 14 vinogradi sadovnjaki paniki vrtovi njive travniki gozdovi Zemljika sestava do 1000 veŁ kot 1000 Velikost anketiranih posesti v ha do 400 do 900 do 800 do 700 do 600 do 500 12.903 (vzorec) Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 28 Karta 3: Zemljika sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996. Map 3: Land structure of studied households by regions in 1996. ZnaŁilnosti kmetijske rabe zemljiŁ Diagram 4: Primerjava delea zemljike rabe na vzorŁnih kmetijah in v obravnavanih pokrajinah. (1 = njiva, 2 = travnik, 3 = vinograd, 4 = sadovnjak, 5 = panik, 6 = gozd, = anketirano gospodinjstvo, = povpreŁje za pokrajino). 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 DRAVINJSKE GORICE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 GORIKA BRDA 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 KOZJANSKO GRI¨EVJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 SLOVENSKE GORICE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 HALOZE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 BRKINI 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 MIRNSKA DOLINA 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 POSAVSKO HRIBOVJE OSREDNJI DEL 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 POSAVSKO HRIBOVJE ZAHODNI DEL 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 POHORJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 SKOFJELOKO HRIBOVJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 DOBREPOLJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 RIBNISKO-KO¨EVSKO PODOLJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 BELA KRAJINA 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 SKUPNO KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 KRANJSKO-SORKO POLJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 KRKO-BREZIKA RAVNINA 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 LJUBLJANSKO BARJE 0 10 20 30 40 50 60 70 123456 Diagram 4: Comparison of land-use percentages on sample farms and in studied regions. (1 = field, 2 = meadow, 3 = vineyard, 4 = orchard, 5 = pasture, 6 = wood, = studied household, = regional average). 29 Da bi ugotovili reprezentativnost vzorŁnih kmetij glede rabe zemljiŁ, smo jih primerjali z zemljiko ra- bo v pokrajini, dobljeno iz podatkov po pripadajoŁih katastrskih obŁinah. Rezultate prikazuje diagram 4. Ugotovimo lahko, da so dobljeni podatki na vzorŁnih kmetijah primerljivi s podatki za pokrajino na osnovi katastra. Le 5 % je podatkov, kjer je razlika v deleu zemljikih kategorij po anketi in po katastru veŁja od 10 %. Tudi razlika med evidencami uradnih ustanov (statistika, kataster) je praviloma veŁja. Primerjavo med podatki smo naredili zato, ker je ravno zemlji- ka raba osnova za kasneje raŁunanje gostot in dru- gih kazalcev intenzivnosti kmetijstva, ki bo osnova za okoljevarstveno vrednotenje. Polovica razhajanj v deleih gre na raŁun gozdnih zemljiŁ, ki jih je veŁ kot v zajetem vzorcu v naslednjih pokrajinah: Haloze, Mirnska dolina, Pohorje in Ribniko-KoŁevsko po- dolje. VeŁji dele gozdnih zemljiŁ pa smo zajeli na Kamnikobistriki ravnini in na Ljubljanskem barju. V Ribniko-KoŁevskem podolju in v Kozjanskem gri- Łevju smo zajeli v vzorec nekoliko preveŁ travnikov in na Ljubljanskem barju premalo. Na Dravsko-Ptuj- skem polju in v Beli krajini smo zajeli nekoliko preveŁ njiv in v Gorikih Brdih za veŁ kot petino veŁ vino- 30 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji gradov. Kot smo e omenili, je veŁina razlik manjih od 10 %, do neke mere je to posledica razliŁnih let zajema (anketa 1996 in 1997, kataster 1994) in tudi dejanskih sprememb v pokrajini. V Gorikih Brdih smo na primer na terenu opazovali urejanje tevilnih novih vinogradov med letoma 1995 in 1996. Po rabi tal je izraŁunan t.i. indeks kmetijske pre- obrazbe okolja (Rejec Brancelj, 1993). Ta pomaga oceniti intenzivnost preobrazbe zemljike rabe gle- de na vloeno delo. Posamezne vrste rabe najprej prevedemo na skupni imenovalec s pomoŁjo ornih ekvivalentov. Metoda jemlje za izhodiŁe njive, druge kategorije pa z njimi primerja (njiva ima faktor 1, sa- dovnjak 1,2, vinograd 2,5, vrt 2,5, travnik 0,4, panik 0,1 in gozd 0,15). Skupno tevilo ornih ekvivalentov nato primerjamo s skupno povrino. Ker je obseg dela pri sodobnem kmetijstvu navadno povezan z upora- bo strojev in agrokemiŁnih sredstev, tako lahko po- sredno sklepamo na preobrazbo pokrajine zaradi kmetijstva, tudi z okoljevarstvenega vidika. Indeks je zasnovan na znaŁilnostih rabe tal in kae torej poten- cialni obseg oziroma razsenosti preobrazbe, ne pa dejanske stopnje intenzivnosti kmetijske preobrazbe. V diagramu 5 so prikazane njegove vrednosti za KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 01 02 03 04 05 06 07 08 09 01 0 0 indeks preobrazbe krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine Diagram 5: Kazalec preobrazbe okolja zaradi kmetijske rabe zemljiŁ leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 5: Indicator of environmental transformation caused by agriculture land use in 1996 (source: IG survey, 1996). ZnaŁilnosti kmetijske rabe zemljiŁ 31 mljike rabe smo izraŁunali z Bray-Curtisovim indek- som in jo prikazali v drevesu zdruevanja (diagram 6). Obravnavane pokrajine se razvrstijo v dve glavni sku- pini, tretja pa ima posebne znaŁilnosti. Odstopanje se je pojavilo pri dveh pokrajinah. Gorika Brda se razlikujejo predvsem po velikem deleu vinogradni- kih zemljiŁ, kofjeloko hribovje pa zaradi visoke- ga delea gozda. V prvo skupino so se uvrstile vse tri krake pokrajine (Dobrepolje, Ribniko-KoŁevsko podolje, Bela krajina), tri ravninske (Kamnikobi- strika ravnina, Ljubljansko barje, Dravsko-Ptujsko polje) in dve hriboviti pokrajini (Brkini, Posavsko hribovje zahodni del). V drugi skupini so griŁe- vnate pokrajine z izjemo Gorikih Brd (Dravinjske gorice, Kozjansko griŁevje, Slovenske gorice in Haloze) in poleg njih e tri hribovite (Raduljsko hri- bovje z Mirnsko dolino, Posavsko hribovje osrednji del in Pohorje), in dve ravninski (Kranjsko-Sorko polje in Krko-Breika ravnina). GriŁevnate pokrajine tvorijo tudi podskupino s podobno zemljiko rabo, ker imajo zelo podobne naravne znaŁilnosti in dru- beni razvoj. PriŁakovana podobnost zemljike rabe znotraj posameznih pokrajinskih enot se najbolj kae pri krakih in griŁevnatih pokrajinah. Zemljika raba je osnova za nadaljnje okoljsko vrednotenje kmetijstva. Njena analiza na anketiranih kmetijah, kot tudi primerjave s celotno Slovenijo in drugimi dravami Evropske zveze, ne kaejo, da bi bila ta glavni vzrok za kmetijsko obremenjevanje okolja. Dele njiv v strukturi rabe je, z izjemo ravnin in griŁevij, majhen in tu se odvija najintenzivneje pridelovanje. Majhen je tudi dele trajnih nasadov, ki podobno kot njive zahtevajo intenzivno pridelavo. Dve tretjini kmetijskih zemljiŁ pa zavzemajo travnika zemljiŁa, kjer je za veŁji pridelek potrebno gnojenje. Z okoljevarstvenega vidika znaŁilnosti rabe zemljiŁ, z izjemo ravninskih in krakih predelov, ne moremo oznaŁiti kot problematiŁne. posamezne pokrajine. Najvije so v griŁevnatih po- krajinah, kjer se vrednosti gibljejo od 48,4 v Halozah do 139,5 v Gorikih Brdih, medtem ko je povpreŁje za pokrajine v griŁevju 73,5. Gorika Brda med gri- Łevnatimi pokrajinami moŁno izstopajo, kar je posle- dica visokega delea vinogradov, ki na anketiranih kmetijah dosega 45 % vseh zemljiŁ. To po drugi stra- ni pomeni, da vinogradnika raba v pokrajini tudi moŁno prevladuje nad drugimi kategorijami. V ra- vninskih pokrajinah je povpreŁje 52,8, razpon pa je od 38,5 na Kamnikobistriki ravnini do 70,3 na Dravsko-Ptujskem polju. To z indeksom 70,3 in Krko- Breika ravnina z indeksom 66,4 izkazujeta najve- Łjo preobrazbo, ki je posledica visokega delea njiv- skih zemljiŁ (56 % in 37 % njiv od vseh zemljiŁ). Hribovske in krake pokrajine so si po indeksu pre- obrazbe blizu, saj znaa ta v hribovju 37,9 in na krasu 39,3. Med hribovskimi pokrajinami imata naj- veŁji indeks Pohorje 48,5 % ter Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino 52,6 % zaradi visokega delea njivskih zemljiŁ (20 % in 27 %). Med krakimi pokra- jinami izstopa Bela Krajina z indeksom 57 in visokim deleem njiv 36 %. IzraŁunani indeks kae poten- cialni obseg oziroma razsenosti preobrazbe, ne pa tudi dejanske stopnje, ki je odvisna npr. e od kme- tijskih kultur, uporabe naravnih in mineralnih gnojil ter sredstev za varstvo rastlin. S tem pojasnimo tudi veŁji indeks v griŁevju kot v ravninah. GriŁevnate pokrajine imajo sicer nekoliko manji dele njiv, vendar je preobrazbeni indeks veŁji zaradi vinogradnikih in sadjarskih kultur, ki zahtevajo za vzdrevanje veŁ vloenega dela in sredstev. Z okolje- varstvenega vidika smo torej priŁakovali, da so po- krajine z veŁjim indeksom preobrazbe tudi najbolj obremenjene, kar so dodatne analize tudi potrdile. Dalje nas je zanimalo, kakna je podobnost zemlji- ke rabe v obravnavanih pokrajinah zaradi sklepanja na podobno stopnjo obremenjevanja. Podobnost ze- Diagram 6: Podobnost zemljike rabe v obravnavanih pokrajinah. Diagram 6: Similarity of land use in studied regions. KOFJELOKO HRIBOVJE KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA DOBREPOLJE POSAVSKO HRIBOVJE (ZAHODNI DEL) BRKINI RIBNIKO KO¨EVSKO PODOLJE LJUBLJANSKO BARJE BELA KRAJINA DRAVSKO PTUJSKO POLJE KRANJSKO SORKO POLJE POHORJE POSAVSKO HRIBOVJE (OSREDNJI DEL) DRAVINJSKE GORICE KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE KRKO BREIKA RAVNINA GORIKA BRDA MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE 0,40 0,30 0,20 0,10 0,0 Kot smo e omenili, smo z anketo zajeli 1006 go- spodinjstev v 19 izbranih kmetijskih pokrajinah. V poglavju elimo prikazati, kakni sta sestava in zna- Łilnosti teh kmetij. Osvetliti jih elimo z vidika repre- zentativnosti za Slovenijo in pokazati, kako posame- zne strukturne znaŁilnosti lahko vplivajo na odnos kmetovalcev do okolja. Dosedanje izkunje so namreŁ pokazale, da je pri odloŁanju o naŁinu kmetovanja in ravnanju v pokrajini na sploh pomembna razlika med posameznimi drubeno-gospodarskimi skupinami (Rejec Brancelj, 1993; pes, 1994). Drubeno-gospodarska sestava gospodinjstev Drubeno-gospodarsko sestavo anketiranih go- spodinjstev smo doloŁali na osnovi aktivnih Łlanov, ki delajo v kmetijstvu (KovaŁiŁ, 1996). Med Łista kmeŁka gospodinjstva smo uvrstili tista, kjer vsi ak- tivni Łlani delajo samo v kmetijstvu. Kmetija je torej edini vir dohodka. Meano drubeno-gospodarsko sestavo imajo gospodinjstva, kjer v kmetijstvu dela najmanj en aktivni Łlan in najmanj en zunaj kmetije. Gospodinjstva s kmeŁkim gospodarstvom, kjer so vsi aktivni Łlani zaposleni zunaj kmetije, pa smo poi- menovali nekmeŁka gospodinjstva ali tudi dopolnil- ne kmetije. Ob popisu 1991 je bilo v Sloveniji okoli 156.000 gospodinjstev s kmeŁkim gospodarstvom kmetij, opredeljenih na osnovi kriterijev, ki smo jih navedli v poglavju o virih za preuŁevanje kmetijskega obreme- njevanja okolja. Omenjeno tevilo je zaradi nizkega zemljikega in ivinskega praga doivelo tevilne kri- tike. KovaŁiŁ (1996) je s spremenjenimi kriteriji izde- lal oceno, ki je evropsko primerljiva in temelji na proizvodni sposobnosti kmetij, in sicer, da je v Slo- veniji nekaj veŁ kot 111.000 kmetij. V svoji razpravi navaja, da je v Sloveniji med kmetijami 21,3 % Łistih, 49,8 % meanih, 19,2 % dopolnilnih in 9,7 % ostare- lih. Meane kmetije uporabljajo skoraj 50 % kmetij- skih zemljiŁ in so tudi gospodarsko najbolj vitalne. Z anketiranjem smo v obravnavo glede na vir dohodka zajeli 26 % Łistih kmeŁkih gospodinjstev, 53 % meanih in 21 % nekmeŁkih oz. dopolnilnih go- spodinjstev s kmeŁkim gospodarstvom (diagram 7). V okviru drubeno-gospodarske sestave ostarela go- spodinjstva niso posebej obravnavana, vendar je iz starostne sestave (diagram 8) razvidno, da je taknih 8 %. Ta gospodinjstva so povzroŁila nekoliko poveŁan dele drugih razredov v drubeno-gospodarski se- stavi. Zajetih je 5 % veŁ Łistih kmeŁkih gospodinjstev, 3 % veŁ meanih in 2 % veŁ nekmeŁkih. Vendar lahko reprezentativnost anketiranih gospodinjstev, glede na korigirano celoto, oznaŁimo kot dobro. NajveŁji dele Łistih kmeŁkih gospodinjstev smo zajeli v hribovju, saj je na Pohorju znaal 42 %. Vendar je bila to izjema med hribovskimi pokrajinami, kjer je bilo povpreŁje 22 %, dele se je drugje gibal od 12 % v Posavskem hribovju do 30 % v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju. GriŁevnate pokrajine so imele v celoti vzeto najveŁji dele (34 %) Łistih gospodinj- stev, v razponu med 29 % v Slovenskih goricah in 38 % v Dravinjskih goricah. Tudi KovaŁiŁ (ibid.) navaja, da je dele Łistih kmetij pomembno veŁji v gorsko- viinskih obmoŁjih. V ravninskih pokrajinah je dele Łistih kmeŁkih gospodinjstev obsegal 24 % na Lju- bljanskem barju in 32 % na DravskoPtujskem polju. PovpreŁje Łistih kmetij na ravninah je bilo 27 %. NajveŁje razlike (petkratne) v deleu Łistih kmeŁkih gospodinjstev smo zabeleili v krakih pokrajinah, in sicer 6 % v Dobrepolju in 32 % v Ribniko-KoŁevskem podolju, povpreŁje za krake pokrajine je znaalo 21 %. Na krakih obmoŁjih je po KovaŁiŁu (ibid.) dele Łistih kmetij izrazito manji od povpreŁja in dele dopolnilnih in ostarelih kmetij pomembno veŁji. To se je pokazalo tudi pri naem vzorcu. Meane kmetije glede na vir dohodka v vzorcu prevladujejo, saj znaa njihov dele 53 %. V ravnin- skih pokrajinah je njihov dele v povpreŁju naj- manji (51 %), od 36 % na Krko-Breiki ravnini do 70 % na Kamnikobistriki ravnini. Najmanji dele meanih kmetij v griŁevju imajo Gorika Brda 39 % in najveŁji Dravinjske gorice 62 %, povpreŁje za gri- Łevje je 54 % in enako velja tudi za hribovite pokra- jine. Vendar so med njimi skoraj tirikratne razlike, saj je dele meanih gospodinjstev v Brkinih 22 % in v kofjelokem hribovju 82 %. Velike so razlike tudi med tremi krakimi pokrajinami, saj je v Dobrepolju meanih gospodinjstev 22 %, v Ribniko-KoŁevskem podolju in Beli krajini pa 68 %, povpreŁje znaa 53 %. Dopolnilnih oz. nekmeŁkih gospodinjstev, zajetih v anketo, je skoraj petina. NajveŁ taknih gospo- dinjstev je bilo v krakih pokrajinah 26 %, v Dobre- polju npr. 72 %. V hribovskih pokrajinah in na ravni- nah je bil dele skoraj enak 23 oz. 22 %. Najmanji dele dopolnilnih kmetij je bil v griŁevnatih pokraji- nah 12 %. Pri deleu dopolnilnih kmetij so najveŁje razlike med posameznimi pokrajinami, saj v dveh pokrajinah Dravinjskih goricah in Ribniko-KoŁev- skem podolju v vzorcu taknih kmetij nismo imeli. 32 STRUKTURNE ZNA¨ILNOSTI OBRAVNAVANIH KMETIJ Strukturne znaŁilnosti obravnavanih kmetij Kranjsko-Sorko polje (27 %) ter Haloze in Bela kra- jina z 28 %. Gospodinjstev z mlado starostno sestavo je bilo najveŁ v griŁevju, kjer je povpreŁje znaalo 25 %, raz- pon pa je segal od 16 % v Kozjanskem griŁevju do 40 % v Slovenskih goricah. V hribovju je bilo 20 % gospodinjstev z mlado starostno sestavo, in sicer od 12 % v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju do 40 % v zahodnem delu Posavskega hribovja. Dele mladih gospodinjstev v ravninah je znaal 17 %, najmanj taknih kmetij, 8 %, je bilo na Krko-Breiki ravnini in najveŁ na Ljubljanskem barju (24 %). V krakih pokrajinah je bilo mladih gospodinjstev od 10 % v Beli krajini do 14 % v Dobrepolju. Gospodinjstev z zrelo starostno sestavo je bilo v celotnem vzorcu 14 %, pogosteja so bila v ravninah (16 %) in v hribovju (15 %). Med ravninskimi pokra- jinami izstopa Krko-Breika ravnina, kjer tovrstnih gospodinjstev ni bilo. NajveŁ pa jih je bilo na Ljubljan- skem barju, in sicer 37 %, kar je najveŁji dele zrelih gospodinjstev med vsemi obravnavanimi pokraji- nami. V Mirnski dolini in Raduljskem hribovju je bilo zrelih gospodinjstev 8 % in v hribovju najveŁ v kofje- 33 KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine meana Łista kmeŁka nekmeŁka Diagram 7: Drubeno-gospodarska sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 7: Socioeconomic structure of studied households by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Starostna sestava gospodinjstev Starostna struktura slovenskih kmetij je, kot na- vaja KovaŁiŁ (1996), neugodna in se je v zadnjem desetletju e poslabala. Indeks staranja, ki je bil 1981. leta 78, se je do 1991. leta poveŁal na 85, za evropsko primerljive kmetije pa znaa celo 89. Akti- vna kmeŁka populacija se, kot navaja e omenjeni avtor, nezadrno stara. Demografsko bolj vitalne so kmetije, ki kombinirajo vire dohodka. V preuŁevanem vzorcu je bilo najveŁ, slaba polovica (diagram 8), generacijskih gospodinjstev s starostnimi skupinami Łlanov 019 let, 2059 let in 60 in veŁ let. Gospodinjstev z mlado starostno se- stavo (019 let, 2059 let) je bila petina in skoraj toliko tudi starajoŁih se gospodinjstev (2059 let in 60 in veŁ let). Gospodinjstev z zrelo starostno se- stavo (2059 let) je bilo 14 % in 8 % je bilo ostarelih gospodinjstev (60 in veŁ let). Generacijska gospodinjstva so skoraj enako zasto- pana v vseh pokrajinskih tipih, njihov dele je okoli 40 %. Z manjim deleem taknih gospodinjstev izstopajo: zahodni del Posavskega hribovja (16%), Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 34 lokem hribovju 31 %. Dele gospodinjstev z zrelo starostno sestavo v griŁevju in v krakih pokrajinah je bil skoraj enak 1 1 %. V griŁevju je znaal od 1 % v Slovenskih goricah do 22 % v Dravinjskih goricah. Med krakimi pokrajinami je bil najmanji v Ribni- ko-KoŁevskem podolju 6 % in najveŁji v Beli kra- jini 20 %. StarajoŁih se je bilo 18 % anketiranih gospodinj- stev. NajveŁji dele med pokrajinskimi tipi so imele krake pokrajine in je v povpreŁju znaal 31 % (28 % v Ribniko-KoŁevskem podolju in 36 % v Beli krajini). Podobno za krake pokrajine ugotavlja tudi KovaŁiŁ. Med vsemi obravnavanimi pokrajinami je bil dele starajoŁih se gospodinjstev najveŁji na Kranjsko-Sor- kem polju (41 %), na Ljubljanskem barju pa taknih gospodinjstev ni bilo. Sicer so imele ravnine v pov- preŁju 18 % starajoŁih se gospodinjstev, griŁevja 17 % (11 % Slovenske gorice in 20 % Gorika Brda) in hri- bovja 14 % (4 % Mirnska dolina in Raduljsko hribovje in 22 % osrednji del Posavskega hribovja). Gospodinjstev z ostarelo starostno sestavo smo imeli v vzorcu 8 %. Hribovite in ravninske pokrajine so imele dele enak 9 %, griŁevja 8 % in krake po- krajine 5 %. Ostarelih gospodinjstev nismo zajeli v obravnavo na Ljubljanskem barju, na Dravsko-Ptuj- skem polju in v osrednjem delu Posavskega hribo- vja. Pomembno veŁji dele tovrstnih gospodinjstev (22 %) je bilo v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju in na Krko-Breiki ravnini (18 %). Diagram 8: Starostna sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 8: Age structure of studied households by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine mlada generacijska zrela starajoŁa se ostarela V sodobnem kmetovanju predstavlja pomemben dejavnik tudi izobrazba. Uporaba kmetijske mehani- zacije in agrokemiŁnih sredstev zahtevata od kme- tovalcev vedno veŁ znanja. Bolj kot doseena formal- na izobrazba, je pomembno pridobivanje kmetijske izobrazbe, ki pa e vedno zaostaja za usposablja- njem za nekmetijske poklice (BarbiŁ, 1990). Ker so nekatere dosedanje izkunje pokazale, da se z vijo izobrazbo prebivalcev krepita tudi ekoloka zavest in zaznavanje ekolokih problemov (pes, 1994), smo v analizo vkljuŁili tudi izobrazbeno sestavo kmetij. DoloŁali smo jo na osnovi ekonomsko aktivnega dru- inskega Łlana z najvijo izobrazbo (diagram 9). Izobrazbena sestava gospodinjstev Strukturne znaŁilnosti obravnavanih kmetij 35 V obravnavanem vzorcu je imelo najveŁ gospo- dinjstev poklicno izobrazbeno sestavo 35 %, 30 % srednjeolsko, 27 % osnovnoolsko in 8 % vijeolsko. Poklicna izobrazbena sestava je prevladovala pri gospodinjstvih v hribovju, takno sestavo je imelo 41 % gospodinjstev. V kofjelokem hribovju jih je bilo najveŁ 56 %, 46 % jih je bilo v zahodnem delu Posavskega hribovja in 40 % v Brkinih. Izstopa e vi- sok dele taknih gospodinjstev na Kamnikobistriki ravnini, kjer jih je bilo 40 %. V krakih pokrajinah je imelo poklicno sestavo 33 % kmetij, v ravninah 32 % in v griŁevju 29 %. Srednjeolsko izobrazbeno sestavo je imelo 30 % gospodinjstev, najveŁ taknih gospodinjstev je bilo na ravninah 36 %, 30 % v griŁevju in po 28 % v hribovju in krakih pokrajinah. V tovrstno izobrazbe- no sestavo so zajete tudi kmetijske ole, vendar je njihov dele na obravnavanih kmetijah majhen. Ima jo 35 % gospodinjstev, kar je ugotovila v svoji raz- iskavi tudi e BarbiŁeva (1990). Za uspeno kmeto- vanje je poleg ustrezne kvalifikacije, katere dele je na obravnavanih kmetijah majhen, potrebno tudi sledenje novim spoznanjem kmetijske znanosti (po- men svetovalne slube in njenih izobraevalnih te- Łajev) in lastne izkunje. Za anketirane kmetovalce velja, da kmetijska pridelava poveŁini temelji na sle- dnjih in le v manji meri na ustrezni strokovni izobra- zbi in stalnem izobraevanju. Temu primerno je tudi gospodarjenje na kmetijah, ki zaradi preteno samo- oskrbnega znaŁaja ne temelji na ekonomiŁnosti. NajveŁji dele kmetij z osnovnoolsko izobrazbo je bil v griŁevjih, v Dravinjskih goricah je znaal 18 % in v Halozah 44 %. V krakih pokrajinah je bilo 27 % gospodinjstev z osnovnoolsko izobrazbeno sestavo, 14 % je bilo taknih gospodinjstev v Ribniko-KoŁev- skem podolju in 42 % v Dobrepolju. V hribovju je bilo gospodinjstev z osnovnoolsko izobrazbo 23 % in skoraj enako 25 % v ravninah. Vijeolsko in visokoolsko izobrazbeno sestavo je imelo 8 % anketiranih gospodinjstev. NajveŁji dele gospodinjstev z vijeolsko izobrazbeno sestavo so imele krake pokrajine, kjer je povpreŁje znaalo 1 1 %, v Ribniko-KoŁevskem podolju pa je bilo taknih gospodinjstev celo 20 %. V pokrajinah v ravninah in v hribovju je bil dele tovrstnih gospodinjstev 7 % in v griŁevju 8 %. Na Krko-Breiki ravnini in v Halozah gospodinjstev z vsaj vijeolsko izobrazbo nismo za- jeli v obravnavo. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine osnovna ola poklicna ola srednja ola vija in visoka ola ni podatka Diagram 9: Izobrazbena sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 9: Educational structure of studied households by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 36 Velikostna sestava kmetij Za Slovenijo so, v primerjavi z dravami Evropske zveze, znaŁilne izjemno majhne kmetije. Slovenske kmetije se po velikosti lahko primerjajo edino z grki- mi, italijanskimi in portugalskimi. Glede na povrino kmetijske zemlje so nae kmetije petkrat manje od evropskih. V desetletju 19811991 se povpreŁna velikost kmetije v Sloveniji skoraj ni spremenila, v dravah Evropske zveze pa se je poveŁala za veŁ kot 30 % (Erjavec s sodel., 1997). PoveŁale so se pred- vsem najveŁje kmetije, v dravah z najugodnejo velikostno sestavo. Proces koncentracije posesti se drugje torej nadaljuje. VeŁ kot polovica slovenskih kmetij je manjih od 2 ha in zavzemajo 13 % zemlje, skoraj 80 % kmetij je manjih od 5 ha in obsegajo 40 % zemlje in 95 % kmetij je manjih od 10 ha in obdelujejo 75 % zemlje (Erjavec s sodel., 1996). V Evropski zvezi so tri Łetr- tine zemljiŁ v obdelavi kmetij, ki so veŁje od 20 ha in veŁ kot polovica v obdelavi kmetij, veŁjih od 50 ha. V obravnavo smo zajeli 14 % kmetij s posestjo do 2 ha, 18 % kmetij z 2 do 5 ha zemljiŁ, 27 % kmetij s posestjo od 5 do 10 ha, 29 % kmetij iz posestne skupine 10 do 20 ha in 12 % anketiranih kmetij je imelo 20 ha in veŁ zemlje (tabela 5). Posestna skupina do 2 ha je najtevilneja v hri- bovju, kjer je taknih kmetij bilo 22 %. V Brkinih se je v to skupino uvrstilo veŁ kot dve tretjini analiziranih kmetij, v osrednjem delu Posavskega hribovja nobe- na in v kofjelokem hribovju 4 % kmetij. Na ravni- nah in v griŁevju smo v obravnavo zajeli 1 1 % kmetij iz te skupine (najveŁji dele kmetij iz te posestne skupine so imele Slovenske gorice 21 %, Dravsko- Ptujsko polje 19 % in Kozjansko griŁevje 14 %) in v krakih pokrajinah 4 %. Obdelali smo 24 % kmetij s posestjo 2 do 5 ha v griŁevju, 20 % v ravninah, 16 % v hribovju in 7 % v krakih pokrajinah. V griŁevju smo najveŁji dele tovrstnih kmetij zajeli v Gorikih Brdih (39 %). Na Krko-Breiki ravnini je bilo 28 % in na Kamniko- bistriki ravnini 26 % kmetij z velikostjo 2 do 5 ha. Med pokrajinami v hribovju sta imeli dve skoraj Łetr- tino taknih kmetij: Brkini (26 %) in Mirnska dolina in Raduljsko hribovje (22 %). Med obravnavanimi kmetijami je bilo 27 % tak- nih, ki so se uvrstile v velikostno skupino 5 do 10 ha. NajveŁ jih je bilo v griŁevju, tretjina ali 34 %, med njimi najveŁ v Halozah 40 %, v Kozjanskem griŁevju 38 % in Dravinjskih goricah 36 %. V ravninah je bilo 30 % kmetij s takno velikostjo posesti, najveŁ jih je bilo na Krko-Breiki ravnini (44 %) in na Kranjsko- Sorkem polju (35 %). V krakih pokrajinah je bilo tovrstnih kmetij Łetrtina in v hribovju petina. NajveŁ analiziranih kmetij se je uvrstilo v veli- kostni razred 10 do 20 ha. Taknih je bilo 29 % od vseh. V krakih pokrajinah je skoraj polovica kmetij Tabela 5: Velikost posesti anketiranih gospodinjstev v tevilu in deleu po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 5: Estate size of studied housholds (in number and percents) by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e 0 0, ,5 51 1 2 2, ,0 0 h ha a 2 2, ,1 1 5 5, ,0 0 h ha a 5 5, ,1 1 1 10 0, ,0 0 h ha a 1 10 0, ,1 1 2 20 0, ,0 0 h ha a > > 2 20 0, ,1 1 h ha a n ni i p po od da at tk ka a s sk ku up pa aj j %%%%%%% KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...............................10 .........................26 ..........................28..........................28 ...........................8.........................0...................100 KRANJSKO-SORKO POLJE.........................................10..........................14 ..........................35..........................27.........................14.........................0...................100 KRKO-BREIKA RAVNINA ........................................12 .........................28 ..........................44........ ..................14 ...........................2.........................0...................100 LJUBLJANSKO BARJE .....................................................6..........................10 ..........................20..........................45.........................16.........................4...................100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE..........................................19 .........................21...........................21..........................33 ...........................5.........................0...................100 r ra av vn ni in ne e 1 11 1 2 20 0 3 30 0 2 29 9 9 9 1 1 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE.......................................................8 .........................20 ..........................36..........................28 ...........................8.........................0...................100 GORIKA BRDA..................................................................8 .........................39...........................27..........................22 ...........................4.........................0...................100 KOZJANSKO GRI¨EVJE .................................................14..........................14 ..........................38..........................30 ...........................4.........................0...................100 SLOVENSKE GORICE......................................................21..........................24...........................31..........................20 ...........................4.........................0...................100 HALOZE ................................................................................6 .........................22 ..........................40..........................26 ...........................6.........................0...................100 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 1 11 1 2 24 4 3 34 4 2 25 5 5 5 0 0 1 10 00 0 BRKINI................................................................................68 .........................26 .............................6 ............................0 ...........................0.........................0 ...................100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ......16 .........................22 ..........................38..........................16 ...........................8.........................0...................100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..........................0............................8...........................14..........................42.........................36.........................0...................100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del .......................20..........................12...........................24..........................32.........................12.........................0...................100 POHORJE ..........................................................................22..........................18 ..........................22..........................22.........................16.........................0...................100 KOFJELOKO HRIBOVJE...............................................4............................7 ..........................20..........................24.........................45.........................0...................100 h hr ri ib bo ov vj ja a 2 22 2 1 16 6 2 21 1 2 23 3 2 20 0 0 0 1 10 00 0 DOBREPOLJE .....................................................................6............................4...........................12..........................60 .........................18.........................0 ...................100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE...................................2..........................12 ..........................32..........................40.........................14.........................0...................100 BELA KRAJINA...................................................................4............................4 ..........................30..........................44.........................18.........................0...................100 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 4 4 7 7 2 25 5 4 48 8 1 17 7 0 0 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O 1 14 4 1 18 8 2 27 7 2 29 9 1 12 2 0 0 1 10 00 0 Strukturne znaŁilnosti obravnavanih kmetij 37 48 % imela posest takne velikosti, v Dobrepolju celo 60 %. V ravninah smo zajeli 29 % taknih kme- tij, v griŁevju 25 % in v hribovju 23 %. V ravninah po zastopanosti te kategorije moŁno izstopa Ljubljan- sko barje (45 %) in v hribovju osrednji del Posav- skega hribovja (42 %). Velikostna skupina 20ha in veŁ je med obra- vnavanimi kmetijami zastopana z 12% deleem, najveŁ taknih kmetij je bilo v hribovju (20 %) in v krakih pokrajinah (17 %). V kofjelokem hribovju je taknih 45 % kmetij in v osrednjem delu Posav- skega hribovja 36 %. V ravninah je bilo zajetih 9 % kmetij s posestjo nad 20 ha in v griŁevju 5 %. Majhna in razdrobljena posest je bila v preteklo- sti odloŁilna, da ni prilo do veŁje intenzifikacije kme- tijstva. NajveŁ monosti zanjo je bilo v ravninah in v griŁevju, kjer je veŁji dele obdelovalnih zemljiŁ, medtem ko so v krakih in hribovitih predelih kmetije velike na raŁun gozda. ¨e obravnavane kmetije pri- merjamo s povpreŁjem za drave Evropske zveze in Slovenijo, lahko reŁemo, da je majhna in razdro- bljena posest imela okoljevarstveno ugodne uŁinke. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % vsota vsota vsota vsota vsota ravnine dele kmetij (%) griŁevje dele kmetij (%) hribovje dele kmetij (%) krake pokrajine dele kmetij (%) skupno dele kmetij (%) ivinoreja poljedelstvo zelenjadarstvo sadjarstvo vinogradnitvo drugo meana pridelava Diagram 10: ZnaŁilnosti pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 10: Characteristics of production on studied farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). ZnaŁilnosti pridelave na obravnavanih kmetijah Strukturni delei kmetijske pridelave, kot jih na- vaja StatistiŁni urad Republike Slovenije za leto 1996 (StatististiŁne informacije, 1998), so naslednji: 6,2 % sadjarstvo, 8,5 % vinogradnitvo, 22,2 % poljedelstvo in 63,1 % ivinoreja. Najpomembneja usmeritev slo- venskega kmetijstva je torej ivinoreja, katere obseg se je v desetletju 19811991 zmanjal za 17 %, ven- dar pa se je zaŁel proces koncentracije ivinorejske, zlasti govedorejske, proizvodnje (KovaŁiŁ, 1996). To se kae kot poveŁanje tevila kmetij, ki ne redijo ivine, kot poveŁanje tevila tistih, ki redijo ivino le za lastne potrebe (manj kot 1,5 GV) in kot pove- Łanje delea kmetij, ki redijo veŁ kot 15,5 GV (ibid.). Pri anketiranih gospodinjstvih smo dopustili, da so svojo usmerjenost doloŁili sami, glede na to, od kod je glavni vir dohodka kmetije. Med obravnavanimi kmetijskimi pokrajinami pridelava ne kae veŁje usmerjenosti oz. speciali- Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Gorika Brda kofjeloko hribovje skupno Kranjsko Sorko polje Brkini Ljubljansko barje Kamnikobistrika ravnina Posavsko hribovje (zahodni del) Dobrepolje Ribniko KoŁevsko podolje Posavsko hribovje (osrednji del) Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Bela krajina Pohorje Dravinjske gorice Kozjansko griŁevje KrkoBreika ravnina Haloze DravskoPtujsko polje Slovenske gorice 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 17 18 19 9 9 13 10 12 4 5 10 16 14 0 30 km 20 10 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 Usmerjenost pridelave zelenjadarstvo sadjarstvo vinogradnitvo meana ivinoreja poljedelstvo 38 Karta 4: Usmerjenost pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996. Map 4: Orientation of production on studied farms by regions in 1996. Strukturne znaŁilnosti obravnavanih kmetij Kot vidimo, v ravninah prevladujejo okopavinski, itni in krmni sistemi oz. podsistemi kmetijske rabe zemljiŁ. V griŁevju se jim pridruijo posebni sistemi, zlasti sadjarski in vinogradniki podsistem ter krmni. V hribovju izrazito prevladujejo krmni sistemi, izraziti in omiljeni podsistem. Podobno kot za hribovske po- krajine tudi za krake velja, da prevladujeta zlasti krmna podsistema, izraziti in omiljeni. Kmetijski si- stemi nam omogoŁajo, da posredno sklepamo tudi na obremenjevanje pokrajine, saj so doloŁene kme- tijske kulture bolj zahtevne pri vzgoji kot druge. Trnost pridelave na kmetijah Kmetovalce smo spraevali tudi o trnosti njihove pridelave. Zanimalo nas je, ali pridelujejo zgolj za lastno oskrbo ali pridelke tudi prodajajo. Na veŁ kot polovici anketiranih kmetij (60 %) je pridelava trno usmerjena (karta 5), 40 % jih prideluje le za lastno oskrbo. NajveŁjo trno naravnanost izkazujejo kmetije na ravnini (78 %) in v griŁevju (73 %). Med ravninskimi pokrajinami izkazujeta najveŁjo trno usmerjenost Ljubljansko barje (86 % kmetij) in Dravsko-Ptujsko polje (84 % kmetij). Med griŁevnatimi pokrajinami pa Gorika Brda (88 %), Dravinjske gorice (84 %) in Kozjansko griŁevje (82 %). V krakih pokrajinah pri- deluje za trg manj kot polovica kmetij in v hribovitih pokrajinah le nekaj veŁ kot tretjina. Razvrstitev kmetij glede na poselitveno tipologijo naselij Drubeno-gospodarski tip naselij je vkljuŁen kot dodatni kriterij pri izboru za anketiranje. Tovrstna vitalnost pokrajine in posameznih naselij vplivata na naŁin gospodarjenja na kmetijah in s tem tudi na kmetijsko obremenjevanje okolja. Kot smo e ome- nili v poglavju o metodologiji, so bila anketirana nase- lja izbrana glede na zastopanost posameznih tipov naselij v obravnavani pokrajini. Naselja tipa A se na- hajajo v zgostitvenih obmoŁjih, naselja tipa B v urba- niziranih, naselja tipa C na obmoŁjih stagnirajoŁega in naselja tipa D na obmoŁjih depresivnega pode- elja (Ravbar, 1995 b). V tabeli 7 so prikazani socio- ekonomski tipi naselij v obravnavanih pokrajinah in tevilo anketiranih naselij. Skupaj smo anketirali kmetovalce v 207 naseljih, ki so pripadala naslednjim tipom: 40 tipu A, 45 tipu B, 49 tipu C in 73 tipu D. Glede na vsa naselja je bil dele naselij D 39 %, naselij tipa C 27 %, naselij tipa B 21 % in naselij tipa A 13 %. ¨e to primerjamo z za- stopanostjo posameznih tipov naselij v vsej Slove- zacije (diagram 10, karta 4). V celotnem vzorcu je 52 % kmetij z meano usmerjeno pridelavo. NajveŁ taknih (57 %) je v krakih pokrajinah in najmanj v hribovitih (49 %). ivinorejsko usmerjenih kmetij je 35 %, dele drugih pa je manji od 5 %. V ivinorejo usmerjenih kmetij je najveŁ v krakih in hribovitih pokrajinah (40 %) in najmanj v griŁevju (24 %). Naj- veŁ kmetij s tovrstno usmerjenostjo smo zajeli v kofjelokem hribovju in na Ljubljanskem barju. Pre- vladujoŁo ivinorejsko usmeritev imata e Posavsko hribovje in Ribniko-KoŁevsko podolje. Kljub temu, da je stale ivine v ravninskih pokrajinah SV Slove- nije velik, pa se priŁakovana usmerjenost v ivino- rejo ni pokazala v tolikni meri. NajveŁ kmetovalcev (53 %) je navedlo glavni vir dohodka iz meane pridelave. Iz kmetijstva prevladujoŁ dele dohodka pa je navedlo 37 % vpraanih. Tudi po Vrierju (1994) v ravninah prevladuje meana pridelava okopavinsko- itno-krmnega sistema kmetijske rabe zemljiŁ. Usmeritev v vinogradnitvo se v griŁevnatih po- krajinah povzpne na 17 %, predvsem na raŁun Gori- kih Brd, kjer je takno usmerjenost navedlo kar tiri petine vpraanih kmetovalcev. Kot so pokazale izku- nje v Koprskem primorju (Rejec Brancelj, 1993) usmerjenost pomembno vpliva na povpreŁno pora- bo mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Podobo o usmerjenosti kmetijskega gospodar- jenja v izbrani pokrajini nam pomagajo doloŁiti tudi tipi kmetijske rabe zemljiŁ (Vrier, 1994). Ti so na- stali na osnovi razmerja med razliŁnimi skupinami kmetijskih kultur in za obravnavane pokrajine jih prikazuje tabela 6. Tabela 6: Tipi kmetijske rabe zemljiŁ v obravnavanih pokrajinah (po Vrierju, 1994). Table 6: Types of agrarian land use in studied regions (after Vrier, 1994). P Po ok kr ra aj ji in na a K Km me et ti ij js sk ki i p po od ds si is st te em mi i KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA itno-okopavinsko-krmni; KRANJSKO-SORKO POLJE okopavinsko-krmni; KRKO-BREIKA RAVNINA itno-okopavinsko-krmni + okopa- vinsko-krmni; LJUBLJANSKO BARJE okopavinsko-krmni + izraziti krmni; DRAVSKO-PTUJSKO POLJE okopavinsko-itni; DRAVINJSKE GORICE itno-okopavinsko-krmni; GORIKA BRDA vinogradniki; KOZJANSKO GRI¨EVJE okopavinsko-krmni; SLOVENSKE GORICE itno-okopavinsko-krmni + sadjarski; HALOZE omiljeni krmni; BRKINI izraziti krmni; MIRNSKA D. IN RADULJSKO HR. omiljeni krmni + okopavinsko-itni; POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del izraziti krmni + omiljeni krmni; POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del izraziti krmni; POHORJE izraziti krmni; KOFJELOKO HRIBOVJE izraziti krmni; DOBREPOLJE omiljeni krmni; RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE izraziti krmni + omiljeni krmni; BELA KRAJINA omiljeni krmni. 39 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 16 17 18 19 9 9 13 10 12 4 5 10 16 14 Gorika Brda kofjeloko hribovje Kranjsko Sorko polje Kamnikobistrika ravnina Posavsko hribovje (zahodni del) Posavsko hribovje (osrednji del) Mirnska dolina in Raduljsko hribovje KrkoBreika ravnina Bela krajina Brkini Ribniko KoŁevsko podolje Dobrepolje Ljubljansko barje Kozjansko griŁevje Dravinjske gorice Haloze DravskoPtujsko polje Slovenske gorice Pohorje skupno Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 Trnost pridelave da ne 40 Karta 5: Trnost pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996. Map 5: Marketing of production on studied farms by regions in 1996. Intenzivnost kmetovanja 41 niji, vidimo (Ravbar, 1995 b), da je najveŁje odsto- panje pri naseljih tipa B, ki smo jih v anketo zajeli skoraj e enkrat veŁ, kot je njihov dele v Sloveniji. Za desetino je torej precenjen dele naselij v urba- niziranih obmoŁjih. Podobno je bilo v celotnem vzor- cu opravljenih 17 % anket na zgostitvenih obmoŁjih, 22 % na urbaniziranih obmoŁjih, 25 % na stagnira- joŁem podeelju in 36 % na depresijskem podeelju. Reprezentativnost vzorca glede na tipologijo naselij je torej dobra. Tabela 7: Socioekonomski tipi naselij po pokrajinah in tevilo naselij, zajetih v obravnavo. Table 7: Socioeconomic types of settlements by regions and the number of studied settlements. P Po ok kr ra aj ji in na a Z Zg go os st ti it tv ve en no o ( (A A) ) U Ur rb ba an ni iz zi ir ra an no o ( (B B) ) S St ta ag gn ni ir ra aj jo oŁ Łe e ( (C C) ) D De ep pr re es si iv vn no o ( (D D) ) S Sk ku up pa aj j vseh anketa vseh anketa vseh anketa vseh anketa KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...........................................................32 .................5 ...............17 .................3 .................7 .................1 .................1 .................1...............10....... KRANJSKO-SORKO POLJE.....................................................................34 ...............11...............33 .................3...............22 .................2 ...............12 .................1 ...............17....... KRKO-BREIKA RAVNINA ....................................................................10 .................1...............40.................3...............45 .................3...............42 .................3...............10....... LJUBLJANSKO BARJE ...............................................................................17 .................3...............18 .................4 .................8 .................2 .................2 .................1...............10....... DRAVSKO-PTUJSKO POLJE......................................................................26 .................3...............38 .................6...............31 .................4 .................8 .................2 ...............15....... DRAVINJSKE GORICE.................................................................................21 .................1...............43 .................3...............47 .................4...............31 .................2...............10....... GORIKA BRDA..............................................................................................4 .................1 .................5 .................1...............19 .................4 ...............17 .................4...............10....... KOZJANSKO GRI¨EVJE................................................................................2 .................1 .................3 .................1 ...............12 .................3...............31 .................5...............10....... SLOVENSKE GORICE..................................................................................33 .................2...............73 .................3 ............132 .................6 ............126 .................4 ...............15....... HALOZE ............................................................................................................4 .................1 .................8 .................1 .................7 .................1...............59 .................7...............10....... BRKINI...............................................................................................................5 .................1 .................7 .................1...............18 .................2...............66 .................6...............10....... MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE....................................13 .................1...............22 .................1...............41 .................2.............121 .................6...............10....... POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ......................................................6 .................1 .................9 .................1...............18 .................3...............27 .................5...............10....... POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ......................................................6 .................0 .................9 .................2...............18 .................2...............27 .................6...............10....... POHORJE .........................................................................................................8 .................1...............16 .................2...............21 .................2...............50 .................5...............10....... KOFJELOKO HRIBOVJE.........................................................................10 .................2...............21 .................2...............40 .................2...............70 .................4...............10....... DOBREPOLJE..................................................................................................3 .................1 .................5 .................2 .................6 .................2 ...............15 .................5...............10....... RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE.............................................................15 .................3...............18 .................4 ...............12 .................2 .................5 .................1...............10....... BELA KRAJINA.............................................................................................16 .................1...............36 .................2...............45 .................2...............73 .................5...............10....... S SK KU UP PN NO O 2 26 65 5 4 40 0 4 42 21 1 4 45 5 5 54 49 9 4 49 9 7 78 83 3 7 73 3 2 20 07 7 Dele anketiranih naselij glede na tip od vseh naselij vzorca ...............................13................................. ...21....................................27 ...................................39............................ Dele anket po posameznih tipih od vseh anket ......................................................17 .......................... .........22 ...................................25 ...................................36............................ tevilo naselij v Sloveniji l. 1991 in dele*........................................1107 ...........18,6............642 ........ ...10,8..........1493............25,1..........2707...........45,5............................ Dele naselij v Sloveniji po tipih* .............................................................19............................. .......11 ...................................25 ...................................46 ................................................ Dele povrja od RS, ki ga tip zavzema* 17 10 24 49 INTENZIVNOST KMETOVANJA Intenzivnost kmetijstva oz. kmetijske pridelave doloŁa, kakni so uŁinki v pokrajini. O intenzivnosti priŁajo hektarski donosi, ki so posledica razliŁnih de- javnosti oz. postopkov med pridelavo. Poleg kvali- tetnih semen sta pomembna zlasti skrb za dobro oskrbo rastlin s hranilnimi snovmi in varstvo rastlin pred kodljivci in boleznimi. Kvalitetna semena za- gotavlja preko zakonskih doloŁil drava in so na voljo kmetovalcem. Skrb za primerno oskrbo s hranilnimi snovmi in varovanje rastlin pa je v zasebnem sek- torju prepuŁena posameznikom. Od njihovega zna- nja in osveŁenosti je odvisen naŁin ravnanja s temi snovmi v pokrajini. K dvigovanju znanja in osveŁe- nosti kmetovalcev je veliko prispevala agronomska znanost in zlasti v lokalnih razmerah pospeevalna sluba. V tem poglavju nas zanima, kakna sta obseg in stopnja uporabe hranilnih snovi (organskih in mineralnih) in sredstev za varstvo rastlin, kaken je naŁin odloŁanja pri uporabi teh sredstev (kakne so njihove navade) in kakna je zavest kmetovalcev o vplivu teh postopkov na okolje. Na koncu smo upo- rabili e nekatere sumarne kazalce (duik, nitrate, energetske ekvivalente) in na ta naŁin med seboj pri- merjali kmetije in pokrajine. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 42 Opremljenost s stroji Za slovenske kmetije na splono velja, da so dobro opremljene s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji. Leta 1995 je bilo v Sloveniji registriranih 45.835 tra- ktorjev, od tega 1022 prviŁ (Motorna vozila ..., 1996). Gostota je bila 8,9 traktorjev na hektar obdelovalnih zemljiŁ (za obdelovalna zemljiŁa je bila upotevana popravljena vrednost 410.697 ha). Opremljenost obravnavanih kmetij s traktorji in drugimi kmetijskimi stroji prikazuje tabela 8. Kot vidimo, so kmetije z njimi relativno dobro opre- mljene, najbolje v ravninah in najslabe v hribovju. ¨e imajo navedeni kmetijski stroj vse kmetije, to pomeni 100 %, veŁ kot 100 % pomeni, da ima ena kmetija veŁ navedenih kmetijskih strojev. Najbolja opremljenost kmetij je s traktorji z moŁjo 3036 kW. V ravninah jih imajo vse kmetije, tudi po veŁ. Ravnin- ske kmetije imajo tudi najveŁ moŁnejih, 4555 kW traktorjev, saj je z njimi opremljenih veŁ kot polovica kmetij. Po dobri opremljenosti s traktorji izstopata Kranjsko-Sorko polje in Ljubljansko barje. Motokultivatorji so v vseh pokrajinskih tipih pri- blino enako zastopani in z njimi razpolaga dobra tretjina kmetij. Dobra je tudi opremljenost kmetij s kosilnicami, obraŁalniki in nakladalkami, saj jih ima veŁina kmetij. Zlasti so z njimi dobro opremljene ravninske in krake pokrajine. Sadilcev koruze imajo najveŁ na ravninskih kmetijah, z njim sta opremljeni skoraj dve tretjini kmetij. Ima ga tudi tretjina kmetij v griŁevju in v krakih pokrajinah ter manj kot e- stina hribovskih kmetij. Trosilec gnoja ima veŁ kot polovica kmetij na ravninah in v griŁevju in skoraj toliko jih ima tudi gnojniŁne cisterne. Le malo manj kot tretjina kmetij na ravninah in v griŁevju je opre- mljena tudi s kombajnom in liŁkalnikom. Kot je bilo e omenjeno, so s stroji najslabe opremljene kme- tije v hribovju, preseneŁa morda dobra opremljenost krakih pokrajin, ki se ne razlikuje veliko od griŁe- vnatih. Dobra opremljenost s kmetijskimi stroji pa pomeni tudi veŁjo potrebo po vloeni energiji fo- silnih gorivih, kar bomo podrobneje obravnavali v poglavju o energetski intenzivnosti kmetij. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ......................................86............64............60............98............90............80............56............36............20............76 ............68 KRANJSKO-SORKO POLJE..............................................141............61............43 .........108 .........108............90............61...............2............49............55 ............51 KRKO-BREIKA RAVNINA...............................................66............52............46............86............86............78............66............56............54............92 ............52 LJUBLJANSKO BARJE .......................................................134............36............22..........126 .........106............98 ............74 ............12 ............12............12 ............18 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ................................................95............60 ............24............83............93............71............64............25 ............24............56 ............33 r ra av vn ni in ne e 1 10 04 4 5 55 5 3 39 9 1 10 00 0 9 97 7 8 83 3 6 64 4 2 26 6 3 32 2 5 58 8 4 44 4 DRAVINJSKE GORICE.........................................................130............40............28..........130..........132............78............60............38............62............70 ............42 GORIKA BRDA....................................................................124 ............71 ............71..........127............27 ............14............20...............4...............8............31 ............31 KOZJANSKO GRI¨EVJE......................................................106...............8 ............24 .........102............84 ............74............56............78...............4............82 ............76 SLOVENSKE GORICE ............................................................59............47 ............19............73............72............49............31............31............43............57 ............48 HALOZE.....................................................................................78 ............10............22............96............48............50............22 ............10............32............14 ............32 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 9 99 9 3 35 5 3 33 3 1 10 06 6 7 73 3 5 53 3 3 38 8 3 32 2 3 30 0 5 51 1 4 46 6 BRKINI.......................................................................................70............72............84..........128............76............68 ............18 ............10...............2............30 ............16 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ..............84 ............14 ............24............86............70............50 ............18 ............14............30............58 ............64 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..............................68............52............22 .........106............94............60...............2...............8...............8............34 ............32 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ...............................80 ............10............38............82............66............50............22 ............10 ............16............30 ............16 POHORJE .................................................................................28............62 ............16............84............62............54 ............24 ............10............28............22 ............28 KOFJELOKO HRIBOVJE .................................................151...............7............35..........107............96............93...............0...............0...............0............49...............7 h hr ri ib bo ov vj ja a 8 80 0 3 36 6 3 36 6 9 99 9 7 77 7 6 62 2 1 14 4 9 9 1 14 4 3 37 7 2 27 7 DOBREPOLJE..........................................................................44 ............7 4...............2............90............90............76............32 ............24............28............50 ............44 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .......................................66...............4............60 .........102............96 ............74...............2............34............54............56 ............32 BELA KRAJINA .....................................................................118 ............24............30 .........108............94............70............70...............0...............2............46 ............24 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 7 76 6 3 34 4 3 31 1 1 10 00 0 9 93 3 7 73 3 3 35 5 1 19 9 2 28 8 5 51 1 3 33 3 S SK KU UP PN NO O 9 90 0 4 41 1 3 35 5 1 10 00 0 8 84 4 6 67 7 3 37 7 2 21 1 2 25 5 4 46 6 3 37 7 t tr ra ak kt to or rj ji i 3 30 0 3 36 6 k kW W t tr ra ak kt to or rj ji i 4 45 5 5 55 5 k kW W m mo ot to ok ku ul lt ti iv va at to or rj ji i k ko os si il ln ni ic ce e o ob br ra aŁ Ła al ln ni ik k n na ak kl la ad da al lk ka a s sa ad di il le ec c k ko or ru uz ze e k ko om mb ba an nj j l li iŁ Łk ka al ln ni ik k t tr ro os si il le ec c g gn no oj ja a g gn no oj jn ne e c ci is st te er rn ne e P Po ok kr ra aj ji in ne e Tabela 8: Dele opremljenosti kmetij s kmetijskimi stroji (vir: anketa IG, 1996). Table 8: Farming mechanisation on studied farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Intenzivnost kmetovanja 43 Uporaba gnojil Obdelovalna zemljiŁa na anketiranih kmetijah gnojijo kmetovalci veŁinoma kombinirano, z organ- skimi in mineralnimi gnojili (diagram 11). Dele tovrstnih kmetij je bil v vzorcu 7994 %. Gnojenja izkljuŁno z organskimi gnojili je nekoliko veŁ v hri- bovitih (19 % kmetij gnoji zgolj z organskimi gnojili) in v krakih pokrajinah (11 %). GriŁevnate pokrajine imajo visok povpreŁni dele porabe mineralnih gnojil predvsem na raŁun Gorikih Brd, kjer je veŁ gnojenja izkljuŁno z mineralnimi gnojili. Tako gnoji v Gorikih Brdih kar dve petini kmetij (39 %), veŁ kot polovica kmetij pa gnoji kombinirano. Pomen mine- ralnih gnojil v Gorikih Brdih, kot bomo kasneje vi- deli (tabela 24), osvetljuje tudi podatek, da 83 % duika na anketiranih kmetijah vnesejo z njimi. Vzrok je gotovo potrebno iskati v majhnem tevilu ivine v tej pokrajini in zato nezadostni koliŁini razpololjivih organskih gnojil ter izraziti usmerjenosti kmetijske pridelave v vinogradnitvo. Gnoj in gnojevka Omenili smo e, da ima pri usmerjenosti kmetij- ske pridelave v Sloveniji pomembno mesto ivino- reja. VeŁina kmetij redi ivino in zato se vsa sreŁu- jejo tudi s problemom gospodarjenja z gnojem in gnojevko. Za agrarno obremenjevanje okolja je zlasti pomembno dvoje: koliko je gnoja in gnojevke v pri- merjavi z obdelovalnimi zemljiŁi, kjer se uporabljata in kako se uporabljata. Na osnovi statistiŁnih podatkov (StatistiŁni leto- pis, 1996) smo za Slovenijo izraŁunali povpreŁno razpololjivo koliŁino gnoja 4 , ki znaa za leto 1995 13,1 m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ. Vnos duika z gnojem pa je 66 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. Za leto 1991 smo izraŁunali razpololjive koliŁine gnoja v drubenem sektorju na ha uporabljanih obdeloval- nih zemljiŁ (Radinja, 1996) in te so znaale 21 m 3 gnoja na hektar. Vnos duika v drubenem sektorju je znaal letno 105 kg/ha in je bil torej skoraj dva- krat veŁji od slovenskega povpreŁja. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine kombinirano mineralna gnojila hlevski gnoj ne gnojijo 4 1 GV letno daje 8 do 12 t hlevskega gnoja, v izraŁunih smo upotevali srednjo vrednost 10 t in za 1 m 3 gnoja = 800 kg gnoja (Leskoek, 1993, str. 51). Diagram 11: NaŁin gnojenja obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 v % (vir: anketa IG, 1996). Diagram 11: Mode of fertilizing cultivated lands on studied farms by regions in 1996 (in %) (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji krajinski tipi sledijo takole: krake (9 m 3 /ha), hri- bovske (8 m 3 /ha) in griŁevnate (7 m 3 /ha) pokrajine. PreseneŁa, da imajo krake pokrajine celo nekoliko vijo porabo gnoja od drugih pokrajin, kar z vidika propustnosti krakega sveta ni najbolj ugodno. Kot bomo kasneje videli, so se ti uŁinki e izrazili v kako- vosti podtalne vode krakih pokrajin. Med krakimi pokrajinami je lepo vidna razlika med ivinorejsko usmerjenima Dobrepoljem in Ribniko-KoŁevskim podoljem (11 m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ) in Belo krajino (4 m 3 /ha), kjer prevladuje meana kmetijska pridelava. Tudi v hribovju so razlike velike, tiri- kratne, od 5 m 3 /ha v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju do 20 m 3 /ha v kofjelokem hribovju. Naj- manjo porabo gnoja med obravnavanimi pokraji- nami nasploh izkazujejo Gorika Brda s 3 m 3 /ha, kjer gnoja zaradi majhnega tevila ivine tudi ni dovolj na razpolago. Med griŁevnatimi pokrajinami pa imajo najvijo porabo gnoja Dravinjske gorice, in sicer 12 m 3 /ha. Uporaba gnojevke po koliŁini veŁinoma ne do- sega uporabe gnoja. PovpreŁne vrednosti so nije in znaajo v ravninskih pokrajinah 11 m 3 /ha, v krakih pokrajinah 8 m 3 /ha, v griŁevnatih 5 m 3 /ha in v hri- bovitih pokrajinah 3 m 3 /ha. Le v treh obravnavanih pokrajinah je uporaba gnojevke veŁja od uporabe gnoja, in sicer v dveh ravninskih (Krko-Breika ra- vnina 24 m 3 /ha in Dravsko-Ptujsko polje 12 m 3 / ha) in v eni kraki pokrajini (Ribniko-KoŁevsko podolje 12 m 3 /ha). Karta 6 nam kae razvrstitev in Łlenitev obravna- vanih pokrajin glede na porabo hlevskega gnoja. Pov- preŁje za obravnavane kmetije znaa 5 do 9 m 3 /ha. VeŁ kot 20 m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ znaa po- raba le v kofjelokem hribovju in na Kranjsko-Sor- kem polju. V naslednjo skupino pokrajin s porabo od 10 do 14 m 3 /ha so se uvrstile Ljubljansko barje, Dobrepolje, Ribniko-KoŁevsko podolje in Dravinjske gorice. VeŁji del pokrajin se je uvrstil v skupino s porabo hlevskega gnoja 5 do 9 m 3 /ha, taknih je bilo kar 9 pokrajin. Le tri pokrajine so se glede na porabo gnoja uvrstile v skupino z majhno porabo (1 do 4 m 3 /ha) in sicer Gorika Brda, Mirnska dolina in Bela krajina. Vendar so notranje razlike v pokrajinah kar lahko tudi razberemo iz karte 6. Na eni strani imamo po- krajine, kjer so se kmetije dokaj enakomerno poraz- delile v posamezne razrede: Kranjsko-Sorko polje, Kamnikobistrika ravnina, Ljubljansko barje, Drav- sko-Ptujsko polje, Dravinjske gorice in Kozjansko griŁevje. Na drugi strani so pokrajine z bolj enostran- sko uvrstitvijo kmetij v razrede z manjimi vredno- stmi porabe (01 in 14 m 3 /ha gnoja). Slednje velja tudi za povpreŁje analiziranih kmetij. Izjema so e pokrajine, kjer razredov z najvijo porabo ni (npr. Gorika Brda, Brkini, Dobrepolje, Posavsko hribovje, Bela krajina in Haloze). Tabela 9: Letna poraba hlevskega gnoja in gnojevke na ha obde- lovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 9: Annual consumption of manure and liquid manure per hectare of cultivated land on studied farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in na a h hl le ev v. . g gn no oj j/ /h ha a g gn no oj je ev vk ka a/ /h ha a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ..............................6..........................5........... KRANJSKO-SORKO POLJE.....................................25..........................9........... KRKO-BREIKA RAVNINA.....................................10........................24........... LJUBLJANSKO BARJE ...............................................10..........................3........... DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ........................................7........................12........... r ra av vn ni in ne e 1 12 2 1 11 1 DRAVINJSKE GORICE.................................................12........................10........... GORIKA BRDA ..............................................................3..........................0........... KOZJANSKO GRI¨EVJE ................................................8..........................7........... SLOVENSKE GORICE ....................................................7..........................4........... HALOZE.............................................................................5..........................5........... g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 7 7 5 5 BRKINI...............................................................................8..........................2........... MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE .....5..........................4........... POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ......................7..........................4........... POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ......................6..........................3........... POHORJE .........................................................................5..........................2........... KOFJELOKO HRIBOVJE.........................................20..........................1........... h hr ri ib bo ov vj ja a 8 8 3 3 DOBREPOLJE................................................................11..........................5........... RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .............................11........................12........... BELA KRAJINA ...............................................................4..........................7........... k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 9 9 8 8 S SK KU UP PN NO O 9 9 6 6 Na obravnavanih kmetijah smo kmetovalce spra- evali o porabljeni koliŁini gnoja in gnojevke. Nare- dili smo tudi izraŁun koliŁin gnoja na osnovi stalea ivine na kmetijah in vrednosti so se razlikovale za Łetrtino. Kmetovalci so navedli za Łetrtino vije koli- Łine gnoja in gnojevke kot sledijo iz stalea ivine. To je lahko posledica naŁina izraŁuna iz GV, ki ne upo- teva posebej gnoja in gnojevke, ali pa napake v odgovoru kmetovalcev. Vendar razlika ni tako velika in zato pri nadaljnih obravnavah upotevamo odgo- vore kmetovalcev. Za gospodarno oskrbovanje posev- kov s hranili morajo kmetovalci poznati tako koliŁino kot vsebnost hranil v naravnih in mineralnih gnojilih, da se lahko odloŁajo za ustrezno rabo. Tabela 9 prikazuje porabo gnoja in gnojevke na obravnavanih kmetijah. Letna poraba hlevskega gnoja na vseh anketiranih kmetijah znaa 9 m 3 /ha. NajveŁja je na ravninah, kjer znaa povpreŁno 12 m 3 na ha obdelovalnih zemljiŁ. PovpreŁje obravnava- nih ravninskih kmetij se torej giblje v rangu izraŁuna- nega slovenskega povpreŁja. Vendar so med ravnin- skimi pokrajinami velike razlike. NajveŁja poraba je bila na Kranjsko-Sorkem polju (25 m 3 /ha), na Lju- bljanskem barju in na Krko-Breiki ravnini 10 m 3 /ha in najmanja na Kamnikobistriki ravnini 6 m 3 /ha. Po povpreŁni letni porabi gnoja si obravnavani po- 44 Intenzivnost kmetovanja 15 9 9 9 10 6 5 8 1 2 3 4 7 11 12 13 14 16 17 18 19 14 Gorika Brda 25 20 15 10 5 0 Brkini 25 20 15 10 5 0 kofjeloko hribovje 30 25 20 15 10 5 0 Kranjsko Sorko polje 20 15 10 5 0 Ljubljansko barje 20 15 10 5 0 Dobrepolje 35 30 25 20 15 10 5 0 Posavsko hribovje (zahodni del) 25 20 15 10 5 0 Kamnikobistrika ravnina 25 20 15 10 5 0 Posavsko hribovje (osrednji del) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 30 25 20 15 10 5 0 Bela krajina 30 25 20 15 10 5 0 Krko Breika ravnina 20 15 10 5 0 Kozjansko griŁevje 25 20 15 10 5 0 Dravinjske gorice 25 20 15 10 5 0 Haloze 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Dravsko Ptujsko polje 30 25 20 15 10 5 0 Slovenske gorice 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Pohorje 25 20 15 10 5 0 Ribniko KoŁevsko podolje 25 20 15 10 5 0 skupno 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 Hlevski gnoj v m 3 na ha obdelovalnih zemljiŁ POKRAJINE 10 do 14 m 3 /ha 5 do 9 m 3 /ha 1 do 4 m 3 /ha veŁ kot 20 m 3 /ha 15 do 19 m 3 /ha m 3 gnoja/ha 0 5 10 15 tevilo kmetij veŁ kot 20 15 do 19 10 do 14 5 do 9 1 do 4 0 do 1 KMETIJE 0 30 km 20 10 45 Karta 6: Poraba hlevskega gnoja v m 3 na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996. Map 6: Consumed manure in m 3 /ha of cultivated land on studied farms and in regions in 1996. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 16 17 18 19 9 10 14 Kamnikobistrika ravnina 0 5 10 15 Kranjsko Sorko polje 0 5 10 15 0 5 10 15 20 25 30 35 Posavsko hribovje (zahodni del) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Posavsko hribovje (osrednji del) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Bela krajina 0 5 10 15 20 25 0 5 10 15 20 25 30 35 Kozjansko griŁevje Pohorje 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Dravinjske gorice 0 5 10 15 20 25 30 0 5 10 15 20 25 30 Haloze 0 5 10 15 20 Dravsko Ptujsko polje Slovenske gorice 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Gorika Brda 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Brkini 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 kofjeloko hribovje 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 Ljubljansko barje 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Dobrepolje 0 5 10 15 20 25 0 5 10 15 20 25 Ribniko KoŁevsko podolje 0 5 10 15 20 25 30 Krko Breika ravnina skupno 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 550 600 650 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 3,1 do 4 m 3 /ha 2,1 do 3 m 3 /ha 1,1 do 2 m 3 /ha do 1 m 3 /ha 4,1 do 5 m 3 /ha 5,1 do 10 m 3 /ha veŁ kot 10 m 3 /ha POKRAJINE 0 5 10 15 tevilo kmetij veŁ kot 10 do 5 do 4 do 3 do 2 do 1 do 10 m 3 gnojevke/ha KMETIJE 46 Karta 7: Porabljena koliŁina gnojevke v m 3 na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996. Map 7: Consumed liquid manure in m 3 /ha of cultivated land on studied farms and in regions in 1996. Intenzivnost kmetovanja 47 Karta 7 nam kae porabljeno koliŁino gnojevke v m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ na analiziranih kmeti- jah. PovpreŁna vrednost na teh kmetijah je bila 6 m 3 gnojevke na hektar obdelovalnih zemljiŁ. VeŁ kot 10 m 3 /ha je porabijo v treh pokrajinah: Krko-Bre- ika ravnina 24 m 3 /ha ter Dravsko-Ptujsko polje in Ribniko-KoŁevsko podolje po 12 m 3 /ha. To so po- krajine, kjer ima veŁji pomen zlasti praiŁjereja in je gnojevka na razpolago. V estih pokrajinah jo po- rabijo do 10 m 3 /ha, v treh do 5 m 3 /ha in v dveh do 4 m 3 /ha. Najmanj gnojevke (do 1 m 3 /ha) porabijo v Gorikih Brdih, do 2 m 3 /ha pa v Brkinih in kofje- lokem hribovju. Zadostne koliŁine gnoja in gnojevke zmanjujejo potrebo po mineralnih gnojilih. Zaradi polikulturne usmerjenosti (tudi meane proizvodne usmerje- nosti) veŁjega dela slovenskih kmetij je razpololjiva koliŁina gnoja in gnojevke odigrala okoljevarstveno ugodno vlogo. Izjema so intenzivne trne kmetije in farme, kjer je razmerje med tevilom ivine in obdelovalnimi zemljiŁi neustrezno. Sama koliŁina gnoja zato ne bi smela povzroŁati okoljevarstvenih problemov, ki so, kot bomo videli kasneje, predvsem posledica neustrezno urejenih gnojnih jam in upo- rabe gnoja in gnojevke v vodovarstvenih obmoŁjih. Tretji problem pa predstavlja nezadostno pozna- vanje problemov onesnaevanja z nitrati s strani kmetovalcev. Pri rabi duiŁnih gnojil je potrebno upotevati hranila, ki se v tla vnaajo tako z organ- skimi kot tudi z mineralnimi gnojili. Potrebno je torej ustrezno gospodarjenje s hranilnimi snovmi, za ka- terega je nujno poznavanje nekaterih znaŁilnosti teh hranil (spiranje, kopiŁenje), poraba po posame- znih kulturah in fiziŁnogeografskih znaŁilnosti po- sameznih pokrajin (prsti, voda, ...). Pomembno vlogo pri tem imajo pospeevalne slube, ki e organizirajo posamezne seminarje, povezane s to problematiko. Mineralna gnojila Kot smo e omenili, je reja ivine pomembna znaŁilnost slovenskih, polikulturno usmerjenih, kme- tij in tako lahko priŁakujemo, da so mineralna gnoji- la predvsem v funkciji dognojevanja. Mineralna gno- jila predstavljajo veŁinoma dodatek pri preskrbi rastlin s hranilnimi snovmi. Kombinirano gnoji, z or- ganskimi in mineralnimi gnojili, kot smo e omenili, 7994 % vpraanih kmetovalcev. V Sloveniji se je, kot kaejo podatki, poraba mine- ralnih gnojil v zadnjem desetletju ustalila (StatistiŁni letopis RS, 1996). Leta 1995 je znaala 171.389 t mineralnih gnojil ali 270 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. Poraba rastlinskih hranil (N, P 2 O 5 in K 2 O) na ha obdelovalnih zemljiŁ je istega leta znaala 1 14 kg in je Slovenijo uvrŁala med manje porabnike v Evropi. Za leto 1997 pa, zaradi spremenjene metodolo- gije (zmanjana obdelovalna zemljiŁa), StatistiŁni urad RS navaja naslednje vrednosti (StatistiŁne infor- macije, 1998): porabljena koliŁina mineralnih gnojil je bila 180.707 t, obdelovalnih zemljiŁ 410.697 ha in poraba na ha obdelovalnih zemljiŁ 440 kg mine- ralnih gnojil. PoveŁanje gre torej predvsem na raŁun zmanjanja obdelovalnih zemljiŁ. Poraba se je v letu 1997 poveŁala za 6 % in najbolj se je poveŁala poraba duiŁnih in meanih gnojil (StatistiŁne informacije, 1998). Kmetijska podjetja in zadruge so porabile 1147 kg/ha in kmetije 383 kg/ha. Na hektar obde- lovalnih zemljiŁ je bilo porabljenih 83 kg N, 43 kg P 2 O 5 in 54 kg K 2 O. Kot vidimo v strukturi hranil prevladujejo duiŁna, katerih dele znaa 46 % vseh hranil. Porabljeno koliŁino mineralnih gnojil na anketi- ranih kmetijah v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ nam prikazuje karta 8. Na obravnavanih kmetijah je bila povpreŁna porabljena koliŁina mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih zemljiŁ 31 1 kg. Mineralnih gno- jil so najveŁ porabili na ravninah in v griŁevju 439 in 435 kg/ha. Za polovico nija je bila poraba v krakih pokrajinah 219 kg/ha in najmanja v hribovitih pokrajinah 150 kg/ha. NajveŁjo povpreŁno porabo na pokrajino, od 401 do 800 kg, so imele naslednje pokrajine: Gorika Brda, Kranjsko-Sorko polje, Kozjansko griŁevje, Dravsko-Ptujsko polje in Sloven- ske gorice. To lahko pojasnimo z intenzivnostjo in usmerjenostjo navedenih pokrajin. Zanimivo je, da sta med njimi dve ravninski pokrajini in tri griŁe- vnate pokrajine. Na Dravsko-Ptujskem polju je bila poraba mineralnih gnojil najveŁja in je znaala 671 kg/ha. Najmanja poraba pa je bila v kofjelokem hribovju, Posavskem hribovju in na Ribniko-KoŁev- skem podolju, kjer je znaala pod 100 kg/ha. Notranja razliŁnost pokrajin je tudi tu velika. Po- krajine, v katerih prevladujejo kmetije z nizko pora- bo mineralnih gnojil, so kofjeloko hribovje, Po- savsko hribovje, Brkini, Ribniko-KoŁevsko podolje in Bela krajina. Na Kamnikobistriki ravnini, Lju- bljanskem barju, Mirnski dolini in Raduljskem hri- bovju, Dravinjskih goricah in na Pohorju so kmetije zelo heterogene in noben od razredov po porabljeni koliŁini mineralnih gnojil ne prevladuje. V tretji sku- pini so pokrajine, kjer prevladujejo kmetije z veŁjo porabo mineralnih gnojil: Gorika Brda, Kozjansko griŁevje, Krko Breika ravnina in Dravsko-Ptujsko polje. ¨e si ogledamo dele kmetij glede na koliŁino porabljenih mineralnih gnojil (tabela 10), takoj opa- zimo bistveno razliko med ravninskimi in griŁevna- timi pokrajinami na eni strani in hribovskimi in kra- kimi na drugi strani. VeŁ kot polovica kmetovalcev v hribovskih in krakih pokrajinah porabi le do 50 kg mineralnih gnojil na ha. Do 200 kg na ha pa e na- slednji dve petini kmetovalcev. VeŁ kot 200 kg mi- Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 0 50 100 150 200 250 300 350 skupno 25 20 15 10 5 0 Gorika Brda kofjeloko hribovje 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 20 15 10 5 0 Kranjsko Sorko polje Brkini 30 25 20 15 10 5 0 15 10 5 0 Kamnikobistrika ravnina 20 15 10 5 0 Ljubljansko barje Dobrepolje 20 15 10 5 0 Posavsko hribovje (zahodni del) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Posavsko hribovje (osrednji del) 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 15 10 5 0 Ribniko KoŁevsko podolje 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Bela krajina 20 15 10 5 0 25 20 15 10 5 0 Krko Breika ravnina 20 15 10 5 0 Kozjansko griŁevje Pohorje 20 15 10 5 0 15 10 5 0 Dravinjske gorice 35 30 25 20 15 10 5 0 Dravsko Ptujsko polje 20 15 10 5 0 Haloze 30 25 20 15 10 5 0 Slovenske gorice 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 9 9 14 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 Mineralna gnojila v kg/ha obdelovalnih zemljiŁ POKRAJINE 401 do 800 201 do 400 101 do 200 do 100 kg min. gnojil/ha 0 5 10 15 tevilo kmetij veŁ kot 800 do 800 do 400 do 200 do 100 do 50 KMETIJE 0 30 km 20 10 48 Karta 8: Porabljena koliŁina mineralnih gnojil v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996. Map 8: Consumed mineral fertilizers in kg/ha of cultivated land on studied farms and in regions in 1996. Intenzivnost kmetovanja 49 neralnih gnojil na ha porabi le desetina kmetovalcev v hribovskih in krakih pokrajinah. Na ravninah in v griŁevju so razmerja ravno obrnjena. VeŁ kot polovica kmetovalcev navedenih pokrajin (v ravninah 59 % in v griŁevju 51 %) porabi veŁ kot 200 kg mineralnih gnojil na ha. Od 200 do 400 kg mineralnih gnojil na ha porabi na ravninah 31 % in v griŁevju 26 % kmeto- valcev, od 400 do 800 kg na ha pa v ravninah 23 % in v griŁevju 20 % kmetovalcev. Slaba polovica kme- tovalcev porabi manj kot 200 kg mineralnih gnojil na ha in desetina manj kot 50 kg na ha. Kmetovalci z mineralnimi gnojili gnojijo najveŁ njive in travnike. Po koliŁini mineralnih gnojil na njiv- skih oziroma travnikih zemljiŁih je izraŁunana spe- cifiŁna poraba (tabela 11). Njive najbolj gnojijo v ravninah, kjer na hektar raztrosijo 578 kg mineralnih gnojil in skoraj prav toliko v griŁevju 535 kg. V krakih pokrajinah se poraba koliŁinsko prepolovi (244 kg), najmanj pa jih gnojijo v hribovju, kjer porabijo le 187 kg/ha. Na vseh anketiranih kmetijah so jih povpre- Łno porabili 451 kg/ha. Z okoljevarstvenega vidika lahko torej njive oznaŁimo kot obmoŁja najinten- zivnejega obremenjevanja. Ker je njihov obseg naj- veŁji ravno v ravninskih in griŁevnatih pokrajinah, tudi omenjena pokrajinska tipa lahko oznaŁimo kot najbolj obremenjena obmoŁja. Pomembnejih razlik v intenzivnosti njivske pridelave v ravninah in griŁe- vjih podatki ne potrjujejo. Tabela 11: KoliŁina porabljenih mineralnih gnojil v kg na ha njivskih in travnikih zemljiŁ po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 11: Consumed mineral fertilizers on fields and meadows (kg/ha) by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). N NJ JI IV VE E T TR RA AV VN NI IK KI I P Po ok kr ra aj ji in na a k kg g/ /h ha a k kg g/ /h ha a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ................................653..................255....... KRANJSKO-SORKO POLJE..........................................671..................488....... KRKO-BREIKA RAVNINA .........................................316..................239....... LJUBLJANSKO BARJE ...................................................547 ..................272....... DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ..........................................702..................632....... r ra av vn ni in ne e 5 57 78 8 3 37 77 7 DRAVINJSKE GORICE.....................................................577 ..................272....... GORIKA BRDA ................................................................451.....................26....... KOZJANSKO GRI¨EVJE..................................................692...................315....... SLOVENSKE GORICE ......................................................480 ..................577....... HALOZE...............................................................................475 ..................172....... g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 5 53 35 5 2 27 72 2 BRKINI.................................................................................237.....................39....... MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ........257 ..................271....... POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ........................163.....................75....... POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ........................135.....................92....... POHORJE ...........................................................................307..................209....... KOFJELOKO HRIBOVJE................................................25 ..................136....... h hr ri ib bo ov vj ja a 1 18 87 7 1 13 37 7 DOBREPOLJE....................................................................248 ..................277....... RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE....................................95.....................71....... BELA KRAJINA.................................................................390 ..................218....... k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 2 24 44 4 1 18 89 9 S SK KU UP PN NO O 4 45 51 1 2 23 37 7 Tabela 10: Porabljena koliŁina mineralnih gnojil na kmetijah v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ in povpreŁje za pokrajino v kg/ha leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). (Najmanja vrednost 3 kg/ha, najveŁja vrednost 3824 kg/ha, povpreŁje 282 kg/ha, srednja vrednost 214 kg /ha). Table 10: Consumed mineral fertilizers in kg/ha of cultivated land on studied farms and regional averages in 1996 (source: IG survey, 1996). (Minimum = 3 kg/ha, maximum = 3824 kg/ha, average = 282 kg/ha, mean value = 214 kg/ha). P Po ok kr ra aj ji in na a d do o 5 50 0 k kg g/ /h ha a d do o 1 10 00 0 k kg g/ /h ha a d do o 2 20 00 0 k kg g/ /h ha a d do o 4 40 00 0 k kg g/ /h ha a d do o 8 80 00 0 k kg g/ /h ha a > >8 80 00 0 k kg g/ /h ha a s sk ku up pa aj j k kg g/ /h ha a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...............................20 .........................18...........................22 .........................24 ..........................14..........................2..................100 .........296 KRANJSKO-SORKO POLJE.........................................14............................2 ...........................24.........................33 ..........................24..........................2..................100..........575 KRKO-BREIKA RAVNINA...........................................4 .........................14...........................20..... ....................40..........................20..........................2..................100..........272 LJUBLJANSKO BARJE...................................................25 .........................16 ...........................12.........................29 ..........................18..........................0..................100 .........382 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ............................................0............................5..............................8.........................28 ..........................41........................17..................100..........671 r ra av vn ni in ne e 1 13 3 1 11 1 1 17 7 3 31 1 2 23 3 5 5 4 43 39 9 DRAVINJSKE GORICE.......................................................8.........................26...........................26.........................22 ..........................14..........................4..................100..........387 GORIKA BRDA..................................................................8............................0 ...........................12 .........................27..........................43 .......................10..................100..........577 KOZJANSKO GRI¨EVJE .................................................10............................4...........................22.........................34..........................26..........................4..................100..........476 SLOVENSKE GORICE ........................................................5..........................11...........................28 .........................37 ..........................13..........................5..................100 .........468 HALOZE..............................................................................14.........................32...........................38 .........................10.............................4..........................2..................100 .........266 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 9 9 1 15 5 2 25 5 2 26 6 2 20 0 5 5 4 43 35 5 BRKINI................................................................................54 .........................26 ...........................16............................4.............................0..........................0..................100 ..........113 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ......20 .........................24...........................26.........................22.............................6..........................2..................100 .........280 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del .......................80 .........................10..............................6............................4.............................0..........................0..................100 ............79 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ........................76 .........................12..............................8............................4.............................0..........................0..................100..........100 POHORJE...........................................................................22.........................34 ...........................24 .........................12.............................8..........................0..................100 .........229 KOFJELOKO HRIBOVJE ............................................82 .........................13..............................4............................2.............................0..........................0..................100..........100 h hr ri ib bo ov vj ja a 5 56 6 2 20 0 1 14 4 8 8 2 2 0 0 1 15 50 0 DOBREPOLJE...................................................................40 .........................16...........................30 .........................12.............................2..........................0..................100 .........264 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE ................................92............................8..............................0............................0.............................0..........................0..................100 ............75 BELA KRAJINA ................................................................38.........................22...........................20 .........................14.............................4..........................2..................100..........319 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 5 57 7 1 15 5 1 17 7 9 9 2 2 1 1 2 21 19 9 S SK KU UP PN NO O 3 31 1 1 15 5 1 18 8 1 19 9 1 13 3 3 3 1 10 00 0 3 31 11 1 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 50 Diagram 12 kae dele porabljenih mineralnih gnojil po posameznih zemljikih kategorijah. Struk- tura odraa pridelovalne znaŁilnosti posameznih po- krajinskih tipov. Na ravninah skoraj dve tretjini mine- ralnih gnojil porabijo na njivskih zemljiŁih in tretjino na travnikih. V griŁevju e vedno najveŁ mineralnih gnojil porabijo za gnojenje njiv (45 %) in travnikov (31 %), vendar skoraj petino mineralnih gnojil porabijo za gnojenje vinogradov in dvajsetino za gnojenje sa- dovnjakov (5 %). V hribovju najveŁ mineralnih gnojil porabijo za gnojenje travnikov (54 %), na drugem mestu je gnojenje njiv (40 %), druge kategorije gno- jijo le malo. V krakih pokrajinah je dele mineralnih gnojil za gnojenje njiv in travnikov skoraj enak. Na travnikih raztrosijo v povpreŁju za polovico manj mineralnih gnojil kot na njivah. Hektarska po- raba na vseh anketiranih kmetijah je 237 kg. Podo- bno kot njive, tudi travnike najbolj gnojijo v ravnin- skih pokrajinah 377 kg/ha in v griŁevju 272 kg, le da so porabljene koliŁine za polovico manje. Razlika med gnojenjem njiv in travnikov je manja v krakih (244 in 189 kg/ha) in hribovskih pokrajinah (187 in 137 kg/ha). V teh pokrajinah so torej tudi obreme- nitve njivskih in travnikih povrin podobne in za polovico nije od tistih v ravninah in griŁevju. StatistiŁni urad RS za leto 1995 (StatistiŁne infor- macije, 1997) navaja za Slovenijo hektarsko porabo rastlinskih hranil na njivah in trajnih nasadih 252 kg, kar je primerljivo z anketnimi podatki. Po istem viru porabijo drave Evropske zveze 200 kg. VeŁ kot Slo- venija porabijo Irska 572 kg/ha, Nizozemska 545 kg, Belgija 402 kg in Velika Britanija 384 kg. Manj pa Francija in NemŁija 242 kg, Danska 197 kg, Italija 170 kg in Avstrija 168 kg. Slovenija se po porabi uvrŁa v sredino evropskih drav. Gnojilne navade kmetovalcev Po mnenju agronomske stroke pri gnojenju ob pravilni uporabi in odmerjanju hranilnih snovi ne prihaja do stranskih uŁinkov na okolje. Za to je po- membno ustrezno odloŁanje o gnojenju obdeloval- nih zemljiŁ, ki praviloma temelji na znanju kmeto- KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine njive travniki vinogradi sadovnjaki paniki Diagram 12: Porabljena mineralna gnojila v % po posameznih zemljikih kategorijah na kmetiji po pokraji- nah in povpreŁje za pokrajinske tipe leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 12: Consumed mineral fertilizers (in %) on individual land categories of a farm by regions, and the avera- ges of landscape types in 1996 (source: IG survey, 1996). Intenzivnost kmetovanja 51 Diagram 13: Delei kmetovalcev po naŁinu odloŁanja glede gnojenja obdelovalnih zemljiŁ v % leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 13: Proportions of farmers according to how they decide to fertilize cultivated land (in %) in 1996 (source: IG survey, 1996). valcev, na analizah prsti in pridelkov. Tuje izkunje govorijo o splonih teavah pri izboljevanju gnoje- nja in kot obetajoŁ pristop navajajo Dansko, kjer je obvezna dokumentirana menjava rastlin in potrebe po gnojilih na vseh proizvodnih enotah kmetijah (Germon, 1989). Diagram 13 kae, da se kmetovalci odloŁajo za gnojenje veŁinoma po lastnih izkunjah. Tako se od- loŁa 75 % vseh vpraanih kmetovalcev. Za obŁasne analize zemlje pri gnojenju se jih odloŁa 11 % in za redne analize 8 %. Tudi po posameznih pokrajinskih tipih ni veŁjih razlik. Po lastnih izkunjah se odloŁa za gnojenje 83 % kmetovalcev v griŁevju, 80 % v krakih pokrajinah, 73 % v ravninah in 69 % v hri- bovju. NajveŁjo osveŁenost glede potrebnih analiz zemlje so pokazali kmetovalci v ravninah. Po obŁa- snih analizah zemlje gnoji 17 % kmetovalcev v ravni- nah, 11 % v griŁevju, 9 % v hribovju in 5 % v krakih pokrajinah. Za redne analize zemlje pa se odloŁa 7 % kmetovalcev na ravninah, 3 % v griŁevju, 11 % v hri- bovju in 13 % na krasu. Tudi po pokrajinah so razlike velike. Zastopanost rednih analiz je bila bolja v hri- bovitih in krakih pokrajinah. Redne analize zemlje je opravljalo 28 % kmetovalcev Ribniko-KoŁevskega podolja, 24 % kmetovalcev kofjelokega hribovja in 22 % kmetovalcev iz zahodnega dela Posavskega hribovja. NajveŁji dele kmetov se je odloŁal za ob- Łasne analize na Kranjsko-Sorkem polju 33 %, v Gorikih brdih 25 %, na Dravsko-Ptujskem polju 20 %, v Brkinih 18 %, v osrednjem delu Posavskega hribo- vja in na Kamnikobistriki ravnini pa po 16 %. Po obŁasnih analizah so ravnine kar dobro zastopane, medtem ko so redne analize pogosteje le na Kranj- sko-Sorkem polju, kjer jih opravlja 12 % kmetovalcev. PreseneŁa, da so analize pogosteje v pokrajinah z ivinorejsko in meano usmeritvijo kmetovanja in manj v tistih s poljedelsko. Analiza je pokazala, da kmetovalci uporabljajo povpreŁno okoli 7 razliŁnih vrst mineralnih gnojil, ve- Łinoma kompleksnih NPK, urea in KAN. Prevladuje poraba kompleksnega gnojila z enakim deleem hra- nilnih snovi (NPK 15:15:15), kar lahko kae, da se kmetovalci bojijo zmanjanja pridelkov, Łe ne bodo obilno gnojili in se odloŁajo po metodi vsakega po malo ne more koditi, kar smo Łesto sreŁevali tudi pri terenskih razgovorih. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine ni pojava ni podatkov redno z analizami rastlin redno z analizami zemlje obŁasno z analizami lastne izkunje Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 52 Zanimivo je, ali si kmetovalci zapisujejo porablje- ne koliŁine in vrste organskih in mineralnih gnojil, ki jih trosijo po obdelovalnih povrinah. Odgovor je bil, z redkimi izjemami, negativen. Res izjemoma smo v posameznih pokrajinah naleteli na primere vzor- nega knjigovodstva na kmetijah, a obiŁajno so bili to zgolj strokovniki. Opisane razmere pri kmetovalcih niso najbolj obetavne tudi v luŁi Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (UL RS, t. 68/96), ki predpisuje tudi gospodarjenje z njimi. Za preobremenjevanje okolja s hranilnimi snovmi je, poleg pretirane koliŁine dodanih gnojil, proble- matiŁen tudi Łas dodajanja glede na potrebe kultur- nih rastlin. Ob ustreznem gospodarjenju s hranilnimi snovmi ne prihaja do izpiranja in izgub teh hranil. Da bi ugotovili, kakna je osveŁenost kmetovalcev o po- menu ustrezne koliŁinske in Łasovne gnojilne prakse, smo jih spraevali, kdaj opravljajo osnovno in kdaj dopolnilno gnojenje kulturnih rastlin. NajveŁji del kmetovalcev (73 %) opravlja zgolj osnovno gnojenje ob setvi ali tik pred njo. Le 27 % kmetovalcev se od- loŁa za dopolnilno gnojenje. Rezultati ankete kaejo na slabo gnojilno prakso naih kmetovalcev. Njihova osveŁenost o potrebnem natanŁnem odmerjanju gnojil e ni dovolj visoka. Zato gotovo prihaja do obŁasnih preobremenitev vo- da in prsti, na kar kaejo tudi podatki rednega spre- mljanja kakovosti voda (Kakovost voda ..., 199 7). Uporaba sredstev za varstvo rastlin Poraba sredstev za varstvo rastlin se je v zadnjih desetih letih zmanjala za veŁ kot tretjino, leta 1985 je znaala 2368 t, leta 1995 pa 1495 t (StatistiŁni letopis RS, 1996). Na ha obdelovalnih zemljiŁ je bilo leta 1995 porabljenih 2,4 kg sredstev za varstvo rastlin ali ob upotevanju popravljenih vrednosti za obdelovalna zemljiŁa (StatistiŁne informacije, 1998) 3,6 kg na hektar. ¨e pa upotevamo samo njive in trajne kulture (288.881 ha), znaa hektarska poraba istega leta 5 kg. Ta poraba uvrŁa Slovenijo med evropskimi dravami v skupino z najveŁjimi porabniki. VeŁ od nje so porabile: Nizozemska, Ciper, Belgija in Italija in manj Portugalska, panija, vica in Francija (Stan- ners, Bourdeau, 1991). Skoraj dve tretjini teh sredstev je bilo uporabljenih v zasebnem sektorju (65 %). V sestavi prevladujejo fungicidi, saj se jih porabi 47 % od vseh sredstev, 28 % porabljenih sredstev je herbi- KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % uporablja ne uporablja ni podatkov Diagram 14: Delei kmetovalcev po uporabi sredstev za varstvo rastlin leta 1996 (vir: ankete IG, 1996). Diagram 14: Proportions of farmers by mode of using pesticides in 1996 (source: IG survey, 1996). Intenzivnost kmetovanja 53 cidov, 17 % insekticidov in 8 % drugih sredstev (Sta- tistiŁni letopis RS, 1996). Sredstva za varstvo rastlin uporablja veŁina vpra- anih kmetovalcev, kar 93 %. Njihov dele po pokra- jinskih tipih je prikazan v diagramu 14. Nekoliko nija stopnja uporabe je le v hribovitih in krakih pokra- jinah, drugod je uporaba dokaj izenaŁena. Karta 9 prikazuje porabljeno koliŁino sredstev za varstvo rastlin po pokrajinah in njihovo notranjo strukturo. Letna porabljena koliŁina sredstev za var- stvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na vseh anketiranih kmetijah znaa 3,4. NajveŁ jih porabijo v griŁevju 9 kg/ha, v drugih pokrajinskih tipih pa bistveno manj: na ravninah 2 kg/ha, v hribovju in krakih pokrajinah pa 1 kg/ha. Med pokrajinami je najveŁja poraba v Gorikih Brdih (35,2 kg/ha obde- lovalnih zemljiŁ), kar je posledica njihove izrazite vinogradnike usmerjenosti. Porabo sredstev za var- stvo rastlin do 6 kg/ha imata e Krko-Breika ra- vnina (4,8 kg) in Kozjansko griŁevje (4,4 kg). V veŁini pokrajin (11) pa porabijo do 3 kg. Najmanja hek- tarska poraba je v: Brkinih 0,6 kg, v kofjelokem hribovju 0,3 kg, v Posavskem hribovju 0,2 kg in Ribniko-KoŁevskem podolju 0,1 kg. Notranja raznolikost porabe po pokrajinah je velika, v grobem pa razlikujemo dve skupini. V prvi skupini so pokrajine z nizko porabo sredstev za var- stvo rastlin, kjer tudi v notranji strukturi prevladujejo kmetovalci z najmanjo porabo (kofjeloko hribo- vje, Posavsko hribovje, Ribniko-KoŁevsko podolje, Brkini), drugi razredi pa so ustrezno manji. V drugi skupini so pokrajine z vijo porabo, kjer polovica in veŁ kmetovalcev porabi veŁ kot 9 kg/ha. V tabeli 12 so prikazani kmetovalci glede na po- rabljeno koliŁino sredstev za varstvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ. V ravninah 28 % kmetoval- cev porabi do 0,5 kg sredstev za varstvo rastlin na hektar, 15 % do 1kg/ha, 36 % do 3 kg/ha in 16 % do 6 kg/ha. Nad 6 kg/ha porabi na ravninah le 4 % kmetovalcev. V griŁevju je zlasti zaradi uporabe sred- stev za varstvo rastlin v vinogradnitvu dele kme- tovalcev, ki porabijo nad 6 kg/ha, veliko veŁji in znaa 27 %. Do 0,5 kg/ha porabi 9 % kmetovalcev, 14 % jih porabi do 1 kg/ha, 30 % do 3 kg/ha in 20 % do 6 kg/ha. V hribovju in v krakih pokrajinah je najveŁji dele kmetovalcev, ki porabijo do 0,5 kg teh sredstev na hektar. V hribovju je taknih kmetoval- cev 72 % in na krasu 42 %. V krakih pokrajinah je poraba sredstev za varstvo rastlin veŁja, 24 % kme- tovalcev jih porabi do 1kg/ha in 29 % do 3 kg/ha. Druge kategorije so manj zastopane. Tudi povpreŁje vzorca nam kae na to, da je veŁ kot tretjina kme- tovalcev, ki porabi manj kot 0,5 kg/ha, polovica je taknih, ki porabijo do 1 kg/ha in 79 % do 3 kg/ha. Petina kmetovalcev je taknih, ki porabijo veŁ kot 3 in komaj desetina s porabo nad 6 kg/ha. Tabela 12: Delei kmetovalcev po porabljeni koliŁini sredstev za varstvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ leta 1996 (vi r: anketa IG, 1996). (Najmanja vrednost 0 kg/ha, najveŁja 152 kg/ha, srednja vrednost 4 kg/ha, povpreŁni odklon 10 kg/ha). Table 12: Proportions of farmers by consumed pesticides in kg/ha of cultivated land in 1996 (source: IG survey, 1996). (Minimum = 0 kg/ha, maximum = 152 kg/ha, average = 4 kg/ha, mean value = 10 kg/ha). P Po ok kr ra aj ji in na a d do o 0 0, ,5 5 d do o 1 1 d do o 3 3 d do o 6 6 d do o 9 9 n na ad d 9 9 s sk ku up pa aj j k kg g/ /h ha a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ..........................28 ......................34.....................32 ......................6 .......................0 ......................0...................100 .....................1,1 KRANJSKO-SORKO POLJE....................................39.......................22.....................33 ......................6 .......................0 ......................0...................100.....................1,2 KRKO-BREIKA RAVNINA ...................................14 .........................6.....................36................... .32 .......................2....................10...................100 ....................3,9 LJUBLJANSKO BARJE..............................................47.......................10.....................31....................12 .......................0 ......................0...................100.....................1,3 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE.....................................13 .........................4.....................49....................25 .......................3 ......................4...................100 ....................2,7 r ra av vn ni in ne e 2 28 8 1 15 5 3 36 6 1 16 6 1 1 3 3 1 10 00 0 2 2 DRAVINJSKE GORICE................................................14.......................28.....................36....................14 .......................2 ......................6...................100 ....................2,6 GORIKA BRDA.............................................................2 .........................2 .......................0 ......................4 .......................2....................90...................100..................35,2 KOZJANSKO GRI¨EVJE ............................................14.......................12.....................28....................28 .......................6 ....................12...................100 ....................3,8 SLOVENSKE GORICE ...................................................4.......................15.....................45....................27 .......................5 ......................4...................100 ....................2,9 HALOZE.........................................................................10.......................12.....................42....................26.....................10 ......................0...................100 ....................2,8 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 9 9 1 14 4 3 30 0 2 20 0 5 5 2 22 2 1 10 00 0 9 9 BRKINI...........................................................................82 .........................4 .......................8 ......................4 .......................2 ......................0...................100 ....................0,6 MIRNSKA D. IN RADULJSKO HR. ..........................16.......................16.....................44....................18 .......................4 ......................2...................100 ....................2,4 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..................96 .........................4 .......................0 ......................0 .......................0 ......................0...................100.....................0,1 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ..................88.......................10 .......................2 ......................0 .......................0 ......................0...................100 ....................0,2 POHORJE .....................................................................52.......................18.....................20 ......................6 .......................2 ......................2...................100.....................1,7 KOFJELOKO HRIBOVJE .......................................96 .........................0 .......................0 ......................2 .......................2 ......................0...................100 ....................0,3 h hr ri ib bo ov vj ja a 7 72 2 9 9 1 12 2 5 5 2 2 1 1 1 10 00 0 1 1 DOBREPOLJE ................................................................8 ......................44.....................42 ......................2 .......................0 ......................4...................100.....................1,5 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE ...........................98 .........................2 .......................0 ......................0 .......................0 ......................0...................100.....................0,1 BELA KRAJINA ...........................................................20.......................26.....................46 ......................8 .......................0 ......................0...................100.....................1,4 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 4 42 2 2 24 4 2 29 9 3 3 0 0 1 1 1 10 00 0 1 1 S SK KU UP PN NO O 3 38 8 1 14 4 2 27 7 1 12 2 2 2 7 7 1 10 00 0 3 3, ,4 4 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 4 1 2 3 5 6 7 10 12 13 14 15 16 17 18 19 9 9 8 11 14 9 Dravinjske gorice 0 5 10 15 20 skupno 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Gorika Brda 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 kofjeloko hribovje 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 KranjskoSorko polje 0 5 10 15 20 Ljubljansko barje 0 5 10 15 20 25 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 RibnikoKoŁevsko podolje Bela krajina 0 5 10 15 20 25 Kamnikobistrika ravnina 0 5 10 15 20 Posavsko hribovje (zahodni del) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Posavsko hribovje (osrednji del) 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 KrkoBreika ravnina 0 5 10 15 20 Kozjansko griŁevje 0 5 10 15 0 5 10 15 20 25 30 Pohorje Dravsko Ptujsko polje 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Haloze 0 5 10 15 20 25 Slovenske gorice 0 5 10 15 20 25 30 35 0 5 10 15 20 25 Dobrepolje Brkini 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 0 5 10 15 20 25 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 1,1 do 3 0,6 do 1 do 0,5 ZaŁitna sredstva v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ POKRAJINE 6,1 do 9 veŁ kot 9 3,1 do 6 0 5 10 15 tevilo kmetij veŁ kot 9 do 9 do 6 do 3 do 1 do 0,5 KMETIJE kg sredstev/ha 0 30 km 20 10 54 Karta 9: Porabljena koliŁina sredstev za varstvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996. Map 9: Consumed pesticides in kg/ha of cultivated land on studied farms and in regions in 1996. Anketirani kmetovalci so uporabili 110 razliŁnih sredstev za varstvo rastlin. Seveda je to posledica razliŁnih tovarnikih imen pripravkov, v katerih so lahko iste aktivne snovi. Tako e primerjave upora- bljenih pripravkov med posameznimi pokrajinskimi tipi in znotraj njih pokaejo manje tevilo le teh. V tabeli 13 je prikazano, koliko razliŁnih sredstev so uporabili v posameznih pokrajinah. NajveŁ so jih uporabili v griŁevju, 38 razliŁnih vrst. Na ravninah so uporabili 30 razliŁnih vrst sredstev za varstvo rastlin, v hribovju in na krasu pa po 22 vrst. Dravinjske go- rice (45), Gorika Brda (44) in Haloze (42) upora- bljajo najveŁje tevilo zaŁitnih sredstev, kar je ne- dvomno posledica njihove usmeritve v vinograd- nitvo in sadjarstvo in s tem veŁje in raznovrstneje potrebe po teh sredstvih. Najmanj pa so jih porabili v kofjelokem hribovju (10) in Ribniko-KoŁevskem podolju (11). Tabela 13: tevilo vrst porabljenih sredstev za varstvo rastlin (SVR) na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 13: Number of pesticide sorts consumed (SVR) on studied farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in na a t te ev vi il lo o v vr rs st t S SV VR R KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ........................................................32............ KRANJSKO-SORKO POLJE .................................................................32............ KRKO-BREIKA RAVNINA.................................................................29............ LJUBLJANSKO BARJE ...........................................................................23............ DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ..................................................................33............ r ra av vn ni in ne e 3 30 0 DRAVINJSKE GORICE.............................................................................45............ GORIKA BRDA........................................................................................44............ KOZJANSKO GRI¨EVJE..........................................................................21............ SLOVENSKE GORICE ..............................................................................38............ HALOZE ......................................................................................................42............ g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 3 38 8 BRKINI.........................................................................................................33............ MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE................................29............ POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ................................................25............ POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ................................................24............ POHORJE ...................................................................................................14............ KOFJELOKO HRIBOVJE .....................................................................10............ h hr ri ib bo ov vj ja a 2 23 3 DOBREPOLJE............................................................................................16............ RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .........................................................11............ BELA KRAJINA.........................................................................................38............ k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 2 22 2 S SK KU UP PN NO O 1 11 10 0 Sredstva za varstvo rastlin vsebujejo razliŁne aktivne snovi. Te delujejo na organizme (pleveli, u- elke, plesni), ki naj bi jih zatirali, vendar hkrati vpli- vajo tudi na okolje. Govorimo o njihovi strupenosti za ljudi, ki jih proizvajajo ali uporabljajo, o kodlji- vosti njihovih ostankov v pridelkih in o njihovem vplivu na okolje. Vsako sredstvo ima oznako strupe- nosti, doloŁen je naŁin ravnanja z njim in doloŁena karenca. Stranske vplive je mogoŁe zmanjati s pra- vilno rabo in ustreznim ravnanjem, e vedno pa ostajajo odprta vpraanja medsebojnega vplivanja razliŁnih aktivnih snovi, tako na Łloveka, kot tudi na okolje (MaŁek, 1990). Med sredstvi za varstvo rastlin jih po porabljeni koliŁini izstopa osem, katerih koliŁine so petkrat veŁje od drugih. To so vepleni pripravki, primextra, dithane, dual, ridomil, polyram, antracol in radazin. Med njimi je torej 5 vrst fungicidov in 3 vrste herbi- cidov. vepleni pripravki (cosan, sumpor, sumpor- cin, kumulan, tridal, pepelin) so fungicidni pripravki, ki se pod razliŁnimi trgovskimi imeni prodajajo na trgu in kjer po odstotku aktivne snovi prevladuje ve- plo, dodane pa so e nekatere druge snovi. Uporablja se proti pepelasti plesni jablan, vinske trte, breskev, hmelja in okrasnih rastlin. UvrŁajo se poveŁini v 4. strupenostni razred. Strupeni so za ljudi, toplokrvne ivali in ribe, ob njihovi uporabi moramo prepreŁiti onesnaenje voda (MaŁek, 1990). Primextra je kom- binirani herbicid proti semenskim irokolistnim in tra- vnim plevelom za koruzo. Aktivni snovi sta metolaklor in atrazin in je v 3. strupenostnem razredu. Upora- bljamo ga lahko le enkrat na leto, zahteva omejitve glede kolobarja in je strupen za ljudi in ribe (ibid.). Dithane so fungicidi, ki se uporabljajo za zaŁito vinske trte, krompirja, paradinika, jablan, hruk, penice, koruze in pese. Vsebujejo aktivno snov man- kozeb in spadajo v 4. strupenostni razred. Strupen je za ljudi, toplokrvne ivali in ribe. Pri njegovi uporabi moramo prepreŁiti onesnaenje voda (ibid.). Dual je sistemiŁni talni in foliarni herbicid. Uporablja se za zaŁito koruze, sonŁnice, soje in sladkorne pese. Aktivna snov pri tem herbicidu je metolaklor in se uvrŁa v 3. strupenostni razred. Lahko se ga uporabi le enkrat letno, strupen je za ljudi in ribe, ne smemo ga uporabljati na izrazito lahkih tleh (ibid.). Med obravnavanimi ravninskimi pokrajinami je bil upo- rabljen v najveŁjih koliŁinah na Dravsko-Ptujskem polju (0,36 kg/ha), kar z okoljevarstvenega vidika ni ugodno, saj gre za lahke in plitve prsti. NajveŁja poraba tega herbicida pa je bila sicer v griŁevju. Ridomil so fungicidi z aktivno snovjo metalaksil, kateri so dodane e druge: cineb, folpet, mankozeb in bakrov oksiklorid. Uporablja se za zaŁito vinske trte, hmelja, krompirja, Łebule, zeljevk, kumar in ja- blan. UvrŁa se v 3. strupenostni razred in je strupen za ljudi, toplokrvne ivali, ribe in Łebele (ibid.). Ob njegovi uporabi je potrebno prepreŁiti onesnaenje voda. NajveŁ so ga porabili na Kranjsko-Sorkem polju 0,34 kg/ha in v griŁevnatih pokrajinah. Polyram combi je fungicid z aktivno snovjo me- tiram. Spada v 4. strupenostni razred in se uporablja za varstvo vinske trte in jablane. Ob njegovi uporabi je treba prepreŁiti onesnaenje voda (ibid.). NajveŁ so ga porabili v Gorikih Brdih in sicer 3,2 kg/ha. Antracol pripravki so fungicidi z aktivno snovjo 55 Intenzivnost kmetovanja Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 56 propineb, kateremu so dodani e bakrov oksiklorid, cimoksanil in triadimefon. Po oralni strupenosti se uvrŁajo v 4. razred in se uporabljajo za varstvo vin- ske trte, krompirja, hmelja, jablan, paradinika in Łe- bule. Strupen je za ljudi in ribe, ob uporabi je potre- bno prepreŁiti onesnaenje voda (ibid.). NajveŁ so ga porabili v griŁevnatih pokrajinah, pa tudi na ravni- nah in krasu. Radazin, atrazin in gesaprim so herbi- cidi z aktivno snovjo atrazinom. UvrŁajo se v 4. stru- penostni razred in se uporabljajo za zatiranje iroko- listnih plevelov v koruzi, sirku, vinogradih, sadovnjakih in na nekmetijskih zemljiŁih. Zahtevajo omejitve glede kolobarja, lahko se uporabijo le enkrat letno in ne smejo se uporabljati na krakih erozivnih, ske- letnih tleh (ibid.). Pregled njihove uporabe v krakih pokrajinah je pokazal, da se jih najveŁ porabi v Beli krajini 0,56 kg/ha, le neznatno pa na Dobrepolju in v Ribniko-KoŁevskem podolju. Razmere v Beli krajini z okoljevarstvenega vidika niso ugodne. Zanimalo nas je ravnanje kmetovalcev pri kro- pljenju, zato smo jih povpraali, na osnovi Łesa se odloŁajo za kropljenje. Skoraj polovica vseh vpraa- nih (47 %) upoteva navodila proizvajalcev in proda- jalcev teh sredstev. Po lastnih izkunjah in nasvetih pospeevalcev ali sorodnih slub se ravna 20 % kme- tovalcev in 13 % zgolj po lastnih izkunjah. V tabeli 14 vidimo, da so razlike v odgovorih med posameznimi pokrajinami zelo majhne. Kot vidimo, je odloŁanje o tako pomembnem problemu v kmetijstvu e vedno prepuŁeno kmetovalŁevi samoiniciativi, vendar naj bi sprejeta zakonodaja vnesla veŁ reda na to podroŁje (Uredba o mejnih ..., 1996). Tudi z okoljevarstvenega staliŁa ni najbolj ugodno, da je odloŁanje pri kro- pljenju samo v rokah kmetovalcev, na kar nas opo- zarjajo e omenjeni primeri uporabljanih sredstev za varstvo rastlin. V Beli krajini in na Dravsko-Ptujskem polju so kmetovalci porabili najveŁ pesticidov, katerih uporaba na krakih oziroma na plitvih in lahkih prsteh ni dovoljena. Primera kaeta na to, da je prepuŁe- nost samoiniciativi lahko problematiŁna. To sta sicer najbolj izstopajoŁa primera, nedvomno pa nista osa- mljena. Glede na to, da se kmetovalci pri kropljenju ve- Łinoma ravnajo po nasvetih proizvajalcev, nas je zanimalo, kakno je med njimi poznavanje pojma karenca (diagram 15). Pozna ga 79 % vseh vpraa- nih, najveŁ na ravninah, kjer je pravilno odgovorilo 91 % kmetovalcev, v griŁevju 78 %, v hribovju 75 % in v krakih pokrajinah 68 %. Nejasno je odgovorilo 12 % vseh kmetovalcev, v krakih pokrajinah 20 % kmetovalcev, v griŁevju 17 %, v hribovju 11 % in na ravninah 4 %. Razlike so velike tudi znotraj pokra- jinskih tipov, med pokrajinami pa je poznavanje najmanj ugodno v Dobrepolju (nejasno je odgovorilo Tabela 14: Dele kmetovalcev po naŁinu odloŁanja za zaŁitno kropljenje kulturnih rastlin leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). (1 navodila proizvajalca, 2 nasveti pospeevalca, 3 lastne izkunje, NU ne uporablja, NP ni podatka). Table 14: Proportions of farmers according to how they decide to spray pesticides on cultural plants in 1996 (source: IG survey, 1996). (1 = producer instructions, 2 = agrarian counseling, 2 = own experience, NU = no pesticides at all, NP = no data). P Po ok kr ra aj ji in na a 1 1 2 2 3 3 1 1, , 2 2, , 3 3 2 2, , 3 3 1 1, , 3 3 1 1, , 2 2 N NU U N NP P KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...................................68...................6.................10...................0...................2.................10...................0...................0...................4 KRANJSKO-SORKO POLJE.............................................61...................4...................4...................8...................6.................14...................2...................0...................0 KRKO-BREIKA RAVNINA ............................................32...................4 ................22...................0. ..................6 ................28...................4...................4...................0 LJUBLJANSKO BARJE .......................................................10...................2...................8 ................25...................2.................51...................2...................0...................0 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE..............................................28...................1.................12.................13...................4 ................37...................4...................0...................0 r ra av vn ni in ne e 4 40 0 3 3 1 11 1 9 9 4 4 2 28 8 2 2 1 1 1 1 DRAVINJSKE GORICE ........................................................68 ................22...................8...................0...................0...................0...................0...................0...................2 GORIKA BRDA....................................................................16...................0...................8 ................29.................10 ................37...................0...................0...................0 KOZJANSKO GRI¨EVJE......................................................24...................4.................16.................10...................6 ................36...................0...................0...................4 SLOVENSKE GORICE..........................................................49...................9.................15...................1...................0 ................21...................3...................0...................1 HALOZE..................................................................................78...................0...................4...................4...................4...................6...................0...................4...................0 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 4 47 7 7 7 1 10 0 9 9 4 4 2 20 0 1 1 1 1 1 1 BRKINI.......................................................................................6.................12...................6.................18...................0 ................48...................0...................0.................10 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ..........38...................0 ................34.................10...................0.................16...................2...................0...................0 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ...........................52...................0.................10...................6...................0...................0...................0...................0 ................32 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ............................82...................0...................6...................0...................0.................12...................0...................0...................0 POHORJE...............................................................................36...................0.................18...................8...................2.................16...................6...................0.................14 KOFJELOKO HRIBOVJE.................................................56...................2 ................35...................0...................0...................0...................0...................7...................0 h hr ri ib bo ov vj ja a 4 45 5 2 2 1 18 8 7 7 0 0 1 15 5 1 1 1 1 9 9 DOBREPOLJE .......................................................................64.................24.................12...................0...................0...................0...................0...................0...................0 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE.....................................88...................0...................6...................0...................0...................4...................2...................0...................0 BELA KRAJINA.....................................................................36...................6...................4...................2...................6 ................30.................14...................0...................2 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 6 63 3 1 10 0 7 7 1 1 2 2 1 11 1 5 5 0 0 1 1 S SK KU UP PN NO O 4 47 7 5 5 1 13 3 7 7 3 3 2 20 0 2 2 1 1 4 4 Intenzivnost kmetovanja 57 42 % kmetovalcev), v Halozah 32 % kmetovalcev, v Mirnski dolini in Raduljskem hribovju 28 % in v Ko- zjanskem griŁevju 26 %. Nepoznavanje tega pojma vodi v neustrezno ravnanje s sredstvi za varstvo rast- lin in obŁasno lahko tudi v neoporeŁnost posame- znih pridelkov. NaŁin zavarovanja kmetovalcev ob kropljenju s sredstvi za varstvo rastlin (tabela 15) nas je zanimal, ker posredno kae na odnos do teh sredstev. Tretjina (31 %) vseh vpraanih ne uporablja nobene zaŁite ob kropljenju. ¨e lahko sklepamo po odgovorih, je stanje bolje od tistega, ki je bilo zabeleeno v podobnih raziskavah leta 1989 in 1992. V Kopr- skem primorju leta 1989 ni uporabljalo zaŁite ob kropljenju 50 % anketiranih (Rejec Brancelj, 1993) in v Pomurju 1992. leta 87 % kmetovalcev (Gruko- vnjak, 1993). Omenjena raziskava med kmeti v Pomurju je pokazala, da je le 10 % kmetov imelo namenske teŁaje za varstvo pri delu s kemiŁnimi sredstvi (ibid.). Od anketiranih kmetovalcev jih 17 % uporablja zaŁitno obleko in prav toliko zgolj masko. VeŁ kot desetina (12 %) jih uporablja obleko, rokavice in ma- sko. PreseneŁa, da je prav v ravninah in griŁevjih, kjer je porabljena koliŁina teh sredstev najveŁja, dele kmetovalcev, ki ob kropljenju ne uporabljajo zaŁite, najveŁji (36 % v ravninah in 41 % v griŁe- vjih). V krakih pokrajinah ne uporablja zaŁite 29 % kmetovalcev in v hribovju 18 %. ZnaŁilnosti po posa- meznih pokrajinah so razvidne iz tabele 15. Dele kmetovalcev, ki ne uporabljajo zaŁitne obleke, je najveŁji v Dobrepolju 56 %, v Kozjanskem griŁevju 52 %, v Gorikih Brdih 49 %, na Kamnikobistriki ravnini 44 % in na Ljubljanskem barju 43 %. Prese- netljivo je, da so med njimi tudi pokrajine z najvijo porabljeno koliŁino sredstev za varstvo rastlin. Naj- vijo osveŁenost glede zaŁite ob kropljenju so pokazali kmetovalci, ki uporabljajo zaŁitno obleko, rokavice in masko. Taknih je bilo najveŁ v hribovju 22 % in v krakih pokrajinah 12 %. Med pokra- jinami so po zaŁiti izstopali kmetovalci v Brkinih, tako se jih zavaruje 42 %, v Mirnski dolini in Radulj- skem hribovju 32 % in na Pohorju 30 %. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine da ne nejasno ni podatkov Diagram 15: Delei (%) kmetovalcev po poznavanju pojma karenca leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 15: Proportions (%) of farmers by knowing the term of waiting time in 1996 (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 58 Tabela 15: Delei kmetovalcev po naŁinu zavarovanja ob kropljenju s sredstvi za varstvo rastlin leta 1996 (vir: anketa IG, 199 6). (1 zaŁitna obleka, 2 rokavice, 3 maska, NU ne uporablja, NP ni podatka). Table 15: Proportions of farmers by mode of protection when spraying pesticides in 1996 (source: IG survey, 1996). (1 = protective clothing, 2 = protective gloves, 3 = protective masque, NU = without protection, NP = no data). P Po ok kr ra aj ji in na a N NU U 1 1 2 2 3 3 1 1, , 2 2, , 3 3 2 2, , 3 3 1 1, , 3 3 N NP P s sk ku up pa aj j KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...................................44 ................26...................6...................6...................8.................10...................0...................0..............100 KRANJSKO-SORKO POLJE.............................................30.................24.................10.................18...................4.................12...................2...................0..............100 KRKO-BREIKA RAVNINA ............................................28.................12...................2 ................38.. .................8...................6...................6...................0..............100 LJUBLJANSKO BARJE.......................................................43.................14.................10.................16...................0...................4.................12...................2..............100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE..............................................35...................4...................5 ................37.................16...................1...................1...................0..............100 r ra av vn ni in ne e 3 36 6 1 16 6 7 7 2 23 3 7 7 7 7 4 4 0 0 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE ........................................................42.................18...................6 ................32...................0...................0...................0...................2..............100 GORIKA BRDA ...................................................................49.................12...................0.................14...................8.................12...................6...................0..............100 KOZJANSKO GRI¨EVJE .....................................................52...................4...................2.................24...................4.................10...................4...................0..............100 SLOVENSKE GORICE..........................................................40.................19...................5.................24...................3...................5...................3...................1..............100 HALOZE ..................................................................................24 ................26...................0 ................26...................2...................8.................12...................2..............100 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 4 41 1 1 16 6 3 3 2 24 4 3 3 7 7 5 5 1 1 1 10 00 0 BRKINI ....................................................................................16...................8...................4...................8 ................42...................6...................6.................10..............100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ..........36 ................20...................0...................0 ................32...................0.................12...................0..............100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..............................6 ................34...................0...................0 ................28...................0...................0 ................32..............100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ............................20 ................48...................8.................16...................0...................0...................8...................0..............100 POHORJE...............................................................................26...................4...................2.................14 ................30...................6...................4.................14..............100 KOFJELOKO HRIBOVJE ...................................................5...................5 ................75...................7...................0...................0...................0...................7..............100 h hr ri ib bo ov vj ja a 1 18 8 2 20 0 1 15 5 8 8 2 22 2 2 2 5 5 1 11 1 1 10 00 0 DOBREPOLJE .......................................................................56.................18.................10.................12...................0...................0...................0...................4..............100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE.....................................12 ................28.................10...................2 ................22 ................22...................4...................0..............100 BELA KRAJINA.....................................................................18...................6...................0 ................22.................14...................2 ................38...................0..............100 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 2 29 9 1 17 7 7 7 1 12 2 1 12 2 8 8 1 14 4 1 1 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O 3 31 1 1 17 7 8 8 1 17 7 1 12 2 5 5 6 6 4 4 1 10 00 0 Tabela 16: Kmetovalci glede na naŁin ravnanja z ostanki sredstev za varstvo rastlin v % (vir: anketa IG, 1996). Table 16: Proportions of farmers (in %) by mode of dealing with pesticide remainders (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in na a n ni im ma am m i iz zl li ij je em m i iz zl li ij je em m d dr ru ug go o n ni i s sk ku up pa aj j o os st ta an nk ko ov v n na a z ze em ml lj jo o v v v vo od do o p po od da at tk ko ov v KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ......................................................72.............................4.............................0..........................20.............................4.......................100 KRANJSKO-SORKO POLJE................................................................76 ..........................14.............................0 ..........................10.............................0.......................100 KRKO-BREIKA RAVNINA...............................................................60..........................20............ .................0 ..........................16.............................4.......................100 LJUBLJANSKO BARJE .........................................................................63 ..........................12.............................0..........................25.............................0.......................100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ................................................................99.............................1.............................0.............................0.............................0.......................100 r ra av vn ni in ne e 7 74 4 1 10 0 0 0 1 14 4 2 2 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE...........................................................................88.............................0.............................0 ..........................10.............................2.......................100 GORIKA BRDA......................................................................................69.............................0.............................0 ..........................31.............................0.......................100 KOZJANSKO GRI¨EVJE........................................................................64 ..........................14.............................0 ..........................18.............................4.......................100 SLOVENSKE GORICE.............................................................................87.............................7.............................1.............................4.............................1.......................100 HALOZE ....................................................................................................78 ..........................12.............................0.............................6.............................4.......................100 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 7 77 7 7 7 0 0 1 14 4 2 2 1 10 00 0 BRKINI.......................................................................................................56.............................6.............................0..........................28 ..........................10.......................100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE .............................62.............................8.............................0..........................30.............................0.......................100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..............................................56.............................2.............................2.............................8..........................32.......................100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ..............................................64.............................0.............................0 ..........................16..........................20.......................100 POHORJE .................................................................................................60 ..........................10.............................2 ..........................10 ..........................18.......................100 KOFJELOKO HRIBOVJE ...................................................................93.............................0.............................0.............................0.............................7.......................100 h hr ri ib bo ov vj ja a 6 65 5 4 4 1 1 1 15 5 1 15 5 1 10 00 0 DOBREPOLJE..........................................................................................82 ..........................14.............................2.............................2.............................0.......................100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .......................................................68.............................8.............................6.............................4 ..........................14.......................100 BELA KRAJINA .......................................................................................78 ..........................18.............................0.............................4.............................0.......................100 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 7 76 6 1 13 3 3 3 3 3 5 5 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O 7 72 2 8 8 1 1 1 13 3 6 6 1 10 00 0 Intenzivnost kmetovanja Do pet glav govedi redi veŁ kot 70 % kmetij, od tega polovica le eno do dve glavi (Cunder, 1998). VeŁ kot 10 glav govedi redi samo desetina kmetij. Po tehno- loki opremljenosti in intenzivnosti pridelave mleka je le 0,8 % kmetij primerljivih z evropskimi standardi. Podobno je s pridelavo mesa, saj je veŁina kmetij usmerjena v kombinirano rejo (pridelava mleka in mesa). VeŁino krme pridelajo na kmetijah sami, dele moŁnih krmil v prehrani pa je nizek. Tudi praiŁereja je prostorsko razirjena pred- vsem na severovzhodu Slovenije, kjer se redita veŁ kot dve tretjini praiŁev. PraiŁjerejske kmetije imajo v povpreŁju 14 plemenskih svinj in 50 pitancev. Druge kmetije pa imajo bolj samooskrbni znaŁaj, krma je doma pridelana in na veŁ kot polovici kmetij redijo le 1 do 2 praiŁa (ibid.). O obremenjevanju z gnojem pri zasebnih kmetovalcih smo e govorili, sedaj pa si oglejmo tovrstne znaŁilnosti nekdanjega drubenega sektorja (karta 10). V kmetijskih podjetjih je govedoreja bolj specia- lizirana in se po intenzivnosti lahko primerja z evrop- sko. Farme so tehnoloko bolje opremljene od zase- bnih rejcev, pri reji naraŁa tevilo pitancev in upada tevilo krav (Cunder, 1998). Stale goveje ivine v drubenem sektorju je bil leta 1991 52.799 GV (Radinja, 1996 b). VeŁji del praiŁereje se je odvijal na osmih velikih farmah, kjer so leta 1991 redili 24.514 GV plemenskih praiŁev in pitancev. Naj- veŁji okoljski problem teh farm je velika koliŁina gno- jevke. Perutninarstvo kmetijskih podjetij temelji na trnih principih, ki so znaŁilni za evropsko pridelavo, veliko pa je tudi kooperacijske reje na zasebnih kmetijah. Leta 1991 je obseg perutninske pridelave v drubenem sektorju znaal 5273 GV. V drubenem sektorju je leta 1991 reja ivine torej obsegala 83.95 1 GV, obdelovalna zemljiŁa, ki so jih drubeni obrati uporabljali, pa 49.977 ha (ibid.). ivinorejska gostota v drubenem sektorju je znaala 1,67 GV/ha. Na karti 11 vidimo, kakna je struktura ivine na obravnavanih kmetijah. Z izjemo Dravinjskih goric, v deleu GV prevladuje govedo. Goveja ivina pred- stavlja v vzorcu skoraj dve tretjini vseh GV, kar je tudi slovenska znaŁilnost. V severovzhodnih in vzho- dnih pokrajinah Slovenije je pomemben tudi dele praiŁjih GV. PraiŁjereja je sicer domena kme- tijskih podjetij. PiŁanŁji GV so prisotni predvsem v severovzhodni Sloveniji, Posavskem hribovju, na Kamniko-Bistriki ravnini in v Brkinih. Gre za koope- rante kmetijskih podjetij, katerih trni dele je v perutninarstvu prevladujoŁ. V deleu govejih GV prednjaŁijo ravninska obmoŁja in hribovja z 79 % govedi v GV. Govedoreja je torej razirjena tako v izrazito travnikih obmoŁjih, kot tudi v preteno polje- delskih ravninskih obmoŁjih. V strukturi GV-ja sledi dele praiŁev in piŁancev. Tudi praiŁjereja je v veliki meri vezana na ravninske pokrajine, medtem ko se perutninarstvo uveljavlja tudi v griŁevnatih in 59 V tabeli 16 je prikazano ravnanje z ostanki sred- stev za varstvo rastlin. Skoraj tri Łetrtine vpraanih (72 %) je odgovorilo, da nima ostankov. NajveŁji dele taknih odgovorov je bil v griŁevju, kjer ostan- kov nima 77 % kmetovalcev, v krakih pokrajinah je tako odgovorilo 76 % kmetovalcev, v ravninah 74 % in v hribovju 65 %. Desetina vpraanih v ravninah (10%) in 12% kmetovalcev v krakih pokrajinah ostanke izlije na zemljo, kar pa je lahko ravno tu najbolj problematiŁno. NajveŁji dele taknih odgo- vorov je bil na Krko-Breiki ravnini (20 %), v Beli krajini 18 %, po 14 % pa na Kranjsko-Sorkem polju, v Kozjanskem griŁevju in Dobrepolju. V e omenjeni raziskavi v Pomurju pri uporabi kropiv 60 % kmetov ni imelo ostankov, na zemljo pa je ostanke izlilo 28 % kmetov (ibid.). Pri ravnanju in osveŁenosti kmetov glede kro- pljenja so pomembno vlogo odigrale pospeevalne slube v razliŁnih okoljih, s svetovanjem, prirejanjem teŁajev in uvajanjem servisiranja kropilnic v poobla- Łenih servisih (Kmetijska svetovalna sluba, 1996, 1997, 1998). Tudi splona osveŁenost strokovne javnosti je veŁja, na kar kaejo organizirani posveti v zadnjem Łasu (Duik naravovarstvena paradigma , 1996, Kmetijstvo, ki ohranja bioloko raznovrstnost, 1996). Kljub temu je iz rezultatov razvidno, da dose- ena stopnja osveŁenosti slovenskih kmetovalcev glede okoljskih vplivov kmetovanja ni zadostna. Stopnja intenzivnosti ivinoreje Zaradi pomena, ki ga ima ivinoreja v sloven- skem kmetijstvu in med kmetovalci v obravnavanih pokrajinah, ji posveŁamo posebno pozornost. Cunder (1998) pie, da je znaal njen dele v bruto vrednosti kmetijske pridelave1991. leta 50 % (prevladuje go- vedoreja z okoli 43 %, sledi perutninarstvo z 34 % in praiŁjereja z 23 %). StatistiŁni podatki navajajo za leto 1996 stale ivine v zasebni lasti in kmetijskih podjetjih 668.108 GV in za leto 1995 633.972 ha obdelovalnih zem- ljiŁ (StatistiŁni letopis, 1996). ivinorejska gostota za Slovenijo torej znaa 1,1 GV/ha obdelovalnih zemljiŁ. ¨e upotevamo popravljene vrednosti obdelovalnih zemljiŁ (410.697 ha za leto 1995; StatistiŁne informacije, 1998) pa 1,6 GV/ha, kar je enaka ivinorejska gostota, kot velja za nekdanje drubeno kmetijstvo. Glavna veja slovenske ivinoreje je govedoreja, ki ji po pomenu in enakomerni prostorski zastopanosti sledi praiŁjereja. Za prostorsko razporeditev gove- doreje je znaŁilno, da je bolj razvita na poljedelskih in manj na izrazito ivinorejskih obmoŁjih. VeŁ kot tretjino govedi redijo na ravninskih obmoŁjih. Reja je razdrobljena na majhnih in srednje velikih kmetijah. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Trika Bistrica Sava Dolinka Sava Bohinjka SoŁa Vipava Reka Pivka Ljubljanica Idrijca Dragonja Sora Kokra Sava Sava Mirna Mislinja Mea Savinja Krka Mura Ledava Drava Pesnica Dravinja Kolpa Sotl a Kamnika B. Ła vnica Gornji Petrovci Motvarjevci Teanovci Puconci RakiŁan Podgrad TurniŁe Iakovci Cven Hardek Formin ZavrŁ Mala vas Draenci Sela Ptuj Sp.Hajdina Sobetinci Trnovec SrediŁe ob Dravi Spodnje Verjane etarova Dolnja PoŁehova Pekre Miklav na Dravskem polju KidriŁevo Staroince Lovrenc na Dravskem polju Globoko Celje Vrbje Senovo Varpolje Brie LuŁe Mala Pireica Gorica pri Slivnici Planina pri Sevnici StiŁna Grosuplje Brvace Podlog v Savinjski dolini empeter v Savinjski dolini Zalog Krasinec Draga pri entrupertu Martinja vas pri Mokronogu Leskovec pri Krkem Pristava pri Leskovcu Klinja vas Cvilerji KoŁevska Reka Lahovo Markovec Studenec Cerknica Nadlesk Neverke GrobiŁe Bertoki Razdrto Velika Brda Mala Bukovica ZabiŁe Nova Suica Ajevica Verd Brest Bistra Horjul Ljubljana Ihan Duplica Potok Hrastje Kamnica Hrae Kri Domale Repnje Komenda Moste marje-Sap Bukovica pri Vodicah Zgornji Brnik Vrbnje Zgornje Jezersko Vir: Geografski atlas Slovenije, 1998 Vsebina: I. Rejec Brancelj, D. Kladnik Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 Vrste farm govedorejska farma perutninarska farma praiŁerejska farma 60 Karta 10: VeŁji ivinorejski obrati farme. Map 10: Bigger stock farms. Intenzivnost kmetovanja 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 17 18 19 9 9 13 10 4 5 10 16 14 skupno Slovenske gorice DravskoPtujsko polje Haloze Dravinjske gorice Pohorje Kozjansko griŁevje KrkoBreika ravnina Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Posavsko hribovje (osrednji del) Posavsko hribovje (zahodni del) Kamnikobistrika ravnina KranjskoSorko polje Ljubljansko barje kofjeloko hribovje Dobrepolje Ribniko KoŁevsko podolje Brkini Gorika Brda Bela krajina Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 GV govedo GV praiŁi GV piŁanci Struktura ivine v GV 1,1 do 1,5 0,6 do 1 do 0,5 ivinorejska gostota (GV/ha obdelovalnih zemljiŁ) POKRAJINE nad 2 1,6 do 2 61 Karta 11: Struktura in gostota ivine na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996. Map 11: Structure and density of livestock on studied farms by regions in 1996. hribovitih pokrajinah. PovpreŁna ivinorejska gostota obravnavanih pokrajin je znaala 1,68 GV/ha. ivinorejska gostota je najveŁja v griŁevju, kjer znaa 2,87 GV/ha, predvsem zaradi visoke vredno- sti Dravinjskih goric (karta 1 1, diagram 16). Brez njih bi bila povpreŁna gostota 1,18 GV/ha. V Dravinj- skih goricah je gostota nadpovpreŁno visoka z 9,61 GV/ha, ker smo z anketo zajeli 1 1 rejcev piŁancev. Kooperantska reja je tukaj zelo razirjena, saj redijo kmetje letno od 30.000 do 200.000 piŁancev. ivi- norejska gostota drugih griŁevnatih pokrajin znaa 1,87 GV/ha v Slovenskih goricah, 1,4 GV/ha v Kozjanskem griŁevju in 1,26 GV/ha v Halozah, naj- manja pa je v Gorikih Brdih 0,22 GV/ha, kar je tudi najmanja gostota v obravnavanih pokrajinah. V ravninah je ivinorejska gostota najveŁja in zna- a povpreŁno 1,57 GV/ha obdelovalnih zemljiŁ. NajveŁjo gostoto med njimi imata Dravsko-Ptujsko polje (2,3 GV/ha) in Kranjsko-Sorko polje (2,07 GV/ha), kar kae na njuno izrazito usmerjenost v ivinorejo. Druge ravninske pokrajine imajo skoraj pol manjo gostoto: Ljubljansko barje 1,42 GV/ha, Krko-Breika ravnina 1,17 GV/ha in Kamnikobi- strika ravnina 0,91 GV/ha. Obravnavane hribovske pokrajine imajo nijo povpreŁno gostoto (0,99 GV/ha), celo nijo od krakih, kjer znaa 1,13 GV/ha. Med hribovskimi pokrajinami najveŁjo gostoto izkazuje Pohorje (1,37 GV/ha), najmanjo pa Brkini (0,78 GV/ha) in ko- fjeloko hribovje (0,67 GV/ha). V krakih pokra- jinah je bila gostota od 1,05 GV/ha v Beli krajini do 1,19 GV/ha v Ribniko-KoŁevskem podolju. Ugotovljene povpreŁne ivinorejske gostote pri kmetovalcih pravzaprav ne obetajo veŁjih okoljskih problemov, saj veŁinoma ne presegajo vrednosti, ki so oznaŁene za najveŁjo dopustno intenzivnost reje, to je: 3GV goveda/ha, 2 GV praiŁev/ha ali 2 GV perutnine/ha (Uredba o vnosu nevarnih snovi ..., 1996). Seveda se nanaa to samo na gnojenje z ivin- skimi gnojili. Kot smo omenili pri analizi strukture gno- jenja z mineralnimi in ivinskimi gnojili, predstavljajo slednja polovico do tri Łetrtine vnosov vseh hranil- nih snovi. Upotevati je potrebno torej e uporablje- na mineralna gnojila in tovrstno izpiranje duika. Drug problem pa je ustrezna ureditev gnojnih jam in greznic, ki so potencialni vir onesnaevanja. Kakne so razmere na analiziranih kmetijah je pri- kazano v diagramu 17. 62 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine GV goveje ivine GV praiŁev GV piŁancev Diagram 16: Struktura ivine na anketiranih kmetijah v GV po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 16: Livestock structure (in head of cattle) on studied farms by regions (source: IG survey, 1996). Intenzivnost kmetovanja 63 Zaradi razirjenosti ivinoreje v obravnavanih po- krajinah smo hlevom posvetili posebno pozornost. Kot vidimo, prevladujejo hlevi na nastil, kakrne ima skoraj tri Łetrtine analiziranih kmetij. Ponekod se je e uveljavila kombinirana ureditev hlevov na nastil in odtok: Dravsko-Ptujsko polje, Kranjsko-Sorko polje, Dravinjske gorice, Haloze, Brkini, Pohorje in Bela krajina. Tod je na razpolago tudi veŁ gnojevke. Hleve na odtok ima komaj dvajsetina kmetij, e najveŁ, desetina kmetij, je tako urejenih na Dravsko-Ptujskem polju, v Kozjanskem griŁevju in Raduljskem hribovju z Mirnsko dolino. S kanalizacijo so opremljene le redke anketirane kmetije. e najveŁ taknih kmetij je v Brkinih, v dolini Reke, in sicer skoraj Łetrtina. Opremljenost z gre- znicami pa je dobra, saj jo ima 93 % kmetij v krakih pokrajinah, 82 % v ravninah, 70 % v griŁevju in 68 % v hribovju. VeŁ kot Łetrtina kmetij v griŁevju pa je tako brez kanalizacije, kot tudi brez greznice. Z okoljevarstvenega vidika lahko opremljenost kmetij z greznicami oznaŁimo kot ugodno, zlasti je po- memben visok dele opremljenosti z njimi v krakih pokrajinah in na ravninah. e bolj kot to, da greznice na kmetijah so, pa je pomembna njihova velikost in zgradba ter njihova vodotesnost (tabela 17). Ker je veŁina analiziranih kmetij brez prikljuŁka na kanalizacijo, je e toliko pomembneja velikost in znaŁilnost greznice ter ureditev gnojnih jam. Dele greznic po velikosti nam prikazuje tabela 18 in vidi- mo, da je v ravninah povpreŁno veŁja kot drugje. Vendar je manj ugodno tevilo prekatov, saj pre- vladujejo enoprekatne in dvoprekatne greznice, kar je zlasti v ravninah in na krakem svetu lahko proble- matiŁno (tabela 19). Da bi prikazali razsenosti ivinorejske prireje, smo za ivinsko obremenjevanje okolja primerjali s prebivalstvenim. To smo naredili s pomoŁjo popu- lacijskih ekvivalentov PE (Navodilo za preraŁu- navanje ..., 1972). Po tej metodologiji naj bi 1 GV goveje ali praiŁje vrste onesnaila okolje toliko kot tirje prebivalci, torej 4 PE. V Sloveniji je bilo leta 1996 668.108 GV ivine, kar pomeni 2.672.432 PE, prebivalcev pa leta 1991 1.965.986 in prav toliko PE. ivinsko obremenjevanje je v Sloveniji torej za dobro tretjino veŁje od prebivalstvenega. Primerjava obremenjevanja voda s strani ivinoreje in prebival- KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % nastil kombinirano odtok drugo ni pojava Diagram 17: Vrste hlevov na kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 17: Types of stables on studied farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 64 Tabela 18: Delei greznic na kmetiji po velikosti v m 3 leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 18: Percents of cesspools on farms by size in m 3 in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e b br re ez z g gr re ez zn ni ic ce e d do o 5 5 m m 3 3 d do o 1 10 0 m m 3 3 d do o 2 20 0 m m 3 3 d do o 3 30 0 m m 3 3 d do o 4 40 0 m m 3 3 > > 4 40 0 m m 3 3 n ni i p po od da at tk ka a s sk ku up pa aj j KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...................4.........................8.......................16.......................18.....................18......................12......................24 .....................0 ................100 KRANJSKO-SORKO POLJE ............................6.........................4 ......................20 ......................37.......................4........................8 .....................20 .....................0 ................100 KRKO-BREIKA RAVNINA............................6.........................6.......................12 ......................30. ....................16........................4 .....................22 .....................4 ................100 LJUBLJANSKO BARJE....................................22.......................10.......................18.......................16.....................12........................6......................10 .....................8 ................100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE .............................5.........................3.......................12.........................4.......................1........................4........................9...................61 ................100 r ra av vn ni in ne e 9 9 6 6 1 16 6 2 21 1 1 10 0 7 7 1 17 7 1 15 5 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE .....................................50.........................6.........................4.........................8.......................4........................6 .....................22 .....................0 ................100 GORIKA BRDA...................................................6 ......................29 ......................33 ......................20.......................4........................2........................6 .....................0 ................100 KOZJANSKO GRI¨EVJE ..................................42.........................0.........................0.........................2.......................0........................0........................0...................56 ................100 SLOVENSKE GORICE.......................................28 ......................27.........................5.........................5.......................5........................4......................12...................13 ................100 HALOZE...............................................................28.......................14 ......................22.........................8.....................10........................4......................14 .....................0 ................100 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 3 31 1 1 15 5 1 13 3 9 9 5 5 3 3 1 11 1 1 14 4 1 10 00 0 BRKINI....................................................................0 ......................56.......................16.......................12 .......................8........................4........................4 .....................0 ................100 MIRNSKA D. IN RADULJSKO HRIB. ...........22.........................0.........................0.........................0.......................0........................0........................0...................78 ................100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ........38.......................16.......................14.......................10.......................8........................2......................10 .....................2 ................100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del .........14 ......................22.........................8 ......................26.......................4......................10......................10 .....................6 ................100 POHORJE ..............................................................0.........................0.........................0.........................0.......................0........................0........................0 ................100 ................100 KOFJELOKO HRIBOVJE .............................95.........................2.........................0.........................0.......................0........................4........................0 .....................0 ................100 h hr ri ib bo ov vj ja a 2 28 8 1 16 6 6 6 8 8 3 3 3 3 4 4 3 31 1 1 10 00 0 DOBREPOLJE.......................................................6.......................12.......................12 ......................30 .......................8......................18......................14 .....................0 ................100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE ....................6.........................8 ......................40 ......................22.....................12........................2........................6 .....................4 ................100 BELA KRAJINA ....................................................4.......................12.......................12 ......................32.......................8........................8......................24 .....................0 ................100 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 5 5 1 11 1 2 21 1 2 28 8 9 9 9 9 1 15 5 1 1 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O 2 20 0 1 12 2 1 13 3 1 15 5 7 7 5 5 1 11 1 1 17 7 1 10 00 0 Tabela 17: Kmetije glede na vrsto kanalizacije leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 17: Farms by type of sewage system in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in na a g gr re ez zn ni ic ce e j ja av vn na a b br re ez z j ja av vn ne e j ja av vn na a n ni i s sk ku up pa aj j k ka an na al li iz za ac ci ij ja a k ka an na al li iz za ac ci ij je e k ka an na al li iz za ac ci ij ja a p po od da at tk ko ov v i in n g gr re ez zn ni ic ce e i in n g gr re ez zn ni ic ca a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ........................................................64.............................2.............................2..........................32.............................0......................100 KRANJSKO-SORKO POLJE .................................................................86.............................2.............................4.............................8.............................0......................100 KRKO-BREIKA RAVNINA.................................................................98.............................0........ .....................0.............................2.............................0......................100 LJUBLJANSKO BARJE ...........................................................................69.............................2.............................6 ..........................12 ..........................10......................100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ..................................................................95.............................5.............................0.............................0.............................0......................100 r ra av vn ni in ne e 8 82 2 2 2 2 2 1 11 1 2 2 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE.............................................................................50.............................2..........................48.............................0.............................0......................100 GORIKA BRDA........................................................................................98.............................0.............................2.............................0.............................0......................100 KOZJANSKO GRI¨EVJE..........................................................................58.............................6..........................36.............................0.............................0......................100 SLOVENSKE GORICE ..............................................................................72.............................1 ..........................27.............................0.............................0......................100 HALOZE ......................................................................................................72.............................0..........................28.............................0.............................0......................100 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 7 70 0 2 2 2 28 8 0 0 0 0 1 10 00 0 BRKINI.........................................................................................................30 ..........................18 ..........................14..........................38.............................0......................100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE................................70 ..........................14.............................8.............................0.............................8......................100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ................................................58 ..........................10..........................30.............................0.............................2......................100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ................................................86.............................0 ..........................14.............................0.............................0......................100 POHORJE ...................................................................................................76.............................4 ..........................16.............................0.............................4......................100 KOFJELOKO HRIBOVJE .....................................................................87 ..........................11.............................2.............................0.............................0......................100 h hr ri ib bo ov vj ja a 6 68 8 9 9 1 14 4 6 6 2 2 1 10 00 0 DOBREPOLJE ...........................................................................................94.............................0.............................6.............................0.............................0......................100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE.........................................................94.............................0.............................6.............................0.............................0......................100 BELA KRAJINA.........................................................................................90.............................0.............................4.............................6.............................0......................100 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 9 93 3 0 0 5 5 2 2 0 0 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O 7 77 7 4 4 1 13 3 5 5 1 1 1 10 00 0 Intenzivnost kmetovanja 65 stva po naseljih pa je najprej pokazala, da je v veŁ kot treh Łetrtinah slovenskih naselij na 1 prebivalca manj kot 1 GV ivine. 23 % ali slaba Łetrtina pa je naselij, kjer je na 1 prebivalca veŁ kot 1 GV ivine. Kot smo e omenili, povzroŁa 1 GV obremenjevanje voda s 4 PE, zato smo GV preraŁunali v PE. Nato pa smo izraŁunali koliko je naselij, kjer je veŁ kot 1 GV oziroma veŁ kot 5 PE onesnaevanja ivinskega iz- vora na prebivalca. ¨e pogledamo drugaŁe, so to na- selja, kjer je ivinsko obremenjevanje petkrat veŁje od prebivalstvenega. V vsej Sloveniji je taknih 1353 naselij, 23 % vseh slovenskih naselij torej ali veŁ kot petina. Razirjenost teh naselij prikazuje karta 12. Naselja so, kot vidimo, po Sloveniji dokaj enako- merno razporejena, kar z drugimi besedami pomeni tudi razpreno onesnaevanje okolja. Energetska intenzivnost kmetij Eden od monih skupnih kazalcev za ugotavljanje intenzivnosti kmetijstva je energetska intenzivnost kmetij. NaŁin njenega izraŁunavanja smo navedli e v poglavju o metodologiji. Z izbrano metodologijo ugotavljamo t.i. potencialno obremenjevanje okolja, ne pa tudi dejanskega, ki ni odvisno le od energijskih vnosov, ampak tudi od samoŁistilne sposobnosti sa- mega okolja (Radinja, 1996 b). Prag, ko zaŁne kmetij- stvo okolje Łezmerno onesnaevati, je Slesser (1975) postavil na 15 GJ na hektar obdelovalnih zemljiŁ. Za Slovenijo je bilo, kot smo e omenili, doslej opravljenih veŁ preuŁitev energetske intenzivnosti kmetijstva za posamezne pokrajine, kot celota pa je bilo predstavljeno drubeno kmetijstvo (Radinja, 1996 b). To je leta 1991 obsegalo 189 kmetijskih organizacij in zadrug, zaposlovalo je 14.600 delav- cev, pripadalo mu je 1 1,4 % obdelovalnih zemljiŁ in je bilo v najveŁji meri usmerjeno v ivinorejo. Radinja (ibid.) za drubeno kmetijstvo leta 1991 v Sloveniji navaja energetsko intenzivnost od 38,6 GJ/ha do 57,5 GJ/ha, odvisno od uporabljanih obdelovalnih zemljiŁ. Po Slesserjevi klasifikaciji ga doseena sto- pnja uvrŁa med intenzivno kmetijstvo z vnosi 20 do 40 GJ/ha, kakrno je bilo v zaŁetku sedemdesetih let znaŁilno za niinske kmetije zahodne in srednje Evrope. Vnosi nad 40 GJ/ha pa ga uvrŁajo tudi e med kmetijstvo z industrijskimi potezami, kar, kot ugotavlja Radinja (ibid.), velja zlasti za njegov ivi- norejski del. Zanimiva je tudi energijska struktura vnosov pri drubenem kmetijstvu leta 1991, ko je 32,85 % skupnega vnosa odpadlo na tekoŁa goriva, 30,6 % je predstavljala elektriŁna energija, 20,2 % mineralna gnojila, 13,8 % naravni gnoj in 2,5 % pe- sticidi. Karta 13 in tabela 20 prikazujeta povpreŁno go- stoto energijske intenzivnosti po pokrajinah in njiho- vo notranjo raznolikost. Skupno povpreŁje vseh ob- ravnavanih kmetij je bilo 30,5 GJ/ha (razpon od 18,6 v krakih pokrajinah do 41,2 GJ/ha v griŁevju). Primerjava povpreŁne gostote energijske intenzi- vnosti zasebnega kmetijstva z drubenim (38,6 do 57,5 GJ/ha) pokae, da razlike med njima pravza- prav niso tako velike, kot bi priŁakovali. Gostota energijske intenzivnosti je bila najveŁja v griŁevju, kjer je znaala od 16 GJ/ha v Halozah do 55 GJ/ha Tabela 19: Greznice na kmetiji po tevilu prekatov leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 19: Cesspools on farms by number of compartments in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e 1 1 2 2 3 3 > > 3 3 n ni i p po oj ja av va a n ni i p po od da at tk ka a s sk ku up pa aj j KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ........................................................52.................24.................18...................2............................4............................0.....................100 KRANJSKO-SORKO POLJE .................................................................47.................24.................18...................2............................6............................2.....................100 KRKO-BREIKA RAVNINA.................................................................48 ................36...................8...................0............................6............................2.....................100 LJUBLJANSKO BARJE ...........................................................................31 ................22.................12...................0 .........................22 .........................14.....................100 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE ..................................................................13.................13...................7...................0............................5 .........................61.....................100 DRAVINJSKE GORICE.............................................................................46...................4...................0...................0 .........................50............................0.....................100 GORIKA BRDA........................................................................................24.................18.................51...................2............................2............................4.....................100 KOZJANSKO GRI¨EVJE ............................................................................0...................0...................0...................0 .........................42 .........................58.....................100 SLOVENSKE GORICE ..............................................................................47...................9...................3...................0 .........................28 .........................13.....................100 HALOZE.......................................................................................................14...................8...................4...................0 .........................28 .........................46.....................100 BRKINI.........................................................................................................28.................24.................14...................2 .........................32............................0.....................100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ..................................2...................0...................0...................0 .........................22 .........................76.....................100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ................................................44.................14...................2...................0 .........................38............................2.....................100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ................................................68.................16...................0...................0 .........................14............................2.....................100 POHORJE......................................................................................................0...................0...................0...................0............................0.......................100.....................100 KOFJELOKO HRIBOVJE........................................................................4...................0...................4...................0 .........................13 .........................80.....................100 DOBREPOLJE............................................................................................74 ................20...................0...................0............................0............................6.....................100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE.........................................................40 ................28.................24...................0............................0............................8.....................100 BELA KRAJINA 58 20 4 2 4 12 100 S SK KU UP PN NO O 3 34 4 1 15 5 9 9 1 1 1 17 7 2 26 6 1 10 00 0 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 16 17 18 19 9 10 14 9 0 30 km 20 10 Vir: Popis 1991: StatistiŁni urad RS Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 I. RAVNINE 1. Kamnikobistrika ravnina 2. KranjskoSorko polje 3. KrkoBreika ravnina 4. Ljubljansko barje 5. DravskoPtujsko polje II. GRI¨EVJE 6. Dravinjske gorice 7. Gorika Brda 8. Kozjansko griŁevje 9. Slovenske gorice 10. Haloze III. HRIBOVJE 11. Brkini 12. Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 13. Posavsko hribovje (zahodni del) 14. Posavsko hribovje (osrednji del) 15. Pohorje 16. kofjeloko hribovje IV. KRAKE POKRAJINE 17. Dobrepolje 18. RibnikoKoŁevsko podolje 19. Bela krajina naselja 66 Karta 12: Naselja v Sloveniji z veŁ kot 5 populacijskimi ekvivalenti onesnaevanja ivinskega izvora na prebivalca leta 1991. Map 12: Slovene settlements with more than 5 PE pollution of livestock origin per inhabitant in 1991. Intenzivnost kmetovanja skupno 0 50 100 150 200 250 300 Gorika Brda 0 5 10 15 kofjeloko hribovje 25 0 5 10 15 20 30 35 40 45 50 KranjskoSorko polje 0 5 10 15 Ljubljansko barje 0 5 10 15 20 Posavsko hribovje (zahodni del) 25 0 5 10 15 20 Kamnikobistrika ravnina 0 5 10 15 Dobrepolje 25 0 5 10 15 20 30 RibnikoKoŁevsko podolje 25 0 5 10 15 20 Brkini 25 0 5 10 15 20 Bela krajina 25 0 5 10 15 20 30 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 0 5 10 15 20 Posavsko hribovje (osrednji del) 25 5 10 15 20 30 35 0 KrkoBreika ravnina 25 0 5 10 15 20 Kozjansko griŁevje 0 5 10 15 Pohorje 0 5 10 15 20 Dravinjske gorice 5 10 15 0 Haloze 25 0 5 10 15 20 30 DravskoPtujsko polje 25 0 5 10 15 20 Slovenske gorice 0 5 10 15 20 25 6 9 15 9 10 5 8 1 2 3 4 7 11 12 13 14 17 18 19 16 5 14 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 GJ/ha obdelovalnih zemljiŁ POKRAJINE 41 do 50 31 do 40 21 do 30 do 20 do 100 0 5 10 15 tevilo kmetij veŁ kot 100 do 50 do 40 do 30 do 20 do 10 do 100 GJ/ha KMETIJE 67 Karta 13: Energetski vnos v GJ na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in povpreŁje za pokrajine leta 1996. Map 13: Energy inputs in GJ/ha of cultivated land on studied farms and regional averages in 1996. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 68 v Gorikih Brdih, povpreŁje je bilo 41,2 GJ/ha. Po gostoti so sledile ravninske pokrajine s povpreŁno gostoto 35,6 GJ/ha, in sicer od 25 GJ/ha na Lju- bljanskem barju do 48 GJ/ha na Dravsko-Ptujskem polju. V hribovitih pokrajinah je bila energetska in- tenzivnost 26,5 GJ/ha, razpon je bil od 11 GJ/ha v kofjelokem hribovju do 42 GJ/ha v zahodnem delu Posavskega hribovja. Najmanjo intenzivnost so izkazovale krake pokrajine z gostoto energetske intenzivnosti 18,6 GJ/ha, oziroma 13 GJ/ha v Beli krajini in 29 GJ/ha na Dobrepolju. V notranji strukturi pokrajin se pojavlja delitev na dve skupini. V prvi skupini so pokrajine, kjer pre- vladujejo kmetije z manjimi energetskimi vnosi, do 30 GJ/ha: kofjeloko hribovje, Brkini, Mirnska dolina in Raduljsko hribovje, Ribniko-KoŁevsko po- dolje, Dobrepolje, Bela krajina, Osrednji del Posav- skega hribovja, Pohorje in Haloze. V drugi skupini pa so pokrajine z dokaj enakomerno razdelitvijo kmetij po razredih. Med njimi so vse ravninske pokrajine, Slovenske in Dravinjske gorice, Kozjansko griŁevje, zahodni del Posavskega hribovja in Gorika Brda. ¨e primerjamo energetski vnos na kmetijah po posa- meznih pokrajinskih tipih, vidimo veliko podobnost med ravninskimi in griŁevnatimi pokrajinami. Zanje je znaŁilno, da se komaj desetina kmetij uvrŁa v razred do 10 GJ/ha, slaba tretjina do 20 GJ/ha (ravnine 27 % in griŁevja 24 %), Łetrtina do 30 GJ/ha (24 % ravnine in 21 % griŁevje) in estina do 30 GJ/ha (16 % ravnine in 14 % griŁevja). Tudi v razrede z naj- veŁjimi energetskimi vnosi se je v ravninah in gri- Łevju uvrstila skoraj desetina kmetij. V hribovju in krakih pokrajinah so razmere nekoliko drugaŁne. Polovica kmetij v hribovju in veŁ kot tretjina v kra- kih pokrajinah pa je dosegla energetske vnose do 10 GJ/ha. Do 20 GJ/ha skupnega energetskega vnosa ima 23 % hribovskih in 46 % krakih pokrajin. Nekaj veŁ kot desetina kmetij pa se uvrŁa v razred z do 30 GJ/ha. Drugi razredi imajo le posamezne predstavnike kmetij, v hribovju pa se je 5 % kmetij uvrstilo v razred z energetskim vnosom do 100 GJ/ha in 6 z veŁ kot 100 GJ/ha. Kot je razvidno iz tabele 20, so se vse obravna- vane kmetije glede na energetske vnose razvrstile takole: 26 % kmetij se je uvrstilo v razred do 10 GJ/ha, 30 % kmetij do 20 GJ/ha in 18 % kmetij do 30 GJ/ha. Tabela 20: tevilo anketiranih kmetij po skupnem energetskem vnosu v GJ na ha obdelovalnih zemljiŁ po pokrajinah in delei po pokrajinskih tipih leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 20: Number of studied farms relative to total energy input in GJ/ha of cultivated land by regions, and percents by regional types in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e d do o 1 10 0 d do o 2 20 0 d do o 3 30 0 d do o 4 40 0 d do o 5 50 0 d do o 1 10 00 0 > > 1 10 00 0 P Po ov vp pr re eŁ Łj je e KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...................................3 ...................13 ...................14......................8......................7......................3......................2......................32...... KRANJSKO-SORKO POLJE.............................................4......................9 ...................15......................9......................4......................7......................1......................33...... KRKO-BREIKA RAVNINA ............................................5...................21......................9 ................ ...10......................6......................4......................6......................40...... LJUBLJANSKO BARJE.....................................................14 ...................16......................8......................7......................2......................3......................1......................25...... DRAVSKO-PTUJSKO POLJE..............................................0 ...................18 ...................24 ...................11......................5 ...................10......................7......................48...... r ra av vn ni in ne e: : t te ev vi il lo o k km me et ti ij j ................................................2 26 6...................7 77 7...................7 70 0...................4 45 5...................2 24 4...................2 27 7...................1 17 7..................3 35 5, ,6 6...... r ra av vn ni in ne e: : % % k km me et ti ij j 9 9 2 27 7 2 24 4 1 16 6 8 8 9 9 6 6 1 10 00 0 DRAVINJSKE GORICE ........................................................2 ...................15 ...................12......................8......................4......................4......................5......................46...... GORIKA BRDA ...................................................................3 ...................12 ...................15 ...................14......................9......................3......................6......................55...... KOZJANSKO GRI¨EVJE .....................................................6 ...................12......................9......................9......................4......................7......................3......................44...... SLOVENSKE GORICE..........................................................4...................23 ...................19......................8......................6 ...................11......................4......................45...... HALOZE................................................................................15...................26......................5......................2......................1......................1......................0......................16...... g gr ri iŁ Łe ev vj ja a: : t te ev vi il lo o k km me et ti ij j ...............................................3 30 0...................8 88 8...................6 60 0...................4 41 1...................2 24 4...................2 26 6...................1 18 8..................3 38 8, ,2 2...... g gr ri iŁ Łe ev vj ja a: : % % k km me et ti ij j 1 10 0 3 31 1 2 21 1 1 14 4 8 8 9 9 6 6 1 10 00 0 BRKINI..................................................................................25 ...................15......................4......................1......................0......................2......................3......................25...... MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ........14 ...................16 ...................12......................4......................0......................3......................1......................29...... POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del .........................34 ...................12......................7......................2......................3......................2......................1......................12...... POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del .........................21 ...................14......................3......................1......................0......................4......................7......................42...... POHORJE ............................................................................18 ...................12......................6......................2......................2......................4......................6......................40...... KOFJELOKO HRIBOVJE..............................................46......................5......................2......................0......................0......................1......................1......................11...... h hr ri ib bo ov vj ja a: : t te ev vi il lo o k km me et ti ij j ............................................1 15 58 8...................7 74 4...................3 34 4...................1 10 0......................5 5...................1 16 6...................1 19 9..................2 26 6, ,5 5...... h hr ri ib bo ov vj ja a: : % % k km me et ti ij j 5 50 0 2 23 3 1 11 1 3 3 2 2 5 5 6 6 1 10 00 0 DOBREPOLJE .......................................................................6...................28 ...................11......................1......................1......................1......................2......................29...... RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE ..................................19...................25......................4......................0......................1......................1......................0......................14...... BELA KRAJINA ..................................................................27 ...................16......................5......................2......................0......................0......................0......................13...... k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e: : t te ev vi il lo o k km me et ti ij j ............................5 52 2...................6 69 9...................2 20 0......................3 3......................2 2......................2 2......................2 2..................1 18 8, ,6 6...... k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e: : % % k km me et ti ij j 3 35 5 4 46 6 1 13 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 10 00 0 S SK KU UP PN NO O t te ev vi il lo o k km me et ti ij j 2 26 66 6 3 30 08 8 1 18 84 4 9 99 9 5 55 5 7 71 1 5 56 6 3 30 0, ,5 5 d de el le e k km me et ti ij j 2 26 6 3 30 0 1 18 8 1 10 0 5 5 7 7 5 5 Intenzivnost kmetovanja 69 Druge kmetije, skupaj jih je veŁ kot Łetrtina, so se uvrstile v razrede z najvijo porabo: 9 % do 40 GJ/ha, 5 % kmetij do 50 GJ/ha, 6 % do 100 GJ/ha in 5 % kmetij veŁ kot 100 GJ/ha. V tabeli 21 je prikazana na tej osnovi izvedena tipologija obravnavanih kmetij. Zanimivo je, da se veŁ kot Łetrtina obravnavanih kmetij uvrŁa med intenzivne in zelo intenzivne kmetije z energetskimi vnosi, ki so enaki vnosom v kmetijskih podjetjih in se torej po intenzivnosti lahko primerjajo z njimi. Po Slesserju (1975) so vnosi nad 40 GJ/ha znaŁilni za kmetijstvo z izrazito industrijskimi potezami. To velja za slovenska kmetijska podjetja in za 17 % obravna- vanih kmetij. Za kmetijska podjetja smo navedli, da zasedajo okoli 10 % obdelovalnih zemljiŁ, ki so pro- storsko navadno sklenjena in se obremenitve zato koncentrirajo na manjem obmoŁju. Kmetije pa so prostorsko razprene in prav tako njihova zemljiŁa, kar ob navedeni energetski intenzivnosti pomeni tudi ploskovno irjenje obremenitev. Kot je razvidno iz tabele 19, je veŁina energetsko potratnejih kmetij v griŁevju in na ravninah. Tabela 21: Tipi kmetij v Sloveniji glede na energetski vnos v GJ/ha/leto leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 21: Types of farms relative to energy inputs in GJ/ha/year in 1996 (source: IG survey, 1996). T Ti ip p k km me et ti ij je e P Po or ra ab ba a v v G GJ J/ /h ha a t te ev vi il lo o D De el le e v v % % tradicionalna..........................................110.....................266 .................26....... podpovpreŁno intenzivna.................1120.....................308 .................30....... povpreŁno intenzivna .......................2130.....................184 .................18....... nadpovpreŁno intenzivna ................3150.....................154 .................15....... izjemno intenzivna 51 in veŁ 127 11 Obravnavane kmetije smo glede na energetsko porabo razvrstili takole (karta 13): 1.tradicionalne, ekstenzivne, neintenzivne kmetije: energetska poraba znaa 110 GJ/ha, v povpreŁju porabijo 51 m 3 hlevskega gnoja, 20 m 3 gnojevke, 945 kg mineralnih gnojil, 8 kg sredstev za varstvo rastlin, 217 kg moŁnih krmil, 475 l nafte in 3371 kWh elektriŁne energije. 2.podpovpreŁno intenzivne kmetije: ener- getska poraba znaa 1120 GJ/ha, porabijo 55 m 3 hlevskega gnoja, 23 m 3 gnojevke, 1670 kg mineral- nih gnojil, 22 kg sredstev za varstvo rastlin, 722 kg moŁnih krmil, 1022 l nafte in 4167 kWh elektriŁne energije. 3. povpreŁno intenzivne kmetije: energetska poraba znaa 2130 GJ/ha, porabijo 65 m 3 hlev- skega gnoja, 37 m 3 gnojevke, 3050 kg mineralnih gnojil, 30 kg zaŁitnih sredstev, 743 kg moŁnih krmil, 121 1 l nafte in 5338 kWh elektriŁne energije. 4.nadpovpreŁno intenzivne kmetije: ener- getska poraba znaa 3150 GJ/ha, porabijo 51 m 3 hlevskega gnoja, 82 m 3 gnojevke, 4139 kg mine- ralnih gnojil, 58 kg zaŁitnih sredstev, 5513 kg moŁnih krmil, 1314 l nafte in 7709 kWh elektriŁne energije. 5.izjemno intenzivne kmetije: energetska poraba znaa 51 in veŁ GJ/ha, porabijo 58 m 3 hlev- skega gnoja, 61 m 3 gnojevke, 2792 kg mineralnih gnojil, 28 kg sredstev za varstvo rastlin, 18.465 kg moŁnih krmil, 1335 l nafte in 11.003 kWh elektri- Łne energije. Skoraj polovica taknih kmetij je svojo usmerjenost oznaŁila kot meano in Łetrtina kot ivi- norejsko usmerjeno. Naredili smo e primerjavo s Slesserjevim (1975) dopustnim pragom za energetsko obremenjevanje, 15 GJ/ha, ko obremenjevanje e ostaja v mejah kmetije (tabela 22). Kar 41 % obravnavanih kmetij se je uvrstilo v meje dopustnega obremenjevanja. Skoraj tretjina kmetij (32 %) je ta prag presegla za dvakrat, 13 % za trikrat in 5 % za tirikrat. Skoraj desetina kme- tij pa se je uvrstila v najvija razreda: na 4 % kmetij so energetski vnosi segali do 100 GJ/ha in na 5 % kmetij preko 100 GJ/ha. Tabela 22: Tipologija anketiranih kmetij leta 1996 glede na Sles- serjev (1975) dopustni prag 15 GJ/ha (vir: anketa IG, 1996). Table 22: Typology of studied farms in 1996 according to Slessers (1975) acceptable threshold of 15 GJ/ha (source: IG survey, 1996). E En ne er rg ge et ts sk ki i v vn no os s v v G GJ J/ /h ha a t te ev vi il lo o k km me et ti ij j d de el le e k km me et ti ij j v v % % 0115 ............................................................412 ...................................41.............. 1630 ...........................................................323...................................32.............. 3145............................................................127 ...................................13.............. 4560...............................................................51......................................5.............. 61100............................................................37......................................4.............. 101 in veŁ 56 5 Poleg skupne energetske intenzivnosti kmetij je za okoljevarstveno vrednotenje vplivov pomembna tudi sestava energetskih vnosov na kmetijah. Struk- turni delei vnosov v letni energetski sestavi kmetij po pokrajinah leta 1996 (karta 14, diagram 18) nam kaejo na velik dele elektriŁne energije, ki znaa povpreŁno skoraj polovico vseh vnosov (44 %). Go- rivo predstavlja 23 % skupnega vnosa vseh obra- vnavanih pokrajin, mineralna gnojila 12 %, gnoj 1 1 % in moŁna krmila 4 %. Na sredstva za varstvo rastlin odpade komaj 1,5 % skupnih vnosov. Predvsem pre- seneŁa izredno visok dele elektriŁne energije, ki resda vkljuŁuje vso porabljeno elektriŁno energijo na kmetiji, vendar vrednosti kljub temu nikakor niso skromne. To na eni strani lahko pripiemo dobri opremljenosti s pomonimi kmetijskimi stroji, zaradi njih veŁji prikljuŁni moŁi in potratnosti. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 17 18 19 9 9 13 10 4 5 10 16 14 skupno kofjeloko hribovje Posavsko hribovje (osrednji del) Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Dobrepolje KrkoBreika ravnina Ribniko KoŁevsko podolje Bela krajina Kamnikobistrika ravnina Ljubljansko barje Kozjansko griŁevje Haloze Dravinjske gorice Pohorje DravskoPtujsko polje Slovenske gorice Kranjsko Sorko polje Gorika Brda Brkini Posavsko hribovje (zahodni del) Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 mineralna gnojila zaŁitna sredstva moŁna krmila gorivo gnoj gnojevka elektriŁna energija Struktura vnosov 0 30 km 20 10 70 Karta 14: Strukturni delei vnosov v GJ/ha v letni energetski bilanci kmetij po pokrajinah leta 1996. Map 14: Structural proportions of inputs in GJ/ha in the annual energy balance of farms by regions in 1996. Intenzivnost kmetovanja 71 ¨e sestavo vnosov na obravnavanih kmetijah pri- merjamo s kmetijskimi podjetji, vidimo, da so zaradi nekoliko vijega delea elektriŁne energije na kme- tijah drugi vnosi niji, vendar razmerja v grobem ostajajo podobna. ElektriŁna energija v sestavi ener- getskih vnosov na kmetijah predstavlja 44 %, v podje- tjih pa 31 %. Na lokalni ravni lahko elektriŁno ener- gijo tejemo kot vnos, ki okolja ne obremenjuje. Dele goriva je veŁji na kmetijskih obratih in znaa 33 %, na kmetijah pa 23 %. Z okoljevarstvenega vidi- ka glede porabe goriva so kmetije gospodarneje od kmetijskih obratov. Med kmetijskimi podjetji in kmetijami so razlike manje v deleu naravnega gnoja (14 % v podjetjih in 11 % v zasebnem kmetijstvu), mineralnih gnojil (20 % in 12 %) in pesticidov (2,5 % in 1,5 %). Nave- deni delei energetskih vnosov pa so bolj zanimivi z okoljevarstvenega vidika. Dele naravnega gnoja v energetski sestavi predstavlja sedmino na kmetij- skih obratih in dobro desetino vseh vnosov na kme- tijah. Ker gre za vir bogat z duikom, je pomembno gospodarjenje z njim in ravnanje ob njegovi uporabi. Kot bomo kasneje videli, predstavljajo vnosi duika z ivinskimi gnojili na kmetijah kar dve tretjini, le tre- tjino pa vnosi iz mineralnih gnojil. Pri mineralnih gno- jilih vidimo, da predstavljajo v podjetjih petino vseh vnosov in na kmetijah osmino, najveŁji del v sestavi pa predstavlja duik. Tudi tu je torej duik tisti, ki po- tencialno okolje najbolj ogroa. Posledice so oŁitne v naih najbolj agrarnih pokrajinah, kjer je zlasti talna voda preobremenjena z nitrati. Manj oŁitne, vendar zato ne nepomembne, so posledice vnosov pestici- dov v pokrajino. Dele pesticidov med energetskimi vnosi je 2,5 % na kmetijskih obratih in komaj 1,5 % na kmetijah. Vendar jih je zaradi njihove velike ob- stojnosti, kopiŁenja v ekosistemih in prehranjevalnih verigah ter njihovega sinergetskega uŁinka z okolje- varstvenega vidika potrebno posebej obravnavati. Tudi rezultati monitoringa (Kakovost voda ..., 1997) o poveŁani vsebnosti pesticidov v nekaterih pod- talnicah v Sloveniji (Kranjsko-Sorko polje, Kamni- kobistrika ravnina, Spodnja Savinjska dolina, Krko-Breiko polje, Dravsko-Ptujsko polje, Apako polje in Prekmursko polje) opozarjajo na to. KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % gnoj gnojevka mineralna gnojila sredstva za varstvo rastlin moŁna krmila gorivo elektriŁna energija Diagram 18: Strukturni delei vnosov (v %) v letni energetski setavi kmetij po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Diagram 18: Structural proportions of inputs (in %) in the annual energy structure of farms by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 72 Z okoljevarstvenega vidika je energetska sestava na kmetijah ugodneja od tiste v kmetijskih podje- tjih, saj je dele najbolj obremenjujoŁih Łlenov ener- getske sestave, naravnega gnoja, mineralnih gnojil in pesticidov, na prvih 24,5 % in na drugih 36,5 %. Vendar je poleg sestave pomembna tudi razirjenost tovrstnega obremenjevanja. Na kmetijah je zaradi tevilŁnosti, majhne velikosti in razparceliranosti uŁi- nek razpren. Pri kmetijskih podjetjih, kjer je manje tevilo obratov, z veŁjimi in strnjenimi obdelovalnimi zemljiŁi pa je uŁinek bolj zgoŁen. Vnos duika na anketiranih kmetijah Kot drugi skupni imenovalec za ugotavljanje obre- menjevanja okolja smo uporabili vnose duika in kot kazalec za onesnaenost pokrajine vsebnost nitra- tov v vodi. Duik kmetovalci vnaajo v pokrajino z ivinskimi in mineralnimi gnojili. Razmerje med enim in drugim vnosom je prikazano v tabeli 24 in na karti 15 in v veŁini pokrajin v prid ivinskih gnojil. To pomeni, da obravnavane kmetije e vedno veŁ duika vnesejo z gnojem oziroma v manji meri z gnojevko kot z mi- neralnimi gnojili. Izjema sta le Gorika Brda, kjer je dele duika iz ivinskih gnojil 17 %, in Kozjansko gri- IzraŁunali smo tudi strukturne vnose energije brez elektriŁne energije (tabela 23). V celotnem vzor- cu obravnavanih kmetij so delei naslednji: 36 % pri- speva gorivo, 22 % mineralna gnojila, 18 % moŁna krmila, 15 % gnoj, 7 % gnojevka in 2 % sredstva za varstvo rastlin. Vendar smo se po premisleku odlo- Łili, da zaradi splono dobre opremljenosti slovenskih kmetij s stroji in drugimi kmetijskimi pripomoŁki, ohranjamo v nadaljnjih prikazih in delitvah energet- sko sestavo skupaj z elektriŁno energijo. Tabela 23: Strukturni delei vnosov (v %) v letni energetski sestavi kmetij po pokrajinah (brez elektriŁne energije). Table 23: Structural proportions of inputs (in %) in the annual energy structure of farms by regions (without electric energy). P Po ok kr ra aj ji in na a g gn no oj j g gn no oj je ev vk ka a m mi in ne er ra al ln na a z za a Ł Łi it tn na a m mo oŁ Łn na a g go or ri iv vo o s sk ku up pa aj j g gn no oj ji il la a s sr re ed ds st tv va a k kr rm mi il la a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ...........................................15,39 ................10,04.................32,58..................0,85 ................12,96.................28,18 ..............100 KRANJSKO-SORKO POLJE.....................................................27,17....................7,12.................32,99..................0,76...................5,44 ................26,52 ..............100 KRKO-BREIKA RAVNINA....................................................10,71 ................19,84 ....................16,1 ... .....................2...................2,48 ................48,88 ..............100 LJUBLJANSKO BARJE..............................................................16,36 .....................8,8.................30,89 ..................1,36 ................13,28 ................34,31 ..............105 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE .......................................................9,66....................5,17..................27,14 ..................1,43 ................27,76.................28,74 ..............100 DRAVINJSKE GORICE ..................................................................7,97...................4,88 ..................13,12...................1,14 ................52,31 ................20,59 ..............100 GORIKA BRDA................................................................................4,3...................0,56.................30,52................20,41...................0,27 ................43,94 ..............100 KOZJANSKO GRI¨EVJE ...............................................................10,7 ...................7,51..................32,11..................2,04 ................22,53.................25,11 ..............100 SLOVENSKE GORICE ...................................................................5,08...................1,48..................15,81..................0,54 ................62,92 .................14,18 ..............100 HALOZE .........................................................................................12,33...................9,36 .................31,35.....................3,2.................13,97...................25,8.................96 BRKINI ...........................................................................................27,02....................4,18 .................16,72 ..................1,08.................11,95 ................39,05 ..............100 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE ....................9,56...................6,45....................28,4...................2,14 .....................5,3.................48,15 ..............100 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ...................................12,38 .....................5,5....................6,34...................0,17 ................55,98 ................19,64 ..............100 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del .....................................8,05...................2,99....................5,93...................0,19...................4,53 ................78,31 ..............100 POHORJE......................................................................................14,96 .....................4,6 .................32,07..................0,26...................8,08 ................40,02 ..............100 KOFJELOKO HRIBOVJE ........................................................58,14...................2,26 .................10,98..................0,28...................5,42 ................22,92 ..............100 DOBREPOLJE.................................................................................8,36...................2,76....................8,43..................0,62 .........................0 ................79,83 ..............100 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE............................................25,08.................21,09....................8,23..................0,21 .....................9,8 ................35,59 ..............100 BELA KRAJINA 7,71 8,96 28,92 1,44 28,11 24,87 100 S SK KU UP PN NO O 1 15 5, ,3 31 1 7 7, ,0 03 3 2 21 1, ,5 51 1 2 2, ,1 11 1 1 18 8, ,0 06 6 3 36 6, ,0 03 3 1 10 00 0 AGRARNO OBREMENJEVANJE SLOVENSKIH POKRAJIN Z NITRATI Agrarno obremenjevanje slovenskih pokrajin z nitrati 73 Łevje, kjer je dele 48 %. Med pokrajinskimi tipi pravzaprav izstopajo le ravnine, kjer je dele duika iz ivinskih gnojil le nekaj veŁ kot polovica. Le tu je razmerje skoraj 1:1, v drugih pokrajinskih tipih pa se moŁno prevesi v prid duiku iz ivinskih gnojil in znaa skoraj 8:2. Za vse obravnavane kmetije velja, da vnesejo dve tretjini duika z ivinskimi gnojili in eno tretjino z mineralnimi. Podobne zakljuŁke o raz- merah na slovenskih kmetijah navaja tudi MatiŁiŁ s sodel (1995). Tabela 24: Dele vnosov duika z ivinskimi (Niv) in mineralnimi gnojili (Nmg) na anketiranih kmetijah in povpreŁje v kg duika na hektar po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996). Table 24: Proportion of nitrogen inputs with manure and mineral fertilizers on studied farms and average of nitrogen in kg/ha in regi- ons in 1996. (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e N N i iv v N Nm mg g N N/ /h ha a ( (% %) ) ( (% %) ) KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ................53.....................47......................128,5 KRANJSKO-SORKO POLJE..........................55 ....................45......................297,2 KRKO-BREIKA RAVNINA .........................53.....................47......................134,9 LJUBLJANSKO BARJE....................................56 ....................44......................176,0 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE...........................57 ....................43......................204,9 r ra av vn ni in ne e 5 55 5 4 45 5 1 18 88 8, ,0 0 DRAVINJSKE GORICE .....................................89.....................11......................806,1 GORIKA BRDA.................................................17 ....................83 ........................83,7 KOZJANSKO GRI¨EVJE ..................................48 ....................52......................193,4 SLOVENSKE GORICE.......................................71 ....................29 ........................62,2 HALOZE...............................................................59.....................41......................145,4 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 5 57 7 4 43 3 2 25 58 8, ,0 0 BRKINI .................................................................71 ....................29 ........................78,7 MIRNSKA D. IN RADULJSKO HRIB. ...........56 ....................44......................134,9 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ........85.....................15 ........................97,8 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ........80 ....................20.........................87,1 POHORJE............................................................65 ....................35......................139,0 KOFJELOKO HRIBOVJE..............................76.....................24 ........................62,9 h hr ri ib bo ov vj ja a 7 72 2 2 28 8 1 10 00 0, ,0 0 DOBREPOLJE....................................................83.....................17......................279,6 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .................86.....................14......................104,9 BELA KRAJINA .................................................53.....................47.......................151,3 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 7 74 4 2 26 6 1 17 79 9, ,0 0 S SK KU UP PN NO O 6 66 6 3 34 4 1 19 90 0, ,1 1 Na obravnavanih kmetijah je bilo razmerje med duikom iz ivinskih gnojil in mineralnih gnojil 66:34. Med posameznimi pokrajinami in pokrajin- skimi tipi pa so razlike oŁitne. PovpreŁni dele du- ika, vneen z ivinskimi gnojili, je bil po posameznih pokrajinskih tipih naslednji. Le majhne razlike so bile med povpreŁjem v ravninah 55 % (razpon med po- krajinami 5357 %) in v griŁevju 57 % (notranje raz- like so velike od 17 do 89 %). Za polovico veŁji je bil vnos duika v hribovju 72 % (razpon med 56 in 85 %) in v krakih pokrajinah 74 % (razpon med 53 in 86 %). Obratnosorazmeren je vnos duika z mineralnimi gnojili, ki je na ravninah znaal 45 %, v griŁevju 43 %, v hribovju 28 % in v krakih pokraji- nah 26 %. Z okoljevarstvenega vidika je pomembno predvsem to, da je dele duika iz ivinskih gnojil veŁji in da je njegova uporabnost in vrednost v slo- venskih razmerah veŁja kot pri mineralnih gnojilih (hitreje izpiranje mineralnih gnojil, siromaenje hu- musnega horizonta itd.). Posamezne pokrajine pa so se glede na vnos duika na hektar obdelovalnih zemljiŁ razvrstile v naslednje razrede. VeŁ kot 400 kg N/ha je znaal vnos le v Dravinjskih goricah 800 kg N/ha, zaradi veŁjega tevila rejcev perutnine. Med pokrajine z vnosom do 400 kg N/ha spadajo Dravsko-Ptujsko polje, Kranjsko-Sorko polje in Dobrepolje. NajveŁ, devet pokrajin, se je uvrstilo v razred od 101 do 200 kg N/ha. To so Pohorje, Haloze, Kozjansko griŁevje, Mirnska dolina in Raduljsko hribovje, Krko-Breika ravnina, Bela krajina, Robniko-KoŁevsko podolje, Ljubljansko barje in Kamnikobistrika ravnina. V sku- pino z vnosi do 100 kg N/ha pa so se uvrstile Sloven- ske gorice, Posavsko hribovje, kofjeloko hribovje, Brkini in Gorika Brda. Za slednja je znaŁilno, da vna- ajo sorazmerno velike koliŁine mineralnih gnojil pri kmetijski pridelavi, vendar se preteno vinogradnika usmeritev naslanja na spoznanja kmetijske stroke zadnjih let, da sta koliŁina nitratov in koliŁina pride- lanega grozdja v obratnem sorazmerju s kakovostjo (ikovec, 1992). ¨e si ogledamo, kakna je gostota vnosov duika na hektar obdelovalnih zemljiŁ po posameznih po- krajinah in tipih, ugotovimo naslednje: najveŁji vnos se pojavlja v griŁevju in znaa 258 kg N/ha. Pripisati ga moremo usmerjenosti kmetijstva v teh obmoŁjih, kjer se poljedelstvu in ivinoreji pridruijo e pose- bne kulture: sadjarstvo in vinogradnitvo. V obra- vnavanih pokrajinah moŁno izstopajo Dravinjske gorice, kjer smo, kot e reŁeno, zajeli v analizo petino kmetij, kjer so redili kokoi in piŁance. Brez Dravinjskih goric bi bilo povpreŁje nije od ravnin- skih in krakih pokrajin in bi znaalo 121 kg N/ha. Sledijo ravninske pokrajine z vnosom 188 kg N/ha, krake pokrajine s 179 kg N/ha in hribovite pokra- jine s 100 kg N/ha. PovpreŁje obravnavanih kmetij je bilo 190 kg N/ha. ¨eprav Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlin- skih hranil v tla (1996) predpisuje mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil le za ivinska gnojila in doloŁa mejno vrednost letnega vnosa duika na 210 kg/ha, si oglejmo vnose na obravnavanih kme- tijah e v tej luŁi. Vnosi duika z ivinskimi in mi- neralnimi gnojili presegajo 210 kg duika na ha v Dravinjskih goricah (806 kg N/ha, kot posledica vkljuŁenega veŁjega tevila rejcev perutnine), na Kranjsko-Sorkem polju (297 kg N/ha) in Dobre- polju (279 kg N/ha). Med pokrajinami, ki se mejni vrednosti precej pribliajo, pa so e: Dravsko-Ptujsko polje (204 kg N/ha), Kozjansko griŁevje (194 kg N/ha), Ljubljansko barje (176 kg N/ha) in Bela kra- jina (151 kg N/ha). Omenili smo e, da je duika iz Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 17 18 19 9 10 5 14 Gorika Brda 0 5 10 15 20 25 kofjeloko hribovje 0 5 10 15 20 25 30 skupno 0 50 100 150 200 250 300 Kranjsko Sorko polje 0 5 10 15 20 25 Kamnikobistrika ravnina 0 5 10 15 20 Posavsko hribovje (zahodni del) 0 5 10 15 20 25 Dobrepolje 0 5 10 15 20 25 Brkini 0 5 10 15 20 Ljubljansko barje 0 5 10 15 20 Ribniko KoŁevsko podolje 0 5 10 15 20 25 Bela krajina 0 5 10 15 20 Posavsko hribovje (osrednji del) 0 5 10 15 20 25 Mirnska dolina in Raduljsko hribovje 0 5 10 15 20 25 Pohorje 0 5 10 15 20 Dravinjske gorice 0 5 10 15 20 KrkoBreika ravnina 0 5 10 15 20 Kozjansko griŁevje 0 5 10 15 20 Haloze 0 5 10 15 20 25 DravskoPtujsko polje 0 5 10 15 20 25 Slovenske gorice 35 30 0 5 10 15 20 25 Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 veŁ kot 400 do 400 do 200 do 100 do 50 do 25 kg N/ha tevilo kmetij KMETIJE 0 5 10 15 veŁ kot 400 201 do 400 101 do 200 do 100 kg N/ha obdelovalnih zemljiŁ POKRAJINE 0 30 km 20 10 74 Karta 15: Vnos duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996. Map 15: Nitrogen inputs in kg/ha of cultivated land on studied farms and in regions in 1996. Agrarno obremenjevanje slovenskih pokrajin z nitrati 1 2 3 5 6 7 8 9 11 12 14 15 17 18 19 9 9 13 10 4 5 10 16 14 Slovenske gorice DravskoPtujsko polje KrkoBreika ravnina Gorika Brda Pohorje Dravinjske gorice Haloze Kozjansko griŁevje Bela krajina Ribniko KoŁevsko podolje Dobrepolje Posavsko hribovje (osrednji del) Mirnska dolina in Raduljsko hribovje Brkini kofjeloko hribovje Kranjsko Sorko polje Kamnikobistrika ravnina Ljubljansko barje Posavsko hribovje (zahodni del) skupno Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 Vnos duika v kg/ha obdelovalnih zemljiŁ po pokrajinah 50 do 100 101 do 200 201 do 400 veŁ kot 400 Razmerje ivinskih in mineralnih gnojil duik iz ivinskih gnojil duik iz mineralnih gnojil 75 Karta 16: Vnos duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ po pokrajinah, celoten vnos in razmerje med vnosom z ivinskimi in mineralnimi gnojili na kmetijah leta 1996. Map 16: Nitrogen inputs in kg/ha of cultivated land by regions, total inputs, and proportions of inputs with manure and mineral fertilizers on studied farms in 1996. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 76 mineralnih gnojil tretjina in dve tretjini sta iz ivin- skih gnojil. Depozit duika iz atmosfere znaa v Slo- veniji letno 20 kg N/ha in njegov dele je majhen (MatiŁiŁ s sodel., 1995). Primerjava obravnavanih duiŁnih vnosov z do- sedanjimi tudijami, ki so bile opravljene na veŁjih slovenskih pokrajinah pokaejo (ibid.), da podrobnej- e tudije sliko sicer dopolnjujejo, vendar hkrati opo- zarjajo na pomanjkljivost povpreŁnih vrednosti v po- krajinsko zelo raznoliki Sloveniji. MatiŁiŁ s sodelavci (1995) navaja povpreŁno vrednost skupnega duika 137 kg/ha (90 kg N/ha je iz ivinskih gnojil in 47 kg N/ha je iz mineralnih gnojil). Na vseh obravnavanih kmetijah je skupni vnos duika 190 kg N/ha. Naj- veŁji hektarski skupni vnos je v griŁevju, kjer znaa 258 kg, za tretjino manji je v ravninah 188 kg in v krakih pokrajinah 179 kg ter najmanji v hri- bovju 100 kg. Velike razlike znotraj posameznih pokrajinskih tipov so razvidne iz tabele 24. Po me- rilih Evropske zveze velja, da je doloŁena pokrajina obŁutljiva za izpiranje nitratov takrat, ko je vnos duika veŁ kot 100 kg/ha (ibid.). Te vrednosti pre- sega veŁ kot dve tretjini obravnavanih pokrajin: vse obravnavane ravninske pokrajine, vse obravnavane krake pokrajine, med griŁevnatimi pokrajinami Dravinjske gorice, Kozjansko griŁevje in Haloze ter Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino in Pohorje med hribovitimi pokrajinami. Razvrstitev posameznih anketiranih kmetij po ra- zredih glede na skupni vnos duika na hektar obde- lovalnih zemljiŁ nam kae tabela 25 in karta 15. V srednja dva razreda z vnosi 51 do 100 kg N/ha in 101 do 200 kg N/ha se uvrŁata dve tretjini kmetij v ravninah in griŁevju, skoraj polovica v krakih pokrajinah in tretjina v hribovju. Nad 200 kg N/ha porabi 15 % ravninskih kmetij, 13 % kmetij v griŁe- vju, 5 % v krakih pokrajinah in 2 % v hribovju. Naj- manji vnos, manj kot 50 kg N/ha, je na hribovskih kmetijah taknih je 64 % kmetij in v krakih po- krajinah, kjer je tovrstnih 51 % kmetij. V ravninah je vnos duika manji od 50 kg N/ha na Łetrtini kmetij in v griŁevju na petini. Tabela 25: tevilo in dele skupnega vnosa duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah leta 1996 (vir: anke ta IG, 1996). Table 25: Total nitrogen input in kg/ha of cultivated land on studied farms and its proportions by regions in 1996 (source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in ne e d do o 2 25 5 d do o 5 50 0 d do o 1 10 00 0 d do o 2 20 00 0 d do o 4 40 00 0 > > 4 40 00 0 N N/ /h ha a KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA ..........................................................6 .......................6.....................15.....................17 .......................6 .......................0 .................128 KRANJSKO-SORKO POLJE....................................................................3 .......................2.....................12.....................21.....................10 .......................1 .................297 KRKO-BREIKA RAVNINA ...................................................................8 .....................11.............. .......18.....................12 .......................0 .......................1 .................135 LJUBLJANSKO BARJE..............................................................................7.....................10.....................10.....................17 .......................7 .......................0..................176 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE.....................................................................8 .......................7.....................22.....................20.....................14 .......................4 .................205 ravnine tevilo ...........................................................................................32................... ..36.....................77.....................87.....................37 .......................6 r ra av vn ni in ne e d de el le e 1 12 2 1 13 3 2 28 8 3 32 2 1 13 3 2 2 1 18 88 8 DRAVINJSKE GORICE................................................................................1 .......................2.....................15.....................17 .......................5.....................10 .................806 GORIKA BRDA ..........................................................................................7.....................12.....................25 .......................7 .......................0 .......................0....................84 KOZJANSKO GRI¨EVJE ............................................................................4 .......................7.....................13.....................17 .......................9 .......................0 .................193 SLOVENSKE GORICE.................................................................................1 .......................6.....................23.....................34 .......................9 .......................2....................62 HALOZE.........................................................................................................4.....................13.....................23 .......................9 .......................1 .......................0 .................145 griŁevje tevilo...........................................................................................17.................. ...40.....................99.....................84.....................24.....................12 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a d de el le e 6 6 1 14 4 3 36 6 3 30 0 9 9 4 4 2 25 58 8 BRKINI.........................................................................................................18.....................16.....................14 .......................2 .......................0 .......................0....................79 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE...................................5 .......................9.....................21.....................13 .......................2 .......................0 .................135 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ................................................25.....................17 .......................5 .......................2 .......................1 .......................0....................98 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ................................................25.....................13 .......................8 .......................3 .......................1 .......................0....................87 POHORJE......................................................................................................9 .......................9.....................16.....................13 .......................3 .......................0 .................139 KOFJELOKO HRIBOVJE.....................................................................30.....................20 .......................4 .......................1 .......................0 .......................0....................63 hribovje tevilo ........................................................................................112.................... .84.....................68.....................34 .......................7 .......................0 h hr ri ib bo ov vj ja a d de el le e 3 37 7 2 27 7 2 22 2 1 11 1 2 2 0 0 1 10 00 0 DOBREPOLJE ..............................................................................................0 .......................9.....................20.....................16 .......................2 .......................3 .................280 RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE .........................................................11.....................24.....................13 .......................2 .......................0 .......................0 .................105 BELA KRAJINA .........................................................................................16.....................16.....................10 .......................5 .......................3 .......................0..................151 krake pokrajine tevilo..........................................................................27.....................49.... .................43.....................23 .......................5 .......................3 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e d de el le e 1 18 8 3 33 3 2 29 9 1 15 5 3 3 2 2 1 17 79 9 S SK KU UP PN NO O 1 18 88 8 2 20 09 9 2 28 87 7 2 22 28 8 7 73 3 2 21 1 1 19 90 0 Agrarno obremenjevanje slovenskih pokrajin z nitrati 77 Vnos duika ivinskega izvora po pokrajinah PovpreŁni vnos duika v Sloveniji, izraŁunan na podlagi tevila ivine, je leta 1995 znaal 66 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. V kmetijskih podjetjih je bil vnos skoraj dvakrat veŁji in sicer 105 kg/ha. Na ob- ravnavanih kmetijah je bil hektarski vnos duika na obdelovalnih zemljiŁih z ivinskimi gnojili 125 kg. Omenili smo e, da je bilo v obravnavanih pokra- jinah razmerje med duikom ivinskega izvora in iz mineralnih gnojil dve tretjini proti eni tretjini. Glede na to, da nas je zanimalo, kam se uvrŁajo obravna- vane pokrajine v slovenskih razmerah in ker so bili na razpolago podatki o tevilu ivine po naseljih (Popis ..., 1991), smo izraŁunali letno koliŁino duika ivinskega izvora v kg/ha pokrajine. Ker nismo raz- polagali s podatki o obdelovalnih zemljiŁih v pokra- jini, smo morali uporabiti celotno povrino pokrajine. Razmere so prikazane na karti 17. NajveŁ pokrajin, zlasti iz zahodnega in junega dela Slovenije se je uvrstilo v razred do 10 kg N/ha in 24 pokrajin iz osrednjega in vzhodnega dela Slove- nije v razred z letno koliŁino do 20 kg N/ha. Po 15 po- krajin se nahaja v razredu do 30 kg N/ha in do 40 kg N/ha, ter 6 pokrajin z veŁ kot 41 kg N/ha. Po opravljenih izraŁunih so bile najbolj obreme- njene pokrajine GoriŁko, Pomurska ravnina, dno Ła- vnike doline, dno Mislinjske doline in dno Zgornje Dravske doline ter Kranjsko-Sorko polje, kjer je letna koliŁina duika ivinskega izvora znaala 41 in veŁ kg N/ha. Ob upotevanju dejstva, da je obdelovalnih zemljiŁ v Sloveniji priblino polovica in v obravna- vanih pokrajinah skoraj dve tretjini, se omenjene po- krajine uvrŁajo med obŁutljive za izpiranje nitratov, saj je duika veŁ kot 100 kg/ha (MatiŁiŁ s sodel., 1995). Ob upotevanju spoznanja, da ob ivinskih gnojilih porabijo kmetje e priblino tretjino mineral- nih gnojil, pa lahko med pokrajine, obŁutljive za izpi- ranje nitratov, uvrstimo e tiste z letno koliŁino duika ivinskega izvora v razredu 3140 kg/ha (Apako polje, Slovenske gorice, Dravsko-Ptujsko polje, Dra- vinjske gorice, Voglajnsko-Zgornjesotelsko griŁevje, Spodnja Savinjska dolina, Loniko griŁevje, Kozjan- sko griŁevje, Moravko-Trboveljsko podolje, Dolenj- sko podolje, Deela in Blejski kot, Dobrave, dno Sre- dnje Soke doline in Vipavska Brda) ter deloma tudi tiste z 2130 kg/ha (Poljanska dolina v kofjelo- kem hribovju, Rovtarsko hribovje, Ljubljansko barje, marnogorsko-Raiki osamelci, Kamnikobistrika ravnina, Zgornja Savinjska dolina, Velenjska kotlina, Zahodno Pohorsko Podravje, Senovsko podolje, Krko griŁevje, Raduljsko hribovje, Krko-Breika ravnina, dno Pesnike doline in Lendavske gorice). Vir: Popis 1991: StatistiŁni urad RS Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 010 1120 2130 3140 41 in veŁ Nitrati v kg/ha po pokrajinah tevilo pokrajin v posameznem razredu 0 5 10 15 20 25 30 33 24 15 15 6 35 Karta 17: Letna koliŁina nitratov ivinskega izvora v kg/ha po pokrajinah leta 1991. Map 17: Annual amounts of nitrates of livestock origin in kg/ha by regions in 1991. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 78 Med omenjenimi pokrajinami so zlasti ravnine tiste, kjer so posledice obremenjevanja z duikom e oŁitne in poznane (Kakovost voda ..., 1997). Dru- gaŁne so razmere v griŁevju, kjer so zaradi znaŁaja voda (izviri, tekoŁe vode) uŁinki obremenjevanja teje dokazljivi in bolj lokalnega znaŁaja. Monitoring osem- najstih, za vodooskrbo pomembnih izvirov, je na podroŁju onesnaenosti z nitrati in pesticidi pokazal ugodno stanje (Kakovost voda ..., 1997). Vendar smo na terenu sreŁali tudi posamezne primere na robu hribovja, ko so morali za lokalni vodovod zajeti izvir opustiti. Zaradi gnojenja okolikih zemljiŁ na- mreŁ voda po kakovosti ni bila veŁ primerna za pitje (zajetje Novo polje v Gabrijelih, Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino). Ugotovitve analiz voda Da bi v obravnavanih pokrajinah ugotovili tudi neposredne posledice kmetijskega obremenjevanja okolja, je bilo opravljenih 162 analiz vzorcev vode. V ospredju zanimanja so bili nitrati. VzorŁenje je pote- kalo v letu 1996, v vsaki pokrajini enkrat, in sicer v vodnjakih, potokih in na izvirih. Vzorci so bili labo- ratorijsko analizirani 5 in prikazani na karti 18. Od vseh analiziranih vzorcev jih je 28 (17,3 %) presegalo slovenski normativ za maksimalno dopu- stno koncentracijo (MDK) nitrata (44,3 mg NO 3 - /l). VeŁji del onesnaenih virov (18) so bili vodnjaki na Dravsko-Ptujskem polju, kjer se je vsebnost nitrata gibala od 44 do 100 mg NO 3 - /l, povpreŁna vre- dnost pa je bila 72 mg NO 3 - /l. Na Dravsko-Ptujskem polju je bila onesnaenost vodnih virov sploen pojav. V drugih pokrajinah so bili le posamezni primeri, ko so vzorci presegali e omenjeni slovenski normativ. V Slovenskih goricah je polovica analiziranih vzorcev imela nitrate nad MDK, in sicer v razponu od 44 do 72 mg NO 3 - /l, povpreŁje pa je bilo 57,3 mg NO 3 - /l. Na Pohorju so MDK presegali trije vzorci, povpreŁna vrednost je bila 68 mg NO 3 - /l, razpon pa od 60 do 84 mg NO 3 - /l. Na Krko-Breiki ravnini je bila MDK koliŁina nitrata preseena v vodnjaku v naselju Veliko Mraevo (60 mg NO 3 - /l), v zahodnem delu Posavskega hribovja pa v potoku Kamnica, kjer je bila 45 mg NO 3 - /l. PriporoŁene vrednosti Evropske zveze 25 mg NO 3 - /l pa je presegala tretjina vzorcev (57 ali 35,2 %). Presegali so jo skoraj vsi vzorci na Dravsko-Ptujskem polju (20), devet vzorcev v Slovenskih goricah, osem vzorcev na Pohorju, po est vzorcev na Krko-Breiki ravnini in v Beli krajini, trije vzorci v Dobrepolju in dva vzorca v Posavskem hribovju. Karta 18 prikazuje razirjenost in stopnjo one- snaenosti z nitrati. Kot vidimo, od obravnavanih po- krajin izstopa Dravsko-Ptujsko polje, veŁji dele z nitrati obremenjenih voda pa imata e Pohorje in Slovenske gorice. Vrednosti nitrata nad priporoŁili Evropske zveze (25 mg NO 3 - /l) imajo Kamnikobi- strika ravnina, zahodni del Posavskega hribovja, Dobrepolje, Bela krajina in Krko-Breika ravnina. V drugih pokrajinah so bile vrednosti nitratov nizke. Ugotovimo lahko, da so med pokrajinskimi tipi zlasti ravnine tiste, kjer se lokalna onesnaenost vodnih virov kot posledica kmetovanja najprej pokae. Po obŁutljivosti jim sledijo krake pokrajine. V griŁevju in hribovju so uŁinki kmetovanja manj oŁitni in se obiŁajno pojavijo ele ob prehodu na ravnino, kar je razvidno tudi pri zajetih vzorcih. Pri obravnavi ener- getskih in duiŁnih vnosov je oŁitno, da so ravnine in griŁevja v ospredju obremenjevanja. Vendar razpola- gamo s premajhnim tevilom vzorcev, ki bi potrdili, da so griŁevja za onesnaevanje manj obŁutljiva. Metodologija rednega spremljanja kakovosti voda je takna, da primerjave med posameznimi pokrajin- skimi tipi niso mogoŁe. V ravninah so, kot e reŁeno, najbolja kmetijska zemljiŁa, po kakovostni lestvici uvrŁena v kmetij- ska zemljiŁa prve kategorije. Z njimi sovpadajo ob- moŁja najpomembnejih podtalnic v Sloveniji, ki so velikega pomena za vodooskrbo (karta 19). Prekri- vanje obmoŁij podtalnice in najboljih kmetijskih zemljiŁ je vzrok za stalna nasprotja obeh dejavnosti v pokrajini. Zakonodaja sicer doloŁa naŁin ravnanja na vodovarstvenih obmoŁjih, vendar smo na terenu naleteli na primere, ko so sicer izdane prepovedi za dejavnosti na taknih obmoŁjih, vendar jih nihŁe ne nadzoruje in kaznuje, zato v praksi ne zaivijo. ¨iste- mu kmetu, ki je usmerjen v ivinorejo, je v vodovar- stvenem obmoŁju teko prepreŁiti gnojenje travni- kov, ne da bi mu zagotovili nadomestna zemljiŁa ali ustrezno odkodnino. Podobno je z manjimi ivino- rejskimi obrati in njihovo urejenostjo glede odvajanja odpadnih voda. Noveja uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (ULRS 68/96) uvaja norme za to podroŁje in predvideva moratorij za Łas, v katerem naj bi kmetijska gospodarstva prela na nov naŁin gospodarjenja z gnojili. 5 Vzorci vode so bili analizirani v FiziŁnogeografskem laboratoriju Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti, vzorci iz Raduljskega hribovja z Mirnsko dolino pa v Laboratoriju za sladkovodne in kopenske ekosisteme Nacionalnega instituta za biologijo. Analize so opravili laboranti Jure Kamek, Mateja Fortuna in Andreja Jerebic, za kar se jim lepo zahvaljujem. Agrarno obremenjevanje slovenskih pokrajin z nitrati Vir: Analize IG, 1996, 1997 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1997 0 30 km 20 10 Vrsta vira izvir (19) jezero (1) potok (51) vodnjak (84) vodovod (1) KoliŁina NO 3 0 do 5 (26) 6 do 15 (50) 16 do 25 (23) 26 do 35 (17) 36 do 45 (14) 46 do 100 (26) 79 Karta 18: KoliŁina nitratov (NO 3 mg/l) v vzorcih vode. Map 18: Quantity of nitrates (NO 3 mg/l) in water samples. Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji Pomembneji naravni viri kmetijsko zemljiŁe prve kategorije podtalnica Vir: Geografski atlas Slovenije, 1998 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 0 30 km 20 10 80 Karta 19: Nasprotja med glavnimi kmetijskimi obmoŁji in obmoŁji podtalnice. Map 19: Overlapping of main agricultural areas and groundwater areas. 81 tudija osvetljuje kmetijsko obremenjevanje oko- lja v izbranih slovenskih pokrajinah, preteno na po- dlagi posrednih podatkov in kazalcev. Obravnavane agrarnogeografske znaŁilnosti teh pokrajin so pri- kazane in vrednotene z okoljevarstvenega vidika. Ne gre za sistematiŁen prikaz agrarnogeografske sestave pokrajin, ampak za prikaz, ki je okoljsko problema- tiziran. Prikazani so torej tisti elementi, ki so za kme- tijsko obremenjevanje okolja kljuŁnega pomena: raba zemljiŁ, uporaba gnojil in sredstev za varstvo rastlin, gnojilne navade kmetovalcev in stopnja intenzivno- sti ivinoreje. Njihov izbor so narekovale predhodne izkunje, ko je bila na primeru Koprskega primorja tovrstna metodologija e uporabljena in preizkuena (Rejec Brancelj, 1993). Gre torej za nadaljevanje in poglabljanje izbrane metodologije. Ker je tokrat v ospredju prouŁevanja kmetijsko obremenjevanje v razliŁnih pokrajinah, je potrebno tevilo uporablje- nih kazalcev preudarno zmanjano. Poudarjeni pa so tisti, ki omogoŁajo zdruevanje posameznih okolje- varstvenih elementov: energetska intenzivnost kmetij in obremenjevanje pokrajin z nitrati. Izbrana problematika je, zaradi pokrajinske raz- nolikosti Slovenije, obravnavana na ravni razliŁnih kmetijskih pokrajin. V obdelavo je zajetih 18 pokrajin, ki so uvrŁene v tiri skupine pokrajinskih tipov: ra- vnine, griŁevja, hribovja in krake pokrajine. Med njimi so pomembne razlike, tako v povpreŁnih vre- dnostih, kot tudi v razponih. V ospredju zanimanja so: notranja raznolikost pokrajine, razlike med posa- meznimi pokrajinami in med posameznimi pokra- jinskimi tipi. Za preuŁevanje kmetijskega obremenje- vanja je ustrezna zastopanost za Slovenijo znaŁilnih kmetijskih pokrajin doseena s predhodno obdelavo podatkov na osnovi naslednjih meril: glavni tipi po- krajinskih enot, razliŁni kmetijski sistemi, razliŁni na- selbinski tipi in socialno-ekonomsko razliŁna naselja. Anketiranje kmetij je potekalo v izbranih naseljih, pri Łemer je bila odloŁilna ustrezna zastopanost posa- meznih socialno-ekonomskih tipov naselij v pokrajini. Tenja je bila, da so ta naselja tudi prostorsko ena- komerno razmeŁena po pokrajini. Do odstopanj je prilo v treh pokrajinah, predvsem zaradi njihove obsenosti: v Posavskem hribovju so bila zajeta na- selja v osrednjem in zahodnem delu, na Pohorju so bila naselja razmeŁena predvsem v jugovzhodnem delu in v Slovenskih goricah v junem delu. Izbor pokrajin in naselij lahko v celoti oznaŁimo kot ustre- zen, Łeprav se zaradi posebnih znaŁilnosti vsake od obravnavanih pokrajin pojavljajo razlike, ki jih je potrebno upotevati pri razumevanju njenih pojavov in procesov (npr. sorazmerno velik dele gozda v Gorikih Brdih, ki vkljuŁujejo tudi z gozdom porasla apnika vrhova Sabotin in Korado; velik pomen ivi- noreje v Dravinjskih goricah, kjer je v obravnavo vklju- Łeno veŁje tevilo kooperantov perutninskih farm; itd). Razlike pa se pojavljajo tako med posameznimi pokrajinskimi tipi (npr. preteno prodne ravnine se razlikujejo od preteno ilovnatih, kar se je pokazalo tudi pri kmetijskem obremenjevanju), kot tudi zno- traj posameznih pokrajin (obravnavane pokrajine so mezoregionalnega znaŁaja, ki bi jih lahko naprej de- lili na mikroregije in to se odraa tudi pri kmetovanju in obremenjevanju). V teiŁu preuŁevanja so bile torej kmetijske po- krajine in njihovo okoljsko obremenjevanje. Za nji- hovo razvrstitev smo uporabili skupni kazalec kme- tijskega obremenjevanja, ki vsebuje ponderirane vrednosti: indeksa preobrazbe kmetijskih zemljiŁ, porabe gnoja, gnojevke, mineralnih gnojil in sred- stev za varstvo rastlin, tevilo ivine v GV, energet- sko intenzivnost kmetij in vnos duika. Rezultati so prikazani v tabeli 26, na diagramu 19 in na karti 20. PovpreŁna vrednost skupnega kazalca kmetij- skega obremenjevanja v vseh obravnavanih pokraji- nah je 29. Ta kazalec kae majhne razlike med ravni- nami in griŁevji. V ravninah znaa 34 in v griŁevjih 30. Majhno razliko, kljub navidezno veŁji intenzi- vnosti v ravninah, gre pripisati predvsem razlikam v usmeritvi kmetijstva. V griŁevju sta zelo razvita zlasti sadjarstvo in vinogradnitvo, ki zahtevata velike sno- vne in energetske vnose. Za tretjino manje je obre- menjevanje v krakih in hribovitih pokrajinah, kjer znaa vrednost kazalca 22 oziroma 19. Glede na skupni kazalec kmetijskega obremenje- vanja so se obravnavane pokrajine razvrstile v tiri skupine: 1. pokrajine z majhnim kmetijskim obremenjeva- njem (3) in vrednostjo kazalca do 16: osrednji del Posavskega hribovja, kofjeloko hribovje in Brkini. 2. pokrajine z zmernim kmetijskim obremenjeva- njem (8) in vrednostjo kazalca do 24: zahodni del Posavskega hribovja, Ribniko-KoŁevsko podolje, Ljubljansko barje, Bela krajina, Radulj- sko hribovje z Mirnsko dolino, Pohorje, Haloze in Kamnikobistrika ravnina. 3. pokrajine z velikim kmetijskim obremenjeva- njem (5) in vrednostjo kazalca do 32: Dobre- ZAKLJU¨EK Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 82 KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA KRANJSKO-SORKO POLJE KRKO-BREIKA RAVNINA LJUBLJANSKO BARJE DRAVSKO-PTUJSKO POLJE DRAVINJSKE GORICE GORIKA BRDA KOZJANSKO GRI¨EVJE SLOVENSKE GORICE HALOZE BRKINI MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIBOVJE POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del POHORJE KOFJELOKO HRIBOVJE DOBREPOLJE RIBNIKO-KO¨EVSKO PODOLJE BELA KRAJINA SKUPNO 0 5 10 15 20 25 30 35 40 krake pokrajine hribovja griŁevja ravnine Diagram 19: Skupno kmetijsko obremenjevanje po pokrajinah (vir: anketa IG, 1996). Diagram 19: Common agricultural pollution by regions (source: IG survey, 1996). Tabela 26: Okoljsko obremenjevanje kmetijskih pokrajin (ponderirane vrednosti) (vir: anketa IG, 1996). Table 26: Environmental pollution of agrarian regions (pondered values; source: IG survey, 1996). P Po ok kr ra aj ji in na a R Ra ab ba a G Gn no oj j G Gn no oj je ev vk ka a M Mi in ne er ra al ln na a S Sr re ed ds st tv va a G GV V E En ne er rg ge et ts sk ka a V Vn no os s S Sk ku up pn na a z ze em ml lj ji i Ł Ł g gn no oj ji il la a z za a v va ar rs st tv vo o i in nt te en nz zi iv vn no os st t d du u i ik ka a k km me et t. . r ra as st tl li in n o ob br re em m. . KAMNIKOBISTRIKA RAVNINA .........................20 ....................20...................40 ...................30 ....................20...................20...................30 ...................20 ...................2 25 5 KRANJSKO-SORKO POLJE...................................20 ....................50...................40 ...................40 ....................20...................50...................30 ...................30 ...................3 35 5 KRKO-BREIKA RAVNINA ..................................40 ....................20...................50 ...................30 ..... ...............30...................30...................30 ...................20 ...................3 31 1 LJUBLJANSKO BARJE.............................................20 ....................30...................20 ...................30 ....................20...................30...................20 ...................20 ...................2 23 3 DRAVSKO-PTUJSKO POLJE....................................40 ....................20...................50 ...................40 ....................20...................50...................40 ...................30 ...................3 36 6 r ra av vn ni in ne e 3 30 0 4 40 0 5 50 0 4 40 0 2 20 0 4 40 0 3 30 0 2 20 0 3 34 4 DRAVINJSKE GORICE...............................................30 ....................30...................40 ...................30 ....................20...................50...................40 ...................40 ...................3 35 5 GORIKA BRDA .........................................................50.....................10...................10....................40 ....................50...................10...................50....................10 ...................2 29 9 KOZJANSKO GRI¨EVJE ...........................................30 ....................20...................40 ...................40 ....................30...................30...................40 ...................20 ...................3 31 1 SLOVENSKE GORICE................................................40 ....................20...................20 ...................40 ....................20...................40...................40....................10 ...................2 29 9 HALOZE........................................................................30 ....................20...................40 ...................30 ....................20...................30...................10....................20 ...................2 25 5 g gr ri iŁ Łe ev vj ja a 4 40 0 2 20 0 3 30 0 4 40 0 4 40 0 5 50 0 3 30 0 3 30 0 3 30 0 BRKINI ..........................................................................20 ....................20...................10....................20.....................10...................20...................20....................10 ...................1 16 6 MIRNSKA DOLINA IN RADULJSKO HRIB. .........30.....................10...................30 ...................30 ....................20...................30...................20 ...................20 ...................2 24 4 POSAVSKO HRIBOVJE osrednji del ..................10.....................20...................20....................10.....................10...................30...................10....................10 ...................1 15 5 POSAVSKO HRIBOVJE zahodni del ..................20 ....................20...................20....................10.....................10...................30...................40....................10 ...................2 20 0 POHORJE.....................................................................30 ....................20...................20 ...................30 ....................20...................30...................30 ...................20 ...................2 25 5 KOFJELOKO HRIBOVJE.......................................10.....................50...................10....................10.....................10...................20...................10....................10 ...................1 16 6 h hr ri ib bo ov vj ja a 2 20 0 2 20 0 3 30 0 2 20 0 1 10 0 2 20 0 2 20 0 1 10 0 1 19 9 DOBREPOLJE .............................................................20 ....................30...................30 ...................30 ....................20...................30...................20 ...................30 ...................2 26 6 RIBNIKO-KO¨EVSKO POD. ...................................10.....................30...................50....................10.....................10...................30...................10....................20 ...................2 21 1 BELA KRAJINA...........................................................30.....................10...................40 ...................30 ....................20...................30...................10....................20 ...................2 24 4 k kr ra a k ke e p po ok kr ra aj ji in ne e 2 20 0 2 20 0 4 40 0 3 30 0 1 10 0 3 30 0 1 10 0 2 20 0 2 22 2 S SK KU UP PN NO O 2 20 0 2 20 0 4 40 0 3 30 0 3 30 0 4 40 0 3 30 0 2 20 0 2 29 9 ZakljuŁek 83 polje, Slovenske gorice, Gorika Brda, Kozjansko griŁevje in Krko-Breika ravnina. 4. pokrajine z zelo velikim kmetijskim obremenje- vanjem (3) in vrednostjo kazalca 33 in veŁ: Dra- vinjske gorice, Kranjsko-Sorko polje in Dravsko- Ptujsko polje. Uporaba kazalca skupnega kmetijskega obreme- njevanja je pokazala, da z izborom analitiŁnih metod podkrepimo rezultate, ki so se kazali pri podrobnem preuŁevanju vsakega od njih. Primerjava pokae raz- like med pokrajinami, vendar ne nadomesti njihove podrobne analize, v kateri se pokaejo specifiŁnosti vsake izmed njih. V prihodnje bi bilo mogoŁe kako- vost podatkov izboljati predvsem z rednim spremlja- njem gospodarjenja na kmetijah, kar pa bi zahtevalo veliko veŁja finanŁna sredstva. Ustrezno bi bilo po- vezovanje in dopolnjevanje obstojeŁih podatkovnih baz, npr. knjigovodskih kmetij Uprave Republike Slo- venije za pospeevanje kmetijstva, ki sedaj zasledu- jejo le ekonomski vidik in bi ga lahko dopolnili tudi z okoljskim. Eden kljuŁnih okoljskih problemov kmetij- ske pridelave v Sloveniji je gotovo izobraenost kme- tovalcev in njihova okoljska ozaveŁenost, ki kot ka- ejo rezultati, e ni zadostna. PreuŁitve vpliva socio- ekonomskih kazalcev na ravnanje v okolju bi gotovo dalo koristne napotke tudi za bodoŁe ukrepanje na tem podroŁju. Izobraevanje in okoljska ozaveŁe- nost sta sedaj prepuŁena samoiniciativi kmetoval- cev, kar za ukrepe v smislu zmanjevanja obreme- nitev, ni dovolj. Vir: ObmoŁja preuŁevanja: ankete IG, 1996 Vsebina: I. Rejec Brancelj Kartografija: I. Sajko Intitut za geografijo, Ljubljana 1998 velika zmerna majhna Skupna kmetijska obremenjenost zelo velika 1 2 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 16 17 18 19 9 10 14 9 Gorika Brda kofjeloko hribovje Kranjsko Sorko polje Kamnikobistrika ravnina Posavsko hrib. (zahodni del) Posavsko hrib. (osrednji del) Mirnska dolina in Raduljsko hribovje KrkoBreika ravnina Bela krajina Brkini Ribniko KoŁevsko podolje Dobrepolje Ljubljansko barje Kozjansko griŁevje Dravinjske gorice Haloze DravskoPtujsko polje Slovenske gorice Pohorje Posavsko hribovje (osrednji del) Karta 20: Skupna kmetijska obremenjenost pokrajin leta 1996. Map 20: Common agricultural pollution of regions in 1996. Osnovno pokrajinsko raznolikost Slovenije po- vzroŁata pestra kamninska sestava in relief, ki v veliki meri doloŁata tudi tip ranljivosti voda v Sloveniji. Z upotevanjem pedolokih znaŁilnosti in vplivov Łlo- veka v pokrajini zaobjamemo sestavine, ki so naj- pomembneje tudi za vrednotenje kmetijskih vplivov na okolje. Pokrajinska razliŁnost slovenskih kmetijskih po- krajin je zahtevala raziskovanje po posameznih po- krajinskih tipih. Ugotoviti smo eleli, kakni so okoljski uŁinki sodobnejega naŁina kmetovanja v posame- znih pokrajinah, kakna je razirjenost kmetijskega obremenjevanja v izbranih pokrajinah in kateri so njegovi vzroki in posledice. Ker je ena od temeljnih strukturnih znaŁilnosti naega kmetijstva nadpov- preŁna razdrobljenost posesti in zemljiŁ, smo razis- kave usmerili v preuŁevanje razprenih virov kmetij- skega obremenjevanja kmetij. PreuŁili smo njihovo obremenjevanje po posameznih pokrajinah, razlike znotraj njih in jih primerjali z regionalnim povpreŁjem kot celoto. Najintenzivneja kmetijska pridelava poteka na njivah, v vinogradih in sadovnjakih, zato so te zemlji- ke kategorije kmetijskemu obremenjevanju najbolj izpostavljene. Njive so omejene na sorazmerno maj- hne povrine, njihov dele v sestavi slovenskih kme- tijskih zemljiŁ je manj kot 30 %. Skoraj dve tretjini kmetijskih zemljiŁ zavzemajo travniki in paniki, ki so okoljevarstveno ugodneja oblika rabe zemljiŁ, saj ne zahtevajo toliknih energetskih in snovnih vno- sov za ustrezno rabo in ohranjanje. Za intenzivno poljedelsko pridelavo so v Sloveniji najugodneje ravnine in griŁevja v subpanonskem svetu ter druga manja sklenjena obmoŁja ravnin in dna kotlin. V obravnavanih pokrajinah je bilo obdelo- valnih zemljiŁ na ravninah 63 % in po griŁevjih 66 %. Vendar je potrebno poudariti, da je le nekaj veŁ kot Łetrtina vseh slovenskih kmetijskih zemljiŁ v nii- nah 28 %, kar 72 % kmetijskih zemljiŁ pa v pre- delih s slabimi naravnimi razmerami: na griŁevnato- hribovskih, gorsko-viinskih, krakih idr. obmoŁjih. Po ravninah in na dnu kotlin je kmetijsko obreme- njevanje najveŁje, vendar ta obmoŁja zavzemajo le desetino slovenskega ozemlja. Kljub temu je na njih obremenjevanje ponekod e dobilo lokalne (onesna- enje vodnega vira v Skorbi) in celo regionalne raz- senosti (npr. Dravsko-Ptujsko polje, onesnaenje podtalnice). Glede na intenzivnost pridelave je najveŁje agrar- no obremenjevanje na njivah. Na obravnavanih ra- vninskih kmetijah zavzemajo 32 % od vseh in veŁ kot polovico od njihovih obdelovalnih zemljiŁ. Soraz- merno velik dele njiv so imele tudi kmetije v griŁevju in hribovju, saj je v povpreŁju znaal tretjino obde- lovalnih zemljiŁ. Velik dele njiv (polovico obdelo- valnih zemljiŁ) so dosegle tudi anketirane kmetije v krakih pokrajinah. Delei travnikov med obravnavanimi pokrajin- skimi tipi se ne razlikujejo toliko kot delei njiv. NajveŁji dele travnikov je na kmetijah v hribovitih in krakih pokrajinah, kjer jih je od vseh obdelovalnih zemljiŁ od polovice do dveh tretjin. Tudi v griŁevjih in na ravninah imajo kmetije polovico obdelovalnih zemljiŁ v travnikih. Velik dele travnikov je posledi- ca svojstvenih naravnih razmer v Sloveniji, prevlade hribovitega in griŁevnatega sveta in dobre namoŁe- nosti, pa tudi poselitvenega sistema in splone usmerjenosti v ivinorejo. Velik dele travinja tako panikov kot travnikov, ki je znaŁilen za slovensko kmetijstvo in je dvakrat veŁji od povpreŁja drav Evropske zveze, lahko z okoljevarstvenega vidika oznaŁimo kot prednost. Omenjena zemljiŁa so ener- getsko in snovno bistveno manj obremenjena od njiv- skih. PovpreŁna letna poraba mineralnih gnojil na njivah analiziranih kmetij je bila namreŁ 451 kg/ha, na travnikih pa dvakrat manja, samo 237 kg/ha. Njive in travnike najveŁ gnojijo v ravninskih pokra- jinah in v griŁevju. Porabljena koliŁina mineralnih gnojil za gnojenje njiv in travnikov je manja v kra- kih in hribovskih pokrajinah. V teh pokrajinah so torej tudi obremenitve njivskih in travnikih povrin podobne in za polovico nije od tistih na ravninah in v griŁevju. Potencialni obseg oziroma razsenosti preobra- zbe kae indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva. Indeks je zasnovan na znaŁilnostih rabe zemljiŁ. Najvije vrednosti so v griŁevnatih pokrajinah, kjer povpreŁje znaa 73,5. V ravninskih pokrajinah je povpreŁje 52,8, hribovske in krake pokrajine pa so si po indeksu preobrazbe blizu, saj znaa v hribovju 37,9 in na krasu 39,3. Dejanski obseg in stopnja prebrazbe sta odvisna od kmetijskih kultur, uporabe naravnih in mineralnih gnojil ter sredstev za varstvo rastlin. V griŁevjih, kjer se njivski pridelavi pridruita e intenzivna vinogradnitvo in sadjarstvo, je zato preobrazbeni indeks veŁji kot na ravninah. Zemljika raba je podlaga za okoljsko vrednote- nje kmetijstva. Njena analiza na anketiranih kme- tijah, kot tudi primerjava s celotno Slovenijo in dru- gimi dravami Evropske zveze ne kaejo, da bi bila zemljika raba glavni vzrok za kmetijsko obremenje- vanje okolja. Dele njiv v strukturi rabe tal je, z izjemo 84 POVZETEK ravnin in griŁevij, majhen. Z okoljevarstvenega vidika torej znaŁilnosti rabe zemljiŁ, z izjemo ravninskih in krakih predelov, ne moremo oznaŁiti za problema- tiŁno. Obdelovalna zemljiŁa na anketiranih kmetijah gnojijo kmetovalci veŁinoma kombinirano, z organ- skimi in mineralnimi gnojili. Dele tovrstnih kmetij je bil v vzorcu med 79 in 94 %. Gnojenja izkljuŁno z or- ganskimi gnojili je nekoliko veŁ le v hribovitih in v krakih pokrajinah. PovpreŁna razpololjiva koliŁina gnoja v Sloveniji je leta 1995 znaala 13,1 m 3 /ha obdelovalnih zem- ljiŁ. Vnos duika z gnojem je bil 66 kg/ha obde- lovalnih zemljiŁ. V nekdanjem drubenem sektorju so na ha uporabljanih obdelovalnih zemljiŁ imeli na razpolago 21 m 3 gnoja. Vnos duika v drubenem sektorju je bil ena in polkrat veŁji od slovenskega povpreŁja in je letno znaal 105 kg/ha. Na obravnavanih kmetijah je bila letna poraba hlevskega gnoja 9 m 3 /ha. NajveŁja je bila na ra- vninah, povpreŁno 12 m 3 /ha obdelovalnih zemljiŁ, drugod je bila skoraj izenaŁena: v krakih pokrajinah 9 m 3 /ha, v hribovskih 8 m 3 /ha in v griŁevnatih 7m 3 /ha. Krake pokrajine imajo torej celo nekoliko veŁjo porabo gnoja, kar z vidika prepustnosti krake- ga sveta ni najbolj ugodno. PovpreŁna koliŁina porabljene koliŁine gnojevke na kmetijah je bila 6m 3 na hektar obdelovalnih zemljiŁ. V ravninskih in krakih pokrajinah, kjer ima veŁji pomen praiŁjereja, se njena poraba dvigne na prek 10 m 3 /ha. Z okoljevarstvenega vidika je gno- jevka moŁan dejavnik obremenjevanja okolja, pred- vsem zaradi izpiranja duika, zlasti tam, kjer se upo- rablja v prevelikih koliŁinah ali izven rastne dobe. Ravnanje z gnojevko je sicer urejeno z zakonodajo, a al e vedno ni zagotovljena uŁinkovita kontrola. Zadostne koliŁine gnoja in gnojevke zmanjujejo potrebo po mineralnih gnojilih. Zaradi polikulturne pridelovalne usmerjenosti veŁjega dela slovenskih kmetij je razpololjiva koliŁina gnoja in gnojevke okoljevarstveno odigrala ugodno vlogo. Izjema so trno usmerjene kmetije in farme, kjer je razmerje med tevilom ivine in obdelovalnimi zemljiŁi ne- ustrezno. Med anketiranimi kmetovalci e ni dovolj razirjeno naŁrtno gospodarjenje s hranilnimi snovmi. Zanj je nujno poznavanje znaŁilnosti teh hranil (spi- ranje, kopiŁenje), poraba hranil po posameznih kul- turah in naravne znaŁilnosti posameznih pokrajin (prsti, voda, ...). Tako prihaja do pretiranega obreme- njevanja z nitrati. Po uradnih virih je bila v letu 1997 poraba mine- ralnih gnojil 1 147 kg/ha za kmetijska podjetja, dru- be in zadruge ter 383 kg/ha za kmetije. V strukturi hranil so prevladovala duiŁna gnojila, katerih dele je znaal 46 % vseh hranil. Na obravnavanih kmeti- jah je bila povpreŁna porabljena koliŁina mineralnih gnojil na hektar obdelovalnih zemljiŁ 311 kg. Naj- veŁ mineralnih gnojil so porabili na ravninah in v griŁevju, 439 in 435 kg/ha. Za polovico nija je bila poraba v krakih pokrajinah (219 kg/ha) in najmanj- a v hribovitih pokrajinah (150 kg/ha). NajveŁjo pov- preŁno porabo na pokrajino, od 401 do 800 kg/ha, so imele ravninske in griŁevnate pokrajine. Glede na koliŁino porabljenih mineralnih gnojil obstajajo bistvene razlike med ravninskimi in griŁe- vnatimi pokrajinami na eni ter hribovskimi in kra- kimi na drugi strani. VeŁ kot polovica kmetovalcev na ravninah in v griŁevjih porabi veŁ kot 200 kg mi- neralnih gnojil na ha. V hribovskih in krakih pokra- jinah so razmerja obratna, saj veŁ kot polovica kme- tovalcev porabi le do 50 kg mineralnih gnojil na ha. Kmetovalci se odloŁajo za gnojenje veŁinoma po lastnih izkunjah; tako jih ravna 75 % vseh vpraanih. Za obŁasne analize prsti pri gnojenju se jih odloŁa desetina in za redne analize dvanajstina. Tudi po posameznih pokrajinskih tipih ni veŁjih razlik. Naj- veŁjo osveŁenost glede potrebnih analiz prsti so pokazali kmetovalci v ravninah. Zastopanost rednih analiz je bila bolja v hribovitih in krakih pokrajinah. Analiza je pokazala, da kmetovalci uporabljajo povpreŁno okoli 7 razliŁnih vrst mineralnih gnojil, veŁinoma kompleksnih (NPK), ureo in KAN. Pre- vladuje poraba kompleksnega gnojila z enakim dele- em hranilnih snovi, kar kae na to, da je oskrbo- vanje rastlin s hranili e premalo naŁrtovano. Preobremenjevanju okolja s hranilnimi snovmi se je mogoŁe izogniti z ustrezno koliŁino dodanih gnojil in pravoŁasno uporabo glede na potrebe kulturnih rastlin. Pri smotrnem gospodarjenju s hranilnimi snovmi ne prihaja do izpiranja in izgub teh hranil. Ugotovljeno je, da skoraj tri Łetrtine kmetovalcev opravlja zgolj osnovno gnojenje ob setvi ali tik pred njo in da le dobra Łetrtina dopolnilno gnoji. Rezultati ankete kaejo na pomanjkljive gnojilne navade naih kmetovalcev. Njihova osveŁenost o natanŁnem od- merjanju gnojil e ni zadovoljiva. Zato prihaja do obŁasnih preobremenitev voda in prsti, na kar ka- ejo podatki rednega spremljanja kakovosti voda. Na hektar obdelovalnih zemljiŁ je bilo leta 1995 v Sloveniji porabljenih 3,6 kg sredstev za varstvo rastlin. Upotevaje le njive in trajne kulture, je hek- tarska poraba znaala 5 kg, kar Slovenijo med evrop- skimi dravami uvrŁa v skupino najveŁjih pora- bnikov. Dve tretjini teh sredstev sta bili uporabljeni v zasebnem sektorju, v sestavi so s skoraj poloviŁnim deleem prevladovali fungicidi. Letna porabljena koliŁina sredstev za varstvo ra- stlin na obravnavanih kmetijah je znaala 3,4 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. NajveŁ so jih porabili v gri- Łevjih (9 kg/ha), v drugih pokrajinskih tipih pa bi- stveno manj: na ravninah 2 kg/ha, v hribovju in kra- kih pokrajinah pa 1 kg/ha. Polovica kmetovalcev je porabila do 1 kg/ha sredstev za varstvo rastlin in veŁ kot tretjina manj kot 0,5 kg/ha. 85 Povzetek Kmetovalci so uporabili 1 10 razliŁnih sredstev za varstvo rastlin. Med njimi jih po porabljeni koliŁini izstopa osem: njihove koliŁine so petkrat veŁje od drugih. To so vepleni pripravki, primextra, dithane, dual, ridomil, polyram, antracol in radazin. Med nji- mi je torej 5 vrst fungicidov in 3 vrste herbicidov. Skoraj polovica vseh kmetovalcev pri kropljenju upoteva navodila proizvajalcev in prodajalcev teh sredstev. Po lastnih izkunjah in nasvetih pospee- valcev ali sorodnih slub se ravna petina kmetoval- cev, zgolj osmina pa se opira le na lastne izkunje. Kmetovalci po lastnem prepriŁanju veŁinoma nimajo ostankov sredstev za varstvo rastlin. OdloŁanje o tem pomembnem problemu je e vedno prepuŁeno kmetovalŁevi lastni pobudi, vendar naj bi izvajanje e sprejete zakonodaje na to podroŁje vneslo veŁ reda. Tudi z okoljevarstvenega vidika ni najbolj ugo- dno, da je odloŁanje pri kropljenju samo v rokah kmetovalcev, na kar nas opozarjajo primeri uporabe teh sredstev na krakih oziroma na plitvih in lahkih prsteh, kjer sicer ni dovoljeno. Pojem karence je med kmetovalci dobro poznan, vendar ga e petina ne pozna dovolj natanŁno. Raz- like so tudi med posameznimi pokrajinami. Na ravni- nah je pravilno odgovorilo 91 % kmetovalcev, v gri- Łevjih 78 %, v hribovjih 75 % in v krakih pokrajinah 68 %. Pri kropljenju se kmetovalci e vedno slabo varujejo, saj jih le osmina uporablja zaŁitno obleko, rokavice in masko, estina jih uporablja le zaŁitno obleko in prav toliko le masko. Na ravninah in gri- Łevjih, kjer je porabljena koliŁina teh sredstev naj- veŁja, veŁ kot tretjina kmetovalcev pri kropljenju ne uporablja zaŁite. ivinorejska gostota v Sloveniji je leta 1996 zna- ala 1,6 GV/ha obdelovalnih zemljiŁ, kar je enako ivinorejski gostoti, ki je bila ugotovljena za nekdanje drubeno kmetijstvo. PovpreŁna ivinorejska gostota obravnavanih pokrajin je bila 1,2 GV/ha. V ravni- nah je bila ivinorejska gostota najveŁja in je znaala povpreŁno 1,57 GV/ha obdelovalnih zemljiŁ, v gri- Łevju 1,18 GV/ha, v krakih pokrajinah 1,13 GV/ha in v hribovskih 0,99 GV/ha. PovpreŁne ivinorejske gostote pri kmetovalcih pravzaprav ne povzroŁajo veŁjih okoljskih proble- mov, saj veŁinoma ne presegajo vrednosti, ki so oznaŁene za najveŁjo dopustno intenzivnost reje. Ugotovitev velja samo za gnojenje z ivinskimi gno- jili. Razmerje med gnojenjem z mineralnimi in ivin- skimi gnojili, je z dvema tretjinama proti tretjini v prid slednjih. Na kmetijah prevladujejo hlevi na nastil. Med vsemi hlevi je taknih skoraj tri Łetrtine. Zlasti na ravninah se je ponekod e uveljavila kombinirana ureditev hlevov na nastil in odtok. e vedno pa ni doseena ustrezna ureditev gnojnih jam in greznic ter opremljenost s kanalizacijo. V obravnavanih po- krajinah je opremljenost kmetij s kanalizacijo slaba. Dobra je opremljenost z greznicami, saj jih ima 93 % kmetij v krakih pokrajinah, 82 % na ravninah, 70 % v griŁevjih in 68 % v hribovjih. VeŁ kot Łetrtina kme- tij v griŁevjih je tako brez kanalizacije, kot brez gre- znice. Z okoljevarstvenega vidika lahko opremljenost kmetij z greznicami oznaŁimo za ugodno. Posebno ugoden je velik dele kmetij z greznicami v krakih pokrajinah in na ravninah. Primerjava ivinskega obremenjevanja okolja s prebivalstvenim je pokazala, da je prvo za dobro tre- tjino veŁje od drugega. V vsej Sloveniji je 1353 na- selij oziroma 23 % od vseh, kjer je ivinsko obreme- njevanje petkrat veŁje od prebivalstvenega. Takna naselja so po Sloveniji dokaj enakomerno razpore- jena, kar dokazuje razpreno onesnaevanje okolja. PovpreŁna gostota energijske intenzivnosti na vseh obravnavanih kmetijah je bila 30,5 GJ/ha. Pri- merjava med zasebnim kmetijstvom in kmetijskimi podjetji je pokazala, da razlike med njima pravzaprav niso tako velike, kot bi priŁakovali. Po posameznih pokrajinskih tipih pa so razlike oŁitne. Na ravninah in v griŁevjih se gostoti energetske intenzivnosti le malo razlikujeta, 35,6 GJ/ha pri prvih oziroma 38,2 GJ/ha pri drugih. Pomembneja je razlika pri hribovjih, kjer znaa energetska gostota 26,5 GJ/ha, in v krakih pokrajinah, kjer je ta 18,6 GJ/ha. NajveŁ kmetij, tre- tjina, se je uvrstila v skupino z energetsko gostoto od 10,1 do 20,0 GJ/ha. VeŁina energetsko potra- tnejih kmetij je v griŁevjih in na ravninah. Glede na energetsko intenzivnost smo obravna- vane kmetije razvrstili na tradicionalne (ekstenzivne ali tudi neintenzivne) kmetije, podpovpreŁno inten- zivne kmetije, povpreŁno intenzivne kmetije, nadpov- preŁno intenzivne kmetije in izjemno intenzivne kme- tije. Izvedena tipologija obravnavanih kmetij kae, da se veŁ kot Łetrtina obravnavanih kmetij uvrŁa med intenzivne in zelo intenzivne kmetije z energet- skimi vnosi, ki so enaki vnosom v kmetijskih podjetjih in se torej po intenzivnosti lahko z njimi primerjajo. Vnosi nad 40 GJ/ha so znaŁilni za kmetijstvo z izra- zito industrijskimi potezami. To velja tudi za sloven- ska kmetijska podjetja in za estino obravnavanih kmetij. Kmetijska podjetja zasedajo desetino obde- lovalnih zemljiŁ, ki so prostorsko obiŁajno sklenjena, zato se obremenitve osredotoŁajo na manjem ob- moŁju. Kmetije pa so prostorsko razprene, prav tako njihova zemljiŁa, kar ob navedeni energetski inten- zivnosti pomeni tudi ploskovno irjenje obremenitev. Dopustni prag za energetsko obremenjevanje je 15 GJ/ha, ko obremenjevanje e ostaja v mejah kmetije. Vrednotenje na obravnavanih kmetijah kae, da ga je doseglo 41 % od vseh kmetij. Skoraj tretjina kmetij je ta prag presegla za dvakrat, osmina za trikrat in dvajsetina kar za tirikrat. Strukturni delei vnosov v letni energetski se- stavi kmetij po pokrajinah so pokazali velik dele elektriŁne energije, ki znaa povpreŁno skoraj polo- 86 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji vico vseh vnosov (44 %). Gorivo predstavlja 23 % skupnega vnosa v vseh obravnavanih pokrajinah, mineralna gnojila 12 %, gnoj 11 % in moŁna krmila 4 %. Na sredstva za varstvo rastlin odpade komaj 1,5 % skupnih vnosov. Z okoljevarstvenega vidika je energetska sestava na kmetijah ugodneja od tiste v kmetijskih podje- tjih, saj je dele njenih najbolj obremenjujoŁih Łle- nov, naravnega gnoja, mineralnih gnojil in pestici- dov, na prvih 24,5 % in na drugih 36,5 %. Vendar je poleg sestave pomembna tudi razirjenost tovrstne- ga obremenjevanja. Na kmetijah je zaradi tevilŁno- sti, majhnosti in razdrobljenosti uŁinek razpren. Na kmetijskih podjetjih, kjer je manje tevilo obratov, z veŁjimi in bolj strnjenimi obdelovalnimi zemljiŁi, je uŁinek bolj strnjen. Obravnavane kmetije e vedno veŁ duika vne- sejo z gnojem oziroma v manji meri z gnojevko, kot z mineralnimi gnojili. Med pokrajinskimi tipi pravza- prav izstopajo le ravnine, kjer je razmerje med dele- em duika iz ivinskih in mineralnih gnojil skoraj enako. Razmerje je tu skoraj 1:1, v drugih pokra- jinskih tipih pa se moŁno prevesi v prid duiku iz ivinskih gnojil in znaa tudi do 8:2. NajveŁja gostota duiŁnih vnosov se pojavlja v griŁevjih in znaa 258 kg N/ha. Je posledica svoje- vrstne usmerjenosti kmetijstva na teh obmoŁjih, kjer se poljedelstvu in ivinoreji pridruijo e posebne usmeritve: sadjarstvo in vinogradnitvo. Med obra- vnavanimi pokrajinami moŁno izstopajo Dravinjske gorice, kjer smo, kot e reŁeno, zajeli v analizo pe- tino kmetij, kjer so redili kokoi in piŁance. Sledijo ravninske pokrajine z vnosom 188 kg N/ha, krake s 179 kg N/ha in hribovite s 100 kg N/ha. PovpreŁje obravnavanih kmetij je bilo 181 kg N/ha. Kriterij, da je doloŁena pokrajina obŁutljiva za izpiranje nitratov takrat, ko je duika veŁ kot 100 kg/ha, presega veŁ kot dve tretjini obravnavanih pokrajin: vse obravna- vane ravninske pokrajine, vse obravnavane krake pokrajine, tri griŁevnate pokrajine in dve hriboviti. Slovensko povpreŁje za vnos duika, izraŁunano na podlagi t. ivine, je leta 1995 znaalo 66 kg/ha obdelovalnih zemljiŁ. V kmetijskih podjetjih je bil vnos ena in polkrat veŁji, in sicer 105 kg/ha. Na ob- ravnavanih kmetijah je bil hektarski vnos duika na obdelovalnih zemljiŁih z ivinskimi gnojili 125 kg. Med pokrajine, obŁutljive za izpiranje nitratov, kjer je vnos duika veŁ kot 100 kg/ha, se je uvrstilo 36 slovenskih pokrajin ali veŁ kot tretjina vseh. Med omenjenimi pokrajinami so zlasti ravnine tiste, kjer so posledice obremenjevanja z duikom e oŁitne in poznane. DrugaŁe je v griŁevjih, kjer so zaradi znaŁaja voda (izviri, tekoŁe vode) uŁinki obre- menjevanja teje dokazljivi in bolj lokalnega znaŁaja. Neposredne posledice kmetijskega obremenje- vanja okolja se kaejo tudi v analizah vzorcev vode, pri katerih so posebej natanŁno ovrednoteni nitrati. Slovenski normativ za maksimalno dopustno kon- centracijo nitratov je presegla estina vzorcev. Na Dravsko-Ptujskem polju je bila onesnaenost vodnih virov sploen pojav. V drugih pokrajinah so bili ugo- tovljeni le posamezni primeri, ko so vzorci presegali e omenjeni slovenski normativ. PriporoŁene vre- dnosti Evropske zveze (25 mg NO 3 - /l) je presegla tretjina vzorcev. V drugih pokrajinah so bile vredno- sti nitratov nizke. Med pokrajinskimi tipi so zlasti ravnine tiste, kjer se lokalna onesnaenost vodnih virov kot posledica kmetovanja pokae najprej. Po obŁutljivosti jim sle- dijo krake pokrajine. V griŁevjih in hribovjih so uŁinki kmetovanja manj oŁitni in se obiŁajno pojavijo ele ob prehodih na ravnine, kar je razvidno tudi pri zaje- tih vzorcih. Tudi pri obravnavi energetskih in dui- Łnih vnosov je oŁitno, da so ravnine in griŁevja v ospredju obremenjevanja. Na ravninah so najbolja kmetijska zemljiŁa uvr- Łena med kmetijska zemljiŁa prve kategorije. Z njimi sovpadajo obmoŁja najpomembnejih podtal- nic v Sloveniji, ki so velikega pomena za vodooskrbo. Prekrivanje teh obmoŁij je vzrok za stalna nasprotja med obema dejavnostima v pokrajini. PovpreŁna vrednost skupnega kazalca kmetij- skega obremenjevanja v vseh obravnavanih pokra- jinah je 29. Tudi skupni kazalec kae majhne razlike med ravninami in griŁevji. V ravninah znaa 34 in v griŁevjih 30. Majhno razliko, kljub navidezno veŁji intenzivnosti v ravninah, gre pripisati predvsem raz- likam v usmeritvi kmetijstva. V griŁevju sta zelo raz- vita zlasti sadjarstvo in vinogradnitvo, ki zahtevata velike snovne in energetske vnose. Za tretjino manje je obremenjevanje v krakih in hribovitih pokrajinah, kjer znaa vrednost kazalca 22 oziroma 19. Glede na skupni kazalec kmetijskega obremenje- vanja so se obravnavane pokrajine razvrstile v tiri skupine: 1. pokrajine z majhnim kmetijskim obremenjeva- njem (3) in vrednostjo kazalca do 16: osrednji del Posavskega hribovja, kofjeloko hribovje in Brkini. 2. pokrajine z zmernim kmetijskim obremenjeva- njem (8) in vrednostjo kazalca do 24: zahodni del Posavskega hribovja, Ribniko-KoŁevsko po- dolje, Ljubljansko barje, Bela krajina, Raduljsko hribovje z Mirnsko dolino, Pohorje, Haloze in Kamnikobistrika ravnina. 3. pokrajine z velikim kmetijskim obremenjeva- njem (5) in vrednostjo kazalca do 32: Dobre- polje, Slovenske gorice, Gorika Brda, Kozjansko griŁevje in Krko-Breika ravnina. 4. pokrajine z zelo velikim kmetijskim obremenje- vanjem (3) in vrednostjo kazalca 33 in veŁ: Dravinjske gorice, Kranjsko-Sorko polje in Drav- sko-Ptujsko polje. 87 Povzetek Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 88 Opravljena raziskava je potrdila, da je razprena kmetijska dejavnost pomemben vir obremenjevanja okolja. V pokrajinsko raznoliki Sloveniji se razmere na majhne razdalje hitro spreminjajo. Rezultati so pokazali, da je bila upraviŁena delitev pokrajin na posamezne pokrajinske tipe. Razlike med njimi so pomembne. V ospredju kmetijskega obremenjevanja so brez dvoma ravnine, za katerimi pa le malo zao- stajajo griŁevnate pokrajine. Obojim bi bilo potrebno v prihodnje posvetiti e podrobneja preuŁevanja in redna celoletna zaje- manja vzorcev voda, kar bi dodatno osvetlilo uŁinke kmetijskega obremenjevanja na okolje. Previous research shows that the influence of agriculture on landscape pollution can no longer be ignored in Slovenia. In addition to pollution from single-point sources, where until now livestock farms and fish farms in particular have been in the forefront, more attention has recently been devoted to pollution originating from non-single-point dis- persed sources. This is all the more important since one of the basic characteristics of Slovene agricul- ture is an above-average fragmentation of property and farmland. Modern agriculture, which in regard to cultivation has assumed the characteristics of industrial production, has spread its technology and philosophy onto farms. By using agrochemical agents, todays farms can heavily influence the land- scape structure and cause effects beyond their bor- ders; and the effects of such production manifest themselves in the pollution of soil and waters. A consequence of Slovenias landscape diversity is its diversity of agricultural activity. In the past, this activity has had a primarily self-supplying character and was adapted in great measure to local circums- tances (fruit growing in the hilly regions and live- stock breeding in the mountainous regions). On farms, processes ensuring the renewal of provisions were in balance with the use of energy and mate- rial. Because of modern needs, however, agriculture has been redeployed, e.g., in some places livestock breeding has moved onto flatlands. This caused changes in the structure of farms (in the seeding structure of land, the flow and balance of substan- ces, energy characteristics, etc.). In the past, the amount of manure available on a farm was an important limiting factor on the farms production. If it was not possible to secure a larger amount of nutrients, production could not be intensified. How- ever, with the advent of mineral fertilizers, the balance of these relationships collapsed. Due to the overburdening of cultivated areas with livestock (excessive livestock density), the manure balance on farms is upset and there is too much manure, which can become an environmental problem. The fundamental landscape diversity in Slovenia is the result of its varied rock structure and relief. By considering pedological features and human influ- ences in the landscape, we have included the factors that are most important in evaluating the influences of agriculture. The landscape diversity of agricultural regions requires research by individual types. The main landscape types are karst, flatland, hilly regi- ons, mountainous regions, and high mountains. Each has certain common traits that are significant from the point of view of their environmental sensi- tivity. In this study, we will present the agricultural activity typical of each individual type and its envi- ronmental characteristics. Since from the environ- mental standpoint the fertilizing of cultivated areas and the use of plant protection agents are the most polluting processes, we will devote most attention to these factors. For studying agricultural pollution in Slovene land- scapes, the sampling regions were chosen accor- ding to the following criteria: a) every type of landscape unit in Slovenia should be represented, b) their economic characteristics should be consi- dered, c) various agricultural systems should be repre- sented, d) various settlement types should be represented, and e) the settlements chosen in each region should vary from the socioeconomic standpoint. In the process of choosing the sampling areas according to the criteria above, typologies created by Slovene geographers and already established in the literature were used (Gams et al., 1995; Vrier, 1994; Drozg, 1995; and Ravbar, 1995 b). On this basis, 19 regions were chosen for study (see Map 1 on page 10). The settlements polled were chosen from every socioeconomic settlement type, and their numbers reflect the occurrence of individual settlement types 89 SUMMARY AGRICULTURAL ENVIRONMENTAL POLLUTION IN SLOVENIA Landscape Aspects of Agricultural Pollution from Dispersed Sources in the studied region. We chose settlements with 100 to 200 inhabitants, as they are predominant in the Slovene structure (Perko, 1995). In each region, ten socioeconomically different settlements were chosen where the fieldwork was carried out, and in each settlement, five polls were taken at random. Because additional control polls were done in four regions (Dravsko-Ptujsko polje, Slovenske Gorice, Kranjsko-Sorko polje, and kofjeloko hribovje), the number of settlements analyzed and polls in these regions is greater. Altogether, 210 settlements were polled and 1006 polls carried out. Through direct polling of farmers, we tried to establish regional characteristics pertaining to the socioeconomic structure of farms, the land structure, the orientation of individual farms, the marketing of production, the use of farm machinery, the methods of cultivating agricultural land, the quantities and types of mineral fertilizers and plant protection agents employed and their spread of use, the fer- tilizing routines of farmers, the methods of measuring out the agrochemical agents used, personal pro- tective clothing for using them, observations of the influence these agents have on the environment, the number of livestock, the existence of stables and sewage systems, energy characteristics of farms (use of mineral fertilizers, plant protection agents, rich fodders, fuels, electric energy), and crops. From flatland agricultural landscapes, the following were included in the study: three regions in central Slovenia (Kamnikobistrika ravnina, Kranjsko-Sorko polje, and Ljubljansko barje), one in southeastern Slovenia (Krko-Breika ravnina), and one in northeastern Slovenia (Dravsko-Ptujsko polje). Their rock structure is composed primarily of gravel deposits (Kamnikobistrika ravnina and Kranjsko-Sorko polje contain as much as 78 % car- bonate gravel, Krko-Breika ravnina 36%, and Dravsko-Ptujsko polje 76 % silicate gravel) and clay and silt (Krko-Breika ravnina 47 % Dravsko-Ptujsko polje 24 % Kamnikobistrika ravnina and Kranjsko- Sorko polje each 3 % clay and silt) (Preglednice ..., 1995). The Ljubljansko barje moor is an exception with 69 % clay and silt, 16 % carbonate gravel, and 10 % siliceous sandstone and conglomerate. Gravel areas are drier and there are more fields on them, while clayey areas are wetter and extensive drai- nage projects have been carried out on many. Cer- tain other hydrographic characteristics are also common to them, including a location beside a lar- ger river and irrigation possibilities, as well as areas with groundwater. There are also similarities in land use, types of settlements, etc. Five agricultural landscapes in hilly regions were included in the study: one in western Slovenia (G- orika Brda), one in eastern Slovenia (Kozjansko griŁevje), and three in the northeastern part of Slo- venia (Dravinjske gorice, Slovenske Gorice, and Haloze). In the studied regions, the surface lies for the most part below 400 m above sea level, and the altitude belt of 200299 m encompasses their greater part (Dravinjske gorice 51 % Slovenske Gori- ce 74 % Haloze 47 %, and Kozjansko griŁevje 38 %); the exception is Gorika Brda with 40 % of its sur- face at altitudes of 100199 m above sea level. The bedrock is mainly Tertiary sediments (in Gorika Brda there is 66 % flysch, and elsewhere the most widespread stone is marl: 70 % in Haloze 43 % in Slovenske Gorice 37 % in Kozjansko griŁevje, and 17 % in Dravinjske gorice) along with clay and silt (64 % in Dravinjske gorice 33 % in Slovenske Gorice 21 % in Kozjansko griŁevje 18 % in Haloze, and 12 % in Gorika Brda). Kozjansko griŁevje differs from others in that it is more karstified: limestone com- prises 20 % of it, and dolomite 15 %. Surface waters dominate and there are numerous small springs, but there are no larger consolidated areas with groun- dwaters. Due to their location and openness, the studied regions are reached by the influences of the warmer neighbouring submediterranean and Pan- nonian climates. They have much in common relative to land use, since vineyards and orchards cover a significant proportion of these regions. We included five mountainous regions in our study: Brkini, Mirnska dolina-Raduljsko hribovje, Po- savsko hribovje, the Pohorje mountain range, and kofjeloko hribovje. They exhibit great diversity rela- tive to rock structure and climate. In the Brkini region (including the Reka River valley), flysch rock comprises three quarters of the surface. The pro- portion of flysch is also significant in the Mirnska dolina-Raduljsko hribovje region (30 %) while lime- stone accounts for more than 15 % of the surface in both regions. Dolomite accounts for more than a half (55 %) of the bedrock in the Mirnska dolina-Radulj- sko hribovje region. The Pohorje range is comprised of 61 % metamorphic rock 12 % plutonic rock, and 11 % carbonate gravel, rubble, till, conglomerate, breccia, and tillite. The structure of the Posavsko hri- bovje and kofjeloko hribovje regions is more di- verse. In the Posavsko hribovje region, there is 35 % dolomite, 22 % siliceous sandstone and conglome- rate, 10 % claystone, 10 % siltstone and 10 % lime- stone. In the kofjeloko hribovje region the propor- tions are 28 % claystone and siltstone, 26 % dolo- mite, 16 % siliceous sandstone and conglomerate, and 15 % limestone. The study also focused on three karst regions in southeastern Slovenia: Bela krajina, Dobrepolje, and Ribniko-KoŁevsko podolje (the Ribnica-KoŁevje valley system). The rock structure of all three is similar: the prevailing rock is limestone (Bela krajina 66.6 % Dobrepolje 70.9 %, and Ribniko-KoŁevsko podolje 48 %) almost one fifth of the surface is 90 Agricultural Environmental Pollution in Slovenia composed of dolomite (Bela krajina 9.6 % Dobrepolje 20.4 %, and Ribniko-KoŁevsko podolje 16.4 %), and the third greatest surface proportion is composed of clay and silt (Bela krajina 19.9 % Dobrepolje 8.3 %, and Ribniko-KoŁevsko podolje 32.4 %). They also have the dominant Dinaric orientation running north- westsoutheast and certain hydrographic characte- ristics in common. Vertical bifurcation is characte- ristic of the Ribniko-KoŁevsko podolje region, which lies between the other two regions. Part of its wa- ters flow underground to neighbouring Dobrepolje and the springs of the Krka River, while the other part flows to Bela krajina and the springs of the Kolpa River. Because of the permeability of the karst world and the water-supply importance of some springs, it is particularly important to know what is happening in their hinterland. The basic characteristic of agricultural pollution is its broad impact and as a consequence of the land fragmentation typical of Slovenia also its dis- persion. Radinja (1997) established that the extent of agricultural pollution can be equated with the surface area of agricultural land, and particularly of cultivated land. Slovenia ranks among the European countries with the smallest proportions of agricul- tural (43 %) and cultivated land (32 %). From the environmental protection perspective, this can be seen as an advantage, since more than half of Slo- venias surface (54 %) is covered by forest. In recent decades, the forest areas have been increasing in size, which in the European context is a rather exceptional process. This is a consequence of the typical dispersion of settlement in Slovenia and the method of exploiting the land stripping the forest cover. From the environmental protection point of view, the overgrowing of former agricultural areas can be considered a positive process since the direct runoff of precipitation water decreases, flood danger decreases, and influences originating from neighbouring cultivated land are relieved (the forest gives shelter to animals), etc. In the last ten years, the surface area of agricultural land in Slovenia has decreased by almost 10 % primarily due to forest overgrowth and urbanization, while in European Union countries it has decreased by 4 % (ibid.). The most intensive agricultural production oc- curs in fields, vineyards, and orchards, so these areas are most subject to agricultural pollution. In Euro- pean Union countries, cultivated fields account for almost 55 % of all agricultural land but for less than one third 30 % in Slovenia ( ibid.). The fields are therefore limited to small areas, and their proportion is smaller in Slovenia than in any country of the European Union except Ireland. There are 0.12 hec- tares of field per inhabitant in Slovenia, the critical limit for ensuring food self-sufficiency (Gabrovec, Kladnik 1996). Almost two thirds of the agricultural land is occupied by meadows and pastures, which represent an environmentally more favourable land use since they do not demand so much energy and material input to maintain. In European Union coun- tries, meadowland accounts for only one third of all agricultural land. The most favourable areas for the intensive cul- tivation of crops in Slovenia are the flatlands and the hilly regions of the Pannonian plain and other smaller consolidated areas at the bottom of basins and plains. More than a quarter of the agricultural land (28 %) lies in the flatlands while some 72 % of the agricultural land occurs in regions with poor natural conditions: hilly and mountainous regions (28 %) high-mountain regions (21 %) karst regions (13 %) and other regions (10 %). Among the land categories in the flatlands, fields account for 40 % of all land, and forests 20 %. The reverse is true in mountainous and karst regions where fields account for about 8 % and forest for almost 60 % (Gabrovec, Kladnik, 1996). Agricultural pollution is greatest in the flatlands and at the bottom of basins; however, these regions comprise only about one tenth of Slo- vene territory (Perko, 1991), while cultivated fields covered 11.6 % of the entire surface in 1995 (Sta- tistiŁni letopis, 1996). Nevertheless, it is evident at certain places in the flatlands that the pollution has already achieved local dimensions (the pollution of the water source in Skorba) and even regional dimen- sions, for example, the pollution of the groundwater in Dravsko-Ptujsko polje and Pomurje. The proportion of cultivated surface is greatest in flatland regions (63 %) and hilly regions (65 %) where their proportion on average amounts to about two thirds. The largest proportion of cultivated land is on the farms of Dravsko-Ptujsko polje (79 %) and Krko-Breika ravnina (73 %) while in the hilly regi- ons, this proportion is greatest in Gorika Brda (73 %) and Kozjansko griŁevje (71 %). The proportion of cul- tivated land is smallest on the farms of the hilly regions: Kamnikobistrika ravnina (50 %) Kranjsko- Sorko polje (53 %), and Haloze (53 %). As we can see, cultivated landthe land producing agricultural pollutionoccupies more than half of all land in both flatland and hilly regions, and in the Pannonian world even more than three quarters. Field crops cover the greatest part of the cultivated land. On the farms of the mountainous regions, the proportion of cultivated land is much smaller (43 %); in certain exceptional cases due to favourable natu- ral conditions, it reaches as much as half, for exam- ple, in Pohorje (52 %) and Mirnska dolina-Raduljsko hribovje (55 %). The situation is similar in the karst regions where cultivated land accounts for about one third of all land. The most outstanding among the karst regions is Bela krajina where this proportion amounts to 55 %. Among the cultivated areas, the 91 Summary Agricultural Environmental Pollution in Slovenia two thirds of the agricultural land is occupied by meadow areas where fertilizing is necessary to achieve a suitable level of production. From the envi- ronmental protection point of view, the features of land usewith the exception of flatland and karst regionscan not be characterized as problematic. The intensiveness of agriculture or agricultural production determines the effects on the landscape. Intensiveness is reflected in yield per hectare, which is the result of various activities and processes during production. In addition to using high quality seeds, what matters particularly is appropriately supplying the plants with nutrients and the protection of plants from pests and disease. Quality seeds are ensured by the state through legislation and are available to farmers. In the private sector, however, the appropri- ate supply of plants with nutrients and plant protec- tion are left to individuals. The methods of handling these substances in the landscape depend on the expertise and awareness of these individuals. The science of agronomy and, particularly in local con- ditions, the agricultural counselling service have contributed much to improving the expertise and awareness of farmers. We were interested in the extent and level of the use of nutrients (both organic and mineral) and plant protection agents as well as in the practices follo- wed by farmers in using these agents. In fertilizing cultivated surfaces, farmers usually combine the use of manure and mineral fertilizers, and 87 % of all the farmers polled use this combi- nation of fertilizers. The proportion of farmers fertili- zing exclusively with mineral fertilizers is small, only 4 %, and this fertilizing method is more frequently used in Gorika Brda, Krko-Breika ravnina, and Kozjansko griŁevje. Manure is used exclusively by 9 % of the farmers polled, and this fertilizing method is important especially in Posavsko hribovje, Ribniko- KoŁevsko podolje, and kofjeloko hribovje. We have already mentioned that livestock bre- eding plays an important role in the orientation of farm production in Slovenia. There are almost no farms not breeding livestock, and they all must cope with the problem of managing manure and liquid manure. For the agricultural pollution of the envi- ronment, two things are especially important: how much manure and liquid manure is there relative to the amount of cultivated land on which they are spread and how they are used. At the farms studied, we questioned farmers about the quantities of manure and liquid manure used. We also calculated the quantities of manure based on the number of livestock on the farms, and the quantities differed by a quarter. The farmers reported quantities of manure and liquid manure larger by one quarter than those implied by the number of livestock. This difference may be a result 92 predominant land use categories are meadows and pastures. As mentioned, agricultural pollution is heaviest in field, vineyard, and orchard areas. However, rela- tive to the proportion of each of them in the land structure, fields are the most important. On flatland farms, fields account for 32 % of all land categories, more than half of all cultivated land (in Dravsko- Ptujsko polje, 70 % of the cultivated land; in Krko- Breika ravnina, 51 %; and in other flatland regions, less than a half). The proportion of fields is relatively high as well in the hilly regions where it accounts on average for one third (in Slovenske Gorice for almost half47 %). Among the polled farms in the moun- tainous and karst regions, fields accounted for one third and one half, respectively, of all cultivated land. Among the landscape types studied, the pro- portion of meadows does not differ as much as the proportion of fields. On average, meadows occupy from one fifth to one quarter of all farm land, and in hilly regions their proportion is only slightly larger than elsewhere. The proportion of meadows is grea- test on farms in the mountainous and karst regions where it accounts for one half to two thirds of all cultivated land. In the hilly regions, farms use one half of the land as meadows. Among the flatland regions, the most outstanding are the farms on the Ljubljansko barje moor where meadows account for 61 % of all cultivated land. The high proportion of meadows is a consequence of the specific natural conditions in Slovenia where the predominant relief type is the mountainous regions, which covers 46 % of all land, and where the proportion of hilly regions (34 %) is also quite large (Perko, 1991). The large proportion (63 %) of grass-covered land, both pastu- res and meadows which is typical of Slovene agri- culture and is twice larger than the average for Euro- pean Union countries (Erjavec et al., 1997), can be seen as an advantage from the environmental pro- tection standpoint. As we shall see later, as regards both energy and materials used, these areas are substantially less polluted than cultivated field areas. The average yearly use of mineral fertilizers on the fields of the farms studied amounts to 450 kg/ha, while on meadows it is about half smaller, amounting to 237 kg/ha. Land use is a basis for further environmental as- sessment of agriculture. However, analyses of land use at the polled farms, as well as comparisons with Slovenia as a whole and with European Union coun- tries, did not show this to be the main reason for agricultural pollution. The proportion of fields in the land use structure iswith the exception of flatlands and hilly landscapessmall, and it is on fields that production is most intensive. Also small is the pro- portion of permanent plantations that like fields require intensive production. On the other hand, of the calculation method based on livestock units that does not consider the manure and the liquid manure specifically or an error on the part of the farmers. In order to provide a young crop with nu- trients effectively, the farmers must know the quan- tity and the content of the nutrients in both natural and mineral fertilizers so they can decide how to use them appropriately. The average annual use of manure and liquid manure on the farms studied amounts to 9 m 3 of ma- nure and 6 m 3 of liquid manure per hectare of cultivated land. The highest use of organic fertilizers occurs in the flatlands where average use amounts to 12 m 3 of manure and 1 1 m 3 of liquid manure per hectare. However, there are great differences in the use of manure between individual flatland regions, primarily due to the farming orientation in these regions. The greatest use was found in Kranjsko- Sorko polje (25 m 3 /ha), while in Dravsko-Ptujsko polje, Krko-Breika ravnina, and Ljubljansko barje, use varied between 7 m 3 /ha and 10 m 3 /ha. The use of manure was smallest in Kamnikobistrika ravnina, where it amounted to 6 m 3 /ha. In the karst regions, use is smaller by a quarter, amounting to 9 m 3 /ha of manure and 8 m 3 /ha of liquid manure. Due to a pronounced orientation toward livestock breeding, the greatest use occurs in Ribniko-KoŁevsko podolje, where it amounts to 11 m 3 /ha of manure and 12 m 3 /ha of liquid ma- nure. Due to the large number of livestock, the use of manure is also large in Dobrepolje (11 m 3 /ha). In contrast, the use of manure and liquid manure in Bela krajina is smaller by half (4 m 3 /ha and 7 m 3 /ha, respectively). In the hilly and mountainous regions, the use of manure and liquid manure is similar. Manure use amounts to 7 m 3 /ha in the hilly regions and 8 m 3 /ha in the mountainous regions, while liquid manure use is 3m 3 /ha in the mountainous regions and 5m 3 /ha in the hilly regions. Distinguished by a use twice as high as the average, kofjeloko hribovje stands out among the mountainous regions, and Dravinjske gorice among the hilly regions. On the other hand, Gorika Brda uses 3 m 3 /ha, only half as much as the average; this is the smallest manure use among all the studied regions. The reason lies in the farming orientation and in the small number of livestock. As evident from the graphs, the mountai- nous regions have the smallest use of liquid manure of all the regions, primarily a consequence of its landscape characteristics (the more difficult use of suitable farm machinery) and the livestock-breeding orientation adapted to it (more pastured livestock and a greater orientation toward meat production). Sufficient quantities of manure and liquid ma- nure reduce the need for mineral fertilizers. Because of the polycultural orientation (as well as the mixed- production orientation) of the majority of Slovene farms, the quantity of manure and liquid manure available played a positive environmental protection role. Exceptions are the intensively market-oriented farms and farms where the ratio between the num- ber of livestock and the area cultivated is inappro- priate. The quantity of manure alone should there- fore not cause environmental protection problems, which are, as we shall see later, primarily the con- sequence of unsuitably arranged manure pits and the use of manure and liquid manure in water- protection zones. However, the farmers inadequate knowledge of the dangers of nitrate pollution is a problem. In using nitrogenous fertilizers, it is ne- cessary to consider the nutrients entering the soil with both organic and mineral fertilizers. It is there- fore necessary to manage the nutrients appropri- ately, which requires knowledge of certain characte- ristics of these nutrients (leaching processes, accumulation), their appropriate use with individual cultures, and the physical geographic characteri- stics of individual landscapes (soil, water, etc.). The agricultural counselling service plays an important role here and has already organized individual semi- nars related to these problems. As we have already mentioned, livestock breed- ing is an important characteristic of polycultural- lyoriented Slovene farms, and we can therefore expect that mineral fertilizers mainly have the func- tion of supplementary fertilizers. For the most part, mineral fertilizers represent a supplement in sup- plying plants with nutrients. As we have already mentioned, 7994 % of the farmers polled combine the use of organic and mineral fertilizers. The average quantity of mineral fertilizers used on the farms studied amounted to 328 kg/ha of cul- tivated land. Farms in the flatlands and in the hilly regions lead according to quantities used (Map 8). The difference between them is small, as average use in the flatlands amounts to 439 kg/ha and in the hilly regions to 435 kg/ha of cultivated land. Production is intensive both in the flatlands (fodder plants) and in the hilly regions (special cultures), and in spite of the use of organic fertilizers, it is ne- cessary to add larger quantities of mineral fertilizers. The differences within these regions are also signi- ficant. The smallest quantities of mineral fertilizers per hectare of cultivated land are used in Haloze (266 kg/ha), Krko-Breika ravnina (272 kg/ha), and Kamnikobistrika ravnina (296 kg). Among the largest users are the farms in Dravsko-Ptujsko polje (671 kg/ha), Gorika Brda (577 kg/ha), and Kranjsko- Sorko polje (575 kg/ha). In Gorika Brda, the high proportion of mineral fertilizers used could be attri- buted to the lack of organic fertilizers, which, how- ever, is not the case with the other two regions where the reason lies primarily in the intensiveness 93 Summary of production. In Dravsko-Ptujsko polje (with the agri- cultural land-exploitation system based on root crops and grains) and Kranjsko-Sorko polje (with the agri- cultural land-exploitation system based on root crops and fodder), the use of both organic and mineral fer- tilizers is high. The intensiveness here is certainly among the highest among the Slovene landscape regions. The quantity of mineral fertilizers used is smaller by half in the karst regions (averaging 219 kg/ha), and smaller by two thirds in the mountainous re- gions (150 kg/ha). The smallest average quantity of mineral fertilizers used was found on the farms of Ribniko-KoŁevsko podolje (75 kg/ha) and the cen- tral part of Posavsko hribovje (79 kg/ha). More than half of the mineral fertilizer is used on cultivated fields (55 %) one third on meadows (35 %) 7 % on vineyards, and 3 % on orchards. Of course, there are differences between individual regions and landscape types resulting from the individual crop orientations. In the flatlands, the pro- portion of mineral fertilizers used on fields is 64 %, and on meadows 34 %. Only 2 % of mineral ferti- lizers are used for other agricultural categories, which are only marginally present here. In the hilly regions, 45 % of the mineral fertilizers are used on fields, and 32 % on meadows. Here, the most widespread cate- gories are vineyards and orchards, on which an average 19 % and 5 % of mineral fertilizers are used respectively. Among the studied regions, Gorika Brda stands out with its orientation toward orchards and vineyards, and the proportion of mineral fertili- zers used in vineyards is 67 % and in orchards 23 %. In the mountainous regions, 40 % of the mineral fertilizers are used on fields, 54 % on meadows, and 6 % for other cultures. In the three karst regions, the conditions are quite varied. In Dobrepolje and Ribni- ko-KoŁevsko podolje, the greater proportion of mi- neral fertilizers is used on meadows, and in Bela Krajina on cultivated fields. The majority of mineral fertilizers are used in the field and meadow categories. Average use amounts to 45 1 kg/ha for fields and 237 kg/ha for meadows. As expected, the differences between individual landscape region types are significant. The use of mineral fertilizers is greatest on the fields and mea- dows of the flatlands where the quantity of mineral fertilizers used on farms was 578 kg/ha for fields and 377 kg/ha for meadows. The use on mountai- nous region farms was found to be only slightly smal- ler, averaging 535 kg/ha for fields and 272 kg/ha for meadows. Other farms use much smaller quan- tities. In the karst regions, farms use 244 kg/ha onaverage for fields, and in the mountainous regions 187 kg/ha. For meadows, the karst farms use 189 kg/ha, and the mountainous region farms 137 kg/ha. According to agronomy experts, fertilizing cau- ses no environmental side effects if the nutrients are correctly applied and measured. This demands appropriate decisions about fertilizing cultivated land, which as a rule are based on the expertise of the farmers and on analyses of the soil and the crops. Foreign experience recounts the general problems of improving fertilizing practices and describes as promising the Danish approach where there is man- datory documentation of plant rotation and requests for fertilizers on all production units (Germon, 1989). During the study, we determined that the far- mers largely base their fertilizing decisions on per- sonal experience, as 75 % of all the farmers polled decide on this basis; 1 1 % of the farmers polled base their fertilizing decisions on occasional soil analy- ses, and 8 % on regular soil analyses. There are no major differences relative to indi- vidual landscape region types. 83 % of the farmers in the hilly regions, 80 % in the karst regions, 73 % in the flatland regions, and 69 % in the mountainous regions base their fertilizing decisions on personal experience. 17 % of the farmers in the flatland regi- ons, 1 1 % in the hilly regions, 9 % in the mountainous regions, and 5 % in the karst regions fertilize with the help of occasional analyses. Only 7 % of the far- mers in the flatland regions, 3 % in the hilly regions, 11 % in the mountainous regions, and 13 % in the karst regions rely on regular soil analyses. The pro- portion of farmers basing their fertilizing decisions on occasional analyses was found to be greatest in Kranjsko-Sorko polje (33 %) Gorika Brda (25 %) Dravsko-Ptujsko polje (20 %) Brkini (18 %), and in the central part of Posavsko hribovje (16 %). 28 % of the farmers in Ribniko-KoŁevsko podolje, 24 % of the farmers in kofjeloko hribovje, and 22 % of the farmers in the western part of Posavsko hribovje were found to rely on regular analyses. It is surpri- sing that analyses are used more frequently in the regions with a livestock-breeding and mixed far- ming orientation, and less frequently used in those with a field crop orientation. The survey of the type and quantity of mineral fertilizers used revealed that the farmers use about seven different types of mineral fertilizer on ave- rage. For the most part, these are complex fertilizers nitrogen phosphate potassium and mould. As re- gards quantities, the prevalent type is the complex fertilizer with equal proportions of nutrients (nitrogen phosphate potassium 15:15:15), which shows that the farmers are afraid that their crops will de- crease if they do not fertilize abundantly and that they decide according to the method a bit of every- thing can do no harm that we encountered fre- quently in our field interviews. We were interested in whether the farmers re- corded the quantities used and the types of organic 94 Agricultural Environmental Pollution in Slovenia and mineral fertilizers they spread on their culti- vated land. The answer, with rare exceptions, was negative. Quite exceptionally, we did find cases of exemplary bookkeeping on farms in individual re- gions; however, these were usually only records of expenses. This situation with the farmers is also not the most promising in the light of the Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (1996) / Regulations on the Input of Dangerous Substan- ces and Plant Nutrients in Soil (1996), which pre- scribes their management. Along with the exaggerated quantity of fertili- zers added, a further reason for environmental pol- lution by nutrient substances is the timing of their application relative to the requirements of the plants being cultivated. With appropriate management, the nutrients are not leached away and lost. In order to determine the farmers awareness of the importance of the appropriate quantities and timing for fertili- zing, we asked when they executed basic and sup- plementary fertilizing of the plants they cultivate. The vast majority of farmers (73 %) do only the basic fertilizing during sowing or immediately before it. Only 27 % of farmers do supplementary fertilizing as well. The poll results show poor fertilizing practices among our farmers. Their awareness of the need for the precise application of fertilizers is not yet high enough. Consequently, the water and soil are cer- tainly polluted on occasion, which is also reflected by data gathered during the regular observation of the quality of waters (Kakovost voda ..., 1997). The inappropriate addition of organic and mine- ral fertilizers in agriculture is the source of one of our main environmental problems: the disturbed nitro- gen balance, a consequence of which is polluted soils and waters, especially of groundwater. Farmers introduce nitrogen into the landscape with animal and mineral fertilizers. The ratio between the two in the majority of regions leans toward ani- mal fertilizers, which means that the farms studied still introduce more nitrogen with stable manure and to a lesser extent liquid manure than with mine- ral fertilizers. The only exceptions are Gorika Brda, where the proportion of nitrogen originating from animal fertilizers is 17 %, and Kozjansko griŁevje, where the proportion is 48 %. In fact, the only land- scape type that stands out is the flatlands, where the proportion of nitrogen originating from animal fertilizers is just slightly over one half. It is only here that the ratio is almost 1:1; in other landscape types, the ratio of almost 8:2 strongly favours nitrogen ori- ginating from animal fertilizers. All farms studied introduce two thirds of the nitrogen with animal ferti- lizers and one third with mineral fertilizer. MatiŁiŁ and his colleagues (1995) report similar figures for conditions on Slovene farms. However, there are obvious differences between individual regions and landscape types. The average proportion of nitrogen introduced through animal fertilizers according to individual landscape types was as follows. There is only a small difference be- tween the average in the flatlands (55 %) and the average in the hilly regions (57 %); however, the di- versity within the hilly regions is great. The nitrogen input in the mountainous regions (72 %) and the karst regions (74 %) was half again greater. The in- verse ratio of nitrogen input with mineral fertilizers was found to be 45 % in the flatlands 43 % in the hilly regions 28 % in the mountainous regions, and 26 % in the karst regions. Relative to nitrogen input per hectare of cultiva- ted land, the individual regions were classified into the following classes. Input greater than 400 kg N/ha was found only in Dravinjske gorice: 800 kg N/ha due to a greater number of poultry breeders. Regions with up to 400 kg N/ha include Dravsko- Ptujsko polje, Kranjsko-Sorko polje, and Dobrepolje. The majority or nine regions were ranked in the class of between 101 and 200 kg N/ha: Pohorje, Haloze, Kozjansko griŁevje, Mirnska dolina-Raduljsko hri- bovje, Krko-Breika ravnina, Bela krajina, Ribniko- KoŁevsko podolje, Ljubljansko barje, and Kamniko- bistrika ravnina. The following regions were classi- fied in the group with inputs up to 100 kg N/ha: Slovenske Gorice, Posavsko hribovje, kofjeloko hribovje, Brkini, and Gorika Brda. It is characteristic of the latter that relatively large quantities of mine- ral fertilizers are introduced during agricultural pro- duction; however, the prevailing winegrowing orien- tation in recent years has relied on the knowledge of agricultural experts that the quantity of nitrates and the quantity of grapes produced are inversely proportional to quality (ikovec, 1992). If we look at the density of the nitrogen input per hectare of cultivated land by individual regions and landscape types, we establish the following: the input is greatest in the hilly regions and totals 258 kg N/ha. This can be attributed to the orientation of the agriculture in these areas where the crop far- ming and livestock breeding are joined by special cultures: fruit orchards and winegrowing. Among the hilly regions studied, Dravinjske gorice stands out strongly, where, as we have mentioned, the survey showed that one fifth of the farms breed hens and chickens. Without Dravinjske gorice, the average would be lower than in the flatland and karst regions, amounting to 121 kg N/ha. The hilly regions are followed by the flatland regions, where the input amounts to 188 kg N/ha, the karst regions with 179 kg N/ha, and the mountainous regions with 100 kg N/ha. The average on the farms stu- died amounted to 190 kg N/ha. As the Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlin- 95 Summary skih hranil v tla (1996) / Regulations on the Input of Dangerous Substances and Plant Nutrients in Soil (1996) prescribe a limit on the annual nitrogen input of 210 kg/ha, we can also consider the inputs on the farms studied in this light. Nitrogen inputs through animal and mineral fertilizers exceed 210kg of nitrogen per hectare in Dravinjske gorice (806 kg N/ha, due to the greater number of poultry breeders), Kranjsko-Sorko polje (297 kg N/ha), and Dobrepolje (279 kg N/ha). Regions quite close to the limit inclu- de Dravsko-Ptujsko polje (204 kg N/ha), Kozjansko griŁevje (194 kg N/ha), Ljubljansko barje (176 kg N/ha), and Bela krajina (151 kg N/ha). We have already mentioned that one third of the nitrogen comes from mineral fertilizers and two thirds from animal fertilizers. In Slovenia, the deposit of nitro- gen from the atmosphere amounts to 20 kg N/ha yearly, and its contribution is small (MatiŁiŁ et al., 1995). Comparisons of the nitrogen inputs studied with previous research done on larger Slovene regions (ibid.) show that although the more detailed studies do complete the picture, at the same time they draw attention to the inadequacy of using average values in Slovenia where the landscape is extremely diver- se. MatiŁiŁ and his colleagues (1995) report an ave- rage value for all nitrogen of 137 kg /ha, 90 kg N/ha from animal fertilizers and 47 kg N/ha from mineral fertilizers. As we have mentioned, the average total input on the farms studied amounts to 190 kg N/ha. The total input per hectare is greatest in the hilly regions, amounting to 258 kg, smaller by a third in the flatlands (188 kg) and the karst regions (179 kg), and smallest in the mountainous regions (100 kg). According to European Union standards, a parti- cular region is vulnerable to the leaching of nitrates when the nitrogen is greater than 100 kg/ha (ibid.). This value is exceeded in more than two thirds of regions studied: all flatland regions; all karst regions; Dravinjske gorice, Kozjansko griŁevje, and Haloze among the hilly regions; and Mirnska dolina-Radulj- sko hribovje and Pohorje among the mountainous regions. Two thirds of the farms in the flatlands and the hilly regions, almost half of the farms in the karst regions, and a third of the farms in the mountainous regions can be classified according to nitrogen inputs in the middle two classes where inputs are between 51 and 100 kg N/ha and between 101 and 200 kg N/ha. 15 % of the farms in the flatlands, 13 % of the farms in the hilly regions, 5 % of the farms in the karst regions, and 2 % of the farms in the mountainous regions introduce more than 200 kg N/ha. The in- put is smallest, less than 50 kg N/ha, on 64 % of the farms in the mountainous regions and on 51 % of the farms in the karst regions. In the flatlands, the input of nitrogen is lower than 50 kg N/ha on one quarter of all farms, and in the hilly regions on one fifth of the farms. Nowadays, it is almost impossible to imagine agriculture without the use of plant protection agents. 93 % of the farmers polled use such agents, and only 7 % do not. The differences between indi- vidual regions are small; only in the mountainous region did a somewhat smaller use of such agents appear. The average use of plant protection agents on the farms studied was 3.42 kg/ha. The use was greatest in the hilly regions, 9 kg/ha of cultivated land, which is primarily a consequence of the orien- tation of these regions toward fruit orchards and winegrowing and the larger quantities of fungicides used. In the flatland regions, the use amounted to 2 kg/ha, and in the karst regions to 1 kg/ha. The use was smallest in the mountainous regions where it amounted to 0.88 kg/ha. The use of these agents is greatest in Gorika Brda where it amounts to 35.2 kg per hectare of cul- tivated land, a consequence of this regions pronoun- ced orientation toward winegrowing. Up to 6 kg of plant protection agents per hectare, the average use for the farms studied, is used in Krko-Breika ravni- na (4.8 kg/ha) and Kozjansko griŁevje (4.4 kg/ha). The majority of the regions studied (1 1) use up to 3 kg per hectare. In Brkini, the use amounts to 0.6 kg per hectare, while the use is smallest in kofjeloko hri- bovje (0.3 kg/ha), Posavsko hribovje (0.2 kg/ha), and Ribniko-KoŁevsko podolje (0.1 kg/ha). The internal diversity relative to the use of plant protection agents within individual regions is great; however, the regions can be roughly divided into two groups. In the first group are the regions with a small use of plant protection agents, where the farmers with the smallest use also dominate in the internal structure and other classes are correspon- dingly less represented (kofjeloko hribovje, Po- savsko hribovje, Ribniko-KoŁevsko podolje, Brkini). In the second group are the regions with a greater use of these agents, where farmers using more than 9 kg of plant protection agents per hectare con- stitute one half or more in the internal structure. A survey of the types of agents used showed that all the farmers combined used 110 different plant protection agents. The greatest variety of agents, 38 different types, were used in the hilly regions. In the flatlands, 30 different types of plant protection agents were used, and 22 types were employed in both the mountainous and karst regions. Dravinjske gorice (45), Gorika Brda (44), and Haloze (42) used the largest number of protection agents, undoubtedly a consequence of their orientation toward winegrow- ing and fruit orchards and the subsequent larger and more diversified need for such agents. The number of agents used was smallest in kofjeloko hribovje (10) and Ribniko-KoŁevsko podolje (11). 96 Agricultural Environmental Pollution in Slovenia Summary farmers polled dump the leftovers on the ground, and 1 % into the water. The differences between individual regions relative to this answer are small as well; however, it is certainly less than desirable that 10 % of the farmers polled in the flatlands and 13 % of the farmers polled in the karst regions dump the leftover agents on the ground. Through counselling, organizing courses, and introducing the repair of spraying devices at autho- rized repair centers, the agricultural counselling ser- vice has played an important role in various areas in raising awareness among farmers regarding the methods and dangers of spraying (Kmetijska sveto- valna sluba 1996, 1997, 1998). The general awa- reness among the professional community is also greater, as the recent organization of conferences organized recently shows (Duik naravovarstvena paradigma / Nitrogen the Environmental Protec- tion Paradigm, 1996; Kmetijstvo, ki ohranja bioloko raznovrstnost / Agriculture that Maintains Biological Diversity, 1996). Nevertheless, it is clear from the results of this study that the level of awareness achieved among Slovene farmers regarding the envi- ronmental influences of farming is not satisfactory. The research we have done has confirmed that dispersed agricultural activity is an important source of environmental pollution. In Slovenia, where the landscape is very diverse, conditions change rapidly within a short distance. The study results show that it was justified to divide the regions into individual landscape types and that the differences between them are significant. The landscape regions in the forefront of agricultural pollution are undoubtedly the flatlands, immediately followed by the hilly regi- ons. It will be necessary to devote even more detai- led research to these two regions and take regular year-round samples from the waters to help shed additional light on the effects of agricultural pol- lution. In the measures intended to reduce agricul- tural environmental pollution, it is necessary to consider the particular socioeconomic features of agricultural production in Slovenia: a dominant pro- portion of mixed farms, the dominant proportion of multi-generation households relative to their age structure, the predominant professional training of farmers (which is only rarely connected with the agricultural professions), and the great fragmen- tation of agricultural land. Translations: Wayne Tuttle 97 In using plant protection agents, almost half of the farmers (47 %) followed the manufacturers in- structions one fifth relied on both personal expe- rience and the manufacturers instructions, and 13 % relied only on personal experience. Only 5 % of the farmers based their decisions on the advice of agri- cultural counsellors; however, it must be said that our field interviews revealed the influence of the agricultural counselling service is more evident in many places, as this answer reflects. In recent years, the counselling service has done much to develop the populations awareness on these matters, al- though there are still considerable differences be- tween the regions. For the most part, however, the decisions on such an important issue of agriculture are still left to the farmers initiative, and this is not particularly positive from the environmental pro- tection point of view. Cases came to our attention in Bela krajina and Dravsko-Ptujsko polje where far- mers use the most pesticides whose use on karst soils or on shallow and light soils is not allowed at all. Since the majority of farmers follow the instruc- tions of manufacturers when it comes to spraying, we were interested in their knowledge of the waiting period concept. 79 % of all farmers know it, 12 % gave an unclear answer, and only 4 % of them either did not know the notion or gave a wrong answer. The farmers in the flatlands were most familiar with the concept, which is positive from the environmental protection point of view since the flatlands and the hilly regions are where these agents are most widely used. We tried to assess the awareness of the need to use these agents correctly with two other questi- ons: the protective clothing used during spraying and the disposal of leftover materials. A third of the farmers use no protective clothing when applying these agents, somewhat less than one fifth wore protective clothing, and about the same number wore a protective mask. 12 % of the farmers use all three items of protective clothing when applying agents: protective clothing, gloves, and mask. We estimate that the use of such protective clothing is still at an inappropriate and unsatisfactory level, and the differences between individual regions are not large. 72 % of the farmers polled have no leftover plant protection agents after spraying. One twelfth of the Dolak, N., 1992: Primerjalna analiza statistike okolja v Avstriji in Sloveniji, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 70 str. Drozg, V., 1995: Oblike poselitve, V: Oroen AdamiŁ, M., Perko, D., Kladnik, D., (uredniki), Krajevni leksi- kon Slovenije, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, str. 1422. Duik naravovarstvena paradigma, Zbornik preda- vanj, Ljubljana 28. in 29. marca 1996, Zavod za tehniŁno izobraevanje, Ljubljana 1996, 155 str. Eagles, P.F.J., 1984: The planning and management of environmentally sensitive areas, New York. Erjavec, E., Rednak, M., Majcen, B., 1996: Slovensko kmetijstvo in evropske integracije, Delovno gradivo za panelno razpravo ob predstavitvi faznih rezul- tatov raziskovalnega projekta, Biotehnika fakulteta, Oddelek za zootehniko, Kmetijski intitut Slovenije, Intitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana, Erjavec, E., Rednak, M., Volk, T. (uredniki), 1997: Slo- vensko kmetijstvo in Evropska unija, ¨ZD KmeŁki glas, Ljubljana, 439 str. Fazarinc, A. s sodel., 1992: Ocena ogroenosti zdravja prebivalcev KS Miren zaradi kropljenja nasadov hruk s fitofarmacevtskimi pesticidi, PoroŁilo o delu, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Tipkopis, Ljubljana, 43 str. FerŁej, J., 1996: Razvoj ivinoreje in njeni vplivi na okolje, Narava Slovenije, stanje in perspektive, Zbornik prispevkov o naravni dediŁini Slovenije, Drutvo ekologov Slovenije, Ljubljana, str. 399413. Forman, R.T.T., Godron, M., 1986: Landscape ecology, New York. Gabrovec, M., 1994: Relief in raba tal na dolomitnih obmoŁjih Slovenije, Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 123 str. Gabrovec, M., Kladnik, D., Oroen AdamiŁ, M., Pavek, M., Perko, D., Topole, M., 1995: Slovenske pokraji- ne, Gradivo za knjigo Slovenija pokrajine in ljudje. Gams, I., Oroen AdamiŁ, M., Kladnik, D., 1995: Na- ravnogeografske regije Slovenije, V: Oroen AdamiŁ, M., Perko, D., Kladnik, D., (uredniki), Krajevni leksi- kon Slovenije, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, str. 2425. Gabrovec, M., Kladnik, D., 1996: Raba tal, Geografski atlas Slovenije, delovno gradivo, Intitut za geogra- fijo, Ljubljana, 16 str. Gabrovec, M., Kladnik, D., 1997: Nekaj novih vidikov ra- be tal v Sloveniji, Geografski zbornik 37, Ljubljana, str. 764. Geografija, 1977: Leksikon Cankarjeve zalobe, Lju- bljana. 98 Andreae, B., 1977: Agrargeographie, Berlin. Anko, B., 1983: Celek kot krajinskoekoloka enota go- zdnate krajine, Doktorska disertacija, Biotehnika fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, 246 str. BarbiŁ, A., 1990: Kmetov vsakdan, Poloaj in priho- dnost druinskih kmetij na Slovenskem, Cankarjeva zaloba, Ljubljana, 349 str. Belec, B., 1978: Prostorski razvoj posebnih kultur na Slovenskem hmeljarstvo, Intitut za geografijo Univerze, Ljubljana. Belec, B., 1981: Prostorska preobrazba slovenskih po- krajin pod vplivom posebnih kultur, Geographica Slovenica 12, Ljubljana, str. 5061. Belec, B., 1982 a: Preobrazba slovenskega podeelja v luŁi vinogradnitva, Geografske znaŁilnosti preobra- zbe slovenskega podeelja, Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geografskega drutva Slo- venije, Ljubljana, str. 151156. Belec, B., 1982 b: Melioracije i komasacije kao Łinilac razvoja poljoprivrede i transformacije ruralnih pred- jela u Sloveniji, Geographica Iugoslavica IV, Novi Sad, str. 6366. Berry, R.J., 1993: Environmental dilemas, Ethics and decisions, Chapman& Hall, London, 271 str. BraŁiŁ, V., Lah, A., Vrier, I., 1983: Sodobni svet 2, Maribor. BreŁko, V., 1998: Pokrajinska obŁutljivost obmoŁij pod- talnic v Sloveniji z vidika kmetijstva, Zbornik posve- tovanja Kmetijstvo in okolje, Bled, str. 4955. Bricelj, M., 1990: Gospodarska izraba Save in varstvo njenega okolja, Magistrska naloga, Filozofska fakul- teta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Briggs, D.J., Courtney, M.F., 1985: Agriculture and en- vironment, London. Bryant, C.R., Russwurm, L.H., McLellan, A.G., 1986: The citys countryside, Land and its management in the ruralurban fringe, New York. Burt, T.,P., Haycock, N.,E., 1992: Catchment planning and the nitrate issue: a UK perspective, Progress in Physical Geography 16, 4, str. 379404. Cifri, I., 1989: Socijalna ekologija, Prilozi zasnivanju discipline, globus, Zagreb, 379 str. CrkvenŁi, I., Mali, A., 1988: Agrarna geografija, Zagreb. Cunder, T., 1993: Slovensko kmetijstvo danes in monosti nadaljnjega razvoja, Geografija v oli, t. 3, Ljubljana, str. 3745. Cunder, T., 1998: ivinoreja, Geografski atlas Slo- venije: drava v prostoru in Łasu (uredniki: Fridl, J., Kladnik, D., Oroen AdamiŁ, M., Perko, D.), Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana, str. 202207 LITERATURA IN VIRI Literatura in viri pomemben zaviralec posodabljanja kmetijstva in skladneje preobrazbe podeelja, Geografske znaŁilnosti preobrazbe slovenskega podeelja, Gra- divo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geo- grafskega drutva Slovenije, Ljubljana, str. 5967. Kladnik, D., 1985: Problematika zemljike strukture v Sloveniji, PoroŁilo o opravljenem delu, Intitut za geo- grafijo, Ljubljana, 192 str. Kladnik, D., 1990: Ugotavljanje stopnje vplivov naravnih in drubenih dejavnikov na intenzivnost rabe tal, Geographica Slovenica 21, Ljubljana, str. 223248. Kladnik, D., 1996: Problematika preobrazbe podeelja z vidika prilagajanja kmetijske pridelave normativom v Evropski zvezi, Spodnje Podravje s Prlekijo, Mo- nosti regionalnega in prostorskega razvoja, 17. zbo- rovanje slovenskih geografov, Ptuj, 23.26. oktobra 1996, Ljubljana, str. 287296. Kladnik, D., 1997 a: Enciklopedija Slovenije, Geslo: SLOVENIJA, 11. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 303314. Kladnik, D., 1997 b: Naravnogeografske Łlenitve Slove- nije, Geografski vestnik 68, Ljubljana, str. 123159. Kladnik, D., 1998: Leksikon geografije podeelja, In- titut za geografijo, tipkopis, delovno gradivo, Lju- bljana, 311 str. Komat, A., 1995: Pesticidi ubijalci ivljenja, Zaloba Tangram, Ljubljana, 214 str. KovaŁiŁ, M., 1996: KljuŁni podatki o kmetijstvu v Slo- veniji po teritorialnih enotah, Agrarna ekonomika in politika, Strokovni prispevki 1, Biotehnika fakulteta, Oddelek za agronomijo, Intitut za agrarno ekono- miko, Ljubljana, str. 3105. Kranjc, U., 1998: Water Environmental Engineering, GEF Danube River Basin Pollution Reduction Programme, Republika Slovenija, Ljubljana, 53 str. Lah, A., 1995: Leksikon Okolje in Łlovek, ¨ZD KmeŁki glas, Ljubljana, 359 str. LampiŁ, B., 1995: Kmetijsko obremenjevanje okolja na Kranjskem polju v energetski luŁi na primeru na- selja in katastrske obŁine Spodnji Brnik, diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 116 str. Lean, G., Hinrichsen, D., Markham, A., 1990: Atlas of the environment, Arrow books, London, str. 105108. Leskoek, M., 1993: Gnojenje: za velik in kakovosten pridelek, za zboljanje rodovit nosti tal, varovanje narave, ¨ZD KmeŁki glas, Ljubljana, 197 str. Leskoek, M., MiheliŁ, R., Pintar, M., 1996: Strategija gnojenja z duikom v kmetijski pridelavi Slovenije, Duik naravovarstvena paradigma: zbornik pre- davanj, Zavod za tehniŁno izobraevanje, Ljubljana, str. 5360. Lepoa, A., 1997: Pokrajinske razsenosti kmetijskega onesnaevanja v Sloveniji, Diplomska naloga, Od- delek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 88 str. Lobnik, F. s sodel., 1989: Agronomske raziskave in 99 Germon J.C. (editor), 1989: Management systems to reduce impact of nitrates, Commission of the European Communities, Elsevier Applied Science, str. 265271. Gilg, A.W., 1985: An Introduction to Rural Geography, London. Gliha, S. s sodel., 1980: Gospodarjenje na kmetijah, Rezultati analitiŁnega knjigovodstva v letih 1976, 1977 in 1978, Prikazi in informacije 76, Kmetijski intitut Slovenije, Ljubljana, str. 94. Goczan, L., 1969: Applied soil geography and agricul- ture, Research problems in Hungarian Applied Geo- graphy, t. 8, Budapest. Goudie, A., 1987: The Nature of the Environment, An Advanced Physical Geography, New York. Goudie, A., 1993: The human impact on the natural environment, Basil Blackwell, 454 str. Greenwood, N.H., Edwards J.M.B., 1973, Human envi- ronments and natural systems, A conflict of domi- nion, Belmont. Grigg, D., 1995: An Introduction to Agricultural Geo- graphy, Routledge London and New York, 217 str. Grukovnjak, . s sodel., 1993: Pesticidi in zdravje, PoroŁilo o raziskovalni nalogi, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Murska Sobota, 259 str. Halley, J.R., 1986: Primrose McConnells The Agricul- tural Notebook, 685 str. IleiŁ, S., 1979: Za kompleksno geografijo podeelja in podeelske pokrajine kot naslednico Łiste agrarne geografije, Pogledi na geografijo, Ljubljana. Kakovost voda v Sloveniji v letu 1995, Hidrometeoro- loki zavod Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 1997, 185 str. Katalog kalkulacij za naŁrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za pospeevanje kmetijstva, Ljubljana 1995, 117 str. KavŁiŁ, I., 1993: Kmetijstvo kot vir vplivov na krajinski prostor, Diplomska naloga, tudij krajinske arhitek- ture, Biotehnika fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 110 str. Kmetijska svetovalna sluba Slovenije, PoroŁilo za leto 1995, Uprava RS za pospeevanje kmetijstva, Lju- bljana 1996, 128 str. Kmetijska svetovalna sluba Slovenije, PoroŁilo za leto 1996, Uprava RS za pospeevanje kmetijstva, Lju- bljana 1997, 99 str. Kmetijska svetovalna sluba Slovenije, PoroŁilo za leto 1997, Uprava RS za pospeevanje kmetijstva, Lju- bljana 1998, 97 str. Kmetijstvo, ki ohranja bioloko raznovrstnost, Zbornik seminarja, Ljubljana, 22.23. februar 1996, Lju- bljana 1996, 146 str. Knauer, N., 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje monosti za ekoloko ustrezno gospodarjenje, Sodobno kmetijstvo 10, Ljubljana, str. 419440. Kladnik, D., 1982: Slabosti zemljike strukture kot Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji goriva, 1996, Stanje 31.12.1995, Podatki Ministr- stva za notranje zadeve Republike Slovenije, Ljubljana, 20 str. Mrhar, M. s sodel., 1994: Kmetijstvo na vodovarstvenih obmoŁjih, ZakljuŁno poroŁilo o opravljenem razisko- valnem delu pri raziskovalno-razvojnem projektu, Ljubljana, 172 str. Natek, K., 1993: Tipi povrja v Sloveniji I, Geografski obzornik 40/4, Zveza geografskih drutev, Ljublja- na, str. 2631. Navodilo o naŁinu preraŁunavanja koliŁine onesnaene vode in stopnje onesnaenosti v enote onesna- evanja (populacijske ekvivalente). Uradni list SRS, 21: Ljubljana 1972, str. 642646. Newbury, A.R., 1986: A geography of Agriculture, London. OECD Agri-environmental indicators: The measure- ment of a proposed set of indicators, Meeting of experts on agri-environmental indicators, Joint working party of the commitee for agriculture and the environment policy committee, Committee for agriculture, OECD 1994, 108 str. Okolje v Sloveniji, Tehnika zaloba Slovenije, Ljubljana 1994, 451 str. Olsson, E.G., 1990: Nutrient use efficiency as a tool for evaluating pre-industrial agroecosystem, The Trans- formation of Rural Society, Economy and Landsca- pe, Stockholm, str. 7983. Orenik, I. s sodelavci, 1996: Spremembe na podroŁju statistike kmetijstva, tipkopis, StatistiŁni urad Repu- blike Slovenije, Ljubljana, str. 20. Oroen AdamiŁ, M., Perko, D., Kladnik, D., (uredniki), 1995: Krajevni leksikon Slovenije, Dravna zaloba, Ljubljana, 638 str. Pak, M., 1982: Socialnogeografski razvoj podeelja v obmejnih predelih Zahodne Slovenije, Geografske znaŁilnosti preobrazbe slovenskega podeelja, Gra- divo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geo- grafskega drutva Slovenije, Ljubljana, str. 111118. Pak, M., 1989: Transformation of the coastal region in the Koper littoral: the case of land utilization in the cadastral commune of SeŁovlje, Geographica Yu- goslavica, XXI, Savez geografskih drutava Jugo- slavije, Zagreb, str. 121129. Pavlin, B., 1991: Sodobne spremembe kmetijske rabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah Slo- venije. Geographica Slovenica 22/II, 118 strani, Ljubljana. Pavlin, B., Rejec Brancelj, I., 1996: Gorika Brda, Ob- delava popisnega gradiva, tipkopis, Intitut za geografijo, Ljubljana, 10 str. Perko, D., 1991: Digitalni model reliefa Slovenije. Geo- grafski obzornik 38, t. 1, Ljubljana, str. 1923. Physical environmental accounting, Land use, land co- ver, nutrients and the environment, Conference of European Statisticians, Institut franais de lenviron- nement 1995, 84 str. varstvo okolja, Slovenija 88, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, str. 220239. Lobnik, F. s sodel., 1992: Monitoring onesnaenosti tal in vegetacije v Sloveniji, BiotehniŁna fakulteta, od- delek za agronomijo, Skupina za pedologijo in var- stvo okolja, Tipkopis, Ljubljana, str. 311. LovrenŁak, F., Oroen AdamiŁ, M., 1998: Ljubljansko barje, V: Oroen AdamiŁ, M., Perko, D., (urednika), Slovenija: pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Lju- bljana, 380391. MaŁek, J., Repe, J., 1987: Kontaminacija tal iz vinogra- dov z ostanki kloriranih ogljikovodikov ter grozdja z ostanki ditiokarbamatov kloriranih ogljikovodikov in bakra v Sloveniji, Zbornik BiotehniŁne fakultete Univerze v Ljubljani, serija Kmetijstvo 49, Ljubljana, str. 259266. MaŁek, J., 1988: Oris ekolokih problemov v kmetijstvu, Sodobno kmetijstvo 3, Ljubljana, str. 99105. MaŁek, J., 1989: Vpliv sodobnih agrotehniŁnih postop- kov na zdravje rastlin in okolje, Sodobno kmetijstvo 4, Ljubljana, str. 158160. MaŁek, J., KaŁ, M., 1990: KemiŁna sredstva za varstvo rastlin, ¨ZD KmeŁki glas, Ljubljana, str. 500. MaŁek, J., 1996: Stanje onesnaenosti tal in pridelkov z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in perspektive varstva rastlin, Narava Slovenije, stanje in perspek- tive, Zbornik prispevkov o naravni dediŁini Slovenije, Drutvo ekologov Slovenije, Ljubljana, str. 5565. Metodoloko gradivo, VzorŁni popis osnovnih zmoglji- vosti kmetij, Navodila za anketarje in kontrolorje, Ljubljana 1997, str. 45. MiheliŁ, L., 1996: Ribniko. Regionalnogeografska mo- nografija Slovenije, 5. del, Geografski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, str. 118146. MatiŁiŁ, B., Avbelj, L., Vrevc, S., Jarc, A., 1995: Podatki kaejo, da v Sloveniji kmetijstvo z gnojenjem (e) ne ogroa podtalnice: onesnaevanje talne vode z nitrati, Delo 37, t. 61(15.III.1995), str. 12. MatiŁiŁ, B., Avbelj, L., 1996: Water pollution by nitrate in Slovenia: future standards and policy instru- ments, Drainage and the environment, 6th Drainage Workshop, Ljubljana, Slovenia, [April 2129], str. 596604. MatiŁiŁ, B., 1997: Agricultural threats to pollution of water of Trnovsko-Banjka Planota, Karst hydrogeo- logical investigations in south-western Slovenia, Acta carsologica, letn. 26, 1, Ljubljana, str. 102114. McConnells, P., 1986: The Agricultural Notebook, London. MikuliŁ, Z., 1992: Hidroloki vidiki varovanja kakovosti podtalnic na Slovenskem, Ujma 6, Ljubljana, str. 133139. Moran, J.M., Morgan, D.M., Wiersma, J.H., 1986: Introduction to environmental science, New York. Morgan, W.B., Munton, R.J.C., 1971: Agricultural Geo- graphy, Suffolk. Motorna vozila v RS po obŁinah, vrsti vozila in vrsti 100 Literatura in viri nalnega razvoja Slovenije, IB revija: za strokovna in metodoloka vpraanja gospodarskega, prostor- skega in socialnega razvoja Slovenije, 29, t. 11/12, str. 2138. Ravbar, M., 1996: KoŁevsko, Regionalnogeografska monografija Slovenije, 5. del, Geografski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, str. 147167. Ravbar, M., KlemenŁiŁ, V., 1997 a: Razvoj slovenskega podeelja, 1, Zemlja iz kmeŁkih v nekmeŁke roke, Delo, 5.IV.1997, 39, t. 78, str. 36. Ravbar, M., KlemenŁiŁ, V., 1997 b: Razvoj slovenskega podeelja, 2, Opustela hribovja, gomazeŁe doline, Delo, 12.IV.1997, 39, t. 84, str. 3334. Rejec Brancelj, 1993: Agrarnogeografska proble- matika Koprskega primorja z vidika varstva okolja, Magistrska naloga, Oddelek za geografijo, Filozof- ska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 155 str. Rejec Brancelj, I., 1994: Agrarnogeografska proble- matika Koprskega primorja z vidika varstva okolja, Geographica Slovenica 26/II, Ljubljana, str. 113. Rejec Brancelj, I., 1995: Rezultati obdelave in podatko- vni model knjigovodskih podatkov za leto 1994, Upra- va RS za pospeevanje kmetijstva, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 13 str. Rejec Brancelj, I., 1996: Obdelave zemljike rabe po katastrskih obŁinah v Sloveniji leta 1994 s sumarni- mi kazalci, Podatkovna baza v IDRISI-ju na Intitutu za geografijo, Ljubljana. Sandbach, F., 1982: Principles of pollution control, Lon- gman, New York. Sick, W.D., 1986: Agrargeographie, Braunschweig. Skupina avtorjev, 1997: Slovenija, geslo v: Enciklope- dija Slovenije, 11. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 296377. Skupina avtorjev, 1998: Slovenija: pokrajine in ljudje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 str. Slesser, M., 1975: Energy requirements of agriculture. V: Food, agriculture and the environment. Environ- ment and man, vol. 2, str. 120. Slovar slovenskega knjinega jezika, 2. knjiga. Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana 1985, 1030 str. Smrekar, A., A., 1995: Okoljevarstvena problematika agrarne rabe tal na Ljubljanskem barju v energetski osvetlitvi na primeru ¨rne vasi in Lip, Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 84 str. Solbe, J.F. de L.G., 1986: Effects of land use on fresh water, Agriculture, forestry, mineral exploitation, urba- nization, Ellis Horwood, Chichester, str. 180362. Stanners, D., Bourdeau, P., (editors) 1991: Europes Environment, The Dobri Assesment, European Environment Agency Task Force, Copenhagen, str. 447463. StatistiŁni letopis 1996, Letnik 35, StatistiŁni urad Re- publike Slovenije, Ljubljana 1996, 621 str. StatistiŁne informacije, Kmetijstvo in ribitvo, t. 183, Pimentel, D., Hall, C.W., 1989: Food and natural re- sources, Academic Press, Inc., San Diego, str. 512. Plut, D., 1996: Bela krajina, Regionalnogeografska monografija Slovenije, 6. del, 4059. Geografski intitut ZRC SAZU, Ljubljana, str. 4059. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmeŁkih gospodarstev za leto 1991. Zavod RS za statistiko. Ljubljana 1991. Preglednice po makroregijah in mezoregijah za knjigo Pokrajine v Sloveniji, GI ZRC SAZU, Ljubljana 1995, 16. str. Prosen, A., 1987: Zakonodaja in planiranje podeelske- ga prostora, Magistrska naloga, Interdisciplinarni podiplomski tudij prostorskega in urbanistiŁnega planiranja, VTOZD gradbenitvo in geodezija, Fakulteta za arhitekturo, gradbenitvo in geodezijo, Ljubljana, 188 str. Radinja, D., 1972: Onesnaenost Łlovekovega okolja v luŁi geografske terminologije, Geografski obzornik 19, t. 1, str. 3538, Ljubljana. Radinja, D., 1974: Geografija in varstvo Łlovekovega okolja (Pogledi na geografijo v luŁi varstva Łloveko- vega okolja), Geografski vestnik 46, Ljubljana. Radinja, D., 1995: Pojmovna vpraanja o ranljivosti po- krajinskega okolja, Oddelek za geografijo, Filozof- ska fakulteta, Ljubljana, 5 str. Radinja, D., 1996 a: Kmetijsko obremenjevanje okolja v Spodnjem Podravju s Prlekijo v energijski in nitratni osvetlitvi. Sp. Podravje s Prlekijo, Monosti regio- nalnega in prostorskega razvoja, 17. zborovanje slo- venskih geografov, Ptuj 23.26. oktobra 1996, Ljubljana, str. 153164. Radinja, D., 1996 b: Obremenjevanje pokrajinskega okolja v Sloveniji zaradi energijske intenzivnosti drubenega kmetijstva, Geografski vestnik 68, Ljubljana, str. 103121. Radinja, D., 1997a: Kmetijsko obremenjevanje slo- venskega alpskega sveta na izbranem primeru, Dela 12, Socialnogeografski problemi, Ljubljana, str. 249263. Radinja, D., 1997 b: Vpraanja o agrarnem preobreme- njevanju pokrajinskega okolja v Sloveniji, Geografija v oli, VI, 23, Ljubljana, str. 105109. Ravbar, M., 1995 a: Quality of life in urban environment in Slovenia, Geography and Urban Environment, Pa- pers of the 1 st Moravian Conference CONGEO95, Brno, str. 8087. Ravbar, M., 1995 b: Contemporary social-geographic caracteristics of settlement changes in the country- side, Sustainable development of rural areas: from global problems to local solutions, Klagenfurter Geographische Schriten 13, str. 7583. Ravbar, M., 1995 c: Poselitveni vidiki regionalnega raz- voja Slovenije, Prostor, okolje, socialna varnost, Za- vod R Slovenije za makroanalize in razvoj, Ljubljana, str. 2342. Ravbar, M., 1995 d: Zasnova poselitve v luŁi regio- 101 Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji 102 StatistiŁni urad Republike Slovenije, Ljubljana 1997, 4 str. StatistiŁne informacije, Kmetijstvo in ribitvo, t. 212, StatistiŁni urad Republike Slovenije, Ljubljana 1998, 4 str. Stoji, B., 1998: Gnojila in okolje, Sodobno kmetijstvo 31 (98) 1, Ljubljana, str. 2833. Stritar, M., 1996: Agrarno obremenjevanje okolja v Deeli v energijski luŁi, Diplomska naloga, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Ljubljana, 129 str. SunŁiŁ, F., Cunder, T., KovaŁiŁ, M., KramariŁ, F., 1996: Tipologija in vzorŁenje kmetij v Sloveniji, Biote- hnika fakulteta, Oddelek za agronomijo, Intitut za agrarno ekonomiko in Kmetijski intitut Slovenije, Zavod za ekonomiko kmetijstva, Ljubljana, 106 str. alej, M., 1997: Okoljevarstvena problematika poreŁij Ljubije in FlorjanŁice, Diplomska naloga, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 114 str. ikovec, S., 1992: Vpliv Łezmernega gnojenja z du- ikom na kakovost vina. Sodobno kmetijstvo, t. 1, Ljubljana, str. 914. pes, M., 1994: Degradacija okolja kot dejavnik dife- renciacije urbane pokrajine (na izbranih slovenskih primerih), Doktorska disertacija, Oddelek za geo- grafijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 304 str. terbenk, E., 1998: Premogovnike ugreznine in ojeze- ritve v aleki dolini ter varstvo okolja, Magistrska naloga, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 181 str. Tajnek, A., Bavec, F., 1994: Ali je ekosocialno polje- delstvo uresniŁljivo, Novi izzivi v poljedelstvu, Zbornik simpozija, Biotehnika fakulteta, Ljubljana, str. 711. Tarrant, J.R., 1974: Agricultural geography, Newton Abbot. Tivy, J., O Hare, G., 1981: Human impact on the eco- systems, Conceptual framework in geography, Oliver and Boyd, Edinbourgh, str. 243. Tivy, J., 1991: Agricultural Ecology, Longman Scientific & Tehnical, Essex, 288 str. Ungerman, J., 1988: Intenzivni zemedelske vyuivani krajiny ve vazbe s jejimi celospoleŁenskymi mimo- produkŁnimi funkcemi, Vybrane aspekty geografi- ckeho hodnoceni stavu a vyvoje ivotniho prostredi v ¨SR, Geografie teorie a praxe, Svazek 10, Brno. Urbanc, M., 1996: Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih dobravah v energetski luŁi (na primeru naselij GoriŁe, Letenice in Srednja vas), Diplomska naloga, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 180 str. Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, Uradni list Republike Slovenije, t. 68, Ljubljana 1996, str. 57695773. Uredba o mejnih, opozorilnih in kritiŁnih imisijskih vre- dnostih nevarnih snovi v tleh, Uradni list Republike Slovenije, t. 68, Ljubljana 1996, str. 57735774. Vink, A.P.A., 1983: Landscape ecology and land use, Longman, Essex. Vrier, I., 1982: O geografskem prouŁevanju podeelja, Geografske znaŁilnosti preobrazbe slovenskega podeelja, Gradivo za posvetovanje geografov ob 60-letnici Geografskega drutva Slovenije, Lju- bljana. Vrier, I., 1994: Tipi agrarne rabe tal (agrarni sistemi), Gradivo za nacionalni atlas, tipkopis, Intitut za geo- grafijo, 5 str. Vrier, I., 1995: Agrarna geografija, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 218 str. ZupanŁiŁ, J., 1996: Dobrepolje, Regionalnogeografska monografija Slovenije, 6. del. Geografski intitut Antona Melika, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 2234. S Se ez zn na am m d di ia ag gr ra am mo ov v Diagram 1: Opredelitev okoljske problematike v kmetijstvu ..................................................................................10 Diagram 2: Letna energetska sestava kmetije (upote- vani so samo neposredni vnosi)..........................................24 Diagram 3: Zemljika sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996)............27 Diagram 4: Primerjava delea zemljike rabe na vzorŁnih kmetijah in v obravnavanih pokrajinah ............29 Diagram 5: Kazalec preobrazbe okolja zaradi kmetijske rabe zemljiŁ leta 1996 (vir: anketa IG, 1996).............30 Diagram 6: Podobnost zemljike rabe v obravnavanih pokrajinah..................................................................................31 Diagram 7: Drubeno-gospodarska sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996)..........................................................................33 Diagram 8: Starostna sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996) ...........34 Diagram 9: Izobrazbena sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996) ...........35 Diagram 10: ZnaŁilnosti pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996)............37 Diagram 1 1: NaŁin gnojenja obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 v % (vir: anketa IG, 1996)....................................................43 Diagram 12: Porabljena mineralna gnojila v % po posameznih zemljikih kategorijah na kmetiji po pokrajinah in povpreŁje za pokrajinske tipe leta 1996 (vir: anketa IG, 1996) .......................................50 Diagram 13: Delei kmetovalcev po naŁinu odloŁanja glede gnojenja obdelovalnih zemljiŁ v % leta 1996 (vir: anketa IG, 1996) ............................................................51 Diagram 14: Delei kmetovalcev po uporabi sredstev za varstvo rastlin leta 1996 (vir: ankete IG, 1996) ...........52 Diagram 15: Delei (%) kmetovalcev po poznavanju pojma karenca leta 1996 (vir: anketa IG, 1996)..........57 Diagram 16: Struktura ivine na anketiranih kmetijah v GV po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996) ....62 Diagram 17: Vrste hlevov na kmetijah po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996).......................................63 Diagram 18: Strukturni delei vnosov (v %) v letni energetski setavi kmetij po pokrajinah leta 1996 (vir: anketa IG, 1996)............................................................71 Diagram 19: Skupno kmetijsko obremenjevanje po pokrajinah (vir: anketa IG, 1996) ......................................82 S Se ez zn na am m k ka ar rt t Karta 1: Pregled obravnavanih pokrajin..................................12 Karta 2: Pregledna karta anketiranih agrarnih naselij po socioekonomskih tipih leta 1996 ................................13 Karta 3: Zemljika sestava anketiranih gospodinjstev po pokrajinah leta 1996.......................................................28 Karta 4: Usmerjenost pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996.......................................................38 Karta 5: Trnost pridelave na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996.............................................................40 Karta 6: Poraba hlevskega gnoja v m 3 na ha odelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996 ..................................................................................45 Karta 7: Porabljena koliŁina gnojevke v m 3 na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996.......................................................46 Karta 8: Porabljena koliŁina mineralnih gnojil v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996..................................................48 Karta 9: Porabljena koliŁina sredstev za varstvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996 ................................54 Karta 10: VeŁji ivinorejski obrati farme .............................60 Karta 1 1: Struktura in gostota ivine na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 .....................................61 Karta 12: Naselja v Sloveniji z veŁ kot 5 popula-cijskimi ekvivalenti onesnaevanja ivinskega izvora na prebivalca leta 1991..............................................................66 Karta 13: Energetski vnos v GJ na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in povpreŁje za pokrajine leta 1996 ...............................................................67 Karta 14: Strukturni delei vnosov v GJ/ha v letni energetski bilanci kmetij po pokrajinah leta 1996 ......70 Karta 15: Vnos duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah in po pokrajinah leta 1996 ....74 Karta 16: Vnos duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ po pokrajinah, celoten vnos in razmerje med vnosom z ivinskimi in mineralnimi gnojili na kmetijah leta 1996 ..................................................................................75 Karta 17: Letna koliŁina nitratov ivinskega izvora v kg/ha po pokrajinah leta 1991..........................................77 Karta 18: KoliŁina nitratov (NO 3 mg/l ) v vzorcih vode .....79 Karta 19: Nasprotja med glavnimi kmetijskimi obmoŁji in obmoŁji podtalnice.............................................................80 Karta 20: Skupna kmetijska obremenjenost pokrajin leta 1996 ..................................................................................83 103 104 S Se ez zn na am m t ta ab be el l Tabela 1: Energetske vrednosti posameznih Łlenov energetske sestave ................................................................24 Tabela 2: Energetski vnosi posameznih kmetijskih sistemov.....................................................................................24 Tabela 3: Tipi kmetij glede na porabljeno koliŁino energije na hektar...................................................................24 Tabela 4: Letni vnosi duika z ivalskimi iztrebki za 1 GV.........................................................................................25 Tabela 5: Velikost posesti anketiranih gospo-dinjstev v tevilu in deleu po pokrajinah leta 1996.......................36 Tabela 6: Tipi kmetijske rabe zemljiŁ v obravna-vanih pokrajinah .................................................................................39 Tabela 7: Socioekonomski tipi naselij po pokraji-nah in tevilo naselij, zajetih v obravnavo..................................41 Tabela 8: Dele premljenosti kmetij s kmetijskimi stroji....42 Tabela 9: Letna poraba hlevskega gnoja in gnojevke na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996.......................................................44 Tabela 10: Porabljena koliŁina mineralnih gnojil na kmetijah v kg na hektar obdelovalnih zemljiŁ in povpreŁje za pokrajino v kg/ha leta 1996.....................49 Tabela 1 1: KoliŁina porabljenih mineralnih gnojil v kg na ha njivskih in travnikih zemljiŁ po pokrajinah leta 1996 ..................................................................................49 Tabela 12: Delei kmetovalcev po porabljeni koliŁini sredstev za varstvo rastlin v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ leta 1996..................................................................53 Tabela 13: tevilo vrst porabljenih sredstev za varstvo rastlin (SVR) na anketiranih kmetijah po pokrajinah leta 1996 ..................................................................................55 Tabela 14: Dele kmetovalcev po naŁinu odloŁanja za zaŁitno kropljenje kulturnih rastlin leta 1996............56 Tabela 15: Delei kmetovalcev po naŁinu zavaro-vanja ob kropljenju s sredstvi za varstvo rastlin leta 1996 .......58 Tabela 16: Kmetovalci glede na naŁin ravnanja z ostanki sredstev za varstvo rastlin v % ............................................58 Tabela 17: Kmetije glede na vrsto kanalizacije leta 1996 ..........................................................................................64 Tabela 18: Delei greznic na kmetiji po velikosti v m 3 leta 1996...........................................................................64 Tabela 19: Greznice na kmetiji po tevilu prekatov leta 1996 ..................................................................................65 Tabela 20: tevilo anketiranih kmetij po skupnem energetskem vnosu v GJ na ha obdelovalnih zemljiŁ po pokrajinah in delei po pokrajinskih tipih leta 1996.........................................................................68 Tabela 21: Tipi kmetij v Sloveniji glede na ener-getski vnos v GJ/ha/leto leta 1996.............................................69 Tabela 22: Tipologija anketiranih kmetij leta 1996 glede na Slesserjev (1975) dopustni prag 15 GJ/ha............69 Tabela 23: Strukturni delei vnosov (v %) v letni energetski sestavi kmetij po pokrajinah (brez elektriŁne energije)................................................................72 Tabela 24: Dele vnosov duika z ivinskimi (Niv) in mineralnimi gnojili (Nmg) na anketiranih kmetijah in povpreŁje v kg duika na hektar po pokrajinah leta 1996 ..................................................................................73 Tabela 25: tevilo in dele skupnega vnosa duika v kg na ha obdelovalnih zemljiŁ na anketiranih kmetijah leta 1996......................................................................76 Tabela 26: Okoljsko obremenjevanje kmetijskih pokrajin (ponderirane vrednosti).............................................................82