Št. 6.
V Gorici, dne 16. januvarja 1900.
Izhaja trikrat na'teden t Šestih lzdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Iz-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami f.er s ^Kažipotom" z novem letu vred po posti pre-jevnana  ali   v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
poljeta ...'•.... S.^&O .'..•«... 3-30 četrt leta   ..'.....;   3". 40 „   „    ,    170 '" ros&iiične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki  ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A.»GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlaiie naročnin« se ne oziramo.
- „FR1M0REC" izhaja rtelMvhmo od-«Soo"e»  vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-GO.
«Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XXX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSUiaio le upravnlštvu.                              .                      * J
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravnistvo.                   ______
Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po poeodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino in n*]»8« j«; <|>!n&iti loco fiorlra.
„Gorlfika Tiskarna« A. tiaMKek tiska in zalasa razen «Sofe. in .Primorca, še ^Slovansko knjižnlcoV katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 no1 ter stane vseletoo 1 gld. 80 kr. - Oglasi v «Slov: knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vistioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Bog in narod!
»Gorica" - proti dr. Staničn.
človek ne bi verjel, da je, mogoča tolika brozobraznost in tolika hinav-Ščina, kolikor je dokazuje »GoriČanska« banda nasproti — dr, Staniču!
Poglejmo!
V »Soči« smo že povedali, da je bila pomijana kandidatura v imenu »Sloge« — dr. Staniču. To seje zgodilo še cel6 včeraj teden malo pred izredno n u j n o s t n o #ejp, »Sloginega« odbora, v kateri pa je bila pogojno sprejeta kandidatura c. kr. prof. Ivana Berbuča, ker dr. Stanič ni hotel kandidovati pod »Slogino« zastavo, ki je danes le zastava razpora in grdega osebnostnega poboja, za katero koraka le maloštevilna in danes v deželi neme-rodajna »GoriČanska« banda! V dr. Staniču so videli najbolj sposobnega in za sedanji čas edino možnega kandidata, seveda le s pogojem, da —• reši potopa »Goričansko« ladijo.
Ker dr. Stanič ni sprejel Gregorčičevega blagoslova, je postal na-krat nesposoben za državnega poslanca. Dr. Gregorčič se je skril za dopisnika »z dežele«, ki odklanja kandidaturo dr. Staniča na impertinen-ten način, zadiraje se celo* v osebne zadeve o kavalirskem življenju in njegovih — vilah, kakor da bi bila za goriške Slovence nesreča, ako imamo med seboj tudi premožnih mož!
Mi, ki vemo, kakdrada bi »Gorica« objela' dr. Staniča kot svojega pristaša, smo kar debelo gledali črno na belem, kak6 ga je zdaj zavratno zgrabila na jako delikatni strani, proti čemur se pošten človek niti braniti ne more. Kak6 naj imenujemo toliko hi-navščino?JAli bi bil dr. Stanič kaj slabši poslanec, ako ne dobi poprej Gregorčičevega »žegna« ? -— Kakor hitro je dr. Gregorčič ponujal kandidaturo v imenu »Sloge« — dr. Staniču, je s tem sam najsijajneje pobil vse poznejše zavratno udrihanje po njem! S tem smo najbolje odgovorih na na-
MARCO   VlSOONTl
Zgodovinski roman •*&-
italijanski napisal Commaso 6rossi.
(Dalje)    *
Trenotek, ki ga je Biče čakala z nepopisnim strahom, a ga vendarle želela, se je vedno bolj bližal. Bavar, ki se ni nadejal nikakega vspeha od nadaljnega oblegovanja, se je nekako pogodil z Azzonom in odšel s svojo vojsko. Po malem so začele odhajati iz Milana in vračati se v svoje vasi in trge kmečke čete, ki so bile pritekle, branit mesto v dnevih opasnosti. Tudi Limontini so se napravljali, da se vrnejo v svoje gore, veseli in ponosni, ker so se bili proslavili pri tistem ponočnem spopadu; manjkali so med njimi le štirje možje\ ki so bili poginili pod nemškimi sekirami.
Vojaki samostana sv. Ambroža so po namestnikovi določbi imeli ostati v Milanu. Ko so prišli voščit Limontinom
l
pade v zadnji »Gorici«, ker se je že ob jednem spomnila tudi »Soče«, češ: da je »Sočin« kandidat.
Pa še nekaj!
V »Soči« 9. t. m. smo rekli o dr. Staniču:
»Mi ga ne štejemo med svoje pristaše, kakor bi ga najbrže ne štela nobena stranka, ker je stal doslej sploh vsemu politiškemu Življenju docela v strani. Govorilo pa se jo o samostojni kandidaturi dr. Staniča, in taki bi mi »Sočani« — ne nasprotovali. Razlogi so pač različni! Seveda nam ni merodajno to, ali dr. Stanič pridno hodi v cerkev ali ne, tudi nismo gledali njegovih hib, kakor »P. L.«, marveč ogledali smo si njegove sposobnosti in prednosti, ki ga kakor nalašč za sedanjo dobo priporočajo za poslanca. Mož je, lahko rečemo, talent; zna biti tudi diplomat ob potrebi, pa tudi do skrajnosti odločen in brezobziren; gmotno je docela samostojen...... Kaj hočemo boljega
kandidata za sedanjo dobo? Da bi se skazal v politiki, doslej šo ni imel prilike. Morda bi no bilo napačno, ako bi ga poslal narod na poskušnjo. Ako so ne sponese, saj bo največ 3 lota na Dunaju, potem si narod lahko izbere koga drugega! — Evo, to so razlogi, da smo nekako zadovoljno sprejeli na znanje samostojno kandidaturo dr. Staniča!  Podpirali bi ga seveda le
pod gotovimi pogoji..... tlake ne bomo
delali tudi njemu ne«.
S tem smo gotovo dovolj označili svoje   stališče    nasproti   dr.   Staniču. Vsakdo, ki  količkaj pozna razmere, je dejal,   da  smo   zavzeli pravo  stališče, kajti dr. Stanič je v politiki popolnoma »homo novus«, brez preteklosti, a ima i vse sposobnosti, da si ustvari I prav  lahko 1 ep o pri h o d no s t. Ker smo torej culi o njegovi samostojni, kandidaturi,  smo jo sprejeli le z vose- | ljem na znanje, ker žt-'i • o, da ostane dr.  Turna  v Gorici, kjer je jako potreben,  dasi ima on danes večino vo* lilcev na  svoji strani* ako le hoče nastopiti.  Iz  mnogih občin so došle celd
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. li, Meljavec) tiska in zal.
srečno pot, je Lupo pogrešil med njimi svojega dobrega prijatelja Vinciguerro. Poprašal je po njem in slišal, da je bil ubit pri nekem izletu iz predmestja pri ticinskih vratih. Nekateri njegovi tovariši so videli iz nekega stolpa, da je bil padel s konja, a se je še potem na tleh, vihteč svojo železno palico, kakor lev branil; bil je za trenotek izginil med gnječo sovražnikovo, ki so ga obdajali od vseh stranij; mislili so, da je vlovljen, toda kmalu so zagledali njegovo krvavo glavo, nataknjeno na sulico. «Umrl je častno, spolnujoč svojo dolžnost kot hraber vojak; Bog mu daj večni miri* je dejal Lupo; in na j to so se še o veselejših dogodkih pogovarjali.
Tisto jutro, ko so imeli oditi naši vrli gorjani, je bil župnik naprošen, da bi na tihem poročil Ottorina in Biče. Dasi se je bil Azzone spravil s cerkvijo, je vendar' trajala še v Milanu cerkvena prepoved, katera je bila odpravljena Še le jeden mesec kasneje. Zato ni bilo prav nič nedostojnega in nezakonitega, če se je vršila poroka kar v naglici brez običajne slovesnosti in zunanjega blišča, kakor bi bilo sicer primerno za tak6 imenitna ženina.
odločne zahteve, da mora kandidovati. Naj se »Gorica« le širokousti, kolikor hoče, a resnica je, da dr. Turna bi dobil -— dve tretjini vseh glasov! Kakor tudi bi radi privoščili »Goričanski« kliki to najgorostasnišo zaušnico, vendar bi raje videli, da ostane dr. Turna doma na delu, kakor doslej, a na Dunaj naj bi šel v domačem našem razkolu nekompromitovan mož. Ker smo torej doznali, da bi se dr. Stanič samostojno predstavil volilcem.... smo bili takoj zanj in smo še danes, dokler bo zvest svojemu načelu, katero si je postavil.
»Gorica« jo priobčila cel predal dolg sestavek, ki se norčuje z našimi besedami...: »Ako se ne sponese (dr. Stanič), saj bo največ tri leta na Dunaju, potem si narod lahko izbere koga Irugega....«
Gregorčičev list naj/ se le norčuje, kolikor hočo, toda naše besede so povsem rosno; prepričani smo, da bi jih rabil dr. Gr. sam, ako bi bil v srečnem položaju, da bi smol priporočati dr. Staniča. — Saj jo znano, da jeden ali drugi ima pomisleke tudi proti najboljšemu kandidatu : tem so predvsem veljale naše besede, pa tudi drugim volilcem, kateri bi se utegnili varati v ftVPjih pričakovanjih! — »Gorica« si torej lahko vtakne izrodke svoje slabe dovtipnosti za zrcalo, kajti dejstva ji kmalu preženo" vso voljo za take norčije !
Kakor smo torej videli, se je »Gorica« prav zavratno zakadila v dr. Staniča, ker je bila menda že gotova, da zmaga s svojim kandidatom. Toda že izid prvotnih volitev do včeraj jo je lahko poučil, da je odklonkalo prof. BcrbuČu za vselej. — Kakor je morala »Gorica« vgrizniti v kislo jabolko 3. t. m. v veleposestvu, tak6 bo morala —- 29. t. m. za državni zbor! »Gute Miene zum bosen Spiele!« — kaj hočete,  ne bo drugače :   ali  pa
žalostno pogoreti s svojim 1 j ubčkom .....
prof. Berbučem!
Marta, utopljenčeva mati, je tisto jutro s svojo culo pod pazduho prišla slovo* jemat od grofove družine, v katero je bila tako prijazno in ljubeznjivo
Ermelinda ji je bila rekla, da more ostati z možem v njeni hiši, če ji je drago. Miha je skoro bil pripravljen; a dobra starka ga je odvedla nekoliko v stran, in mu dejala.
•Slišite, Miha • tisti kratki čas, kateri nas Bog pusti še živeti, nas že on previdi, kakor do sedaj. Kadar je naš ubogi Arrigozzo — Bog daj mir njegovi duši !^ — bil majhen, in sem ga še dojila, saj se spominjate, so bile slabe letine, še bolj, nego sedaj; in vendar —¦ ali nas je tedaj božja previdnost zapustila? ali smo bili komu v težavo in napotje? Imam, hvala Bogu, še vedno dobre , oči in prste! bom predla celi dan in tudi po noči, če bo treba; si bom odganjala spanec, in bomo že shajali.
Mi smo priprosti ljudje, vajeni prestajati vsakoršno pomanjkanje, le gosposkega ponosa in trm bi ne mogli trpeti. Naše žuljave noge so sicer dobro vajene bose hoditi po grušču in trnju, a čižmi bi jih ogulili.....
(Članek izven uredništva).
VII.
Sedaj, ko se splošno, in posebno v »Soči«, poudarja važnost trgovskega in obrtnega stanu, se celo priporofia posebna organizacija veleposestnikov, se opaža od mnoge strani, da preziramo organizacijo kmetskega stanu, dasi je ta atan najbolj mnogoštevilen in je temelj našega narodnega života. Vsakdo mora spoznavali istino te trditve, in tudi mi, pisnje to Članke in znhtevaje v prvi vrsti organizacijo trgovskega in drugih stanov, trdimo isto, da brez zboljšanja stanja malega posestva nimamo boljše bodočnosti. Ali baš zato, ker imamo pred očmi splošen napredek, in posebej napredek velike mase naroda kot celokupnosti, zato iščemo po onih sredstvih, po katerih najprej pridemo do splošnega napredka in do zboljšanja položaja našega srednjega stanu in široke mase. Ker je državna uprava dala umeteljno premoč trgovcem in obrtnikom ter veleposestnikom, in je edino po tem potu mogoče priti do upliva v deželi, in je zopet edino po tem' uplivu mogoče dosledno in neprenehoma dejstvovnti na zboljšanje malega posestva, ravno zaradi tega se mora vsak politik baviti pred vsem s tem, kuko vesti do posebnega razvoja trgovce, obrtnike in veleposestnike. Kedar bomo imeli moč, dajati sami deželne zakone, dajati podporščine za naše potrebe, potem pač bode najimenitnejša naloga naših javnih korporacij, da se lotijo zboljšanja stanja našega malega posestnika. Pa ne le zato, ker je trgovec, obrtnik in veleposestnik uplivnejši politični činitelj kakor mali posestnik, smo se bavili v prvi vrsti z organizacijo trgovstva in obrtništva, ampak tudi zato, ker je največja rana na životu narodnogospodarskem našega malega posestnika ta, da je pri nakupovanju in specavanju odvisen od tujega trgovca in izkoriščevalca, »li pa mu manjka pravega odvoza in pri-voza njegovih pridelkov in surovin. S tem, da se organiznje trgovstvo, se neposredno upiiva tudi na blagostanje malega posestnika. Kljubu  temu,  da  danes  aopet poudarjamo
In  pa Če se .grof  ustanovi tu v
mestu,   kakor  se  kaže,  bi   vi   mogel
! ostati zadnje dni svojega življenja med
tem zidovjem, ki vam jemlje sapo ? Jaz
j bi kaj takega ne vsprejela, tudi Če bi
imela postati kraljica.  Oh, kak6 rajše
imam naše gore! in  tisto jezero, ki je
takd lepo, da se mi radosti srce Širi, ko
' ga zagledam! tiste oljke, kostanji, tisto
| sinje nebo, prostrano kakor daleč sega
. oko!  glejte, tu morate tak6 pogledati
kvišku, če ga hočete videti kak košček;
in odkar smo tu, nisem  še  prišla do
. tega.  da bi   vedela,  na  kateri   strani
vzhaja in da kateri zahaja   solnče.  In
tista naša ljuba cerkvica,  ki se  sedaj
! zopet odpre — ker pravijo,  da papež
' odvzame izobčenje — da bi je ne imela
več videti? s tistim novim žrtvenikom*
ki smo se zaobljubili, da ga postavimo
svetemu  Genesiu,  brž  ko   bo ¦ dežela
zopet blagoslovljena?... in da ne bi imela
več slišati našega zvona, zvoniti vsaki
dan sveto jutro in vsaki večer «zdravo
Marijo« ? In pa kaj nič ne štejete tega,
da  bova tam živela skupaj  z ljudmi,
kateri govorijo vsi  kakor midva, mej.
tem ko se  tu  ne more  razumeti,   kaj
brbljajo, in na zadnje se nam še rogajo,
kakor da bi oni znali najlepše govoriti*.
važnost le tega stan«, se ho^mo pečati ven- J daste ? drugirn vprašanjemkr. J je za danes postavljeno v prednjo vrsto; t. j. vprašanje organizacije našega delavstva.
Ako se čita naše tri strankarske liste: »Soča". .Gorica" in .Primorski List", bi skoro rekli, da so gospodje okoli .P. L." vzeli organizacijo delavskega stanu v zakup. Pripisujejo si zaslugo, da so oni in le oni zavzeti za delavski stan, da oni in edino le oni so pričeli organizacijo tega stanu, in trde, da je stranka .Soče" nasprotna delavcu. Iz pisave ,P. L." same ali iz pogovorov onih gospodov, ki so najbolj razsvetljeni okoli »P. L.*, seveda se komaj dobro da razločiti, kaj je delavstvo. Da gre za krščansko socijalno organizacijo, to se takoj vidi; da hočejo gospodje okoli ,P. L." sami obdržati organizacijo delavcev v svojih rokah, to se še bolj vidi; kar se pa ne vidi, je to, k a k o h o-Cejo delavstvo organizovati, in katero delavstvo imajo pravzaprav pred ofirni, Konefinojim je delavstvo identično z maso. Svrha njih delovanja je torej pridobiti maso za se; ,v to maso pa najspada vsakdo, kdor se jim hofie pridružiti, naj si že bode delavec, ali ne, ali je že potreben delavske organizacije ali ne. Oglejmo si našo kronovino in poiščimo pravo delavstvo. Delavec pač ni oni, kateri vstopi k temu ali onemu obrtniku, k temu ali onemu gospodarju, da se sam priuči gotovi obrti, trgovini ali sploh kakemu poslu z namenom, da ob svojemu času na svojo roko obrt ali posel prične.
Takih ljudij imamo v naši kronovini ne mnogo; ali smemo jih li imenovati delavce? Ne I Prištevati jih moramo trgovskemu, obrtnemu ali kmetskemu stanu, kamor imajo na<nen pristopiti o svojem času. BI li morda bilo v korist, ločiti črevljarskega pomočnika iz obrtniške organizacije in ga staviti pod delavsko? Nikakor ne I Saj bi bilo to naravnost nasprotno njegovim interesom. Svrha vsakega našega črevljarskega, krojaškega ali kakoršnega koli pomočnika je pač ta, da postane sam samostojen mojster, samostojen obrtnik! Organizovati ga torej posebej proti lastnemu stanu, ta bi bila pač čudna. Novo ustanovljeno .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" je radi tega prav po svojih pravilih skrbelo za to, da je prištevati vse take de-lavce-pomočnike v trgovsko-obrtno organizacijo. Smemo li šteti našega brezposestnega kmeta med delavce? Tudi ne! Prvič lahko rečemo, da je v naši deželi jako pičlo sejano kmetsko delavstvo, t. j. tako, ki je vezano za celo svoje življenje le služiti, ki nima vsaj svoje bajte, svojega malega kosca zemlje. Takozvanih .stricev" pa ne moremo šteti med delavstvo, ker žive v družini pri sorodnikih, in so po tej družinski vezi vezani na posestvo in na interese posestnika. Odštejemo li naše bajtarje, kmetske delavce, ki žive po družinah ter trgovske in obrtne pomočnike, potem se delavstvo v naši kronovini omeji na manjše število. Brez dvoma spadajo pod pravi pojem delavca dninarji v mestih in trgih. Žive ob dnini in so vezani na ta zaslužek svoje žive dni. Računiti moremo k delavstvu tudi posle v mestih in trgih iz istih razlogov; kajti razlika med njimi in prvimi je le ta, da so plačani eni na dan ali teden, dragi pa prejemajo plačilo deloma v stanovanju in hrani.
Delavci konečno, in to so pravi delavci, po katerih se je delavsko gibanje pričelo na Angleškem in Francoskem, kateri tvorijo pravzaprav delavski stan, ki se kot take zavedajo, ki se v dragih deželah organizujejo, in kateri so v svoji masi danes že velika moč, ti pravi delavci so oni, ki služijo velikemu podjetju in so od njega odvisni tako, da so sami brez tega podjetja, brez tega velikega kapitala brez eksistence. Vezani so od kapitala po eni strani, po drugi pa služijo kakor brezštevilni deli stroja, da se drug od drugega ločiti ne dajo. Zato veliko podjetje in kapital skušata spraviti v vedno večjo odvisnost in sužnost te svoje žive stroje. Zato se ta pravi delavec z vso svojo životno silo brani te sužnosti in si skuša pridobiti v združenju toliko močij, da tudi velikemu kapitalu vedno bolj odoljeva.   (Konec pride.)
O antisemitizmu
(Govor Anatola Leroy-Beaulieua po češkem .prevodu priredil D. Lončar).
(Dalje). Ali moremo pozabiti, da je bilo stoletja kristijanom prepovedano jemati obresti?
Da so bilo brezobrestna posojila, katera še danes hvalijo nekateri socijalisti, vedno le domišljija, da so bili židje dolgo edmr posojevalci, ki so imeli nekako zakonito pravico ? Za to pravico, ki so jim jo toliko zamerjali, da je bila naposled prepirno vprašanje, in so jo jim od polovice srednjega veka vzeli Lombardijci, za to pravico so dolžni židje hvalo le krščanskim zakonom, kjer se je napačno razlagalo pobiranje obrestij od posojil, kar je dolgo veljalo pri naših bogoslovcih in pravnikih. Ali se bodemo potem čudili, ako kaže naposled žid za denarne stvari nekako prirojeno podedovano zmožnost, ko smo ga za stoletja ločili od drugih strok delavnosti, ko smo ga mi sami omejili na oderuštvo, menjalnico, kupčijo, denarne posle ? To je, ako hočete, sluCaj atavizma, nekaka vrsta stoletnega pnlagodenja, ki ni v ničemer lastna se-mitizmu. V resnici ni to edini pojav v zgodovini. Ne verujte, da se odlikuje žid vsled denarne kupčije nad vsemi narodi sveta. Druge skupine, drugi narodi so bili vsled podobnih zgodovinskih zakonov enako določeni za trgovino, banke, za kupčijo z denarjem. Vzemimo n. pr. na vzhodu bivše prijatelje, svoje kliente iz dob križarskih vojen, Armence. Štejem si v čast, da sem bil eden izmed prvih Francozov, ki so se upali pokazat« Evropi, koliko trpe ti kristijani v Mali Azijij zapuščeni od evropske diplomacije (Ploskanje). Mogel bi se ponašati, da sem prvi provzročil v Parizu na spomlad I. 1896. shod na korist teh žrtev brezsrčne politike. Veliki del teh Armencev se peča, kakor veste, zlasti v mestih, s trgovino in denarstvom. Drže se tako trdno, da v Mali Aziji in na vzhodu židje ne morejo ž njimi tekmovali. Orijentalski pregovor pravi, da je treba treh zidov, da osleparijo enega Armenca. Od prelivanja krvi, katere ni mogla Europa niti kaznovati, niti omejiti, nista bili daleč tudi sovraštvo in nevoščljivost, vzbujeni od armenskih trgovcev in upnikov. Cesto so kazale mohamedanske mase podobne strasti kakor naši antisemiti, ko so napadale in 'enile hiše Armencev. V Trapezuntu n. pr., kjer so se pečali Armenci s trgovino in imeli banke, kjer so na dolge obroke posojevali Muhamedancem vseh stanov, niso ti vedeli lepšega sredstva, kako bi poravnali svoje računs pri krščanskih upnikih, nego to, da so jim porezali vratove,
(Dalje pride).
DOPISI.
V Gorici, dne 14. jan. (Dopis iz trgovsko-obrtnih krogov.) .Gorica", dr. Gregorčič, svetnik Vodopivec, dr. Rojic in drugi, ki tvorijo slavnoznano »GoriCanko barido", so opetovano priznali, da so ustanovili .Narodno tiskarno" edino le iz tega namena, da gmotno uničijo Gabrščeka. Mislili so namreč, da pojde kar vse za njimi ter se vse obrne na njihovo stran, kakor se obrnejo vojaki, kadar jim zapove častnik: »Kehrt euch!" Prvi. katere so lovili za seboj, smo bili mi, trgovci in obrtniki l Gregorčičevi uslužbenci so pridno odpirali vrata pri nas ter tako nekako narekovali, da mora vsak vložiti inserat v »Gorico", ki je list dr. Gregorčiča. Iz obraza lovcev na inserate pa se je že pri tem bralo: gorje ti, ako se protiviš. Bojkot te Čaka! Tudi prvaki okoli »Gorice" so tako o priliki agitovali za inserate ter spravljali nas na svojo stran* češ, da le lažje potem udarimo po Gabrščeku I
Res, nabrali so jih nekaj, in s temi gospodarili prav po svoji volji. — Sedaj ob novem letu je bilo treba plačati tiste inserate! Človek bi mislil, da napravi dr. Gregorčič vsaj poštene cene, pa glej! Nekdo je plaCal insorat. lzračunili so mu neki znesek, od tistega odbili (češ, kako smo kulantni, altro che GabršCek!) 30% in konCno svoto je bilo treba plačati. DotiCni naš sodrug pa je le premišljeval, da je plaCal preveč, in veliko več, kakor plačuje v »Gorišjd tiskarni". Izračunil je, da je plačal pri vsaki vložitvi inserata v »Gorico* za celih 40 vinarjev več nego v .Goriški tiskarni"! Nekemu drugemu so zaračunili inserat tako drago, da se je mož prijel za glavo: za Božjo voljo! Za ta denar dobivam .Sočo", je plačan inserat v njej, in še veliko ostane — nekod pa so prodali tiskovine baš za 100% dražje od .Gor. tisk."! — Nekdo je bil radoveden, katera tiskarna je dražja, ali .Goriška" ali .Narodna«. Vprašal je v eni in drugi ter se prepričal, da v njegovem slučaju je Gregorčičeva tiskarna dražja za cele 3 gld. Oni gospod je stopil tudi v neko italijansko tiskarno, ki pa mu je preračunila
dražje od Gabrščekove in nižje od Gregorčičeve ! - K temu naj dostavim tudi to, da so v zloglasni listič .Narod* vložili inserate kar tako samooblastno, ne da so vprašali inserenta, češ, bo že plačal, saj se nas boji! — Sličnih slučajev je še dosti l
Zakaj navajam vse to? Zato, ker .Gorica" ali iz peresa dr. Gregorčiča samega ali iz drugih vedno ponavlja jedno in isto, da GabršCek odira ljudi, da mu je le za žep, in v zadnji številki .Gorice" sem Čital zopet, da Gabršček zlorablja tiskarsko umetnost. — Iz gori navedenih slučajev je pač dosti jasno razvidno, kdo odira ljudi, kdo zlorablja tiskarsko umetnost, ali dr. Gregorčič ali Gabršček?!
Dalje postavimo se na to stališče! .Gabršček je jeden prvih slovenskih obrtnikov v Gorici, in njega hoče dr, Gregorčič uničiti gmotno. Kaj čaka nas ? Saj se je nam že pretilo z bojkotom? Ali ni to naravnost škandal, če dr. Gregorčič in njegovi sodrugi napovedo ubogemu slovenskemu trgovcu ah obrtniku bojkot t ? Seveda, dr. Gregorčič, dr. Rojic itd. imajo stalne plače ali velike dohodke, oni so že zavarovani  na  vse  strani
—  in ti ljudje hočejo vzeti izpred ust košček kruha slov. obrtniku v Gorici. Taki naj bodo naši — narodni voditelji ?! Ne, nikdar!
—  Pa njihovo postopanje se že maščuje nad njimi samimi, saj v kratkem času zgube vso svojo veljavo, katera je stala le na — terorizmu! Upamo, da uvidijo to tudi tisti duhovniki, ki so bili že pričeli bojkotovati slov. trgovce.
Nam slovenskim trgovcem in obrtnikom ne preostaja drugega nego okleniti se novega .Trgovskega in obrtnega društva" ter .Soče", katera se je vsa na "bolje spremenila, odkar se je otresla Gregorčičevih okov in vezij. Gabršček je naš sodrug, njegov list je odprl stalno rubriko za trgovsko-obrtne reCi — torej vemo, kaj imamo storiti l
Te besede sem napisal svojim sodrugom v premišljevanje!
(Opomba uredništva: Dopis pri-občujemo, izrecno naprošeni od g., dopisnika, da ga gotovo obelodanimo. Ostal je v celoti tak, kakor je došel, le v jezikovnem pogledu smo ga malo opilili.)
Iz Cepovana, dne 13. jan. (Volitve volilnih mož). Danes ob 4.uri popoludne je bila volitev 3 volilnih mož. Izvolitev seje izvršila tako-le: Soglasno izven dveh glasov so izvoljeni; volilni možje za »So&ino" stranko.
Čepovan je bil vedno zaveden, le v poslednjem Času je nekaj ugaševala zvezda zavednosti! .Soči" je dobro znano, pri kakšnem kovaču je bila skovana zaupnica Cepo-vanske občine. Slavno starešinstvo je bilo dalo zaupnico na svojo roko, zavedni vo-lilci pa so sedaj volili po svojem prepričanju takšne može, da bodo delali čast narodu in Gepovanu; voliti je treba take može, ki so za napredek naroda in za neodvisnost! Kar se tiCe zaupnice, moram narediti izjemo pri nekaterih starašinah, ki niso bili navzoči pri .sklepanju" zaupnice, par od njih je pa sedaj popravilo vso reC.
C e p o v a n c; j (slede 4 podpisi v originalu).
Domače in razne novice.
Osebne Testi. — Vodja naučnega mi-nisterstva je imenoval provizoriCnim šolskim nadzornikom za novo šestletje učitelja Jos. Pich-a v Kopru, in sicer za italijanske ljudske šole šolskega okraja v Gradišču ob Soči, enako g. Andr. L a s i č a za šolski okraj tolminski, g. Fr. Finžgarja za šolski okraj goriška okolica in za slovenske šole v Gorici in v gradiščanskem okraju, g. Mat. Kan te ta za šolski okraj Sežana.
Našim somišljenikom. - .Gorica* je dejala, da so eitatelji ,SoCe" od novega leta sem — jako redki. To je pač le pobožna želja klepetave »norice*, kajti »Soča" pridobiva — zvestih č i ta tel je v. Res pa je, da je spretna agitacija skrčila staro število — naročnikov, sicer ne tako strašansko, a novih še ni toliko, da bi zgubo nadomestili. Nas vse to nič ne moti, marveč gremo po svoji poti naprej. Svoje somišljenike pa prosimo, naj Širijo naš list povsod! — Med našimi naročniki gotovo ni -— 5 .Goričanov", nasprotno pa izhaja »Gorica* ob podpori — naših somi š 1 j e n i k o v. Ta se boji .zamere", uni je .radoveden* itd. — in si pusti pošiljati .Go-
rico*. Mi moramo to grajati in opozarjati na — brezobzirno doslednost .Goričanov*. Zob za zob! Ni drugače! Ne redimo gada na svojih prsih.
Volilno gibanje. — Prav zanimivo in poučno je; kaže nam, v katerih občinah vladajo klerikalni gospodje in — kje bo treba zanaprej največ delati, da se klerikalizem v naši deželi zatre za vselej. — Volilni boj je ponekod prav hud. Mi smo zadovoljni z vspehom, zadovoljni ce!6 v občinah, kjer propademo: kajti i tam je že pričel preobrat na bolje.
Na Tolminskem nam je zagotovljena %-ska večina. Županija To l m i n je izvolila 8 naših, tudi Cerkno 12 »belih* volilnih mož.
V goriškem okraju je po došlih sporočilih upati na af3-sko veČino. Naši sosijajno ~ zmagali celd v Čepovanu z vsemi 3 vol. možmi, dasi sta tam Berbuč in Grča častna občana in ima prvi tam svojo vilo, kjer se hladi vsake počitnice.
Na Krasu bodo volile proti »Go-ričanom" skoro vse občine, vsaj glavne; 8/«-ska veČina nam je zagotovljena. Takd trie naši vplivni poročevalci.
Vse prav! Ne hvali pa dneva pred nočjo! Zato opozarjamo svoje somišljenike; Na delo! Izvolite le zanesljive volilne može I
Kardinal-nadškof dr. Mlssla je iz -ročil v roke župana Venutija 400 K v dobrodelne namene. Radovedni smo, v kake dobrodelne namene porabi magistrat ta znesek, in v koliko bodo deležni mestni Slo* venci tega daru.
Cigani se klatijo v poslednjem Času okoli mesta in tudi v mestu jih je pogo-stouia videti. Pri Soškem mostu in db bližnjih bregovih Soče pa so se bili te dni kar ntaborili v lepem številu. Prebivalstvo se jih boji, kar je le naravno, toda s ciganom je križ, kajti Ce ga zapodiš od hiše krog jed-nega vogla, ti pride v hišo pa pri drugem!
Kažipot In koledar za leto 1900. ~ Izšla je ravnokar ta prekoristna in za vsakega važna knjiga. Naročniki »SoCe" so vdo-bili to knjigo kot novoletno darilo z zadnjo številko .SoCe*. Že na prvi pogled se uvidi, da postaja ta knjiga vedno zanimivejša in vsako leto tudi popolnejša. Zato se zahvaljujemo vsem v to poklicanim činitcljetn, posebno slavnim županstvom, c. kr. davkarijam, sodnijam itd. za doposlane podatke ter se toplo priporočamo za nadalje v blagohotno podpiranje. Slavnim županstvom smo razposlali po en iztis, v nadeji, da nam bodo tudi ona v prihodnje stala na roko. — ,Ka-žipota* imamo le še kakih 100 iztisov v zalogi. Ker ima letos vrhu mnogo novega berila še koledar, upamo, da poseže slavno občinstvo po ostalih iztisih. Gena 80 kr. trdo vezan gld. 1*20.
Most dess obmejno Idrijo je našim vročekrvnim Italijanom kaj pri srcu. Če je le prilika, se ga spomnijo. Seveda, saj jih bo združeval z .domovino!* Dne 22. t. rn. bo konečna kolavdacija tega mosta, katere se bodo udeležile prizadete oblasti iz Italije kakor naše. Ko bi tačas človek mogel gledati v notranjost izvestne gospode!!
Nesramnost. — Prejeli smo ta-le zanimivi popravek:
Slavnemu uredništvu ,Sočewv Gorici.
Podpisanec prosi na podlagi § 19, tis. z., da slavno uredništvo objavi proti dopisu iz Gorice z dne 2. t. m., ki je bil razglašen v »Soči" dne 4. januvarja t. 1. štv. 2., sledeči popravek:
Nij res, da je društvo dobivalo 8 let »Sočo" in »Primorca" »zastonj*;
Nij res, da* je plačeval g. GabršCek 4 gld. navadnega daru;
Res pa je, da je g. GabršCek plačeval po 4 gld. na leto dotične društvenine, ki se je pobotavala  pri  izplačevanji onih  listov.
Nij res, da je dr. Roje pri seji ropotal; (kdo naj se ne smeje? Ur.)
Res pa je, da je ta odbornik opisal Gabrščekovo nehvaležnost do g. dr. Gregorčiča.
Nij res, da je bil g. Reja proti izbac-nenju „Soče"; res pa je, da   j«*  rekel   ta odbornik: »Ker Gabršček ne daje »Soče* po znižani ceni, naj se »Soča" opusti!" V Gorici, 15. januvarja 1900. Josip Hrovatin (Pečat društva.)       društveni uradnik,
Na to čisto navadno n e s r a m n o s t ta-le odgovor:
»Slovensko bralno in podporno   društvo* ima Že od prvega po-
\
MH
četka med člani tudi —podpornike,   ki I so vedno smatrani le za  —  dobrotnike J društva, kar tudi so v resnici, Podporninaje j dolofiena na 4 gld. — dočirn, plačujejo  celo pravi bralničarji menj. G. Gabršček je dajal mesto denarja — »Sočo* in »Primorca", katerih naročnina je iznašala pač nad 4 gld.: Društvo torej ni plačalo za oba lista vsa leta I niti   bor a.. .Odkar je izhajala »Soča* d v a-kral na teden in  je"* stala s ;,"Pflmiorcein*--j 7 gld. 20 kr. (zadnje dve leti), Gab/ni hotel I dajati listov zopet le   •—   za plačilo  svoje podpornine 4 gl., (torej 3 gld. 20 kr. več!!) marveč je   naložil  upravništvu,   naj   naredi račun za gld. 7*20 ter-»dšteje-|iodp0rnino 4 gld., da sta l stala  društvo prav za prav. le gld. 3.20. Iz tega je  razvidno, da je plačalo društvo za Gabrščekove liste v 10 letih le — j 7 g I d. 40 kr.  proti   temu, da je .'Gabršček ! smel biti —dobrotnik in podpiratelj društva, kakoršnih nima 10 drugih'.
Iz tega je umevna nesramnost, da se sedanji odbor ali v njega imenu uradnik Hrovatin drzne še trditi, da društvo ni dobivalo listov zastonj, oziroma da ju Gab. plačeval le dolžno dr u št ve ni no, kakor tudi, da v isti seji, ko so brbljali o znižani ceni (— še to bi torej hoteli vedno imeti! —} niso povedali odbornikom resnice, češ: društvo mora Gab. plačevati celo na-ročnino!
Tako hvaležnost je žel Gab. od društva, kateremu je bil 10 let edino dobrotnik in pred leti mnogo časa brezplačen delavec, ko je bil« treba društvo po novih pravilih preustrojiti. Ko je bilo vse že urejeno, je sprejel od njega nadaljevanje g. Hrovatin — ali za plačilo. Ni čuda, ako je zdaj izstopil sam z 10 svojimi delavci.
Iz »popravka* je razvidna dalje kva-sarija dr. Roj ca o — nehvaležnosti do dr. Gregorčiča. Gabršček nima vzroka biti hvaležen dr. Gregorčiču za nič! Gregorčič je pač dovolj grdo zlorabljal Gabrščeka v svoje sebične namene. Ko mu je Gab. pomagal, da se je varno vsedel na vse stolce narodnega vodstva, ga je Gregorčič pahnil od sebe in noč in dan premišljeval: kuko bi ga uničil. Ali naj mu bo za to le hvaležen? Naposled vprašamo: kdo Je dal g. Hrovatinu pravico, pošiljati nam take »popravke*?!
Občinstvo naj sodi, kakd infumno se v Gorici postopa s člani v društvih, katerim je na čelu dr. Gregorčič. Enako je v »Slogi* in »Šol. Domu*. Ni čuda, ako se pametni ljudje vedno bolj skrivajo pred proslulim Gregorčičanskim terorizmom!
Pred pust t Gorld. — Prva plesna zabava v Čitalnici v soboto večer se je.še precej dobro sponesla. Želeti bi bilo le prihodnjo soboto večje udeležbe, — »Goriški Sokol* je imel v nedeljo večer prvo plesno zabavo v svoji novi telovadnici. Udeležba je bila od strani moške mladine prav številna, plesalk pa je bilo premalo. Upati je, da se prihodnjo nedeljo razmerje poravna.
Občni zbor društva .Šolski Dom, bo v četrtek 1. februvarja 1900. v pritlični dvorani »šolskega doma' ob 11. uri pred-poldne z naslednjim dnevnim redom: odbo-rovo poročilo za leto 1898... društven račun za leto 1898., list za društvena naznanila; volitev treh pregledovalcev računov in treh razsodnikov: morebitni nasveti. Društven račun bo osem dnij pred občnim zborom razpoložen društvenikom na ogled pri denarni-carju Iv. Berbuču, Novi most, 26.
Umrl pritisnjen na zid. — Anton Persolja, posestnik na Travniku tik Šmartna v Brdih, je šel v gozd, sekat les za tako zvane »rakle*, ki se rabijo v podporo trtam, ter je peljal potem okoli 30 bremen domu. Cesta je slaba, in na nekem kraju se je voz nagnil in zvrnil ob zid. Persolja je bil k nesreči pri zidu. Voz ga je stisnil čez prsi in trebuh, da je revež pritisnjen ob zid umrl. — Voznikom sledi iz tega pouk, da treba hoditi po takih slabih cestah pred vozom ali za njim, nikakor pa ne   ob vozu.
Razgled po svetu.
Redni občni zbor »Naše straže" se
je vršil dne 14 januvarja t. I. v dvorani »Slavjanske čitalnice" v Trstu. Zbora se je vdeležtlo več državnih in deželnih poslancev; mej njimi predsednik »slovanske krščanske narodne zveze* na Dunaju gosp. Fran Povše, državni poslanec prof. Spinčič, državni poslanec dr. Žitnik, deželni poslanec dr. Dinko Trinajstič, dr. Mate Trinajstič, dr. Majjjron in župan   ljubljanski  Ivan  Hribar.  Zastopanih
je bilo   13 narodnih  gospodarskih  društev I in 8 slovenskih, oziroma hrvatskih časnikov, j Ob 11 V* je podpredsednik „Naše straže*' drr Krisper otvoril   zborovanje ter  pozdravil v imenu načelnišlva slovenski in hrvatski narod j na južni periferiji, tržaško slovansko občinstvo, državne in  deželne poslance,   ljubljanskega župana Ivana Hribarja in zastopnike slovanskega časopisja, razkladal je ideje, ki  vodijo ; *Na4o»*tražQ.VJuiLt sicer v prvi vrsti gospo- i darsko    probujenjef in   gospodarska   pomoč obmejnim Slovencem. Druga ideja pa je naša slovenska celokupnost in vzajemnost. Uresničenje teh idej pa hoče doseči »Naša straža' j s  posredovanjem v vseh gospodarskih vpra- I šanjih in z denarnimi podporami. Dohodkov je imela družba do zdaj 7G54 kron, izdatkov j pa 3603 krone.  Prebitek 4050 kron je naložen v posojilnici* Ako pristopijo --društvu-] posojilnice, občine, razna društva, in ko mu J bode naklonjen deželni odbor kranjski, smemo j pričakovati  20.000 kron rednih  letnih  dohodkov. Podpredsednik je končal svoj govor z besedami: »Tisto geslo, ki vodi tržaške in islrske Slovane, naj velja tudi za »Našo stražo*: J »V edinosti je moč*.
Tajnik gosp. dr. Brejc je podal zgodovine dosedanjega razvitka »Naše straže* ter j priporočal preosnovo društvene organizacije j 1 temeljem krajevnih razmer. Blagjnik gosp. stolni vikar Smolnikar je navedel statistične podatke o stanju društvene blagajne, I Vsa navedena poročila so bila odobrena.       j
Za pregledovalce računov so izvoljeni gg. dr. Žitnik, Vatroslav H o I z in Viktor Rohrman v Ljubljani. K zadji točki dnevnega reda je državni poslanec prof. Spinčič vprašal predsedništvo, kako stoji stvar kompromisa mej obema strankama na Kranjskem glede na »Našo stražo".
Podpredsednik dr. Krisper je izjavil, da je to zadevno delovanje v teku ter da upa in želi, da bi ta akcija imela najboljši vspeh Odvetnik dr. P r e t n e r je v daljšem govoru utemeljeval svoj predlog, naj zbor »Naše straže* izrazi željo, da bi se vso kranjske stranke združile v složno delovanje. Odvetnik dr. Konrad J a n e ž i č je predlagal reorganizacijo društva na temelju podružnic. Podpredsednik je odgovoril, da se v tem pogledu ni storilo stalnega sklepa, a da načelstvo načrt o preosnovi društvenih pravil svojedobno razpošlje raznim zaupnikom ob periferiji, ki poznajo razmere, da izrazijo svoje mnenje, da se bode mogel prihodnji občni zbor konečno baviti s tem vprašanjem. Dr. K r i s p e r je z zahvalo zborovaicem in željo za napredek društva zaključil ob 123/4 zborovanje.
Z Goriškega sta bila navzoča le J dva Člana — dr. Jos. Pavlica in A. Gabršček. Pač veliko premalo 11 — Sploh se i je opažalo, da je bila udeležba veliko pre-neznatua, sploh pod vtisom občeslovenskega prepira! »Naša straža" se smatra še vedno j za strankarsko klerikalno društvo, ali vsaj kot tako, katero naj bi pomagalo utrjevali klerikalne pozicije. Zato je umevna hladnost na liberalni in sploh proti klerikalni strani. Ali to društvo je silno važno. Z.u6 ga treba postaviti n a d stranke, kakor naš »Šolski Dom", ako hoče vspevati. To se je na shodu v Trstu tudi uaglaševalo od vseh stranij — in isto željo naglašamo tudi mi! Naj bi se Čim prej uresničila.
Kttrberjti se še ni posrečilo, sestaviti novo   ministerstvo,   in   najbrže  se  mu tako kmalu ne posreči. Listi so že prinašali imena novega ministerstva, ali tako ni mogoče, ker bi bilo  preveč  levičarsko,  zato   mora   Kor-ber  iskati  drugih   mož.  Če  jih  ne najde v j kratkem, prične sestavljati novo niinisterstvo i kdo drugi, najbrže tudi brez vspehal I           Cujfjo se zopet glasovi,   da  bi  prevzel
sestavo ministerstva Gautsch; sestavljeno pa j mora biti v najkrajšem času, ker se ima I sniti državni zbor čim prej. Ne verjamemo, da bi bil baron Gautsch v sedanjih homatijah J mož na svojem mestu, I           V seji avstrijske delegacije dne 13.
j t. m. se je spomnil dr, Ferjančič tudi nas revnih Primorcev. Povedal je obilo britkih resnic, kako vlada nas zatira v prilog Italijanom, kako vlada greši, ko pusti, da raste greben irredenti, na mesto da bi dvignila slovensko-hrvatski narod v naših deželah, ki bi bil pravi bran proti Italiji in proti nakani primorskih Italijanov, — Hvaležni moramo biti dr. Ferjančiču za lepe besede, ali, žal, vlada upošteva vedno le Še glas Italijanov, naš ostaja »glas vpijočega v puščavi." — Ali 1 vendar upamo,  da  enkrat   vlada le spozna,
kako  krivičen je njen sistem  v Primorju! I »Kommt  Zeit, kornmt Rath"   — da bi le ne bilo prepozno!                                      '
Ferjančiču je odgovarjal Ga m bon, rekoč, da bi Ferjančič storil bolje, držati v ! mejah panslavistično propagando nego go- | voriti o italijanski irredenti. »Panslavistična propaganda", kje le je ta strah? — dočim. je o italijanske irredente obstoju pač vsakdo prepričan, ako nlllep ifi gluh.
»Italla benedetta". — O gospo-darstveni in društveni situvaciji Italije je prinesla pariška »La Revne des,Revues« zanimiv članek. Pisal je tisti članek marki i Paulizzi di Galboli, tajnik pri italijanskem poslanstvu v Parizu. Zato se nam zdi članek še toliko bolj resničen in verjeten. Pričnimo : Za vsako mesto kakega profesorja ali pa še bolj kakega nižjega uradnika se razpisuje natečaj v policijskem uradu, da se zanj tam poteguje do blizu ISO lačnih kandidatov. No, mornarica težko dobiva svoje mehanike, industrija pa si mora najemati od drugod moči. — Ko je birokratski kandidat služil 6 I-mesecev brezplačno v kaki upravi, tedaj dospe po protekciji do plače 77 lir na mesec. Francoska s prebivalstvom 39 milijonov j ima okoli 300 000 uradnikov, Italija pa hrani s svojimi 30 milijoni prebivalcev kar 400.000 parasitov. - Proračunsko stanje oanačuje Garboli tako: Celi proizvod doklade 6, davčni trošek 4, čist proizvod 2. To hoče reči, da država naklada svojim podanikom, ki plačujejo davek, dvakrat toliko, kolikor zahteva javna služba; birokratski parasiti provzročajo to razliko. Vsakikrat, ko plača italijanski podanik na davkariji 3 franke, treba plačati 1 frank za potrebni izdatek, dva pa za vzdrževanje uradnikov. V nekem mestu v Siciliji je konstatovano tako razmerje : carinarski dohodek znaša 22.000 lir, davek stoji 18.000 lir, to se pravi, da se štirikrat in pol toliko davka plača, nego zahteva javna služba. Da se proži 4000 lir za nujne izdatke, treba prepustiti 18.000 lir parasitom. — Italijanskih sodišč je 162 s 24 prisivnimi in 5 kasaeijskimi. Po 20 letnem službovanju pridejo sodniki na 3.500 lir plače; sodniki v pokoji, pretori dobivajo 4.500 do 4.800 lir. Učitelji in učiteljice imajo plače 500 do 700 frankov, katero dobivajo, ako jo sploh more plačati občinska blagajnica.                                  (Pride še).
Vojna v južni Afriki. • Republika Oranje je napela vse sile, da nabere veliko vojsko. Vse mora pud zastavo, kar je sploh sposobno. — General Buller se je uta-boril ob južnem bregu reke Tugela. Mislijo, da začno s tem nove operacije od angleške strani. Veliko število angleških častnikov, ki so sedaj v Egiptu, odpotuje na bojišče, kakor tudi regiment VVestkend.
Rusija in Angleška.  — Položaj Angleške   v  južni   Afriki je jako  kritičen. An-I gteška vojska je  skoro poražena, in najvaž-I nejše   postojanke:   Ladvsmith,   Mafeking  in Kimberlev so v nevarnosti. Angleška je sicer p islala na bojišče   novega poveljnika, ali ne * more   poslati   novih   vojakov.   Kljubu  temu Angleži še vedno upajo na zmago, še vedno se   zanašajo    na   svojo   moč,   le  kadar se spomnijo   Rusije, jim  zaigrajo živci.  Rusija je edina, s katero se Angleži ne morajo boriti   z   mornarico,   katera   pa   more   zadati smrtni udarec  Angležem na  kopnem.  Vest, da je poslala Rusija še nekaj vojakov iz Kavkaza v Kušk, je počila v Londonu kakor bomba, i Okoli  Kuška je   zbrano  lepo število ruskih j vojakov, ker je znano, da afganistanski emir j je bolan na   smrt,  in   da po  njegovi smrti J buknejo nemiri. Rusija je torej pripravljena, da   v   slučaju  nemirov prodre v Afganistan ter si  tako  otvori  pot v Indijo, ki je izvor angleške slave in bogastva. I           Umevno  je,  da  Angleška  tega ne bo
mirno  gledala,  ker jej  gre pri tem za ime j svetovne gospodarice. Ali ker je zapletena v I vojno z Buri, se boji  ruskega  postopanja v Aziji, katero je za njo zelo nevarno.
Raznotere vesti. — Na Dunaju so se usnrtili v preteklem letu 403 ljudje, in sicer 299 moških in 104 ženske. — Zveza slov. učit. družtev je izročila lepi diplomi gg. dr. Iv. Tavčarju in Iv. Hribarju, [katera je izvolila svojima častnima članoma na skupščini v Gorici. — Vedno bolj se potrjuje vest, da. pride Menelik v Pariz za časa razstave. -~ Umrl je Manlio Garibaldi, zadji izmed sinov generala Giuseppe Garibaldi, star okoli)25 let. Italijanski listi naši so vsi »ginjeni* radi tega. — Turčija je plačala Rusiji zadnji obrok ! po  vojni,  kateri je  bil plačilen lani. — V
Trstu je bilo koncem leta 1899. — 167.286 \ ¦ prebivalcev„brez„ vojakov,  ^..^^^-**- ***~~ --\-
Srbsko ministerstvo je odstopilo. 13.     1 t. m. je hotel kralj porailostiti znane »upornike, ali Gjorgjevič, miniterski predsednik,-se je. temu uprl,  vsled česar je prišlo do odstopa ministerstva. Novo niinisterstvo sestavi -. Novakovič.
Zveza slovenskih In istrsko-hrvatsklh županov. — Na shodu slovenskih in istrsko hrvatskih županov dne 17, avgusta i 898. bilo je sklenjeno, da se ustanovi »Zveza slovenskih in istrsko - hrvatskih županov*. Da bode novo društvo, čegar ustanovitev se je na shodu županov tako navdušeno pozdravila, zamoglo začeti svoje poslovanje, je treba, da mu pristopijo člani. Kakor je iz pravil vidno, morejo biti člani župani, podžupani in občinski svetniki slovenske in hrvatske narodnosti. Kdor torej le-teh pristopi društvu in vsaj od slovenskih in hrvatskih županov pričakujemo, da store to vsi — naj se oglasi pri ljubljanskem županu gospodu Ivanu Hribarju, kateremu naj ob jednem naznani, kedaj bi po njegovem mnenji najbolje kazalo, sklicati ustanovni občni zbor. G. kr, deželno predsedstvo kranjsko je post »tot diserimina rerum" z odlokom st. 5105/pr. z dne 20 oktobra 1. 1. odobrilo pravila za to zvezo, katera prijavimo prihodnjič.
Narodno gospodarstvo.
Vinoreja na Krasu.
(Dopis.  Konec.)
Pripravil jim je potrebne aparate, nože itd. za cepljenje, in tako učil brezplačno kakih šest mesecev drveno in zeleno cepljenje. Žalibog, nekatero seme je padlo tudi na kamenita tla, ali večina v rodovitno zemljo! Isto se je letos pokazalo pri državnih darilih, kjer so bili nadarjeni trije iz Ivanigrada, edon iz Preserja, eden iz Svetega itd. Sploh pa moram reči, da na spodnjem KraBu ima prvo mesto v vinoreji Ivnnigrad oziroma Zagrajec in Preserje. V Komnu sta tudi dva velika vinograda na ameriški podlagi, ali sla last Živcev iz Trsta. Posebno v Ivanigradu kmetje, mali in veliki, vsakaleri že ima svoj vinograd na ameriški podlagi, česar se drugje po Krasu, žalibog, m vidi. In to je glavna zasluga g. I. Štreklja. Ivanigrad je imel namreč največ slušateljev na njegovih poukih; skoro brez izjeme so izurjeni v novem vinogradništvu.
Pred dvema letoma je bil dopis v cenjeni »Soči* s Krasa, kateri je opisal vinogradništvo Krasa; na prvo mesto je postavil Preserje. Bila je istina, ker po g. A. Štre-kelju so se prvi poprijeti, in njihovi vinorejec, g. Forčič, jih je pripravil do tega, da so zavzemali isto mesto z domačimi trtami. Ali sedaj je začel preobrat vinoreje radi filok-sere, in na čelo nove vinoreje se je postavil Ivanigrad.
Obžalovati pa moramo, da razvoj vinoreje na Krasu ovira močno plitev svet in pomanjkanje zemlje. Mnogo kmetov ima veselje do vinoreje, ali regulovanje doprinaša tako velikanske stroške, da kmet istih s težavo zmore; evo l.\ orala regulomnja stane okoli 600 K brez družin stroškov. In potem voziti iz jam zemljo, kar je počasno in sila drago! Vlada bi imela Krasu kaj pripomoči za prispevek vinoreje in kmetijstva sploh, še do sedaj nismo dobili brezobrestnega posojila, katero bi imelo pospešiti itak revni . stan vinoreje, in Bog ve, kedaj ga dobimo? Razun pogozdovanja nimamo Kraševci nič podpore od države! Furlanska planjava je dobila od države 200.000 gld. za namakanje polja. Tudi Krasu bi trebalo, kakor Fur-lanom, pa za to, da bi zemljo vozili na kamenin* svet! Za to bi se morali poslužiti male železnice, katera bi z malim trudom nabar vile zemljo na kameniti svet, kar stane sedaj z vozovi veliko truda in stroškov. Sploh pa ravno na Krasu se vlada glede kmetijskega napredka prav nič ne zanima, akoravno je lega in svet za vsake rastline prikladen, edina zapreka je primankanje zemlje. In za to nam treba aparatov, siromašni kmet si jih ne more omisliti, ako mu vlada ne opomore. Vlada bi bila dolžna, našemu kmetu pomagati na višo stopnjo vinoi?eje, ki je edina podpora kmetijstvu, ker drugače mora propasti revni kraški kmeti
C. kr. režija tobaka  na Dunaju je poverila lokalno prevažanje tobaka v Trstu ' slovenski ekspedicijski tvrdkiR. Pretner, kar služi v  dokaz popolne  zanesljivosti te tvrdke,.     •.......• ..- ...
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & Valenčič
v II. Bistrici
priporoča velespoStovanenm  obfinslvn svoje priznano izborite
testenine,
kot makarone, ftdeliiie in različne vloge   za   na  juho
na  juho  v kakovostih.
različnih
Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je la, da se ni v našem okraju v Ireh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem Času kar jih izdelujeva.
Spoštovana gospodinj«! Sezite po teh pristno domaČih testeninah, katere pri nas sedaj še oni s slastjo-zavživajo, ki dnseilaj o tes eninah Se vedeli niso hoteli. Ker so bo\j okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokusi.
Dobe se v vseh prodajalnicab jestvm; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po */* k2ogr. z najino firmo.
Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 priporoča
pristna bul«     A*&itunr     brlskih>dal
In črna vin«    $P?j3BE     matlnsklh in
i;: vipavskih,    ^fflgt        isterskih
furlanskih,         Jf          vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 06 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Anton Potatzkv. v Gorici.
Na sredi BaStelja 7.
TR80VIMA NA M««*« »I DEBELO.
Najceneje kupovalisče nlrnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za piurnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za kro/aše in ievijarje.
Svetlnjfce. — Rožni Tenel. — Masne ' knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kormi št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  stavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica šJL 23. Priporoča svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste <Lul:a>.
Bazpošiija naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Ohljubuje točno in hitro postrežbo.
simomrn
V Gorici — Nunska nlica 14-16 —V Girici
Prodajal niča •
edina mehanična poprav ljalnica
___ Šivalnih strojev
Brez konkurence S V zalogi se na-* haja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače m šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolasa, puške in samokrese.                    i
Prave in edine želodčne kapljice,
ivamven. inamka). ZdraVilna ttlOČ teh
kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po   jedno  žlicico popije. Okrepi po-Sv. Anton Padov. kvarjeni želodee store, da zgine v kratkem času omofica in živofea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stoi-6, da Slovek raji je.              -9
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošilja t ve pa jedino le v lekarni
Cristofolettl v Gorici.
Izšel je ravnokar
Kažipot in koledar po Primorskem
z natanjčnimi podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd.
K_i                                                        Vdobiva se
S              v »Goriški Tiskarni" A. Gabršcek v Gorici.
Zeta 1881. v Gorici ustanovljena ivrdka
E.l«rjNistii6i3,
(nasproti nunski cerkvi)
iriporuda preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvržuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. rH                  ti.|i;»jp,   tik rj> fPiiJo                   IV. H.
wn
^ Kava družbe sv. Cirila In Metoda! FSjffiflpiŽSffi
Cenjena gospodinja
i«
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena riotr.ncn „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu v Ljubljani.
k&^CXXXS3    Sladna Kava dražbe sv. Cirila in Metoda 1    {jffiffijff3LffXa
!! Nezaslišano!!
191  predmetov za samo
2. gld. 10 kr.
1 krasna pozlačena ura, jamčena tri leta.
1 pozlačena verižica.
1 krasen etui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom.
1 notes vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz double-zlata I. vrste
1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste.
1 par  uhanov iz  double-zlata I.  vrste z  vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. 10 kr. (ura sama slane toliko) švicarska  izvozna hiša
H. SCHEUER, Krakovo
Josefsgasse št v. 46.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Uustrovani cenik! zastonj in franko.
Novoporočenci pozor!
Štejen si v ft»st naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vituritii, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zulopi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki slan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevlh delavnic v ulici Ponte nuovo in tia Leoni, katere so lepše in ukusneje * A izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštnnskih kC»»          tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
«*»                                Sprejema se naročila in   izdeluje  po   izberi
\<0&               L&     obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
rtV^               L0                          Bogata  zaloga   podob   na   platno   in šipo  z
K*               #jAV^                    različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsako
*"                                  velikosti.   Različno   pohištvo, kakor! taoletne mizice,
različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja in celulojda, posebno zu jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. ..„ ^                                 Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskr-
^(\                             bijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
**                   ^&                Daje se  tudi na  obroke,  bodisi  tedenske  ali
š^^^^        mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
<**

^
**
**V
&ei@@s@@e^@@e0@pLe@@@si
Zahteva naj se popis in cenik leposlovnih in drugih knjig iz naše zaloge, katerega pošiljamo franko kamorkoli*
»GORIŠKA TISKARNA" A. GABRŠCEK V GORICI
IG)            ^     (Ustanovljena leta 1893.)
Gosposka ulica št. 9.
(Ustanovljena leta 1893.)                    fcjj
je najmoderneje urejeni tiskarski  zavod,  kjer se izgotavlja  vsako najfineje in elegantno delo v najkrajšem času po jako
kulantnih cenah, kakor:
Be*F°» Brošure v vseh oblikah in jezikih v modernih in trdnih platnicah, diplome za častne občane in drage enake prilike v najrazličnejših barvah, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, drvštvene vsporede in vabila na kartonu ali papirju, posetnice najelegantneje kakovosti v šbatljah z zavitki, poročna in zaroena naznanila v veliki izberi in vseh mogočih oblikah, plesne vsporede, osmrtnice itd. itd
0 začetku šolskega j
J,ripOPoe%1fr^^^                                            potrebne šolske tiskovine
v slov., hrv. in Hal. jeziku za Goriško in Istro, nadalje za izdelovanje uradnih zavitkov [kuvert] v različnih
oblikah in kakovostih*
Velika zaloga izgotovljenih tiskovin
za c. kr. okrajna glavarstva, županstva, sodnije, notarje, Šolske, cerkvene in druge urade.
V naši založbi imamo te-ie časopise:
,,Soiatr, celoletna naročnina stane gld. 6'60, izhaja trikrat na teden. — »Primorec", celoletna naročnina stane gld. j'60, . izhaja vsak teden, na štirih straneh. — »Slovanska knjižniea*', doslej je izšlo 93 snopičev najrazličneje vsebine. Na-daljno izdajanje začasno vstavljeno. V zalogi so na razpolago se vsi snopiči z malimi izjemami.
Safnnsfa  Irniiiilipa" 7S  nripatln izhaja v nedoločenih rokih. I. knjiga „0 to ionska", novele In črtice. „0dlUII5M KnjIZniCa    U UOraSie      8Jpisal Fr. Govekar, je izSla 1. 1897. Stane s poštnino vred glfl. 1*10.
Izšla je ravnokar II. knjiga »Salonske knjižnice" narodna igra  v petih  dejanjih. Cena 40  kr.
»Hamlet«, cena 70 kr. — »JtokvvnjaŠi",
„Sin'f, rodbinska drama v štirih dejanjih. Cena 60 kr.
„BEN--HUR" roman iz časov Kristusovih.
Mehko vezan gld. 1*30, trdo vezan gld. 1-65 s poštnino. Ker je ta knjiga interesantne vsebine je postalo
obče zanimanje tako, da imamo le malo izvodov več v zalogi. Kdor želi še imeti to knj^, opozarjamo,
da si jo za časa omisli.
»Rusko-slovenski slovar in slovnica"
^             Sestavil M. M. Hostnik.
M
—*=~          ^            oesiavn M. m. nosmiK.            m^          ^"V--'         ".......'.....'.....'  i
Cena mehko vezanemu gld, P SO, trdo vezanemu gld. P BO, poštnina tO kr. veš.   ,-l^S      J