JDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, JANUAR-FEBRUAR 1983, LETNIK 32, STR. 1—32 GRADBENI VESTNIK 1-2W L SGP KOGRAD - G IP GRADIS — PENZION PLANIKA — ČRNA NA KOROŠKEM JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO S f n ü 4.-10. aprila 1003 GORNJA RADGONA GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 1-2 • LETNIK 32 • 1983 • YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave M arko Breznik: Articles, studies, proceedings VEČNAMENSKA AKUM ULACIJA CERKNIŠKO JEZERO . . . . 3 THE CERKNICA LAKE M ULTI-PURPOSE STORAGE Jaš Žnidarič: KONTROLA IN OCENJEVANJE KAKOVOSTI BETONA V PRED­ LOGU PRAVILNIKA V TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA BETON IN ARM IRANI B E T O N ............................................................................................16 Iz inozemstva SAUDOVA ARABIJA ZAOSTRILA NADZOR NAD OPRAVLJA- From abroad NJEM KONZULTANTSKIH S T O R I T E V ...................................................20 GRŠKO GRADBENIŠTVO V KRIZI ZAHTEVA POMOČ VLADE . 20 {NOVA MESEČNA PU B LIK A CIJA O DOGAJANJIH NA SVETOV­ NIH T R G I H ..................................................... ..................................................... 20 Iz naših kolektivov SGP SLOVENIJA CESTE — TEHNIKA, L j u b l j a n a ................................20 From our enterprises SOZD ZGP GIPOSS, L j u b l j a n a ....................................................................21 OZD GIP GRADIS, L j u b l j a n a .......................................................................... 22 SGP GROSUPLJE, G r o s u p l j e .......................................................................... 23 SGP PIONIR, Novo m e s t o ............................................................................... 23 SGP PRIM ORJE, A jdovščina .......................................................................... 23 G IP INGRAD, C e l j e ..............................................................................................24 SGP KONSTRUKTOR, M a r i b o r ..................................................................... 24 M P ZARJA, K a m n i k ............................................................................................24 Iz raziskovalne skupnosti From research community St u d i j p r i p r a v e n e s k r Cl j i v i h i n e k s p a n z i j s k i h c e ­ m e n t o v ...................................................................................................... ŠTU D IJ NAPETOSTNE KOROZIJE VISOKOTRDNOSTNE ARMA­ TURE ZA PREDNAPETI BETON .............................................. Vesti in informacije News and informations 6G P KOGRAD — D R A V O G R A D ......................................... G IP GRADIS — TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM IN MEMORIAM — INŽ. ANTON U M E K .................... 2 2 27 Informacije Zavoda za raziskavo PREPREČEVANJE DVIGA KAPILARNE VLAGE V ZIDOVIH Z materiala in konstrukcij Ljubljana USTVARJANJEM VODOODBOJNIH PLASTI — TR ETJI DEL Proceedings of the Institute Janez K eržan in V era Apih for material and structures research Ljubljana G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V L e k to r : A L E N K A R A lC T e h n ič n i u r e d n ik : D U Ž A N L A JO V IC U r e d n iš k i o d b o r : N E G O V A N B O Ž IC , V L A D IM IR Č A D E Ž , J O Ž E E R Ž E N , IV A N J E C E L J , A N D R E J K O M E L , D R . M IL O Š M A R IN Č E K , S T A N E P A V L IN , R O M A N S T E P A N Č IČ R e v ijo i z d a ja Z v e z a d r u š te v g r a d b e n ih in ž e n i r je v in te h n ik o v S lo v e n i je , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 221 587. T e k . r a č u n p r i S D K L j u b l j a n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 250 d in , z a š tu d e n te 90 d in , z a P o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 2000 d in . R e v i ja iz h a ja o b f in a n č n i p o d ­ p o r i R a z is k o v a ln e s k u p n o s t i S lo v e n ije , S p lo š n e g a z d r u ž e n ja g r a d b e n iš tv a in IG M S lo v e n ije in Z a v o d a za r a z is k a v o m a ­ te r i a l a in k o n s t r u k c i j L ju b l ja n a . Posamezni člani Uredniškega odbora Gradbenega vestn ika so že v p re tek lih letih občasno dajali pobude za spremembo in posodobitev naslovne stran i Grad­ benega vestn ika . T akra t je prevladovalo stališče, da mora Gradbeni ve s tn ik še neka j časa obdržati ta k ­ ratno zunanjo obliko, dokler se bolj ne uve ljav i v našem strokovnem tisku in m ed gradbeniki. Tako je G radbeni vestn ik obdržal obliko svoje naslovne strani v času 20 let svojega izhajanja. Se­ daj lahko rečemo, da je prišel čas, ko so dozoreli po­ goji za posodobitev naslovne strani. N aklada Gradbe­ nega vestn ika se je od nekaj 100 izvodov v letu 1963 dvignila že na 3.200 izvodov P lačevanje naročnine, ki sicer pokriva le m ajhen del stroškov izhajanja, je sedaj bolj redna kot kdajko li prej, kar je dokaz, da se je Gradbeni vestn ik uve ljav il tud i m ed gradbeniki. Prva številka 32. le tn ika izhaja sedaj z nekoliko sprem enjeno naslovno stranjo. Na pobudo glavnega urednika je novo stran, po posvetovanju z nekate­ rim i poklicnim i oblikovalci in zastopniki tiskarne oblikoval tehnični uredn ik Dušan Lajovic. Upamo, da bodo naročniki Gradbenega vestn ika ugodno sprejeli to novo obliko naslovne strani Gardbenega vestnika, ki naj bi bolj ustrezala sodobnem u načinu oblikova­ nja publikacij in odražala trdnejše in stabilnejše m e­ sto, k i ga im a sedaj Gradbeni vestn ik v gradbeništvu in v naši družbi. U redništvo SGP KOGRAD n. sol. o. DRAVOGRAD GIP GRADIS n. sol. o. RAVNE NA KOROŠKEM Začetek gradben ištva na Koroškem sega v leto 1947, ko je O kra jn i ljudsk i odbor P rev a lje 26. m aja 1947 sp reje l siklep o ustanovitvi O krajnega gradbe­ nega podjetja D ravograd »Ograd«. 250 delavcev ta ­ kratnega pod je tja se je s preprostim orodjem , .a is trd ­ no voljo lotilo g rad n je n a gradbiščih od M ušenika do Slovenj G radca in po Dravska dolini. V 'letu 1949/50 je ostalo v pod je tju zarad i adm in istra tivn ih ukrepov le 20 delavcev. P o le tu 1950 je začelo z delavskim sa­ m ouprav ljan jem počasi, a vz tra jno ra s ti tud i pod­ jetje . V le tu 1956 je štelo podjetje 426 delavcev. Z lastn im i sredstv i je zgradilo upravno poslopje, p ro­ stor za skladišče, m ehanično delavnico in vozni park. V tem času je pod je tje razširilo svoj poslovni p red ­ m et še s p ro jek tiran jem , cem entninarstvom in prido­ bivanjem gram oznih agregatov in gradbenim obratom v M ariboru. V le tu 1974 p a ise je k pod je tju p rik lju č i­ lo še obrtno po d je tje Meža. G radbeno p o d je tje S tavbenik je bilo ustanovljeno le ta 1955 kot R udarsko gradbeno podjetje Mežica, ki je v začetku posio van j a oprav ljalo p redvsem razna m anjša deila in poprav ila za rud n ik Mežica, kom unal­ no ureja lo k ra j in že prevzem alo gradnje n a obm očju Mežice. Leta 1959 sta se združili gradbeni pod je tji iz Mežice In P revalj. V le tu 1962 je pod je tje štelo 120 de­ lavcev. K pod je tju S tavbenik se je v le tu 1968 p r i­ k ljučil Zavod za kom unalno dejavnost Mežica. Osno­ van je bil tu d i p ro jek tivn i biro. K olektiv je štel že 180 delavcev. N agla ra s t pod je tja se j e po le tu 1968 odražala v oprem ljenosti, razv ijan ju nove tehnolo­ gije. P odjetje je zgradilo sodobno oprem ljen stro jn i park z m ehansko delavnico in m oderno elefctro-delav- nico te r razvilo svoj tesarsk i in železokrivski obrat. V le tu 1975 je pod je tje štelo že ca. 500 delavcev. G radbeno pod je tje Slovenj G radec je b ilo u s ta ­ novljeno le ta 1954. Prevzem alo je p redvsem dela na področju Slovenj G radca in M islinjske doline. Po le tu 1958 še je tud i to podjetje začelo m očneje razvijati. R azširjalo je la s tn e obrtne obrate: na jp re j m izarstvo, nato obrtno po d je tje Instalacije, k leparsko delavnico P rv i začetki kolektiva GRADIS na R avnah segajo že v jesen le ta 1945, ko je skup ina delavcev obnav­ lja la poškodovano h id roelek trarno _v Dravogradu. Spom ladi le ta 1947 je pod je tje GRADIS iz L jubljane na Koroškem, tak ra tnem G uštan ju , form iralo svojo delovno enoto za obnovo Ž elezarne Ravne, z okoli 160 delavci. P rv a lopata p ri zidavi stanovanj je b ila za­ sajena na planoti Čečovja. Tu so G radisovi delavci gradili stanovanjsko naselje, v industrijsk i coni Raven pro ti P revaljem pa nove industrijske objekte. Z ahteve investito rja Železarne R avne So bile vedno večje, zato je in tenzivnost g radbene operative TOZD, ki je b ila ta k ra t edina v dolini, m očno narasla. Dober prodor znam enitega guštan jskega jek la je spodbujal investito rja Železarno Ravne, da je stopnjeval indu ­ strijsko in stanovanjsko gradnjo. S h itrim tem pom so delavci TOZD gradili vedno nove industrijske ob­ jek te in nadaljevali s s tanovanjsko gradnjo. Zato so iz le ta v leto rasli novi ob jek ti in hale: kovačnica, livarna, čistilnica, m ehanična delavnica, jek larna, k lad ivarna, vzm etarna, jeklovllek, industrijsk i noži, m in ilivam a, Kapela, izgradba za tehnično kontrolo, uprava, v rsta skladišč in pom ožnih zgradb. Iz P re ­ valj do Ž elezarne R avne so G radisovi delavci položili industrijsk i vodovod. S kratka, vsi industrijsk i objekti, ki so za ograjo Železarne, razen nekaj m anjših ob­ jektov, iso delo G radisovih delavcev. Cečovje in bivšo gram oznico so Gradisovi de­ lavci pozidali s s tanovan jsk im i bloki, stolpnicam i in vrstn im i hišam i. K raj se je iz trg a h itro razvil v in ­ dustrijsko mesto. Na Cečoivju je bil zgrajen Trgovski dom, Dom železarjev te r sam ski dom za delavce in učence v gospodarstvu. Za s ta rim gradom so zgradili lep športn i p a rk Fužinar, s tad ion z domom telesne ku ltu re , v k a terem je pokrit 25 m p lavaln i bazen. Na pobočju nad športnim parkom jie u re jeno sm učišče z vlečnico. T udi stavb i znane ravenske gim nazije in trgovine NAMA sta delo ravensk ih G radisovih de­ lavcev. V Dobji vasi je postav ljen ih 90 vrstn ih hiš za železarje. Za im vestotrja R udn ik Mežica je zgrajena topilnica, ra fin e rija In razširjena flotacija. Poleg tega je zgrajen ih nekaj pomožnih objektov in obnovljenih Večnamenska akumulacija Cerkniško jezero MARKO BREZNIK 1. UVOD Doba prevelikih in predvsem negospodarskih investicij je za nas nedvomno minila. Naše gradbe­ ništvo je v težavah, ker nima dovolj dela. Za nove velike investicije se bomo odločili samo če bodo reševale ključne probleme bodočnosti: proizvodnjo energije in hrane ob ohranjenih ali izboljšanih ekoloških razmerah. Narodi, ki tega ne morejo doseči ali pa v tem ne bodo uspeli bodo nujno za­ ostali v svojem gospodaskem in političnem razvoju za drugimi. Ker so naša naravna bogatstva skromna jih bomo morali skrbno izkoristiti. Večnamenska akumulacija Cerkniško jezero omogoča izkoriščanje naravnih bogastev tam kjer jih je malo, to je v kraškem delu Slovenije. Študi­ je, raziskave, javne razprave in odločitve, izdelava načrtov, finansiranje ter odškodnine za tako velik projekt trajajo celo desetletje. Zato želimo pred­ nosti in slabosti tega projekta predstaviti že sedaj, ker bi se morali kmalu odločiti vsaj o tem, ali bo­ mo področje rezervirali za akumulacijo ali ga pre­ pustili za drugo uporabo. 2. KRATEK PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV Starejši avtorji Valvazor, Steinberg, Putick in Melik so ali opisovali naravni fenomen presihajo^ čega jezera ali pa pojasnjevali njegov nastanek. S čiščenjem požiralnikov, regulacijo rečnih strug in drenažnimi kanali so pred drugo svetovno vojno skušali povečati in izboljšati kmetijske površine (Putick, Kunc). Uspehi niso bili veliki. V letih 1949 do 1954 je Uprava za vodno go­ spodarstvo LRS izvršila obsežne geološke in hi­ drološke raziskave z globinskim vrtanjem (Geolo­ ški zavod LRS, Pleničar), hidrološke raziskave (Uprava za vodno gospodarstvo LRS, Jenko, Bur­ ja, Čadež) in manjše geofizikalne raziskave (Geo­ loški zavod LRS, Zavod za geološka in geofizička ispitivanja NR Srbije, Miklič, Ravnik). Na osnovi teh raziskav je bila 1954. leta izdana »Vodnogospo­ darska osnova porečja Ljubljanice« (Projekt nizke zgradbe, Jenko, Burja), ki je predvidevala na Cerkniškem polju akumulacijski bazen z izgradnjo nasipa Otok—Žirovniščica. Ta bazen, ki bi obse­ gal gornji del jezera in Zadnji ikraj naj bi za nekaj tednov zadrževal poplave in omogočil delno meli- oriranje ostalih zemljišč ter dovod vode do elek­ trarne Cirje na planinskem polju. Predlog Zavoda za vodno gospodarstvo SRS (Kerin) je predvide- A vtor: Prof. dr. M arko Breznik, dipl. ing. gradb., dipl. ing. geol., U niverza E. K ardelja, F aku lte ta za a r ­ h itekturo , g radbeništvo in geodezijo, H idrotehnična smer, L jub ljana, H ajdrihova 28 val na Cerkniškem polju izgradnjo več manjših zadrževalnikov v obliki kaset. V zadnjih dveh desetletjih pa je prevladala Želja po podaljšanju poplav ali celo trajni ojezerit- vi. Večji del leta popravljeni travniki in steljniki so bili namreč malo donosni, trajnejše jezero pa naj bi omogočilo razvoj turizma, ribištva in drugih gospodarskih dejavnosti. Poplav pa brez škode za nizvodno področje itak ni možno odpraviti. »Cer­ kniško jezero« je bilo vključeno tudi v turistični projekt »Gornji Jadran«, ki je bil izdelan s po­ močjo strokovnjakov Združenih narodov. Po pro­ jektu Zavoda za vodno gospodarstvo SRS (Jenko) so bili leta 1969 zazidani glavni ponori v kamenin­ skem obrobju polja v Jamskem zalivu. Ta dela sta v glavnem finansirali Občina Cerknica in Razisko­ valna skupnost Slovenije. Pred talnimi ponikvami v dnu polja pa so predvsem v letih 1969 in 1971 gradili jezove ribiči z željo, da bi rešili ribji zarod ob presahnitvi jezera. Stalna ojezeritev ni uspela. Vse pojave ob zatesnitvi jezera je predvsem v letih 1968 do 1972 opazoval in dokumentiral In­ štitut za raziskovanje krasa SAZU iz Postojne. Ta institut je izvršil tudi dodatne geološke, speleološke in hidrološke raziskave širšega ozemlja. Geološki zavod je izdal list Postojna 1 :100,000 Osnovne ge­ ološke karte SFRJ (1967) s tolmačem (Pleničar, 1970). V letu 1975 je bil izvršen v porečju kraške Ljubljanice obsežen poizkus sledenja podzemnih tokov. V zvezi z njim so bile izvršene obsežne me­ teorološke, speleološke, hidrogeološke, hidrološke in kemične raziskave. Izsledki so objavljeni kot Zbornik 3. mednarodnega simpozija o sledenju pod­ zemnih voda 1976 na Bledu. Avtorji za nas naj­ pomembnejših člankov so F. Bernot, S. Buser, F. Drobne, R. Gospodarič, P. Habič, F. Hribar, F. Lewicki, A. Pičinin in K. Žibrik. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in ge­ odezijo (Breznik) je izdelala študiji »Program razi­ skav za ojezeritev Planinskega in Cerkniškega po­ lja« (1978) in »Večnamenska akumulacija Cerkni­ ško jezero« (1980). Študiji je finansirala Zveza vodnih skupnosti Slovenije z željo, da bi z akumu­ lirano vodo zagotovili pitno in industrijsko vodo za Kras in obalo ter, da bi ob suši povečali pretok Save in zmanjšali vpliv NE Krško na reko. 3. GEOLOŠKE IN HIDROGEOLOŠKE RAZMERE (sl. 1) Najstarejša kamenina je zgornji triadni dolo­ mit (T3), ki gradi del dna polja in severovzhodno obrobje polja. Pas dolomita, širok okrog 2 km, se nadaljuje preko Unškega in sredine Planinskega polja proti severozahodu. Debelina dolomita je ocenjena na 1000—1300 m. Dolomit je pretežno Slika 1. G eološka karta C erkniškega polja (po G ospodaric, H abič, 1979) Figure 1. G eologic m ap of polje of C erknica (after G ospodaric, H abič, 1979) CERKNIŠKO POLJE Geološka karta - Geologic map Po OSGK Postojna (1:100.000)- 1967 in kartiranju 1970-73 sestavil in dopolnil R. Gospodaric B reznik: V ečnam enska akum ulacija C erkniško jezero 4 G radbeni vestnik, L jubljana 1983 (32) G radbeni vestnik, L jub ljana 1983 (32) LEGENDA : ^ = = = ; Slika 2. Položaj akumulacije Cerkniško jezero 1-položaj nasipa, 2-meja dna polja, 3-meja najvišje poplave, 4-meja akumulacije, 5-injekcijska zavesa, 6-naselja Figure 2. Site of the accumulation lake of Cerknica 1-site of dam, 2-boundary of polje, 3-bundary ob highest flood, 4-boundary of accumulation lake, 5-grout certain. 6-settlemants neprepusten in je na njem razvita površinska reč- ki so se razvili ob posameznih prelomih na pod­ na mreža Cerkniščice. Tudi v globini je dolomit ročju Cerknice, Unca in Grčarevca. Kot celota pa delno prepusten samo od manjših kraških kanalih, je dolomit važna pretežno neprepustna bariera, ki Slika 3. Predvideni kraški podzemni tokovi in predviden hidrogeološki profil preko Javornikov (po FAGG-Brez- nik 1978) a-apnenec, b-neprepusten fliš, c-mailoprepusten dolom it in dolom itiziran apnenec, č-apnenec z do­ lomitom, d-zrnat dolomit, e-m eja k raškega polja ali kotline, f-predvidena n a jn iž ja plezom etrična gladina, g- predvidena visoka piezom etrična gladina, h-dom neven položaj podzemnih krašk ih tokov, i-p re rez dom nevnih krašk ih kanalov Figure 3. Supposed underground karstwater streams and supposed hydrogeologic cross section of Javorniki mountain (after FAGG-Breznik 1978) a-lim estone, b-imperviios flysch, c-sem i-im perviors dolomite ang dolomitic lim estone, č-lim estone, w ith dolo­ mite, d-grainy dolomite, e-boundary of karstic polje o r baisln, f-supposed lovest piezom etric Shead, g-suppo- sed high piezom atric head, h-supposed position of underground karst stream s, i-cross-section of supposed underground k a rs t chanels je odločilno vplivala na razvoj površinske in pod­ zemne rečne mreže tega področja. Vsi glavni pod­ zemni kraški kanali so razviti v apnenčastih jur­ skih (J) in krednih (Ki) slojih. Debelina jurskih slojev je ocenjena na 1600 m in krednih na 1200 m. Iz teh slojev so zgrajeni Javorniki z vsem ju­ gozahodnim in severozahodnim obrobjem polja. Ti sloji se nadaljujejo preko Rakovega Škocjana proti izvornemu področju Unice pri Planini. Tudi ponor no področje Planinskega polja in ozemlje do Vrhnike z izvornim področjem Ljubljanice je iz teh slojev. Dno Cerkniškega polja je pokrito z 2 do 15 m debelo naplavino gline, peska in proda pleis- tocenske in holocenske starosti. Tektonska zgradba ozemlja je dobro preiskana. V zgodnjem terciarju (pirenejska faza in druge) je bil dolomit narinjen na apnenec vzdolž Predjam­ skega preloma. V poznem terciarju se je vzdolž Idrijskega preloma izvršil na Cerkniškem polju ho­ rizontalen zmig v dolžini več kot 1 km. Za pozni terciar in kvartar je značilno razkosanje ozem­ lja v grude. Javorniška gruda je bila dvignjena vi­ soko nad Cerkniško polje. Seizmologi cenijo in­ tenziteto tega dviganja v sedanjosti na 6 mm na leto. Neotektonski premiki so premaknili mlado- kvartarne naplavine z intenziteto 4 mm na 10 let. 4. HIDROLOŠKE IN GEOHIDROLOŠKE RAZMERE Padavinsko področje predvidene akumulacije je okrog 430 km2, vseh izvirov Ljubljanice pa 1100 km'2. Vode s področja Loške doline pritekajo na Cerkniško polje kot izvira Cemun in Obrh pri vasi Gornje jezero, vode iz Javornikov v več izvi­ rih v Zadnjem kraju in Jamskem zalivu. Vode z Blok v izvirih Žerovniščice in Lipsenjščice in vode s porečja Cerkniščice kot površinski tok. Ugotov­ ljen je tudi manjši podzemni tok od jugovzhodnega dela polja proti severozahodnem delu, ki se pod­ zemno napaja predvsem iz Loške doline in Javor­ nikov. (sl. 2). Talne ponikve v južnem delu polja Levišče, Plitvica in Ponikve morajo biti povezane z gornjim podzemnim tokom. Ponori v Zadnjem kraju so delno vezani na isti podzemni tok, delno pa imajo verjetno samostojen podzemni odtok v smeri proti severu. Za talne ponikve Retje, Vodonos, Rešeto in bližnje je dokazan direkten odtok v smeri proti vzhodnim izvirom Ljubljanice (Bistra, Lubija). Glavno ponorno področje je v severozahodnem de­ lu polja imenovanem Jamski zaliv. Tam so glavne ponorne jame Velika in Mala Karlovica, Narte in Svinjska jama. Te vode tečejo preko Rakovega Škocjana v izvire Unice, kamor dotekajo tudi vode Pivke, ki poniknejo v Postojnsko jamo in Javor- niški podzemni tok, ki odvodnjava Javornike. Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda SRS znašajo za obdobje 1959—1973 srednji dotoki na Cerkniško polje 17,50 m3/s, na Planiško polje S lika 4. Shema podzemnih vodnih zvez ob sledilnem poizkusu 1975 (po Habič 1976) 6.16- ponor Vodonos na Cerkniškem polju, 3.42 do 3.1-ponori: Unice na P laninskem polju, 2..41-ponor Logaščice Figure 4. Scheme of underground water connections during tracing experiment 1975 (after Habič, 1976) 6.16- ponor Vodonos on polje of Cerknica, 3.42-3.1-po- nons of Unica r iv e r on polje of P lanina, 2.41-ponor of Logaščica river 25,10 m3/s in v izvire kraške Ljubljanice 42,57 m3/s. Minimalni dotoki na Cerkniško polje naj bi bili 1,4 m3/s in maksimalni 60 do 100 m3/s. Požiralnost talnih ponikev je ocenjena na 6m3/s, ponorov v Jamskem zalivu pa na 42—46 m3/s. Zmogljivost podzemnega toka pod dnom polja cenimo na os­ novi pretoka Stržena in zaporedja presihanja tal­ nih ponikev na do 3 m3/s. V sušni dobi se po tem toku pretaka večji del vode, ki teče skozi polje. Predvideni podzemni vodni tokovi in hidrogeološki profil preko Javornikov so podani v sliki 3. V padavinskem področju kraške Ljubljanice se večji del voda pretaka podzemno. Zato preto­ kov za večino manjših področij ni možno direktno izmeriti. Isto velja za Cerkniško polje, kjer imamo količinsko neznan podzemni pretok pod poljem, kjer ni možno meriti pretoka Stržena ob poplavi in kjer tudi ni možno meriti pretoka ponorov ob poplavi. Večji del poniklih voda Cerkniškega polja teče skozi Rakov Škocjan in Planinsko polje, ki ima dokaj dober merski profil Hasberk. Manjši del cerkniških voda pa teče direktno v vzhodne izvire Ljubljanice. Prispevnost posameznih ponorov Cerkniškega in Planinskega polja k posameznim izvirom na Planinskem polju in na robu Ljubljanskega barja je bila ugotovljena pri velikem sledilnem poizkusu leta 1975. (sl. 4). Na osnovi teh rezultatov ter z upoštevanjem padavin in evapotranspiracije so Žibrik, Levicky in Pičinin izračunali prispevek posameznih osmih manjših področij k pretoku kraške Ljubljanice. Za profil cerkniške akumulacije smo izraču­ nali dotoke kot delež pretokov Unice in vseh iz­ virov Ljubljanice. Pri tem smo upoštevali padavin­ sko področje akumulacije in pretoke, ki so jih gor­ nji avtorji izračunali za njihova prispevna območ­ ja. Na osnovi teh analiz smo prišli do enačbe, da prispeva pretok skozi cerkniško akumulacijo 46 °/o k pretoku Unice in direkten odtok 11 %> k pretoku vseh izvirov Ljubljanice oziroma 8 %> k pretoku Ljubljanice v Mostah. Zaradi omenjene požiralno- sti talnih ponikev smo omejili direkten odtok na največ 6 m3/s. Od teh pretokov smo odšteli 1,1 m" 's izgub in sicer biološki minimum 0,1 m3/s, povečanje izhlapevanja 0,2 m3/s in netesnost akumulacije 0,8 m3/s. Rezultate smo imenovali »neto dotoke« cerkniške akumulacije. V času ko bomo akumulacijo polnili se bo pre­ tok Unice zmanjšal za 46 %>, ki bo zadržan v aku­ mulaciji in za izgube 0,2 m3/s povečanja izhlapeva­ nja ter 0,3 m3/s netesnosti akumulacije v smeri di­ rektnega otoka v Bistro. Biološki minimum in ne­ tesnost akumulacije v smeri Rakovega Škocjana se vračata v Unico. Izračunane pretoke smo ime­ novali »Ostanek Unice«. Vsota »Neto dotokov« v akumulacijo in »Ostanka Unice« je bodoči dotok na Planinsko polje. Imenujemo ga »Nova Unica«. Od sedanje Unice je večji za zatesnitev direktne­ ga odtoka s Cerkniškega polja v izvire Bistre in Lubije. Pretoki so podani v tabeli 1. 5. ZASNOVA OJEZERITVE Osnovna ideja za izgradnjo akumulacije je izolacija ponornega področja Jamskega zaliva in področja talnih ponikev Sitarica, Retje, Vodonos in Rešeta od bodočega jezera. Najugodnejši profil za tesnilni objekt je med Javorniki in Slivnico v profilu Gorica (grič v dnu polja, imenovani tudi Goričica) — vas Marof (sl. 2). Tu bi zgradili tesnil­ ni nasip, pod njim pa injekcijsko zaveso, ki se mo­ ra nadaljevati še v Javornike. S to zaveso bi mo­ rali prerezati podzemni tok pod Cerkniškim po­ ljem in Cerkniški rokav Javorniškega podzemnega toka. Možno je tudi, da sta v tem profilu oba pod­ zemna tokova združena. Glavna globinska tesnilna dela bodo v 2 km dolgem odseku med Javorniki in talno ponikvijo Retje, kjer je kameninska podlaga iz apnenca. Od Retja proti vzhodu in jugovzhodu je kameninska podlaga varovalnega nasipa iz dolomita, v kate- Tabela 1. Sedanji in bodoči pretoki (mVs) Table 1. Present and future discharges (cubic metres per seconde) L et o Y ea r U ni ca L j u bi j a r ni ča 1 N et o do to k C er k. je ze ra O st an ek U ni ce N ov a U ni ca i 1 2 3 4 5 6 1955 23,05 58,60 13,12 13,05 26,17 1956 17,36 47,68 10,33 9,97 20,30 1957 17,60 47,67 10,41 10,11 20,52 1958 22,80 54,33 13,19 12,91 26,10 1959 21,36 58,42 12,49 12,14 24,63 1960 36,62 56,70 20,09 20,38 40,47 1961 23,19 38,80 13,31 13,41 26,72 1962 28,20 45,13 15,73 15,72 31,55 1963 25,38 44,48 14,59 14,31 28,90 1964 20,16 36,50 11,55 11,51 23,06 1965 35,53 59,07 20,04 19,78 39,82 1966 24,78 40,92 14,13 13,98 28,11 1967 17,19 31,98 10,06 9,88 19,94 1968 23,91 42,22 13,83 13,61 27,44 1969 26,32 45,00 15,25 14,82 30,07 1970 22,83 41,95 13,07 12,93 26,00 1971 16,37 29,92 9,25 9,44 18,69 1972 24,13 45,81 14,06 13,63 27,69 1973 17,71 32,40 10,24 10,16 20,40 1974 24,12 40,66 13,90 13,63 27,53 1975 20,32 35,92 11,67 11,57 23,24 1976 22,78 58,43 13,04 12,89 25,93 1977 25,65 63,76 14,41 14,45 28,86 1978 23,30 59,80 13,60 13,18 26,78 poprečje 1955- 23,36 1978 46,51 13,39 13,23 26,62 rem so možni samo posamezni manjši podzemni kanali. Varovalni nasip bo treba pri vasi Goričica podaljšati z injekcijsko zaveso v smeri proti hribu Stražišče, ki ima vznožje iz dolomita. Prejšnji ra­ ziskovalci so smatrali, da bi imela takšna akumula­ cija velike izgube vode skozi skraselo jugozahodno obalo jezera v Javornike. Vode bi se izgubljale proti Pivki ali v podzemni javorniški tok. Med javorniško grudo, ki se dviguje ter dnom Cerkniškega polja in dolino Pivke morata biti sub- vertikalna preloma. Razpoklinska poroznost ap­ nenca ob prelomih je omogočila začetno cirkula­ cijo podzemnih voda, pozneje skrasevanje in raz­ voj odvodnih kanalov. Ob dvigovanju Javorniške grude so padavine v osrednjem delu Javornikov poniknile in verjetno tekle v smeri največjega gradienta to je prečno na vzdolžno os Javornikov proti glavnima odvodnima kanaloma, ki naj bi se razvila vzdolž glavnih prelomov na pivški in cerk­ niški strani Javorniške grude. Pri takih geohidro- loških razmerah se morajo sekundarni podzemni kanali proti notranjosti Javornikov dvigovati. Z TIPIČEN PREREZ TESNILNEGA NASIPA - GRADNJA NA SUHEM POLJU Slikia 5. Tipičen prerez pregrade (po FAGG-Breznik (1980) 1-glinasto jedro, 7-betonsko jedro, 9-in jekcijska zavesa, 15-glina, pesek, 16-močno skrasel apnenec, 17-malo skrasel apnenec. F igure 5. Typical cross section of dam (after FÄGG-Breznik 1980) 1-clayey core, 2-concrete core, 9-grout curta in , 15-clay, sand, 16-limesitone strongly karstified , 17-limestone, poorly karstified njim se v isti smeri dviguje tudi malo- skrasela kameninska gmota, ki bo preprečila izgubljanje voda proti notranjosti Javornikov ali proti Pivki (sl. 3). Podzemni Javorniški tok zato ne more biti situiran v sredini Javornikov ampak sta to rokava na pivški in cerkniški strani. Takšno geohidrološko situacijo nakazujejo tudi opazovanja presihanja Zadnjega kraja, ki presahne šele za Strženom. Tudi gladine voda v času presihanja kažejo na podzemni odtok iz Zadnjega kraja proti severu in severozahodu (Gospodarič, Habič, 1979). Drugi osnovni kriterij pri zasnovi tako ve­ likega objekta kakor je akumulacija na Cerkni­ škem polju je bil čim manjši poseg v naravno okolje, čim manjše število prizadetih prebivalcev ter uskladitev interesov več koristnikov vode in prostora. Zato je v dnu polja akumulacija omeje­ na na manjše področje kakor je poplavljeno vsako leto. Potrebni volumen akumulacije je pridobljen s tem, da je najvišja gladina dvignjena na koto 262 m to je za 9 m nad koto najvišje poplave. Naj­ nižja gladina je stalno dvignjena na koto 549,5 m, to je za 0,5 m pod vsakoletno poplavo. Namen tega dviga je dovolj velika železna rezerva vode v akumulaciji, tudi ob najnižji obratovalni gladini. Železna rezerva vode je potrebna zaradi sigurne preskrbe obale in Krasa z vodo ob katastrofalni suši. Dvig najnižje gladine na koto 549,5 m bo tudi preprečil, da bi v pretežnem delu jezera na­ stale plitvine ali otočki, ker bi oviralo turistično izkoriščanje jezera. Takšen koncept izgradnje aku­ mulacijskega prostora pa zahteva gradnjo okrog 3,5 km dolgega varovalnega nasipa, ki se pod vas­ jo Marof naveže na tesnilni nasip. Varovalni nasip bo pretežno temeljen na dolomit, kateri je zelo malo prepusten. Po variantni rešitvi bi pri enaki prostornini koristne akumulacije lahko izbrali naj- nižjo gladino na koti 551 m. S tem bi pridobili večjo železno rezervo vode, izgubili pa 2 km'2 bo­ dočega kmetijskega zemljišča (sl. 2). Rečici Žerov- niščico in Lipsenjščico bi zajeli pri izvirih in jih z rovom ter kanalom gravitacijsko pretočili v aku­ mulacijo. Cerkniščico bi zajeli pod ali nad Be­ gunjami in jo tudi gravitacijsko pretočili v jezero z rovom, kanalom in sifonom. Gradbene stroške izgradnje akumulacije z do­ vodom Cerkniščice, Žerovniščice in Lipsenjščice ter gradnjo nadomestnih cest, smo po cenah leta 1980 cenili na 3,5 milijarde din. Stroški odškodnin in gradnje hidroelektrarn niso upoštevani. Zatesnitev Cerkniškega polja v stalno aku­ mulacijo je mnogo enostavnejša, kakor je bila iz­ gradnja akumulacij na Nikšičkem polju in Buš­ kem Blatu, ki so bile izgrajene pred 20 oziroma 10 leti. LEGENDA : - 1 >- 5 Slika 6. Izraba vode 1-pregrada, 2-meja polja ali kotline, 3-dovodni rov, cevovod in odvodni rov, 4-odvod vode za obalo, 5-vo- dostan, 6-naselja 2 ------------ 3 ---------- 4 6 Figure 6. Exploitation o( water 1-dam, 2-boundary of polje or basin, 3-head- and tail race tunnels, pressure pipes, 4-water supply for coa­ stal region, 5-isurge tank, 6-settlements Akumulacijo Cerkniško polje bi zgradili kot samostojno ali skupno z akumulacijo Planinsko polje. Možno je etapna izgradnja. 6. OPIS GLAVNIH OBJEKTOV Injekcijska zavesa bo potekala na severnem vznožju Klinjega vrha in bo podaljšana v Javor­ nike vsaj toliko, da bo zatesnjen verjetni podzemni tok ob prelomu, ki poteka od Zadnjega kraja v smeri proti vasi Dolenje jezero (sl. 1). Potrebna globina injekcijske zavese ni ugotov­ ljena, cenimo' pa jo na 60 do 70 m, do kote okrog 500 m. Predvidevamo, da bo zavesa enoredna, z medsebojno razdaljo vrtin 1,25 m in betonitsko- cementno injekcijsko zmesjo. Injekcijska zavesa se bo v apnencu nadaljevala preko griča Gorica (sl. 2) še preko struge Zerovniščice pri ponikvi Retje. V bližini Ret j a pride trasa tesnilnega in varoval­ nega nasipa v dolomit. V dolomitu predvidevamo samo 5 do 10 m globoko injekcijsko zaveso. V zad­ njem kilometru varovalnega nasipa pred vasjo Goričica bodo injekcijske vrtine 10 do> 20 m glo­ boke. Zavesa bo morala biti podaljšana za nekaj sto metrov še v apnenčast bok jezera, 'kjer priča­ kujemo okrog 40 m globoke vrtine. Manjši nasip bo med Klinjim vrhom in gričem Gorica. Od tega griča do vasi Goričica je potreben tesnilni in varovalni nasip skupne dolžine okrog 6,5 km. To naj bi bil kameni nasip z glinastim jedrom. Pod glinastim je betonsko' jedro z gale­ rijo za injiciranje. Z betonskim jedrom bi prereza­ li gornjo preperelo in skraselo plast apnenca ali do­ lomita, katero je težko tesniti z injiciranjem (sl. 5). Varovalni nasip je podoben, ima pa plitvejšo injekcijsko zaveso. Nasipa bi bila lahko izgrajena tudi kot večločna ali olajšana težnostna betonska pregrada. S tem bi zaposlili industrijo cementa in gradbeno mehanizacijo za betoniranje. Za dovod vode do Unice in proizvodnjo elek­ trične energije je treba izgraditi 11 km dolg rov med Cerkniškim jezerom in vodostanom pianina, (sl. 6). Možna je tudi variantna rešitev z zasutim betonskim cevovodom preko Cerkniškega in ob­ robja Unškega polja in le krajšim rovom. Iz vodostana Planina bi odvzeli vodo za Kras in obalo ter jo prečrpavali do sedla Ravbarko- manda. Hidroelektrarna Planina in tlačni cevovod bosta nad ali podzemna. Izravnalni bazen (2 milj. m3) bo zatesnjen s kamenim nasipom z glinastim jedrom, ki bo temeljen na dolomit. Do hidroelek­ trarne Bistra I je potreben 2 km dolg zasut beton­ ski cevovod in 10,5 km dolg rov. Rovi bi bili vrta­ ni z mehaničnim krtom in obloženi z armirano­ betonsko oblogo. Strojnica Bistra I in tlačni ce­ vovod sta lahko nad ali podzemna. Zaradi enako­ mernega dnevnega odtoka v Ljubljanico je potre- beni izravnalni bazen prostornine 1 do 2 milijona m3. Temeljenje nasipa izravnalnega bazena bo za­ radi slabih tal težavno. Padec do Ljubljanice bi izrabili s hidroelektrarno Bistra II s cevnimi tur­ binami. Regulirana in razširjena struga Bistre bi služila kot odvodni kanal. 7. IZKORIŠČANJE AKUMULACIJE 7.1. Preskrba z vodo Obala in Kras potrebujeta leta 2000 okrog 2500 1/s pitne in industrijske vode. Lokalni vodni viri še daleč ne morejo nuditi toliko. Novi vod­ njaki v Brestovici na Krasu bodo lahko krili po­ trebe Krasa za daljše obdobje. Za preskrbo Oba­ le niso primerni, ker so preblizu meje, ker bi bilo črpanje zelo drago zaradi nizke gladine vode, ki je le malo nad morjem in ker so oddaljeni. Izko­ riščanje izvira Malni ni možno brez izgradnje akumulacije Planinsko polje, ker so pretoki ob suši mnogo premajhni in je treba upoštevati tudi interese nizvodnih koristnikov teh voda. Iz Cerkniškega jezera bi bile na razpolago vse potrebne količine vode. Voda bo dobre kva­ litete zaradi malo naseljenega padavinskega pod­ ročja in zaradi velike količine akumulirane vode. Vodo bi odvzeli iz vodostana pianina na koti 550 m kar zmanjšuje višino črpanja napram izvi­ ru Malni za 100 m. Izkoriščanje akumulacije bo urejeno tako, da bi akumulacijo napolnili dvakrat na leto in sicer v začetku julija in januarja. V ob­ dobju julij-oktober in januar-februar pa bi jezero izpraznili. Pri dotoku okrog 400 milijonov m3 na leto, pri prostornini akumulacije 200 milijonov m3 in predvidenem načinu obratovanja se bo voda v jezeru izmenjala vsakega pol leta. Pri tako krat­ kem času obnavljanja vode in ugodnem položaju dotokov in iztoka iz jezera ne bo v jezeru tem­ peraturne stratifikacije vode, ki nastane takrat kadar je čas izmenjave jezerske vode nad 3 leta. Zaradi hitre izmenjave vode v jezeru, malo nase­ ljenega padavinskega območja in samočistilnega učinka sveže jezerske vode ni nevarnosti za evtro- fikacijo jezerske vode. 7.2. Izboljšanje ekoloških razmer na Ljublja­ nici in Savi z reguliranjem pretokov Izkoriščanje akumulacije bo urejeno tako, da bi akumulacijo intenzivno praznili v času poletne suše od julija do oktobra in v času nizkih preto­ kov januarja in februarja. Naravni minimalni pre­ tok Ljubljanice na Vrhniki je malo nad 3 m3/s in Save v Šentjakobu 22 m3/s. Obdelali smo obdobje 1955 do 1978', najbolj sušno je bilo poletje leta 1967. V sušnem obdobju tega leta bi povečali od­ toke za 18m3/s v ostalih letih pa za okrog 24m3/s. S tem bi izboljšali ekološke razmere ker bi močno zmanjšali preveliko koncentracijo fekalnega, ke­ mičnega in termičnega onesnaženja Ljubljanice in Save. LUM V I Š IN A S T A C ION A ZA K O T A T E R E N A KOTA D N A ROVA P A D E C < 10 11 0 1 2 3 -6 70 o 1 km'2 sedaj redno poplavljenih površin. Te povr­ šine bo možno pridobiti za kmetijstvo. Vse kme­ tijske površine na Cerkniškem polju pa bo možno namakati z vodo iz akumulacije. Pred poplavo bo zaščiten Rakov Škocjan, kateri je poplavljen do 10 m globoko. Na Planinskem polju bo pred viso­ ko poplavo zaščiteno 8 km2 in pred vsakoletno poplavo okrog 5 km12 površin, na pretežnem delu teh površin bo možno izboljšati kmetijsko izrabo. Tudi Planipsko polje bi bilo možno namakati. Visokovodni dotoki Ljubljanice se bodo zmanj­ šali in bodo zato močno omiljene poplave na nižjih predelih ob gornjem toku Ljubljanice predvsem na področju Blatne Brezovice in Bevk. Z zmanj­ šanjem dotokov bo lažja izvedba zaščite celotnega Barja pired poplavo. 7.4. Proizvodnja električtie energije Od težišča cerkniške akumulacije do Ljub­ ljanice pri Bistri je 268 m bruto padca (sl. 7). Velika akumulacija omogoča proizvodnjo zelo stalne in kvalitetne energije. Proizvajali naj bi predvsem dnevno vršno energijo v času 6 ur dnevno, pri večjih pretokih še dnevno energijo v ostalih 9 urah dneva in čim manj nočne energije v 9 urah noči. Proizvodnja sezonske vršne ener­ gije bo tekom leta inverzna s pretoki. V času suše bi proizvajali več energije, v mokrih obdobjih pa bi vodo in energijo akumulirali. V mokrem obdob­ ju imajo dovolj energije pretočne hidroelektrarne. Zaradi takšnega načina obratovanja bi bilo treba izgraditi dva izravnalna bazena s prostornino ok­ rog 2 milijona m'2. Izravnalni bazen Planina služi za zajem Unice in za dnevno akumuliranje enako­ mernih dotokov s postojnske in javorniške strani zaradi neenakomernih odtokov k elektrarni Bistra I. Izravnalni bazen Bistra pa bo omogočil enako­ meren dnevni dotok v Ljubljanico. Zaradi predvidenega dnevnega in sezonskega vršnega obratovanja elektrarn mora biti dotok do HB Planina 50 do 80 m3/s in do HE Bistra I okrog 80 m3/s. Premer dolgih dovodnih rovov bi lahko zmanjšali če bi izgradili pomožne akumulacijske bazene v bližini vodostanov. V bližini vodostana Planina je več velikih udornih vrtač ob stari cesti Planina—Postojna, v bližini vodostana Bistra pa velik kamnolom Verd. Preiskati bi bilo treba možnost zatesnitve udornih vrtač, železniški kam­ nolom pa v bodoče izkoriščati tako, da bi izkop pozneje služil) kot pomožni akumulacijski bazen in odprta zgornja celica vodostana. Povečane stroške izkoriščanja kamnoloma bi moralo kriti elektro­ gospodarstvo. Podatki o možni proizvodnji energije v letih 1955 do 1978 so v tabeli 2: T abela 2. Proizvodnja električne energije Table 2. Production of electric energy L et o S ku pn a en er gi ja G W h V rš na (6 ur ) en er gi ja G W h D ne vn a (9 ur ) en er gi ja G W h N oč na (9 ur ) en er gi ja G W h 1971 sušno 310 270 37 3 1974 srednje 446 297 144 5 1965 m okro 616 311 288 17 Povprečje 1955—1978 446 291 145 10 Prekinitev direktnega odtoka (okrog 3 m3/s) s Cerkniškega polja v izvira Bistra in Lubija je omogočila večjo proizvodnjo električne energije. Dodatno energijo bo možno pridobiti z dovodom voda Logaščice v dovodni rov Planina—Bistra. Na odseku Laze—Sisak je na Savi 172 m padca. V predvideni verigi savskih hidroelektrarn se bo povečala proizvodnja energije v sušnih obdobjih za okrog 100 GWh. Istalirana moč elektrarn bo okrog 170 MW. Notranjski energetski sistem bi bil zaradi velike akumulacije tudi rezerva ob okvari drugih elek­ trarn. Pri polovični količini akumulirane vode, kar bo pretežni del leta, bi bilo akumuliranih 57 GWh električne energije. Letna proizvodnja električne energije nado­ mesti okrog pol milijona ton zasavskega premoga, katerega naj bi izkoriščali predvsem za industrijo in ogrevanje in ne za proizvodnjo elektrike. Rja­ vega premoga imamo malo. 7.5. Turizem, ribištvo, plovba Stalno jezero z velikimi površinami za jadra­ nje in kopanje bo zelo privlačno za razvoj turiz­ ma. Na področju Klinjega vrha, polotoka Drvošec in Zadnega kraja naj bi izgradili kamp ing. Inve­ sticije v kampe so nekajkrat manjše kakor v ho­ tele. V Evropi število kamping prikolic, ki hitro narašča, že sedaj presega število razpoložljivih prostorov. Hotelski, kmečki in ribiški turizem bi razvili na področju vasi Goričica pri Lipsenju, Gorenje jezero, Laze in Otok. V stalnem jezeru ribam ne bo več grozil vsa­ koletni pogin ob presušitvi. Razviti bi morali športni ribolov in ribolov za preskrbo trga. Zaradi povečanih pretokov ob nizkih vodah se bodo izboljšale razmere za plovbo na Savi pod Zagrebom. 8. NEGATIVNE POSLEDICE AKUMULACIJE 8.1. Izgubljene površine Površina dna Cerkniškega polja pod koto 555 m je 31 km2, vsakoletna poplava s koto 550 m pokrije 20,3 km'2, najvišja poplava s koto 553,2 m je poplavila 27,8 km8. Zaradi objektov in poplave bo izgubljenih na Cerkniškem polju 0,5 km'2 dobrih njiv in travni­ kov, 1,0 km'2 travnikov in steljnikov, flrii so bili sedaj poplavljeni del leta, 3,4 km3 dna polja, ki je poplavljen velik del leta in ga sedaj kosijo za steljo, v suhih letih pa deloma tudi za seno, 11,7 km2 dna polja, je poplavljen večji del leta in je zamočvirjen ter 1,2 km2 kamnitega obrobja polja, ki je poraslo z grmovjem in redkim gozdom. To je skupno 16,6 km2 dna polja. Na Planinskem po­ lju bi izravnalni bazen pokril 1,2 km2 travnika, ki je vsako leto poplavljen 1 do 2 meseca. Izravnalni bazen Bistra bi pokril 0,6 km2. Višji del so njive, pretežni pa travniki. Drenažni kanali nakazujejo, da je zemljišče v spodnjem delu prevlažno. 8.2. Izgubljeni objekti V vaseh Gorenje jezero, Goričica (mlin) in Laze bo poplavljenih 15 niže ležečih zidanih hiš, ter njim pripadajoči leseni gospodarski objekti. V vasi Otok je 12 hiš in njim pripadajoči leseni ob­ jekti. Vas ne bo potopljena ampak bo 1 do 12 m nad najvišjo gladino. Ploščad v vasi bi razširili in zavarovali s podpornim zidom z valolomom. Vas bo na otočku s površino 0,1 km2 brez kme­ tijskih površin in cestnih povezav. Večina prebi­ valcev bo izgubila svoj sedanji zaslužek in jih bo treba preseliti. Ko se bo turizem razvil bo to zelo privlačna izletniška točka in bi hiše predelali v turistične objekte. V izravnalnih bazenih Planina in Bistra bosta potopljeni po ena domačija z go­ spodarskimi objekti. Preložiti bo treba 4,1 km občinskih cest in 3,5 km gozdnih cest. Stalno pa bo poplavljenih 5 km cest na Otok in 0,5 km krajevne ceste Laze— Gorenje jezero. Teh cest ni možno prestaviti, že sedaj pa so bile preplavljene vsako leto par mese­ cev. Podatki iz gornjih dveh poglavij so zbrani iz Gospodarske karte 1 :5000 iz leta 1976 in niso bili preverjeni s terenskimi ogledi. 8.3. Sociloški problemi Del prebivalstva bo treba preseliti. Ker bodo pridobljene in izboljšane kmetijske površine mno­ go večje od izgubljenih bo možno za te prebivalce dobiti nadomestna zemljišča in jim zgraditi novo naselje na obrobju Cerkniškega polja. 8.4. Zmanjšani pretoki rek Pretok Cerkniščice bo zmanjšan na biološki minimum pretežni del leta. Žerovniščnica, Lipsenj- ščica in Rak v Rakovem Škocjanu se sedaj posu­ šijo v sušni dobi. Po izgradnji akumulacij se bo tako stanje močno podaljšalo. Pretok osrednjih izvirov Ljubljanice se ob suši močno zmanjša. Takrat izvira pretežni del vode v vzhodnih izvirih, predvsem v Bistri. Gladino vode v strugi Ljublja­ nice na Vrhniki pa vzdržuje zapornica v Ljublja­ ni. Po izgradnji akumulacije se bo pretok izvirov zmanjšal na okrog 30 °/o sedanjega pretoka. Ostala voda pa se bo izlivala iz elektrarne Bistra II v regulirano strugo Bistre tik pod izviri Bistre. Gla­ dino vode v strugi Ljubljanice na Vrhniki bo še naprej vzdrževala zapornica v Ljubljani. 8.5. Prekinitev presihanja jezera Sedanji režim polnjenja in presihanja jezera je naravna posebnost. Presihanje Cerkniškega je­ zera so smatrali v prejšnjih časih, predvsem v Av­ str oo grški monarhiji, za veliko turistično, narav­ no in znanstveno znamenitost, katero je težko po­ jasniti. V tem stoletju so z meritvami količin do­ tokov na polje in meritvami ali ocenami požiral- nosti ponorov dokazali vzrok občasne ojezeritve polja. Po tem je zanimanje znanstvenikov za Cerk­ niško jezero upadlo, podobno kakor za vsak raz­ rešen problem. Turističen obisk jezera je sedaj skromen, kljub bližini Postojnske jame, ki ima nad 800.000 obiskovalcev letno. Največ obiskovalcev je sedaj spomladi (jadralci) in v zgodnjem poletju (kopal­ ci). Takrat ko jezero presahne, kar je največja znamenitost, pa obiskovalcev ni več. Izgleda, da je bilo Cerkniško polje velika turistična znameni­ tost v preteklih dobah, ko so ljudje bolj brali turistične potopise kakor pa sami potovali. Sodob­ ni motorizirani turist pa si želi turistično zname- niost ogledati v enem ali dveh dnevih. Za ogled znamenitosti Cerkniškega jezera pa iso potrebni vsaj trije ogledi v različnih letnih dobah. Nobena naša ali tuja turistična agencija sedaj ne ponuja ogleda Cerkniškega jezera. Po izgradnji akumulacije bo presihanje prene­ halo. Dno polja znotraj akumulacije bo stalno je­ zero ostali del pa osušen. Vsi glavni ponori in tal­ ne ponikve so izven akumulacije in ne bodo po­ plavljeni. 9. ZAHVALA Docent mag. Mitja Brilly in asistent Ljubo Žužek, dipl. ing. gradb. sta obdelala hidrološki in energetski del študije. Žužek je tudi izdelal slike. Obema se najlepše zahvaljujem. VIRI 1 I f [I Objavljeno Breznik, M., 1962, A kum ulacija na Cerkniškem in P laninskem polju, Geologija, 7. knj., L jubljana. Breznik, M., Žužek, L., 1982, Večnam enska aku­ m ulacija C erkniško jezero in no tran jske hidroelek­ trarne, Zbornik refera tov strokovnega posvetovanja Možnosti izrabe h idroenerg ije v Sloveniji, E lektro­ tehnična zveza Slovenije, L jubljana. Gams, I., 1966, K hidrologiji ozem lja m ed Po­ stojnskim , P lan insk im in Cerkniškim poljem , Acta Cars. SAZU 4, L jub ljana. Gams, I., 1970, M aksim iranost k rašk ih podzemnih pretokov na p rim eru ozem lja med C erkniškim 'in P la­ ninskim poljem , A cta Cars. SAZU 5, L jubljana. Gams, I., 1981, Poplave na P lan inskem polju, Ge­ ografski zbornik, L jub ljana. Gospodanič, R., 1970, Speleološke raziskave C erk­ niškega jam skega sistem a, A cta Cars. SAZU 5, L jub­ ljana. G ospodariš, R., Habič, P., 1979, K raški pojavi C erkniškega polja, A cta Cars. SAZU V IIIT , L jubljana. Habič, P., 1976, Tesnenje požiralnikov in p resiha­ n je C erkniškega jezera, A cta Cars. SAZU, L jubljana. Habič, P., 1976, Speleohydroliogicail Investigations, U nderground W ate r Tracing, 3. SUWT, SAZU, L jub­ ljana. Habič, P., 1976, K arst H ydrographic Evaluation, U nderground W ater Tracing, 3. SUWT, SAZU, L jub­ ljana. Petkovški, R., Andreevski, V., 1981, Seizm otekton- ske ka rak te ris tik e zapadne Slovenije, Zbornik rado­ va 6. jug. sim p, o hidrogeol. in inž. geol., Portorož 1980, L jubljana. Pleničar, M., 1953, P rispevek h geologiji Cerk­ niškega polja, Geologija 1. kn j., L jubljana. Ravnik, D., 1976, K am eninska podlaga P lan in ­ skega polja, Geologija, 19. knj., L jubljana. Žibriik, K., Lewicki, F., Pioinin, A., 1976, Hydro- logic Investigations in L jub ljan ica R iver Basin, U n­ derground W ater Tracing, 3. SUWT, SAZU, L jub ­ ljana. Neobjavljena poročila in projekti P rofili ročnih in stro jn ih v rtin na P laninskem Polju, 1950, 1951, Geološki zavod L ju b ljan a (Pleni­ čar), v arh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj Zveza vodnih skupnosti Slovenije), L jubljana. O geologiji C erkniškega polja, 1951, 1953, Geološki zavod L ju b ljan a (Pleničar), v larhivu Zavoda za vod­ no gospodarstvo (sedaj Zveza vodnih skupnosti Slo­ venije), L jub ljana. Kuščer, D., 1952, Geološko poročilo k pro jek tu akum ulacije n a P laninskem polju, v a rh iv u Savske elek trarne Lubljana. Ide jn i p ro jek t h id roelek trarne P lanina-V erd, 1953, E lek troprojekt L jub ljana (Janežič), v a rh ivu Savske e lek trarne L jub ljana. Kuščer, D., 1953, K ratko geološko poročilo k p ro ­ jek tu HE P lan ina , v arhivu Savske e lek trarne L jub­ ljana. Kuščer, D., 1953. Geološko poročilo k idejnem u p ro jek tu HE P lanina, v arhivu Savske e lek trarne L jubljana. P redhodno poročilo o raziskovalnih delih na Cerkniškem polju v te tu 1954, Geološki zavod L ju b ­ ljan a (Pleničar, M iklič), v a rh iv u Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. Vodnogospodarska osnova porečja L jubljanice, 1954, P ro jek t nizke zgradbe (Burja, Čadež, Jenko), v a rh iv u Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. P laninsko polje, Hidrogeološki p rofili 1955/1956, Geološki zavod (Breznik, Fabjančič), v a rh ivu Zavo­ da za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. P laninsko polje, P regled raziskav v le tih 1954 do 1956, predlog nadaljn jih raziskav, 1956, Geološki za­ vod L jub ljana (Breznik), v arh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. P laninsko polje, Poročilo o hidrogeoloških raz­ m erah, G rafične priloge, 1957, Geološki zavod L jub ­ lja n a (Breznik, Žlebnik, Nosan, M oretti), v arh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L ju b ­ ljana. Geologija P laninskega polja in njegove širše okolice,' 1957, Geološki zavod L jub ljana (Nosan), v a r ­ h ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. Poročilo k hidrogeološki k a rti P laninskega polja s širšo okolico, 1957, Geološki zavod L jub ljana (No­ san), v arh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. Geoelektrione m eritve n a P laninskem polju 1955 do 1956, 1957, Geološki zavod L jub ljana (Ravnik), v a rh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1983 St.: 1-2, str. 3-15 M arko Breznik VEČNAMENSKA AKUM ULACIJA CERKNIŠKO JEZERO V preteklosti so želeli, da bi C erkniško polje ali osušili ali tra jn o ojezerili. Izvršena dela niso dala po­ zitivnih rezultatov. N a osnovi analize rezu lta tov do­ sedanjih obsežnih raziskav predlaga avtor nov kon­ cept izgradnje tra jn e akum ulacije z 200 m ilijoni m 3 vode. Z nasipi izloči iz jezera ponorna področja in izkorišča širok pas m alo prepustnega dolom ita. Iz­ g radn ja akum ulacije naj bi bila mnogo enostavnejša kak o r je bila izg radn ja naših akum ulacij v D inarskem krasu. P rednosti akum ulacije bi bile p resk rb a obal­ nega področja z vodo, izboljšanje ekoloških razm er na L jubljan ic i im Savi z reguliranjem pretokov, p rido­ b itev in izboljšanje km etijsk ih površin, proizvodnja elek trične energije, (turizem, rib ištvo in zboljšanje plovbe n a Savi. N egativne posledice pa bi bile izguba nekaj km etijsk ih zem ljišč in okrog 15 zidan ih hiš z lesenim i pom ožnim i ob jek ti, sociološki problem i s prizadetim i prebivalci, zm anjšan i p retok i rek in vpliv n a neokrnjeno naravo s p rek in itv ijo p resihan ja jeze- Prethodnii izveštaj o porabi elektrom agnetskih m etoda u o tk rivan ju podzem nih kana la (veza) iz- m edju ponora v karsnom terenu Cerkničkog i P la ­ ninskog po lja u Sloveniji, 1957, Zavod za geološka i geofizička istraživan ja NR S rb ije Beograd (Georgiev­ skij, v a rh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. Poizkusne geoelektrične m eritve na Cerkniškem polju, 1958, Geološki zavod L ju b ljan a (Ravnik), v arh ivu Zavoda za vodno gospodarstvo (sedaj ZVSS), L jubljana. Breznik, M., 1968, S tud ija o m ožnosti izgradnje akum ulacije n a P laninskem polju, v arh ivu Savske elek trarne L jubljana. P rogram raziskav za o jezeritev P laninskega in Cerkniškega polja, 1978, F aku lte ta za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo L jub ljana (Breznik), v a r ­ hivu Zveza vodnih skupnosti Slovenije, L jubljana. Rejc, M., 1978, Večnam ensko 'izkoriščanje akum u­ lacije P lanina, diplom ska naloga na F akulteti za a r ­ hitekturo, gradbeništvo 'in geodezijo L jubljana, v a r ­ hivu Vodnogospodarski in štitu t L jubljana. Ajdič, M., 1979, Podzem ni akum ulaciji L jub lja ­ nice in Unice, diplom ska naloga n a F aku lte ti za a r ­ hitekturo, gradbeništvo in geodezijo L jubljana, v a r ­ hivu Vodnogospodarski in š titu t L jub ljana. V ečnam enska akum ulacija C erkniško jezero, 1980, F aku lte ta za arhitekturo , gradbeništvo in geodezijo L jub ljana (Breznik), v arh ivu Zveza vodnih Skupno­ sti Slovenije, L jubljana. Stojič, Z., 1982, Pogonski ob jek ti pregrade Cerk­ niško jezero, diplom ska naloga n a F aku lte ti za a rh i­ tekturo, gradbeništvo in geodezijo, v arhivu Zveza vodnih skupnosti Slovenije, L jubljana. GRADBENI VESTNIK, LJU BLJA N A 1983 No.: 1-2, p. p. 3-15 M arko Breznik THE CERKNICA LAKE M ULTI-PURPOSE STORAGE In th e past, several a ttem pts of e ither draining com­ pletely the C erknica polje w ith its periodical lake or of preserving the lake as a perm anen t one have en­ ded w ith no positive results. On the ground of an analysis of the h ith e rto accom plished extensive su r­ veys ithe au th o r proposes a new conception for the construction of a perm anent storage w ith a capacity of 200 m illion cubic m etres of w ater. I t consists in separating the sw aliow hole areas from the lake by im pounding dikes m arking use to th a t purpose of a- b road belt of only slightly perm eable dolomitic bed­ rock. The construction of th e sto rage should be con­ siderably less endangered w ith problem atics th an the construction of sim ilar a lready executed 'storages in the D inaric K ars t h ad to cope w ith. The envisaged advantages of th e storage w ould be: assured w ate r supply fo r th e coastal region, im provem ent of ecolo­ gical condition along the riv e rs L jub ljan ica and Sava by harnessing th e ir discharges, reclam ation and m e­ lioration of agricultural' areas, hydroelectric pow er generation, developm ent of tou rism an d fishing re ­ sources, im proved navigation on th e Sava. The to be accepted disadvantages w ould be th e loss of some farm stead w ith ,cca. 15 maisonry houses (and wooden ac­ cessory structu res, th e sociological problem s of the involved inhabitan ts, a decrease in r iv e r discharge, and finally th e ecological im pact on th e so fa r in tact n a tu re by in te rru p tio n of 'the phenom enon of a perio­ dically van ish ing lake. Kontrola in ocenjevanje kakovosti betona v predlogu pravilnika v tehničnih normativih za beton in armirani beton JAS ŽNIDARIČ 1.0. UVOD Zagotovitvi in dokazovanju kakovosti betona je bila v zadnjih desetih letih posvečena v svetu velika pozornost. Pojmovanja o kakovosti betona so se izostrila, ob tem pa so se izpopolnjevali in razvijali tudi postopki za kontrolo kakovosti ter metode in kriteriji za ocenjevanje in prevzemanje betona. V Modelnem pravilniku evropskega komiteja za beton (CEB) in Mednarodne federacije za pred- napenjanje (FIP) so bila predstavljena leta 1978 nova načela in pravila za kontrolo in ocenjevanje kakovosti betona (1). V predlogu noveliranega jugoslovanskega Pra­ vilnika o tehničnih normativih za beton in armi­ rani beton (v nedaljevanju skrajšano: Predlog), ki je sedaj v javni razpravi,* so bila priporočila Modelnega pravilnika CEB—FIP za kontrolo in ocenjevanje kakovosti v veliki meri upoštevana. To je narekovala težnja po vsebinski in tudi ob­ likovni uskladitvi s pravilniki drugih držav, kar je smiselno tudi zaradi vse širšega angažiranja na­ šega gradbeništva v tujini. V Predlogu so uvedene nekatere nove razvr- slitve in kategorije betona. Obdelani so postopki in metode kontrole, kakovosti, ki se izvaja v dveh fazah in sestoji iz: — kontrole proizvodnje (tekoče kontrole), — kontrole skladnosti z zahtevami projekta konstrukcije (dokazana kontrola). Podani so kriteriji za ocenjevanje in prevze­ manje betona, ki slonijo na načelih teorije verjet­ nosti in praksi za kakovostni prevzem industrijskih izdelkov. V članku so predstavljene bistvene novosti iz omenjenih poglavij, predvsem pa so razložena te­ oretična izhodišča za kriterije vrednotenja in prevzemanja betona. 2.0. RAZVRSTITVE BETONOV PO KAKOVOSTI 2.1. Pojem kakovosti Največkrat uporabljeni parameter za presojo kakovosti betona, predvsem v pogledu verjetne varnosti pred porušitvijo konstrukcije, je trdnost betona. Metode in kriteriji za dokazovanje kako­ vosti so zato izdelani predvsem za ta parameter. A vtor: Jaš Ž nidarič, dipl. inž. gr., ZRMK, Izposta­ va M aribor, G orkega 1 * Predlog je ob jav ljen v časopisu Izgradnja, št. 11, 1982. Za celostno presojo kakovosti betona pa je poleg trdnosti potrebno oceniti tudi njegovo trajnost, tj. odpornost proti različnim neugodnim vplivom okolja, v katerih je beton med uporabo konstrukci­ je. V projektu mora biti zato zahtevana kakovost betona definirana s trdnostjo (tlačno, natezno, upo- gibno) in po potrebi tudi s parametri drugih last­ nosti, od katerih je odvisna trajnost betona. Slika 2.1. Normalna (Gaussova) porazdelitev rezulta­ tov preiskav tlačne trdnosti 2.2. Trdnost 2.21. Karakteristična trdnost Trdnostna slika proizvedenega betona je po­ dana z normalno (Gaussovo) statistično porazdelit­ vijo rezultatov opravljenih preiskav trdnosti, ki ima poprečno vrednost: fbm = X = — n X — srednja vrednost iz n preiskav trdnosti Xi — rezultat posamezne preiskave trdnosti n — število preiskav in standardni odklon: ^ ( X j — x f n Namesto z dvema parametroma (x, o) pa ka­ kovost betona v pogledu trdnosti opredelimo z eno samo vrednostjo, t. i. karakteristično trdnostjo fbk, ki matematično povezuje oba omenjena statistična parametra: fbk fbm fp * O tp — koeficient, ki pripada fraktilni vrednosti v normalni porazdelitvi, pod katero je razvr­ ščenih skupno p odstotkov rezultatov pre­ iskav Beton, za katerega je ugotovljen večji stan­ dardni odklon 0-2 > 0i, mora za isto karakteristično trdnost fbk doseči višjo srednjo trdnost fbm- Za absolutno opredelitev trdnosti je potrebno določiti tudi metodo merjenja trdnosti, predvsem obliko preizkušanca in pa termin preiskave tj. starost betona, pri kateri se beton preiskuje. Karakteristična tlačna trdnost je v Predlogu definirana kot vrednost v normalni porazdelitvi, pod katero se sme pričakovati največ 10 odstotkov vseh rezultatov preiskav (10 % fraktilna vrednost, p = 1,28). Pri tem se tlačna trdnost preiskuje po 28 dneh na kockah s stranico 20 cm. 2.22. Marka betona Betoni se glede na karakteristično tlačno trd­ nost razvrščajo v kakovostne razrede, ki so ozna­ čeni z marko betona (MB). Število, ki sledi ozna­ ki MB, ustreza normirani karakteristični tlačni trd­ nosti v MPa. V Predlogu (čl. 18) je predvidena upo­ raba naslednjih kakovostnih razredov — mark be­ tona: MB 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60. Marka betona se mora predpisati v projektu glede na izbrano dopustno (čl. 75) oz. pri računa­ nju po mejnem stanju porušitve, glede na ra­ čunsko napetost (čl. 96). V proizvodnji betona je marka betona oznaka za kakovost betona kot tržnega proizvoda. V postopku ocenjevanja kakovosti pa je treba po kriterijih za prevzemanje dokazati, da priprav­ ljeni oz. vgrajeni beton ustreza predpisani marki. 2.3. Trajnost Lastnosti betona, od katerih je odvisna nje­ gova trajnost (obstojnost) v posebnih pogojih agre­ sivnega okolja, so predvsem naslednje (čl. 17): vodotesnost JUS U.M1.015 odpornost proti mrazu JUS U.Ml.016 odpornost proti mrazu in soli JUSU.Ml.055 odpornost proti kemijskim vplivom JUS U.M1. 056 odpornost proti obrusu JUS B.B8.015 Bo navedenih jugoslovanskih standardih se opravljajo preiskave in vrednotijo parametri po­ sameznih lastnosti. Posebne lastnosti, ki se zahte­ vajo, je treba v projektu obvezno navesti. Predlog ne: predpisuje najvišjih v/c-vrednosti, ki po raziskavah in iskušnjah, v normalnih okoli­ ščinah omogočajo doseganje navedenih posebnih lastnosti otrdelega betona in se upoštevajo pri pro­ jektiranju sestav. Te vrednosti priporočajo številni tuji standar­ di (DIN, ACI), pri nas pa so navedene v tehničnih zahtevah, ki jih je pripravil ZRMK za transportne betone in večje investicijske projekte. Po Predlogu je izbira ustrezne v/c-vrednosti prepuščena proizvajalcu betona, oz. jo lahko pred­ piše projektant. Projektant lahko predpiše tudi minimalno količino cementa, maksimalno velikost zrna agregatov, aeriranje, posebno, če obstojijo re­ ferenčni podatki za predvidene mešanice oz. za lo­ kalne materiale, ki se bodo uporabili. 2.4. Kategorije betonov (čl. 20) Glede na način določanja sestave svežega be­ tona in na režim kontrole kakovosti se betoni de­ lijo v: a) Betone I. kategorije (B I), ki se lahko pri­ pravljajo brez predhodnih preiskav, vendar koli­ čina cementa v 1 m3 betona ne sme biti manjša od predpisane v čl. 22 Predloga (normirane mešanice). Dosežena kakovost se preverja s povečanim številom preiskav tlačne trdnosti v okviru dokazne kontrole (glej tč. 6, 23). Betoni te kategorije so betoni brez posebnih lastnosti do vključno MB 25 in se smejo vgrajevati le na gradbišču, kjer se pripravljajo. Običajno so to manjša gradbišča, ki nimajo strokovnih in mate­ rialnih možnosti za izvajanje predhodnih preiskav in tekoče kontrole. b) Betone II. kategorije (B II), katerih sestava se mora določati na osnovi predhodnih preskav, s predvidenimi materiali in za predvidene pogoje priprave in vgrajevanja (projektirane mešanice). Za to kategorijo betonov je treba opraviti vse po­ stopke in preiskave, predpisane v Predlogu za te­ kočo kontrolo proizvodnje (čl. 37 do 43) in za do­ kazno kontrolo (čl. 258 do 261). V kategorijo B II spadajo betoni: — katerih marka je enaka ali večja od MB 30, — s posebnimi lastnostmi, — pripravljeni v centralnih betonarnah kot transportni beton, — pripravljeni na velikih gradbiščih. 3.0. PROJEKTIRANJE SESTAVE BETONA B II Projekt mešanice, tj. določitev masnih in pro- storninskih razmerij med posameznimi materiali (gregat, voda, cement, dodatki) v sveži mešanici, je treba pripraviti na osnovi rezultatov predhodnih preiskav ali s podatki iz pretekle proizvodnje. Od­ nosi med osnovnimi elementi sestave, od katerih je odvisna kakovost svežega in otrdelega betona (odmerek cementa DC, v/c-vrednost, konsistenca, trdnost, vodotesnost) se prikažejo na t. i. razred- čitvenem diagramu (sl, 3.1.). Za izbrani kombina­ cijo materialov, določeno konsistenco svežega be­ tona in granulometrijsko sestavo agregata so na njem grafično podane odvisnosti med v/c-vrednost- jo in tlačno trdnostjo fb ter med v/c-vrednostjo in količino cementa za m3 betona. Slika 3.1. Določitev trdnosti za projektiranje betonske mešanice f (bm)proj Slika 3.2. Projektiranje mešanice glede na tlačno trd­ nost in dopustni v/cmaks a) Pri projektiranju mešanice na predpisano marko betona odredimo s krivulje »v/c — fi,« sred­ njo vrednost (v/c)m>, ki pripada srednji trdnosti f(bm)proj iz normalne porazdelitve: f (bm) p ro j = MB + t. 0 + A fbm (3 -1 ) kjer pomeni (sl. 3.2): t — koeficient fraktilne vrednosti, s katero je določena MB (za 10 °/o fraktilno vrednost po Predlogu je t = 1.28) d — standardni odklon preiskav tlačne trdno­ sti, kot je ugotovljen v betonarskem ob­ ratu; ta vrednost naj v primeru, ko se proizvodnja šele vpeljuje, ne bo nižja od 3 MJ?a, če izhaja iz več kot 100 meritev 5 MPa, če izhaja iz 30—100 meritev 7 MPa, če izhaja iz manj kot 30 meritev A fbm — potrebno preseganje srednje tmosti fb In’ da bi bilo tveganje proizvajalca glede na kriterije prevzemanja betona v predvide­ nih razumnih mejah, znaša naj vsaj 0,5 o Projektna trdnost naj torej ne bo nižja od: f (bm) p ro j ^ MB -j- 1,28 o “k 0,5 o — MB -k 1,80 o (3-2) Nato za tako določeni (v/c)m odčitamo s kri­ vulje »v/c-DC« potrebno količino cementa, ki us­ treza izbrani konsistenci, s čimer so podani vsi bistveni elementi za izračun sestave mešanice za določeno MB. Predlog pa zahteva (čl. 25, tabela 3), da je po­ trebno s predhodnimi preiskavami oz. s poskusni­ mi mešanicami dokazati realno možnost doseganja predpisane MB s tem, da mora znašati poprečna vrednost opravljenih preiskav tlačne trdnosti vsaj fbm ^ MB + 8,0 MPa Približno enak rezultat bi dobili, če v izrazu f(bm) p ro j upoštevamo a = 4,5 MPa, ki pa predstavlja že precej dobro proizvodnjo betona. b) Kadar pri projektiranju mešanice ne upo­ števamo samo tlačne trdnosti, ampak tudi posebne lastnosti, ki določajo trajnost betona (vodotesnost, odpornost proti mrazu, kemične vplive in obrus) in se le-te običajno regulirajo z omejitvijo v/c-vred­ nosti, je treba količino cementa s krivuljo »v/c-DC« določiti glede na maksimalno priporočljivo v/c-vred- nost (glej tč. 2.3). Ker je tudi za v/c-vrednosti po­ trebno upoštevati normalno porazdelitev meritev, ki ima svoj standardni odklon ov/o izračunamo srednjo vrednost v/c(m),na osnovi katere določimo z razredčitvenih diadramov količino cementa, z izrazom v/c(m)= v/cmax — (2,5 do 3,0) ov/c. kjer pomeni: v/c (m)— srednjo v/c-vrednost za projektiranje v/cmax — maksimalno priporočljivo v/c-vrednost glede na zahtevane posebne lastnosti be­ tona o v/c — standardni odklon v/c-vrednosti, ugotov­ ljen v obratu za proizvodnjo betona Vzporedno pa je treba določiti v/c(m) glede na zahtevano MB v smislu tč. a). Za projektiranje mešanice s posebnimi lastnostmi je odločujoča ni­ žja v/c-vrednost, ki daje višji odmerek cementa DC, čeprav bi bile zato trdnosti višje, kot je po­ trebno s statičnega vidika. Predlog zahteva, da je treba v okviru pred­ hodnih preiskav dokazati doseganje zahtevanih posebnih lastnosti s projektirano sestavo. Zato morajo rezultati predhodnih preiskav presegati predpisane vrednosti posameznih parametrov za toliko, kot je navedeno v tabeli 3 Pravilnika: — marka vodotesnosti, za najmanj 2 stopnji, — odpornost proti mrazu ter odpornost proti mrazu in soli, izražena s številom ciklusov zmrzo­ vanja — odtaljevanja, za najmanj 50 ciklusov, — odpornost proti obrusu in odpornost proti kemični agresiji morata biti predpisani najmanj enaki. 4.0. KONTROLA PROIZVODNJE 4.1. Splošno Kontrolo proizvodnje v obsegu, ki je predpi­ sana s Pravilnikom, so dolžni za vse vrste betonov kategorije B II opravljati: — proizvajalec betona do predaje betona iz­ vajalcu betonarskih del na objektu (predvsem v primeru transportnega betona), — izvajalec betonarskih del, od prevzema be­ tona do konca negovanja. 4.2. Namen in cilji Tekoča kontrola proizvodnje v betonarskem obratu mora biti zasnovana in organizirana tako, da bosta dosežena naslednja temeljna cilja: a) Proizvajalec mora s kontrolnimi postopki in s sprotnim vrednotenjem rezultatov tekočih preiskav obvladati proizvodnjo do te mere, da — na najbolj ekonomičen način zadovolji vse projektne zahteve za kakovost svežega in otrdelega betona, — lahko na osnovi povratnih informacij v proizvodnji svežega betona ustrezno preventivno ali korektivno ukrepa, da zagotovi enakomerne ka­ kovosti. b) na osnovi verifikacije rezultatov lastne te­ koče kontrole mora proizvajalec pridobiti od or­ ganizacije, ki je pooblaščena za takšno dejavnost, potrdilo o kakovosti betona kot tržnega proizvo­ da. 4.3. Naloge in postopki 4.31. Kontrola dostavljenih materialov za be­ ton — is katero se preveri, če le-ti ustrezajo za­ htevani in deklarirani kakovosti. Ta kontrola ob­ sega: — vizualno indentifikacijo in pregled posa­ meznih materialov, — kontrolo dokumentacije o izvoru materi­ ala in o opravljeni kontroli pri proizvajalcu (atesti), —• kontrolne preiskave bistvenih lastnosti po­ sameznih materialov, v obsegu in pogostosti, ki so predpisane s standardi za posamezne materiale. 4.32. Atestiranje proizvodnih naprav — pred­ vsem glede natančnosti doziranja in homogenosti mešanja 4.33. Kontrola sveže mešanice — obsega: — preiskave konsistence, v/c-vrednosti, deleža mikropor; le-te se opravijo bodisi na mestu meša­ nja, pred vgrajevanjem ali po določenem razpo­ redu na obeh mestih. Glede na obstoječo odvisnost trdnosti od v/c- vrednosti je možno z meritvami v/c-vrednosti pri znani količini cementa, pod določenimi pogoji pa že samo z meritvami konsistence po enem izmed standardiziranih postopkov, prognozirati tlačno trdnost kake mešanice. To je zelo učinkovit ukrep za obvladanje enakomernosti proizvodnje in za preventivno ukrepanje v primeru odstopanj pri rezultatih preiskav. 4.34. Kontrola vgrajevanja — je predvsem vi­ zualna in sestoji iz: — postopkov pred vgrajevanjem: kontrola izvedbe opažev, stikov, odrov, položaja in prereza armature, — kontrole kompaktiranja, — kontrole negovanja, — pregleda konstrukcije po razopaženju. 4.35. Preiskave otrdelega betona — se načelno omejujejo na preiskavo tlačne trdnosti na preizku- šancih, ki jih proizvajalec sam odvzame pri be­ tonarni. Po potrebi se opravijo preiskave drugih lastnosti, kot npr. vodotesnost, odpornost proti mrazu, deformacijske karakteristike. 4.4. Določila Predloga V Predlogu so predpisane preiskave materi­ alov (čl. 38), svežega betona (čl. 39) in otrdelega be­ tona (čl. 41) in njihove minimalne pogostosti ter postopki pri prevzemanju materialov na betonarni (čl. 37) in pri prevzemanju svežega betona na mestu vgrajevanja (čl. 40). Obenem s Pravilnikom bodo izdani tudi nas­ lednji jugoslovanski standardi, ki podrobno obrav­ navajo nekatere dejavnosti kontrole proizvodnje: JUS U.M1.050 — Atestiranje naprav za proizvod­ njo betona JUS U.M1.051 — Tekoča kontrola in atestiranje proizvedenega betona JUS U.M1.052 — Oprema laboratorija za izvajanje tekoče kontrole Izvajanje omenjenih jugoslovanskih standar­ dov bo predpisano z odlokom Zveznega zavoda za standardizacijo. N adaljevanje v št. 3 s poglavjem : 5.0. KONTROLA SKLADNOSTI S POGOJI KAKOVOSTI IZ INO ZEM STVA SAUDOVA ARABIJA ZAOSTRILA NADZOR NAD OPRAVLJANJEM KONZULTANTSKIH STORITEV Vlada Saudove A rab ije je postavila dodatne om e­ jitv e za inozemske konzu ltan tske firm e, ki nudijo svo­ je storitve v te j državi. Po novem bodo m orale fcon- zu ltan tske firm e dobiti posebno v ladno dovoljenje še p red ponudbo in ne po sklenitv i pogodbe, k a r je do sedaj veljalo. Za pridobitev dovoljenja bodo m orale kanzultatrutske firm e posla ti podroben pregled op­ rav ljen ih del v p retek lih dveh letih, kakor tud i n a ­ tančne podatke o isvojem finančnem poslovanju. P o ­ leg tega je pogoj za pridobitev dovoljenja najm anj desetletni .staž pri o p rav ljan ju teh dej.avnos.ti. Nam en teh zaostritev je zagotoviti, da bodo dela opravljali prav i profesionalci in dejansko usposobljene firm e. Zdi se, da novi ukrep ne bo prizadel večjih konzul- tan tsk ih firm , pač pa bodo verje tno imele problem e m anjše firm e, posebno' tiste, za katerima se .skriva sa­ mo ena oseba. Do sedaj so v državi delovale jap o n ­ ske, ameriške, zahodnoevropske in brazilske komzul- tan tske organizacije. S m atra se, da je ta saudski u k ­ rep le del celovite politike, u sm erjene k večji v lad ­ ni kontroli nad gospodarskim i dogajanji. S padajočim i dohodki od nafte želi nam reč v lada zagotoviti čim ­ bolj sm otrno uporabo sredstev, nam enjenih za ra z ­ vojne projekte. (Povzeto po In te rn a tio n a l Construction, 10/1982) GRŠKO GRADBENIŠTVO V KRIZI ZAHTEVA POMOČ VLADE Grško gradbeništvo se n ah a ja v tako kritičnem stan ju , da je ediina rešitev v povečanju državnega proračuna za ja v n a dela. Tako je atensko združenje vsegrških gradbenih podjetij (SATE) poslalo vladi protestno .noto, v kateri poudarja , da so njegove čla­ nice udeležene z 20 odsto tk i v vrednosti vseh inozem ­ sk ih projektov grškega gradbeništva, to pa p redstav ­ lja posle, v redne 150 m ilijonov do larjev; potem takem bi ta pod je tja m orala b iti deležna večje vladne po­ zornosti. SATE združuje »cvet« grškega gradbeništ­ va, tj. 103 p o d je tja z okoli 40.000 zaposlenimi (od tega okoli 2000 inženirjev, različnih profilov); pod­ je tja tega zd ruženja pa so v vrednosti grških javnih del udeležena s 85 odstotki. Sedanja k riza v gradbe­ ništvu je ogrozila večino teh podjetij, ki so zato p r i­ siljena odpuščati delavce, čedalje slabše likvidnostne razm ere pa jim onemogočajo vk ljučevanje v velike gradbene projekte. G lavni nam en pro testne note je opozoriti novo socialistično vlado, da je povečanje obsega javnih del absolutno potrebno, saj so v zadnjih treh le tih ja v n i izdatki p ri vseh v rstah projektov (transport, km etijstvo , vodooskrba, kanalizacije) upa­ dali. E dina pom em bnejša javna dela v zadnjih letih so nadaljevan ja del, k i so jih začele p re jšn je vlade. V noti so tu d i zah teve po določenih finančnih olaj­ šavah. (Povzeto po rev iji In te rna tional Construction, 10/1982) ; NOVA MESEČNA PUBLIKACIJA O DOGAJANJU NA SVETOVNIH TRGIH G radbene organizacije, kakor tudi izvozniki grad­ benih proizvodov in opreme, še lahko sedaj dovolj zgodaj in fo rm ira jo o trendih in dogajan jih na ino­ zemskih trg ih . Te inform acije ob jav lja nova publi­ kac ija CONSTRUCTION MARKET PLANNER (Pla­ ner za gradbeniško tržišče, ki izhaja v obliki meseč­ nih poročil (new sletter), k i so v zahodnih deželah običajna tu d i v drugih panogah. Nam en teh infor­ macij j e pom agati podjetjem pri p lan iran ju in (obli­ kovanju stra teg ije izvoznega m arketinga. Izdajatelj nove publikacije je svetovalno-raziskovalna organi­ zacija »C onstruction D ata Research Services«. P ub­ likacijo je moč dobiti isamo na osnovi celoletnega naro­ čila. N atančnejše inform acije: Desmond S m ith Construction M arket P lanner W heatsheaf House, C arm elite S treet, London, EC40A2C, U. K. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLOVEN.JACESTE-TEHNIKA, LJUBLJANA Na katerem mestu po 35 letih? Z letom 1980 se je po združitvi pričelo poslovanje pod firm o Splošno gradbeno podjetje S lovenija ceste- Tehndka, s tem pa tu d i novo obdobje uspehov v do­ m ovini te r in tenzivnega p rodora v inozemstvo. V se­ dan ji delovni organizaciji je skupaj okrog 8000 za­ poslenih, od tega več ko t 350 ,z visoko šolsko izo­ brazbo. Delovna organizacija SGP SCT je po podatk ih službe družbenega knjigovodstva za le to 1981 n a 5. m estu med vsemi delovnim i organizacijam i v SRS (brez upoštevanja rezu lta tov poslovanja v tujini). Tudi v jugoslovanskem m erilu bo m ed največjim i organizacijam i združenega dela, saj so na 78. mestu. Med vodilnim i so tud i n a področju izvajan ja investi­ cijsk ih del v tu jin i, saj so po obsegu v SR Sloveniji n a prvem m estu, m ed jugoslovanskim i izvajalci pa po u radnih podatkih na 14. mestu. Izvajanje del v tujini predstavlja bistveno us­ meritev. Sedaj so največ ji napori SGP SCT usm erjeni na izvajan je kom pleksnih del v tujini. Tako im ajo sam o za Iraško področje sklenjenih pogodb za 720 m ilijo­ nov am. dolarjev , k a r jim tam zagotavlja delo do konca le ta 1984. V endar bo dobršen del m ehani­ zacije, za k a te ro so vložili prek s to m ilijonov do­ larjev , sprostil že sred i le ta 1983. Zato je trenu tno ena od n a jtež jih nalog, da se zagotovi neprekinjeno izkoriščanje te m ehanizacije. Delovna organizacija SCT je danes v tu jin i an­ gažirana v takem obsegu, da to p redstav lja okrog 50 odstotkov celotnega dohodka, ki ga ustvarijo . N ajveč del im ajo prevzetih v Iraku, izvaja jo pa dela tudi na dveh gradbiščih v NDR, z m anjšim i zm ogljivostm i pa so prisiotni še v ZRN. V Iraku izvaja jo dela na 760 ob jek tih visoke in nizke gradnje, k i so združena v 14 projektov. Z aradi zahtevnosti del je SCT kot nosilec posla z nekaterim i drugim i gradbeniškim i ozdi fo rm irala plansko-poslovno skupnost, ki m ed članicam i upošteva dohodkovni in rizični interes. Sodelujejo še delovne organizacije Gradis, P rim orje Ajdovščina, K onstruktor M aribor, Ingrad Celje, Ob­ nova te r v m anjšem obsegu še mnogo drugih. Število zaposlenih delavcev na teh delih se trenu tno g ib lje okrog številke 4000. Na podlagi dobro izpeljane o r­ ganiziranosti tako v tu jin i ko t tu d i v domovini, la h ­ ko celotna realizacija SCT preseže vrednost 270 m ili­ jonov am. dolarjev. To p a predstav lja v sezoni v red ­ nost dnevne proizvodnje okrog en m ilijon dolarjev. Izv a jan je tak o obsežnih del n a okrog 4000 km od­ daljen ih deloviščih p rinaša seveda vrsto neobičajn ih problem ov in organizacijskih težav. Med njim i je npr. vprašanje, kako dosledno izvaja ti veljavno do­ mačo zakonodajo tud i za področje inozem skih g rad ­ bišč, dalje kako uskladiti sedaj neusk lajene člene ali posam ezne sam oupravne akte za pro jek te v izv a jan ju itd. (razlike v nagra jevan ju ipd.). SCT im a dobre m ožnosti rtudii za bodoče v k lju ­ čevanje in izvajan je del v tu jin i. T renutno im ajo v obdelavi več ponudb za nova in za dodatna dela v Iraku , Egiptu, Alžiru, Tunisu in v Nemški dem o­ k ratičn i republiki. Strojegradnja SCT P ri u stv a rjan ju skupnega prihodka in dohodka delovne organizacije SCT je stro jeg radn ja udeležena z 18,2- ozirom a z 20-odstotnim deležem v le tu 1931. N jeni proizvodi sodijo v sam vrh drobilne in sejalne tehn ike p ri nas in v svetu. Pom em ben je tu d i razvoj nap rav za odpraševanje te r naprav za prečiščevanje odpadnih voda, is k a te rim i (se s tro jeg radn ja aktivno vk ljuču je v prizadevanja 'za ohran itev čistega okolja. S prik ljučitv ijo PKM Brežice se je dejavnost še raz­ širila na novo področje km etijske m ehanizacije. Ob item n e sm em o prezreti 'izvoznih usm eritev stro jegradnje SCT, k je r so_že dosegli v zadnjih dveh le tih pom em bne uspehe. V letu 1982 so predvideli za 8 m ilijonov am. do larjev izvoza, k a r p redstav lja 30 °/o blagovnega /izvoza delovne organizacije SCT. Uispešna je tud i kooperacija z zahodnonem škim p a r t­ nerjem BHS, kakor tu d i sodelovanje z drugim i ino­ zemskimi firm am i. Izvozili so največ n a irašk i trg, posebej pa si prizadevajo za pridobitev novih naročil v nerazvitih državah. Tako so v (zaključni fazi dogo­ vori o poslih z Alžirijo, Nigerijo, Zairom in z Gano. V ir: GLAS KOLEKTIVA št. 10/82 RTV stolp na Krvavcu Eno od številnih visokogorskih gradbišč K ra n j­ skega G radbinca je tu d i O ddajni stolp RTV L ju b lja ­ na na Krvavcu. Delo so dobili n a podlagi najugodnej­ še ponudbe v hudi konkurenci številnih ponudnikov iz Slovenije, iz S rb ije te r Bosne in Hercegovine. Okrogli betonski sto lp stožčaste oblike, zgrajen n a nadm orski višini 1745 m, sega v višino 98 m, n a ­ k a r bo m ontiranega še 10 m jek lenega podaljška. P rem er tem elja je 16 m, spodnja ploskev sto lpa im a 6, zgornja pa le 1,5 m prem era. V grajeno je okrog 75 ton arm atu re te r več kot 700 m3 betona. M inerska dela je opravil Geološki zavod iz L jub ljane, g radn jo sam ega stolpa pa delavci V atrostalne. N a vrhu je tud i ploščad in hišica, nad n jo p a p ridejo še antene. Z izgradnjo sto lpa bodo izboljšane televizijske in UKV zveze v Sloveniji. Skladišča živil v Naklem Delavci G radbinca so p red nekaj le ti v Naklem p ri K ran ju izgradili skladišče živil z 10.200 m2 uporabne površine. Lani so ko t nada ljevan je izgradnje pričeli z gradnjo občinskega skladišča b lagovnih rezerv. Ce­ lo tna pokrita površina bo 8200 m 2. P rv a faza sk lad i­ ščni del ob jek ta je arm iranobetonski ske le t z m on­ tažno ločno strešno konstrukcijo po sistem u SGP P ri­ m orje Ajdovščina. V kleti je konstrukcija obdana z arm iranobetonskim zidom. M anipulativn i prostor pred k le tjo je pok rit z arm iranobetonsko ploščo, ki je ob­ delana k o t vozna površina. K ritin a je iz valovitih sa­ lonitnih plošč. Približno 90 m ilijonov d inarjev v redna naložba bo končana v pogodbenem roku. Nova stanovanja GP Stavbarja Ob koncu le ta bo po le tu in pol delai S tavbar p re­ dal M ariborčanom prva nova stanovan ja v stanovan j­ ski soseski Nova vas II/A, skupaj 201 stanovanjsk ih enot. Sosesko g rad ita jStavbar in K onstruktor. Izgrad­ n ja sie pospešeno nadalju je tu d i n a osta lih objektih. Ob p reda ji teh prvih stanovanj v novi soseski pod Pohorjem je treb a poudariti, da so objekti končani v pogodbenem roku, čeprav so se ob g radn ji pojavljale številne ovire. Stavbar v Bosni in Hercegovini Delavci m ariborskega S tav b a rja so dvajset dni pred pogodbenim rokom zgradili ob jek te tovarne kom - presorske oprem e Trudbenik v Doboju. Investicijska vrednost proizvodne dvorane z aneksom , kotlovnice iin vse in fra stru k tu re je okrog s to m ilijonov dinarjev. O bjekte s površino 400 m 2 so v Doboju predali ob prazniku republike. V začetku decem bra 1982 p a je S tavbar pričel grad iti po lastnem BM isistemu proizvodno halo z aneksom tovarne poliestrskih stebrov, s površino 400 m2 v Tesliču. Investitor, delovna organizacija P o­ liester iz P riboja, bo v prvo fazo del vložila okrog 40 m ilijonov dinarjev, vsa investic ijska vrednost nove tovarne pa bo presegla sto m ilijonov dinarjev . Ob­ jek t bo S tavbar zgradil v petuh mesecih. Prvi rezultat naložbe MP Instalacije v tovarno .lugotcrm na Kosovu Kom aj 9 mesecev po podpiisu sam oupravnega spo­ razum a m ed MP Ista lae ija iz L jub ljane in tovarno Jugotarm iz Gnjiilan o skupni naložb i 500 m ilijonov din v izg radn jo II. faze te tovarne , je že bila slovesna otvoritev d ruge lin ije proizvodnje rad ia torjev . Inve­ sticija, k i je bila izredno h itro uresničena, že daje p r­ ve rezultate. Ob tem zaslužijo vse p riznan je tako Instalacije, kot njihovi kosovski p a rtn e rji, da so uspeli v teh zapletenih pogojih, poleg redne proizvodnje spe­ lja ti še to zahtevno investicijo, k i je b ila vezana na uvoz zahodne tehnologije. Odločilni sta bili tudii po­ moč dn vloga SMELT liz L jub i jan e vse od izdelave investicijskega elaborata do realizacije uvoza, m onta­ že, tehnologije in sam ega spuščan ja lin ije v pogon. Razum ljivo je, da investic ija ni po tekala brez te ­ žav. Z atikalo se je predvsem pri dotoku finančnih sredstev iz sk lada FNP, k a r je povzročalo verižne problem e in m otilo tu d i redno proizvodnjo. V endar je upati, da bodo tudi ta v p rašan ja v k ra tkem povsem rešena. Prihodnje leto bolje! Po eni izmed novem brskih novic T anjuga lahko povzamemo, da bo prihodn je leto za jugoslovanske gradbenike več dela v tu jin i. Investicijskih del naj bi nam reč opravili v v rednosti tr i m ilijarde dollar jev, k a r je za 400 m ilijonov več k o t se ocenjuje vrednost v tu ­ jin i izvršenih de l v le tu 1982. P ri g radnji tovarn, cest, stanovanj, h idroenergetskih in drugih objektov bo v letu 1983 sodelovalo prib ližno 35.000 jugoslovanskih gradbenikov iz sto gradbenih delovnih organizacij, ki bodo delali v 40 državah. V ir: GIPOSS-OV VESTNIK št. 4/82 n?r> rs io n u h i f i t .u m i JAMA V Titovem Velenju gradijo pošto in stanovanjski objekt Šalek O bjekt PTT je v sklopu stanovanjskega kom pleksa Šalek II. T lorisne m ere so 62 X 25 m. Zgradba, k i im a k le t in tr i nadstropja, se z d ilatacijo deli v dva ob­ jekta. V kleti o b jek ta A je zaklonišče. Plošče so že- lezobetonske, lite na m estu dn 20 cm debele. Vse s treš­ n e površine so izolirane p rek parodifuznega slo ja s term oizolacijo, n a ob jektu B pa je dvokapnica. Fasade bodo največ iz ALU trap ezn e pločevine, stopnišče ob­ je k ta A bo iz s ilik a tn e opeke, ob jek ta B pa z dem it fasado, nekaj bo pa tu d i vidnega betona. P ri g radn ji p r ih a ja do občasnih zastojev, k a r je posledica pom anj­ k a n ja nekaterih m aterialov in dolgih dobavnih ro ­ kov. S tanovanjski objekt Šalek so sredi ju n ija 1982 za­ čeli grad iti za in v estito rja TGO Gorenje. Zajem a tudi lokal in zaklonišče za 200 oseb. V bloku bo 45 dvo- in trisobnih stanovanj. Tehnologija g radnje j e z litim i s te ­ nam i (opaž NOE) in om nia plošče. K letna etaža je v nivoju te re n a in je stanovan jska, v vzhodnem delu pa je poslovni lokal. V ostalih etažah so stanovanjski prostori in od tre tjeg a nadstrop ja dalje tudi pokrite terase. Podstrešn i del je dostopen le za popravilo strehe. Rok za izgradnjo je 14 mesecev, p redračunska vrednost pa je 74 m ilijonov dinarjev. Nov most na Ravnah Delavci G radisa iz R aven končujejo g radnjo no ­ vega m ostu p ri kino dvorani n a Ravnah na Koroškem. S tari m ost je bil že p red časom porušen, z g radn jo novega pa se je odlašalo predvsem zaradi ispremembe načrta. P rvotno j e bilo nam reč načrtovano, d a bo novi m ost širok oikrog sedem m etrov, sa j naj bi po n jem peljala obvoznica za nase lje Kotlje. Pozneje so to sprem enili itako, da bi zgradili še en m ost dn obvozno cesto za K otlje v bližini Votle peči. Novi m ost p ri kino dvorani bo torej širok le štiri m etre in bo brez pločnikov. Bo povsem betonski, njegova g radn ja pa bo veljala okrog š tiri m ilijone dinarjev. Največja opekarna v Evropi V 24 m esecih je v Bogdanovcih p ri Ubu, SR S r­ bija, beograjska delovna organizacija Ivo Lola R ibar sp ro jek tira la in zgrad ila največjo tovarno opeke v Evropi, ki bo v sestavi G P Trudbenika iz Beograda. In ­ vestic ija je dosegla 460 m ilijonov dinarjev. P roizvod­ ni proces je povsem av tom atiziran tako, da bo v tovar­ n i v treh izm enah delalo isamo 108 delavcev. Prvi domači suhi omet P red k ra tk im so itudi p ri nas začeli pro izvajati »suhi omet« in sicer pod im enom »Podralin«, v In ­ dustriji gradbenega m a teria la v D jurdjevcu. Izdelu­ je jo ga po posebnem postopku n a podlagi suhega od- prašenega krem enčevega peska. K vadratn i m eter površine obdelane s P odralinom stane okrog 130 d i­ narjev . Mesto Gradisa kaže na njegovo uspešnost Reviji »G ospodarski vestnik« v št. 37 in »Ekonomska politika« v .posebni številki, s ta tudi za leto 1981 ob­ jav ili v rs to poslovnih podatkov največjih podjetij v S loveniji in v Jugoslaviji. G radis j e v le tu 1981 — prim erjano po družbenem proizvodu — zaostal, p red ­ vsem spričo n ad a ljn jeg a upadanja investicij. Med n a j- večjim i pod je tji v Jugoslaviji je n a 79. m estu (leto prej n a 62. m estu) m ed največjim i gradbenim i pod­ je t j i pa je n a 9. m estu (leto prej n a 8. mestu). V Slo­ veniji je m ed največjim i podjetji na 16. m estu (leto prej n a 13.). Se vedno pa je G radis n a jv eč ja delovna organizacija v Sloveniji, saj so razen G radisa in SCT vse večje OZD sestavljene organizacije. Zanim ivi so tudi podatki o OZD, ki so im ele le ta 1981 največ .in­ vesticijskih del v tujini. Mesto G radisa, ki sicer ni ob javljeno v »Ekonomski politiki««, je sorazmerno visoko, saj bi bil uvrščen na 16. m estu v Jugoslaviji, ozirom a n a prvo m esto v Sloveniji. V ir: GRADISOV VESTNIK št. 295/82 SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE Ocena uresničevanja načrta za leto 1982 in pred­ videvanja za leto 1983 Zaostreni pogoji gospodarjenja so pomembno vpli­ vali na opredelitev ciljev za le to 1982, ki so bili zato razm erom a skrom ni. D ejanski rezu ltati pa so pokazali, da se p lan iran a ra s t proizvodnje v SRS ne uresničuje in da so možnosti, razvoja bistveno tmanjše. M edtem ko je bilo z resolucijo predvideno 5-odstotno realno zm anj­ šan je investicij, bo po ocenah le -to preseglo 15 %. V tem okv iru bo obseg gospodarskih investicij nižji za 13°/o, stanovanjske gradnje za 14°/o, ostalih nego­ spodarskih investic ij pa k a r za 30 %>. To je v SGP G rosuplje vplivalo tako, da so bile zm ogljivosti v prvi polovici le ta slabo zasedene in se izpada ne bo dalo nadoknaditi. O cenjujejo, da bodo v delovni organiza­ ciji v le tu 1982 dosegli le 91 °/o p lan iranega celotnega prihodka na dom ačem trgu, v tu jin i pa celo le 60 °/o p lan iranega obsega del. Za leto 1983 ste načrtu je n ad a ljn je zm anjševanje investicijske porabe za 2 °/o. V tem okviru bodo neko­ liko porastle le investic ije v proizvodni sferi. Za n a ­ da ljn jih 6,6 %> pa se bodo zm anjšale investicije v stanovanjsko dejavnost, ostale investic ije pa za 17 °/o. To bo povzročilo še večje zaostrovanje pridobivanja del. T akšni pogoji nareku jejo še odločnejšo dolgoročno usm eritev n a tržn a obm očja v SFRJ in v inozemstvo, kot tud i v isk an je tak ih programov, iki so m anj ob­ čutljiv i na n ih a n ja investicijske porabe. V takih raz­ m erah p a bodo to liko boilj uspešni, kolikor uspešneje se bodo pravočasno p riprav ili na vse značilnosti in priložnosti, k i bodo v le tu 1983. P lan za leto 1983 je treb a vestno, tem eljito in pravočasno p rip rav iti te r tako zagotoviti čim rea lnejše ukrepe za njegovo u re ­ sničitev. Kako pridobivajo dela? V oktobru 1982 so investitorji izpolnili pogoje za pričetek dal n a novih ali za nada ljevan je del na že grajen ih ob jektih za 27 objektov. S kupna vrednost del je skoraj 508 m ilijonov dinarjev. Nov obrat armatur — železokrivnica Ob prazn iku občine G rosuplje je bil od p rt v L jub­ ljani, na Cesti dveh cesarjev, nov obrat za proizvodnje a rm a tu r za arm irano betonske konstrukcije. Železo­ krivn ica lahko proizvede 8000 ton arm atu re, z nekaj dodatne oprem e p a celo 10.000 ton. S to zm ogljivostjo lahko SGP G rosuplje pokrije lastne potrebe in ve­ čino potreb v sozdu IMOS. O grevanje je zagotovljeno n a trd a goriva z uporabo leisnih odpadkov iz tesarske- ga obrata . Vsa oprem a je izdelana v Jugoslaviji, toi jo je p rek M etalke zagotovil Tehnozavod iz Beograda. V novem obratu bo delalo več kot sto delavcev. V ir: GLASILO št. 11/82 IMP LJUBLJANA IMP je na področju montaže največje v Jugoslaviji IM P — Industrijska m ontažna podjetja , n. golo., s sedežem v L jubljan i je sestavljena organizacija združenega dela, iki združuje nad 8500 delavcev do okrog 1000 učencev. V IM P je 10 delovnih organizacij, 29 tozdov in 9 delovnih skupnosti skupnih služb s sedeži v 13 'slovenskih občinah od K opra do M urske Sobote. Im a p redstavništva v vseh republiških sre ­ diščih, v Novem Sadu in n a R eki dn delovne enote v Iraku , Nemški dem okratični republik i in A lžiriji in m ešano podjetje na avstrijskem Koroškem. Po u s tv a r­ jenem dohodku je IM P trin a js ta največ ja OZD v Slo­ veniji in petinštirideseta v Jugoslaviji, v svoji de­ javnosti pa je naj več j a in najm očnejša v državi. Ze dobrih dvajset let delajo v tujini IM P se je vključil v investicijska dela v tu jin i že le ta 1961. N astopali so kot podizvajalci znanih nem ­ ških, švicarskih dn avs trijsk ih m ontažnih podjetij. So­ delovanje s tu jim i firm am i se je krepilo in v letu 1970 so že organizirali 10 skupin s sam ostojnim vod­ stvom . Delali so na ob jektih v ZRN, A vstriji, NDR, Belgiji, Švici in Švedski. Samo v ZRN so im eli ta ­ k ra t že 400 m onterjev . V letu 1975 so že v skupnem nastopu s firm o Sulzer prevzeli elek tro instalacijska dela v dveh tovarnah pap irja v Basri, v Iraku . Ob­ seg del v Irak u je od tedaj skokovito narašča l vse do današn je realizacije okrog 150 m ilijonov do larjev le t­ no. P ri nadaljn jem širjen ju izvajan ja investicij na tu jih trg ih so že dosegli nekaj uspehov v A lžiriji, Egiptu, Libiji, N igeriji, Angoli in Sovjetski zvezi. V najnovejšem času p a so začeli p rip rav lja ln a dela za g radn jo dveh tovarn čevljev v A lžiriji. To je nastop slovenskega gospodarstva v najv išji obliki, od pro­ jek ta, gradnje, tehnologije, opreme, šolanja kadrov do vpeljave proizvodnje. V pripravi je ponudba še za tre tjo tovarno čevljev. V konzorciju z M edicoinženi- ringom in Lesnino ,so izdelali tipsk i p ro jek t dn ponudbo za bolnišnico z 200 posteljam i. Če bodo uspeli, utegne ta bolnišnica doživeti do 50 ponovitev v m an jših a l­ žirskih mestih. V Egiptu poskušajo s ponudbo v konzorciju, k i ga vodi IMOS. Nastopali bi v glavnem z našim i m ateria li in vodstvom izvedbe, m edtem ko bo 90 °/o delavcev domačinov. Za L ibijo so skupaj z Isk ro prip rav ili več ponudb za kom pletni inženiring, vključno s tehnologijo. Vsota teh ponudb dosega 100 m ilijonov dolarjev. Sm elt pa obdeluje tun iško po­ dročje, za kam or p rip rav lja jo ponudbo za cem entarno, podobno anhovski. Rudnik urana Žirovski vrh Z deli na tem gradbišču je IMP začel konec le ta 1980 dn jih bo predvidom a končal do preizkusnega po­ gona konec ju n ija 1983. Dela obsegajo m ontažo p ro ­ cesnih in neprocesnih napeljav vključno z dobavo vseh arm atu r, napeljave elektro inštalacij in izgradnjo vseh tra fo postaj. V rednost IM P-jevih dal s p ro jek tiran jem in dobavo vred bo okrog 250 m ilijonov d inarjev . P ri izvajan ju teh del n as ta ja jo problem i zaradi nedobav­ ljenega rep rom ateria la iz uvoza in tu d i zarad i po­ m an jk an ja m ateria la n a domačem trgu. V ir: IM P GLASNIK št. 10/82 SGP PIONIR, NOVO MESTO Nagrajeni inovatorji Novomeška občinska raziskovalna skupnost je pode­ lila nagrade enaindvajsetim raziskovalcem , m ed k a te­ rim i je bilo tu d i pet P ionirjevih inovatorjev. Jože Ma- jes je p re je l nagrado za sistem opažev, s katerim i je DO p rih ran il dragocene devize, Jože M alenšek za p ro jek tiran je inštalacij v Cateških Toplicah, k je r je prvi v Jugoslav iji uporabil energijo te rm aln ih in od­ padnih voda in na ta način omogočil letni prih ranek pet m ilijonov dinarjev, Feliks S trm ole za konstru ira­ n je elem entov m ontažnih objektov za km etijstvo, ki pocenijo gradn jo za 20 %, L adislav Lavrič za kon­ struk tivno in tehnološko rešitev vgrad itve kadi v kopalnico in A ndrej Žnidaršič za konstrukcijo lesene­ ga m ontažnega objekta. Ponovno v Libiji V Beogradu je bila podpisana pogodba med in ­ vestitorji iz L ibije in SDPR iz Beograda. Nosilec vseh poslov v im enu SDPR je SMELT Inženiring iz L jub­ ljane, s katerim je P ionir podpisal pogodbo za vsa gradbena dela v vrednosti 17.043.000 am . dolarjev. Delo bo predvidom a končano v enaindvajsetih mesecih. P ro jek tivn i biro m ora še pred pričetkom del izdelati kom pletne pro jek te arh itek tu re in sta tike za gradbeni del objektov. V ir: PIO N IR št. 12/82 SGP PRIMORJE AJDOVŠČINA Primorje odpira rudnike v BIH Na dnevnem kopu ru d n ik a L ukavačka R ijeka pri Lukavcu im a 70 delavcev SGP P rim orje odp rta tr i gradbišča. N ajprej so začeli z deli n a ob jektu BTO SISTEM, k je r so 10. m arca 1982 začeli z izkopom in deponiranjem prvih kubikov ja lov inske mase. Po po­ godbi bi m orali odkopati dn p repelja ti 1.258.000 m 3 j a ­ lovine, v en d a r so napravili več. Z arad i ugodnega po­ tekla del na prvem gradbišču so se dogovorili za izkop 150.000 m 3 n a objektu JAMA, k a r pa so presegli že konec avgusta, čeprav je ta ja m a na najn ižji koti površinskega kopa in še vse vode zb ira jo prav tam . T re tje delovišče j e odkrivan je površinskega kopa HUSKIČI. Pogodba je bila sk len jena za 163.000 m3 ja - lovinske mase, nato pa z aneksom povečana na 250.000 m3 do konca leta, k a r pa bo tu d i preseženo. Z raven navedenih količin so za in v es tito rja napravili za 1,5 m ilijona din s tro jn ih in prevoznih storitev . Us­ pehi bi bili še večji, če bi bilo m anj slabega v rem en a .: Bolj zaskrblju joči p a so izpadi zarad i dotrajnosti stro jev in še posebej vozil. Investito r je s P rim orjem izredno zadovoljen dn želi z n jim sodelovati tud i v p ri­ hodnje. Notranji transport betona Znani proizvajalec betonskih č rp a lk W IBAU je iz ­ delal poseben sistem no tran jega tra n sp o rta betona in njegovega vgrajevan ja v kalupe za prefabric irane elem ente, ki so ponavadi nam eščeni fiksno n a večjih površinah. Osnovno izhodišče k o n stru k to rja je, da je izpust betona možen v določeni razdalji na vsakem mestu, ne glede na možne ov ire (stebre). Tako rešitev omogoča posebna ro torska betonska črpa lka z ho ri­ zontalno roko, ki im a več zglobov (kolen), k a r omogo­ ča doseg tu d i za oviro. Z arad i navadno vzdolžne raz­ potegnjenosti h a l je vsa č rp a lk a na tir ih z lastn im električnim pogonom oz. prem ikom . D ostava betona do črpalke je s posebnim i k iper silosi, iki im ajo prav tako lasten pogon in h idravlično napravo za k ipan je betona v črpalko. Zaradii uporabe betona različnih m ark in večkratn ih p rek in itev delovanja črpalke, je le-ta izdelana tako, da se ves cevni sistem očisti s po­ sebno žago in n i nevarnosti s trjevan ja ali zam ašitve. S edanja izvedba črpalke im a največji prečni doseg na vsako stran 15 m, to re j bi m orali biti kalupi raz­ vrščeni v pasovih širine 30 m dn s progo po sredini. P roga se lahko n ad a lju je iz hale v halo, črpalka pa lahko teoretično oskrbuje kalupe do skupne porabe 50 3 betona n a uro. Vir: PRIM ORJE X/32 GIP INGRAD, CELJE Dom za starejše občane v Štepanjskem naselju v Ljubljani Dom je odprl v ra ta C4A3S kom ponente, 15% C3A in 18% C aS 04. Iz sulfoalum inatnega k linkerja kot dodatka čiste­ m u portlandskem u cem entu smo še ob dodatku fosfor gipsa in h idratiziranega apna p rip rav ili nekaj v rst ne­ skrčljiv ih in ekspanzivnih cementov. Te smo preisko­ vali na stopnjo ekspanzije in na nekatere najbo lj bi­ stvene fizikalno-m ehanske lastnosti. H idratacijo in n as ta jan je etring ita smo preučevali z rentgensko difrakcijsko analizo, m ikroskopskim i pregledi in p ri velikih povečavah s scanning e lek tron­ skim mikroskopom. Vse te preiskave so dokum entacij­ sko prikazane v elaboratu. Polindustrijski poizkus je bil uspešno izveden in pridobljene so bile določene ugotovitve, ki bodo ko­ ristne v nadaljn ji proizvodnji sulfoalum inatnega k lin ­ kerja. Na voljo je še dovolj su lfoalum inatnega k linkerja in bi bilo potrebno preiskave nadaljevati s sestavo cem entov in nato betonov, za kar bi bilo potrebno za­ gotoviti nadaljn ja sredstva. G radbena operativa p ri­ čakuje skorajšnjo proizvodnjo neskrčljiv ih in ekspan­ zivnih cementov, da bi mogla čim uspešneje razreševati določene problem e, ki se vedno znova po jav lja jo pri gradnji. UDK 620.193 St u d i j n a p e t o s t n e k o r o z i j e v i s o k o t r d - NOSTNE ARMATURE ZA PREDNAPETI BETON — LITERATURNI PREGLED Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, TOZD Inštitu t za m ateriale, L jub ljana (1980) Leopold Vehovar, s sodelavci N apetostna korozija ozirom a napetostno korozijsko pokanje (NPK) kovin in n jihovih zlitin je pojav, pri katerem nastanejo v napeti kovini ozirom a zlitini raz­ poke, zaradi istočasnega delovanja korozivnega m edija in napetostnega stanja, katere vodijo do loma. T ovrst­ na korozija se pojavlja na m nogih konstrukcijah , jek ­ lenih, arm irano betonskih (prednapetih), pa tudi d ru ­ gih elem entih, izdelanih iz različnih kovin in njihovih zlitin. NKP vključuje tudi t. i. vodikovo krhkost, katera se razliku je od NKP po tem, da katodna polarizacija NKP zavira ali v celoti prepreči, m edtem ko vodikovo krhkost običajno pospešuje. V endar pa, ker pogosto ni jasno, ka tera od obeh reakcij povzroča NKP, je praktično, če se uporabi generični izraz »napetostno korozijsko pokanje«, kadar želim o označiti pokanje, ki je posledica ene ob obeh reakcij. V tem delu sta NKP in vodikova krhkost ločeno obravnavani. Uvodoma je podan k ra tek zgodovinski pregled NKP, zatem pa mehanizmi, s katerim i si je možno razlagati tvorijo in širjen je razpoke, k i potem sproži lom. L ite ra tu ra obravnava tvorbo zaščitnih plasti, ki omogočajo selektivnost, tj. korozijski napad v korenu razpoke, zatem vpliv m režnih napak, h itro st š irjen ja razpoke, adsorpcijo in k rhk i lom, elektrokem ične aspekte hipoteze krhkega loma, m ikrostruk tu ro in p la­ stično deform acijo, lomno m ehaniko itd. Zelo velike hitrosti pokanja, ki jih ne moremo uskladiti z anodnim raztap ljan jem , nastopajo pri m no­ gih zlitinah. Potenciali, p ri k a te rih im unost p reha ja v NKP, so tako nizki, da se razlaga NKP s sprejem om vo­ dika (ta je nastal pri korozijskem , elektrokem ičnem napadu) v kovino in sicer v obliki protona. Z rekom ­ binacijo teh v molekule vodika pa se tvorijo visoki p r i­ tiski, ki prekoračujejo kohezijsko silo. Pod vplivom še dodatne zunanje napetosti se kovina trg a po drsnih ali razkolnih ravninah . Vodikova k rhkost je v tem delu obdelana s stališča mnogih teorij, kot so npr. teo rija aerostatične napetosti, površinske ak tivnosti vodika, de- kohezacijska teo rija vodikove krhkosti, m ehanizem de­ lovanja vodika na čelu razpoke, elektrokem ični aspekti vodikove krhkosti itd. V litera tu rnem pregledu, ki ob ravnava napetostno korozijsko obnašanje jekel za napen jan je , so podani mnogi p rim eri NKP iz prakse, k a te rih izvor je bodisi neustrezno jeklo bodisi neustrezen beton ozirom a sla­ ba njegova vgradnja. Na koncu so podane m etode preiskave in te rk ris ta l- ne korozije in vodikove krhkosti. V ta nam en so kon­ stru irane tr i naprave, ki tud i omogočajo študij nape­ tostne korozije z uvedbo intenzivnega faktorja . (Nadaljevanje z 2. strani) SGP KOGRAD n. sol. o. DRAVOGRAD privatnega m ojstra, ob rat keram ike v Slovenj G radcu in cem entarne v Doliču. V decem bru 1975 so se delavci GP Dravograd, GP Slovenj Gradec in GP S tavbenik P revalje na refe­ rendum u odločili za združitev v novo delovno organi­ zacijo SGP Kograd D ravograd. Istočasno s sklepom o spojitvi so delavci spreje li ustrezne sklepe o organizi­ ran ju tem eljn ih organizacij. N astalo je šest tozdov: TOZD G radbena operativa in cem entnine M aribor, TOZD D ravograjski zidar Otiškd vrh, TOZD Stavbenik Prevalje, TOZD G raditelj Slovenj Gradec, TOZD IGEM Otiški vrh in TOZD Projektiven biro te r delovna skup­ nost skupnih služb. V delovni organizaciji združuje delo 1300 delavcev. Združena delovna organizacija sodeluje p ri iz ­ gradnji stanovanjskih , industrijsk ih , kom unalnih ob­ jek tov in objektov družbenega standarda. Lokacijsko je prisotna n a zelo širokem področju rv M ariboru, po Dravski, M islinjski in M ežiški dolini, občasno p a tudi na širšem področju S lovenije in Istre. Sodobno oprem ljen TOZD IGEM nudi v svojem proizvodnem program u poleg betonskih mešanic, gram oznih agregatov še betonsko galanterijo . Zelo poznan je n jen izdelek betonska strešna opeka TRA- JANKA. P oudariti m oram o, da so v posameznih TOZD močno razvite s transke oz. obrtniške dejavnosti, kot npr.: tesarski, želez'okrdvski, m izarski, instalacijski, slikopleskarski, keram ičarski, cem entninarski in krov- sko kleparski obrat. Vzporedno z rastjo in razvojem delovne o rgan i­ zacije pa so se po jav lja la nerešena vprašan ja s pod­ ročja izobraževanja, družbenega standarda, socialnega položaja delavcev in d ruga vprašanja, ki se jih skuša sproti reševati. Dokaj zadovoljivo je organizirano b i­ vanje delavcev v sam skih domovih, reševanje stano­ vanjskih problemov, zagotovljeno pa je tud i dovolj počitniških kapacitet za le tovanje delavcev ob m orju. P rece jšn ja pozornost je nam enjena kadrovskim vp ra­ šanjem in izobraževanju, vendar v zadnjem obdobju prim an jku je kadrov gradbenih usm eritev, isaj se vse m anj m ladine z našega področja odloča za gradbeni­ ške poklice. SGP K ograd je v današn jem tren u tk u delovna o r ­ ganizacija, ki se u v ršča m ed sredn je velike delovne organizacije. D osedanja sam oupravna organiziranost ise je pokazala kot neprim erna, zato se je bilo potrebno odločiti za boljšo organiziranost. Cilj je p rim em o organizirati TOZD po proizvodnem načelu in u trd iti funkcijo delovne organizacije , da bo sposobna sam o­ stojno prevzem ati tu d i dela na širšem jugoslovan­ skem prostoru in v tu jin i. TIP GRADIS n. sol. o. TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM veliko s ta rih in izrabljenih. V Črni na Koroškem so delavci postavili hotel P lan ika in osnovno šolo, v P revaljah p rav tako osnovno šolo, polstolpnice, in ­ dustrijske hale za Tovarno rezalnega orodja, tovarno In šta la te r P rev alje te r tovarno lesovine in lepenke. V Mežiški dolini je narejen cestni odsek P oljana— Holmec, cesta R avne—Kotlje, vsi mostovi čez reko Mežo od Dobje vasi do Črne, v D ravogradu most prek Drave, pa mostgvi čez M islinjo proti Slovenj G rad­ cu. Od pom em bnejših objektov v koroški regiji in n je ­ ni bližnji okolici so izvedeni v Slovenj G radcu indu­ strijsk i objekt za Tovarno usnja, Lesno v Pamečah, Zdravstveni dom v Slovenj Gradcu, trgovski hiši NA­ MA v R avnah in Slovenj Gradcu, Ekonomski šolski center, osnovna šola in še nekaj m anjših objektov. Iz Raven proti M ariboru je postavljena H ala nerjavečih a rm atu r na Muti, industrijske hale v Spodnji Vižingi za Lesno te r izveden zelo zahteven cestni odsek iz R a­ delj do obm ejnega prehoda. TOZD je prisoten tud i na širšem obm očju, saj -v M ariboru dela za investito rja TAM, v Celju pa so delavci za investito rja Cinkarno Celje zgradili objekte za titanov dioksid, pregrado za industrijske odp lake in še vrsto pomožnih objektov, za ŽTP pa tovorno skladišče. S tanovanjska g radn ja n a Ravnah se je nadalje­ vala n a planoti Javornik, k je r je sedaj stanovanjsko naselje z bloki in stolpnicam i z okoli 1000 stanovanj te r m oderna osnovna šola »Koroški jek larji« . Delo ravenskih G radisovih delavcev je vključeno tud i v delu dolenjske avtoceste, p ri obnovi po potresu poru­ šenih m est Skopja, B anja Luka, Črne gore in Koz­ janskega , g radn ji tem eljev za ra fin erijo nafte v Bo­ sanskem Brodu, cem entarne v A nhovem in počitni­ škega dom a v B iogradu na, m ora za delavce Gradisa. Za svoj s tandard in boljše počutje delavcev so bili zg ra jen i v D obji vasi samski domovi z 240 le ­ žišči, v Slovenj G radcu pa iz 68 ležišči. Ves čas je b ila posebna pozornost nam enjena delavskem u standardu te r so bili ta k o 71 družinam rešeni stanovanjski p ro­ blemi. V Logu p r i Dobji vasi je v lanskem le tu na povr­ šini 34.600 m 2 postav ljena sodobna baza z betonarno, železokrivnico, tesarsk im obratom in deponijo m a­ terialov, k a r pogojuje boljše in uspešnejše delo v za­ dovoljstvo investito rjev kot tud i delavcev ravenskega Gradisa. IN MEMORIAM Inž. Anton Umek P rve dni meseca m arca smo pokopali n a ­ šega (znanega tovariša inž. A ntona Umeka, se­ niorja. Rodil se je 12. ju n ija 1903 v Brežicah, njegova družina pa iz­ h a ja z bizeljskih gri­ čev. Po brežiški osnov­ ni šoli in ljubljanski realk i je bil leta 1926 med prvim i diplom anti tak ra tn e naše nove teh ­ niške fakultete v L jub­ ljani. Specializiral se je v P arizu v le tih 1927-28. Pooblastilo za sam ostoj­ no inžen irsko delo je dobil le ta 1930. H abili­ tiran je bil n a ljub ljansk i Univerzi le ta 1961. Pripravniško 'službo je opravljal v letih 1926-27 piri inž. J. Paulinu, 1927-28 pri danskem podjetju Christian & Nielsen z delom v C herbourgu pri g rad­ n ji pristanišč in aerodrom ov. 1928-29 pri »Slogradu« v L jubljan i in nato do leta 1938 pri »S tavbni družbi«. Tega le ta pa je tud i osnoval lastn i inženirski b iro in gradbeno podjetje, ki j e bilo prvo takšno pravo 'slo­ vensko podjetje brez sodelovanja tu je denarne po­ moči in tu jega znanja. To podjetje je uspešno vodil do leta 1945, ko je bilo podržavljeno. N jegovo n ad a lj­ n je službovanje je potekalo v .letih 1947-48 pri »Ele- ktrozapadu«, od 1948 do 1956 pri »G radisu« od 1957 do 1959 pri »Investicijski^ banki« te r od le ta 1960 do 1965 p r i Investicijskem b iro ju v Novem m estu in v T rbovljah (IBT). Po le tu 1966 je bil sicer v pokoju, vendar je še naprej občasno deloval kot svetovalec pri raznih domačih instituc ijah kot v inozem stvu pri »Technische V erw ertungsgesellschaft fü r P aten te des Bauwesens«. U m rl je dne 27. feb ru a rja 1983, nekaj mesecev pred isivojo osemdesetletnico. Kot operativni 'inženir im a iza seboj vrsito m ostov (Nazarje, Podpeč, Z idani most) in industrijsk ih ob­ jektov. P rva iupinska s treha nad e lek trarno v T r­ bovljah je njegovo delo v letu 1948. Zelo znan je ta - koim enovani »Savinjski daljnovod« iz V elenja v L aš­ ko, novatonska palična m ontažna konstrukcija v o ja­ čenem betonu. V T rbovljah je do le ta 1949 sodeloval p ri g radnji lupinske strehe nad elek trarno in za n jo črpališča vode. Po le tu 1949 je p ri »Gradisu« postavil nap rave za betonarno te r naprave za p rednapen jan je betona, za vakuum iran i beton. V prakso je uvedel žlindrasti be­ ton. Po le tu 1950 je p ri novom eškem Investicijskem biroju p ro jek tira l kopitarno v Sevnici in gradbene objekte za železarno Skopje. Na L ivanjskem polju im Buškem b latu je v sklopu Cetine p rip rav il elaborate za kanalizacijo in zaje tja . Veliko število visokih g ra­ denj in m anjših del dopolnjujeta ta seznam. Še važnejše pa je delovanje inž. A ntona U m eka na področju novatonstva, izum ite ljstva in p a ten tira ­ nja. Časovno zaporedje njegovih paten tov je naslednje: 1938: Umekov istrop (to so izgubljeni leseni opaži; ven­ d ar takrait les n i bil drag) 1947: Rihterjeve klešče (arm iranobetonske klešče za vpetje lesenih drogov za elek triko itd.) 1951: M ontažni stropni elem ent (poševne Z ohlike, si k a tero dobimo lom ljeno-valovit strop) 1951: Z idaki iz lahkega "betona (oblika omogoča po­ stav ljan je vertikaln ih vezi) 1970: A parat za določevanje kakovostnih količnikov betona, betonskih kom ponent in drugih podob­ nih zmesi 1971: V Nemčiji — V erfahren und V orrichtung zur Bestim m ung von G ütenw erten von M ischungen insbesondere vom Beton 1972: V erfahren und V orrichtung zur m aschinellen Form ung von K unststeinelem enten Snov njegovega znanstvenega š tu d ija je bila teh ­ nologija betona, k a r zah teva povsod v svetu posebno specializacijo1. V to ledino je zaoral s habilitacijsk im delom le ta 1961 »N um erična določitev betona in be­ tonskih sestavim«. V G radbenem vestn iku in njegovem predhodniku N ovatorju zasledim o k a r sedem člankov, ki obravnavajo podobne tem e. V le tih 1949 do 1952 in 1957 do 1962 je n a faku lte ti za gradbeništvo pri ljub ljansk i U niverzi predaval p redm et »Gradivo in preiskava konstrukcij«. Tako je tu d i uspešno sodelo­ va l p ri vseh pod je tjih po letu 1948 (Gradis, IBT), v Nem čiji p a je bil v le tih 1966 do 1968 sodelavec in svetovalec družbe »Technische V erw ertungsgesellschaft fü r P aten te des Bauwesens«. Za naš narod pa je p rav tak o pom em bno dejstvo, da so bili maši najbolj uspešni operativn i inženirji inž. Hugo K ržan, inž. A lfred Peteln, imž. Dušan Berce in inž. L enart Treppo kot m ladi diplom ati zaposleni v njegovem pod je tju te r so tako dobili odlično vzgojo za vodstvo in razvoj naših večjih povojnih gradbenih podjetij. Našega inžen irja Antona, p ion irja našega gradbe­ nega podjetništva, novato rja im tehnologa bomo vsi ohranili v najboljšem spom inu! Svetko Lapanje O ZEH A •b Delovna organizacija za marketing in ekonomsko propagando Zagreb, Trg Republike 5, Telefon: 277 333, Telex: 21-663 YU OZEHA SVETOVNA RAZSTAVA GRADBENE OPREME IN STROJEV ZA PROIZVODNJO GRADBENEGA MATERIALA 8,— 14. APRIL 1983 Informacije: MÜNCHENER MESSE- UND AUSSTELLUNGSGESELLSCHAFT mbH. MESSEGELÄNDE, POSTFACH 121009, D-8000 MÜNCHEN 12 TEL: (089) 51 07 0, TELEX: 5212086 AMEG D. INFORMACIJE 243 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIV -1-2 JANUAR - FEBRUAR 1983 Preprečevanje dviga kapilarne vlage v zidovih z ustvarjanjem vodoodbojnih plasti — tretji del Iz rezultatov m eritev sledi, da se je zid osušil v povprečju ca. 30% k a r je precej m anj kot smo dosegli p ri laboratorijsk ih poskusih, k je r se je v vodi stoječ opečni zid po penetrac iji s silikonatom osušil za 70 do 75 % Menimo, da sta vzrok slabšem u rezu lta tu p red ­ vsem dva: — zid na eni stran i zaprt z omaro. S tem je na eni s tran i zidu u stv a rjen m irujoči, z vlago nasičen zračni sloj, k a r onemogoča difuzijsko izsuševanje vlage —■ opeka, iz katere je zid sezidan, je s ta ra in sla­ be kvalitete, m alta d robljiva in slabo povezana. Tako je p ri penetraciji, k ljub počasnem u dodajan ju pene­ tracij ske raztopine lahko prišlo do tega, da je teko­ čina nekontrolirano iztekala, gradivo se n i popolnoma omočilo po vsem preseku in nasta l je nevezen hidro- fobni sloj. V endar pa je sanacija bistveno izboljšala stan je objekta. M aksim alna vlaga opeke, ki je pred sanacijo znašala 16% je sedaj 11 %, m aksim alna v laga m alte se je znižala od začetnih 15% na ca. 7 %. S anirane stene so vizualno in na otip suhe, novi omet im a le 2 % vlage. P lesni ni' več, v prostoru ni neprijetnega vonja. Če bi m ed sanacijo odstranili omet še ca. 50 cm višje, bi stene učinkovale kot suhe in us­ pešno sanirane. R ezultate p rve sanacije sm o upoštevali p ri n a ­ slednjem poskusnem objektu. P ri tem sm o penetra­ ciji zidov prik ljučili še sanacijo odvodne kanalizacije, ki je zaradi poškodb stalno zalivala tem elj hiše te r obnovili vertikalno hidroizolacijo in drenažni sloj ob tem eljih . S anacija je popolnoma uspela, po petih le tih se na stenah niso pojavile nove poškodbe (sliki 16, 17). P ri tre tjem poskusnem objektu je b ila vlažnost sten izključno posledica m an jkajoče horizontalne h i­ droizolacije. Stene smo pene tira li kot je to opisano p ri prvem prim eru. Om et smo pred tem popolnoma odstranili. M eritve vlažnosti zidu dve leti po sanaciji so podane na slikah št. 18 in št. 19. Iz m eritev sledi, da se je zid dobro osušil nad penetrirano plastjo, ki bo po izdelavi nove ta lne plošče pod nivojem tal (slika 19) V lanskem le tu smo postopek razširili tud i na zidove iz opečnih votlakov. Za ta nam en smo m odifi­ c ira li način penetracije . V rtan je ne izvajam o kot v p re jšn jem p rim eru v razd a lji 20 cm, tem več bolj na gosto tako, da penetracijsko raztopino vlijem o v vsako votlino zidaka (slika 20). R ezultati m eritev v lage pred sanacijo in po dveh mesecih po trju je jo uspešnost (glej diagram n a slik i 21). 6.5. Zaključki o penetracijskih poskusih Poskusi na objektih so po trd ili rezu ltate labo ra­ to rijsk ih poskusov. Zaključim o lahko, da je penetrac ij- sk i postopek sanacije v lage enostavno izvedljiv in uspešen, če izpolnimo nas ledn je pogoje: 1. p red sanacijo je tre b a kritično pregledati ob­ je k t in ugotoviti resničen vzrok vlage v steni 2. odpraviti gradbene napake, ki poleg m anjkajoče horizontalne hidroizolacije povzročajo vlaženje sten 3. penetracija m ora b iti skrbno izvršena tako, da je gradivo zvezno omočeno z im pregnacijskim sredstvom 4. sta r omet je treba odstran iti najm anj 30 cm nad zadnjo vidno m ejo vlage in ga nato nadom estiti z ometom, katerem u dodam o hidrofobirno sredstvo. Z enakim ometom je tre b a najm an j 14 dni p rej za­ polniti penetracij ske izv rtine 5) p ri zelo omočenih zidovih se pri izsuševanju zidov pojavi' močno izcvetan je soli. P red ponovnim om etavanjem je v takem p rim eru treba počakati, da se zid v glavnem osuši (3 do 6 mesecev), nak a r se izločene soli m ehansko odstran ijo in šele nato se ponovno nanese omet. 7.0. Injekcijsko penetracijski postopek Postopek je nam enjen sanaciji votlikastih zidov, sestav ljen ih iz različno vodovpojnih m aterialov te r večjih i'n m anjših praznin, k i niso p rim ern i za san a­ cijo po penetracij skem postopku. N ajveč srečujem o ta k e zidove v s ta rih zgodo­ vinskih pom em bnih ob jek tih (zgradbe, obzidja, arheo ­ loški zidovi) te r p ri s ta rih km ečkih hišah. Zidovi' so navadno široki in skrbno zidani iz no tran je in zu­ n an je strani. Vmesni p ro sto r pa je navadno le de­ lom a izpolnjen z nepovezanim i večjim i kam ni in od­ padnim gradbenim m aterialom , ali pa je sploh p ra ­ zen. Z aradi starosti, prem ikov te rena in potresov, se votline v zidovih in n a površin i povečujejo. P ri a r ­ heoloških zidovih in spom eniško pom em bnih objektih, zarad i videza objektov, p ri re s tav riran ju večkrat ni p redvidena kakršnakoli zaščita pred padavinam i. Te lahko vstopajo skozi poškodovane ali razpokane fuge, nato pa tečejo po n o tran ji steni. Zaradi vodovpojnega m ateria la vlaga lahko neovirano potuje. Glede na vrsto teh zidov in zahteve pri sanaciji, nobeden od znanih in prej opisanih postopkov ne m ore dati zadovoljivih rezultatov. Izvedba nove h i­ droizolacije je zaradi s tru k tu re zidu nemogoča. N a­ ravno izsuševanje z v rtin am i poleg tega, da poslab- Po obeh om enjenih kem ijsk ih načinih ne dosežemo zatesnjenega oziroma hidrofobnega sloja. P ra v tako niso uspešni osmotski postopki. Poskusi vodoodbojne penetrac ije površine zidu ne preprečijo vstopa vode skozi razpoke v zidove. Voda še vedno vstopa v zi­ dove in vlaži ob jek t v niže ležečih predelih. Zato smo pristop ili k novem u sanacijskem u po­ stopku, k i b i v en i delovni fazi zadovoljil zahtevam sanacije: tj. preprečil vstop vode skozi praznine in preprečil transpo rt vode po zidu. Slika 16. Pred sanacijo Slika 17. 5 let po sanaciji Za ta nam en smo v prv i fazi razvili in jekcijsko- penetracijsko malto, ki po osnovnih poskusih izkazuje vse zahtevane lastnosti. Uspešno hidrofobirno obsto­ ječe gradivo (slika 22) je sam o-vodoodbojna in p re ­ preču je transport vode (slika 23) te r im a zadovoljive tlačne in strižne trdnosti. Delo na razvoju tega po­ stopka nadalju jem o s poskusi na m odelnih zidovih. R ezultati bodo znani čez približno eno leto (slika 24). Slika 20 Slika 21. Vlažnost zidu pred sanacijo in 2 meseca po sanaciji (šrafirana površina) Slika 22 Slika 23 Azbest in cement, steklo in kamen - z eno besedo vse kar je potrebno za gradnjo! S t r o m V/O »STROIMATERIALINTORG« (STROM) SSSR, 107113 Moskva, Sokoljničeski val, dom 50, korp. 2 Telefon: 269-05-54, 269-05-55 Telex: 411887, 411889 GIP G RAD IS n. sol. o. RAVNE NA KO RO ŠKEM SG P KOGRAD n. sol. o. DRAVOGRAD