Časopis s podobami m slore&sko mladino.
Ttev. 3.	V Ljubljani L~mareTÌ877." Leto VII.
elegije.
i.
Mrtvi kanarček.
Ljubček prisrčni sladak! kanarček najlepši, jedinec,
Kteremu bilo zvesto vdano je moje srco ! Ali je možno in rés, da ti me ostàvljaS za vselej,
Mene, ki tebe gojü, i»à-te ljubèé sem skrbèl? Vže me ne gledaš sedàj prijaznim in bistrim očescem.
Ki mi radostno pojoč, vedno pri meni si bil, Mene poljubljal. — (ìorjó ! nikdar vže dalje no bodeS Zóbal presl&dkih drobtin nèxno it moje roké ! Žalil me nijsi nikdar, uapravljal mi čisto veselje.
Ptiček, zakaj li, zakaj vsekal si rano mi tòt — V kovčeg to bel položim, postlan je z blazinico svilno,
Nà-te vijoličin cvet trosim in listje mladó. Ljubček prisrčni sladak ! kanarček najlepši, jedinec,
Zadnji pritiskam poljub /-daj ti na perje zlato! — Kovčeg je beli zaprt, solzdn ga ponesem na vrtec,
Tamkaj izkópljem grobič, rožo na vrh zasadim ; Vedno zalival zvesto solzami ti bodem žemljico.
Da ti i zraste iž a je košat grmič ia hladio. Tvojih tovfirišev zbor. ki tam udomačil se bode.
Tebi naj póje v spomin pesni prisrčnih glasov! Jaz te obidem vsak dan, nikdàr te ne zabim, predragi !
V mislih o tebi zaspim, v sanjah ostanem s tobnj ! Dragi kanarček ti moj! zasuta nad tó boj je zemlja —
Prćjmi ljubezni gorké, prèjmi nje sólzuo „zdravstvuj!u
Lujima Futfakova.
Pošteni otroci.
(Iz hrvatskega prosto preložil 1. T.)
V zelò slabih ulicah nekega mesta v našej domovini je stala pred več leti majhena. ubožna hiša. V tej hiši je prebival zidar z ženo in petero otročiči. Najstarejši teh otrok je bil Jurko, dvanajst let star deček, ki je domačo ljudsko šolo izvršil z najboljšim uspehom. Ker ga oče zaradi siromaštva nijso mogli pošiljati v višje šole. obdržali so ga doma pri svojem rokodelstvu. Jnrko je bil zdrav in krepäk deček, zméren v jedi in pijači in zato tudi vedno dobre volje, bistrega nma in zelò ukaželjen. Oče so ga k vsacemu delu s soboj jemali ter mu iz začetka bolj lehka opravila izročevali. da si je zidarstvo sploh težaven stan. Ali mlademu Jnrku nij bilo nobeno delo pretežavno. Veselo prepevajoč in žvižgajoč je nosil očetu kaineuje, malto in druge zidarske stvari; ker je bil zmirom veselega srca, iipodbuj&l je tudi malomarne in lene delovce k hitrejšemu delu.
Od ostalih štirih otrok je samo Katica hodila v šolo, ki je bila ravno devet let stara. Mati so otroke lepo učili, kako jim je biti pobožnim, poštenim in delovnim ; Katica je mater rada slušala in jim je uže pri marsikaterem delu pridno pomagala. Zaradi poštenja, pridnosti in lepega vedèuja so bili otroci ubozega zidarja tudi pri sosedih v velikej časti in v marsikaterej hiši so jo starši svojim otrokom v izgled in posnemo priporočevali. Katica uij bila nikoli brez dela. Vedno je imela kaj v rokah, bodi si, da je šivala ali plela nogavice, ali se je pa učila na knjigo šolskih naukov. Kadar nij imela dražega dela. pokleknila je z manjšimi otroci pred sveto razpelo, ki je viselo v kotu za mizo, in učila jih je roke sklepati iu Boga moliti.
O nedeljah in praznicih. ko je bil Jurko domi, vzel je najrajše kako knjigo v roke, da je čitai iz nje in se je kaj koristnega učil. če je bilo grdo vreme, da otroci nijso mogli v cerkev, vzel je JuTko molitevno knjigo v roke in je glasno molil iz nje. Očeta so vselej solze oblile, ko je poslušal molijoče otroke, in večkrat je djal sam v sebi : „dobri moj Bog I trdno upam, da teh otrok ne bodeš zapustil, ki s toliko pobožnostjo molijo k tebi."
Tako je minul dan za dnevom, ako tudi se je bilo ubogim sirotam večkrat z lakoto boriti. Naj si je oče s pridnostjo tndi po več goldinarjev na teden zaslužil in naj je tudi Jurko svoj zaslužek k očetovemu prideval, vendar so prišli dnevi, da jim je bilo treba hudo stradati. O takih dnevih je bilo ubogemo očetu zelò težko pri srci in ko bi ne bilo pobožnih in bogaboječih otrok, ki so ga znali tudi v največjih stiskah razveseljevati, zdvojil bi bil ubogi zidar, želeč si boljšega življenja na tem svetu.
Necega dne se pripeti zidarju velika nesreča. Pri zidanji velicega poslopja se mu zvali težek kamen na nogo, ter mu jo zlómi ravno v koleun.
Koliko strahd je bilo zdaj pri ubogej družini, ki je u U poprej imela dosti trpljenja, ko je bil še oče zdrav in krepik. Ubogi zidar nekoliko tednov nij mogel s postelje in njegova družina se je mogla preživeti od milostinj dobrih ljudi.
Jurko je v tem času postal večji in močnejši, lehko je zdaj več delal in je tudi po več zaslužil Njegov gospodar mu je še celò plačilo povikšal, videč, da je Jurko posebno priden in deloven človek, ki vse druge delovce prekosi, a zraven tega je še pošten in zvest, kakor uoben drug njegovih najemnikov.
Ko Jnrko ridi, da mu njegov zaslužek ne zadostuje, da bi bolnemu očeta pomagal, otide k svojemu gospodarju in ga prosi, da bi mu nekoliko goldinarjev na njegovo delo naprej plačal, ter obljubi, da bode vse pošteno odslužil, kakor hitro mu oče ozdravi.
Zidarskemu mojstru se je U> mladeničevo obnašanje zelò dopadlo. Dal mu je nekoliko goldinaijev, rekćč: „od teh goldinarjev mi polovico odslužiš, a drugo polovico ti darujem, ker si tako dober in skrben za svojega očeta. Ostani tudi še dalje tako pošten, dober in deloven in jaz te ne pozabim."
Jurko je očetu z velikim veseljem prinesel denaije in mu povedal vse, kar mu je rekel zidarski mojster.
„Bog B3j te blagoslovi, ljubi moj sin, vse dni tvojega življenja," vzdihne oče s solzami v očeh.
K velikej nesreči, ki je bila v hiši, pride še ta nadloga, da mlajši otrok dobi kozé in leži bolan v postelji, a Katica, ki je bila materi desna roka,
Kolika nesreča je bila zdaj v liUi, tega moje però popisati ne more. Jurko je imel polne roke dela pri svojem gospodami, a žalostne matere in zapuščenih bratcev in sestric zapustiti tudi ne more. Ko ga ulé tri dni nij bilo pri delu, grč zidarski mojster sam, da vidi, kako je to, da Jurko toliko časa ne pride. Mislil si je, da se mu je mladenič izaeveril, ter da neće, da bi odslužil denarje, ki mu jih je posodil.
Ali ko pride v hišo ubozega zidaija, najde toliko siromaštva v hiši, da je do solz ganjen in si ne more kaj, da bi se ne jokal z ubogo in zapuščeno družino. Videl je, kako se žalostna mati in otroci jokajo po dobrem očetn, ki leži v mrtvaškej trugi. Tega njegovo srce ne more prenesti, zatorej takój zapusti hišo in gre ven na polje. Jurko hiti za njim, da bi mu povedal, zakaj ga uže tri dni nij bilo pri delu. Ali mojster ga prime za roko in mu reče: „preljubi moj, jaz vidim, kolika nesreča vas je zadela, ako še kaj denarja potrebuješ,
3*
kar povej mi. rad ti naprej dam. ker vem, da mi bodeš vse pošteno odslužil.
Velika nesreča in nadloga v hiši je Jnrka nekako vsega prenaredila. Zdelo se mn je, kakor da bi bil na jedenkrat starejši in modrejši. rekel bi — zrèl mož. Lepo se zahvali zidarskemu mojstru za njegovo prijaznost in pomoč ter ga prosi še dalje podpore, kar mu gospodar tudi rad obljubi. S solzami v očeh se gospodar poslovi od Jurka, ter otide globoko v srce ganjen od tolike nesreče, ki jo je našel v hiši uboge zidarjeve družine.
Očeta so pokopah sieer ubožno, a vendar kakor se dobremu in poštenemu človeku spodobi. Za nekaj dni je umrl tudi na kozah bolni otrok. Zdaj je bilo Jurku treba zopet gospodarja poiskati in ga prositi podpore. Bilo je zvečer, uro poprej, nego se delovci midò od 3vojega tela, ter je Jurko vedel, da gospodar pride vsak dau in to še posebno zvečer pogledat, koliko so zidarji naredili, otide ga iskat na bližnje zidališče, dobro vedčč, da bi ga doma o tem času ne našel. Ah tu ne dobi zidarskega mojstra in iskat ga gre k nekej drngej hiši, ki so jo zidarji dozidavah, „tn ga gotovo dobodeš", tako mu so rekli njegovi tovariši. A priSedši na kraj zidanja, ne dobode več ne gospodarja ne delovcev. Prišel je prepozno, vsi so se bih uže razšli.
Pri tej hiši je bil tudi Jurko zidarsk delovec. Radoveden koliko hiše je uži dodelane v tem času, ko njega nij bilo pri delu, stopa po lesenem odru v drugo nadstropje. A jedva naredi dva koraka, da zadene z nogo ob nekaj trdega, kar je takój čutil, da nij kamen. Sklone se in potiplje z roko, ker je bila nži temi. Po vsem životu se stresne, ko vidi, da leži na tleh velika mošnja polna srebrnih tolaijev. Vzdigne jo in gleda, kakor bi ne hotel vijeti svojim očem. A prepričan je popolnem, da ima v roki mošnjo napolnjeno s srebrnimi novci. Iz začetka ne vi, kaj bi storil od velicega veselja. Dene mošnjo pod pazho in takój se vrne domóv, na vse strani se ozirajoč, da li ga kdo ne vidi. Po naključji nij bilo nikjer žive duše.
Užč je začel naglo stopinje pobirati, ah na jedenkrat obstane ter začne bolj počasi stopati, premišljajoč, čegavi denarji bi to bili. in kako so prišli tjà gori na zidarski oder. Poprej nego stopi v hišo k svojej materi, trdno sklene poiskati gospodarja najdenega denarja in mu izgubljeno blagó izročiti
V hišo stopivši, položi mošnjo z denarji na mizo. Mati to videč, vprašajo ga, kaj je prinesel.
Jurko zdaj vse natanko pripoveduje, kako je našel mošnjo z denaiji in da bo brž ko se naredi dan, poiskal lastnika najdene mošnje, da mu izroči najdeno blagó. Konečno še pristavi : „naj bodo denarji čegar koli, jaz mu je takój izročim, da le najdem pravega lastnika. Dobro vem, da mi lastnik v zahvalo podari kak goldinar, ki mi bode ljubši, nego vsi ti srebrni novci, ki je imam tukaj v mošnji, a moji vendar nijso. Naš pokojni oče so nam večkrat rekli, da naj bodemo pošteni, če smo tudi ubožni ; a jaz lepih očetovih naukov še nijsem pozabil in jih tudi nikoli pozabil ne bodem."
Zdaj se oglasi Katica s postelje, kjer je bolna ležala ter reče :
„O ljubi moj bratec I stopi sem k meni, da te objamem in poljubim, ker ti mi govoriš iz srci. Le nesi precej jutri zjutraj mošnjo z denarji iz hiše in poišči jej lastnika. Bog bode dal, da jaz zopet ozdravim, in potlej bodem delala toliko pridnejše, da s tvojo pomočjo odrinem pomankanje iz
hiše." Mati ki so vse to Bližali. pohvalijo obà in rekó: „ljuba moja otroka, ostanita vedno tako poštena in Bog nas gotovo ne zapusti.1'
Druzega jutra na vse zgodaj vstane Jurko s svoje slame, na katerej vso noč nij mogel zaspati, dene lopato čez ramo in gre, da izkoplje jamo svojemu umrlemu bratcu. Potlej se vrne domóv, vzame mošnjo izpod slame, kamor jo je skril, in se podä naravnost na óno mesto, kjer je bil sinoči nažel denarje. Tjà dospevši, najde už0 vse zidarske tovariše, ki so se nekako osupneno spogledovali Tudi zidarskega mojstra je slišal od znotraj resno govoriti. A nobeden deloveev še nij poprijel za delo. Jurko stopivši med svoje tovariše vpraša je, čimu so tako osupneui in zakaj še ne delajo?
Jeden izmed njih mu začne pripovedovati, da je gospodar prejel sinoči v bližnjem trgu štiri mošnje denarjev; v vsakej mošnji je bilo po 150 srebrnih tolarjev. Med potoma stopi tu sem. da pogleda, koliko se je čez dan naredilo. Ogledajoč notranje prostore še nedodelanega poslopja, položi mošnje z denarji na dni veliki kameri. Ko zopet otide, vzame mošnje, ter ne pogleda, ako ima vse štiri v rokah. Še le ko domóv pride, vidi, da mu manjka četrta mošnja. Gospodar pravi, da mošnje med potoma nij zgnbil, ker bi bil čutil, ko bi mu bila izpadla. Vrnil se je takój tu sem, da poišče mošnjo na ónem velikem kamuu. kamor je bil vse štiri položil, ali od četrte mošnje nij bilo več nobenega traga. Gospodar si zdaj misli, da mu je mošnjo z denaiji kdo izmed nas ukradel, ali jo je pa kdo izmed nas našel, ter neče da bi jo vrnil.
Jurko ne vé od veselja kaj bi začel, da je tako hitro našel gospodarja najdenih denarjev. Takój stopi pred njega, ponižno se mu odkrije in govori :
„Gospod mojster! kakor vam je znano, zadida je morie in mojo mater velika nesreča ; a k tej nesreči pride še druga, včeraj mi je namreč umrl najmlajši bratec, katerega sem imel neizmerno rad. Upajoč podpore od vašega plemenitega srca v tej velikej nadlogi, grem sinoči tukaj sem, da bi vas prosil nekoliko predplačila na moje delo. Ali namesto vas najdem to le mošnjo z denarji, ki vam jo nazaj prinesem, dobro vedoč, da je va a." To rekäi, vzame mošnjo izpod suknje iu jo podi zidarskemu mojstru.
Mojster se zelò začudi tolikej poštenosti ubozega mladeniča. Vzame iz mošnje 2U srebrnih tolarjev in mu je da, rekoč: „na. ti denaiji so tvoji, in troši je, kakor najbolje zuaš. V nedeljo pa pridi k meni, ker bi ti rad nekaj povedal."
Veselo otide Jurko domóv, opravi bratov pogreb iu s pokopališča se domóv vrnivši, hvali neprestano Boga, ki ga je obvaroval skušnjave in ga ohranil poštenega.
V nedeljo gre k zidarskemu mojstru, kateri ga prav Ijubeznjivo sprejme in mu po očetovski reče: „ljubi moj! prepričal sem se, da si vrl mladenič, dober in pošten, zatoraj sem sklenil skrbeti zate, kakor za svojo kri. Ker si pri zidarstvu toliko priden, dal te bodem na svoje troške zidarskega rokodelstva učiti po vseh njegovih pravilih. Učil se bodeš risati in mèriti, da postaneš učen zidarsk mojster. Zatorej ti bode treba nekoliko časa na moje troške v risarske šole, v tem času bodem uže jaz skrbel za tvojo mater, sestro in brate. Ostani vedno tako pošten in priden, in Bog ti di srečo."
Plemeniti zidarski mojster je bil mož beseda. Dal je Jutka v risarsko učilnico, da se ondu izuči v risanji in merjenji. Jurko je vrlo dobro napredoval in za nekoliko let je bil zelò razumen zidarsk mojster in imovit človek.
Sestro Katico je viel pozneje k sebi in jo je dal ući t i gospodinjstva. Ker je imela posebno dobro glavo in tudi veselje do nauka, kmalu je bila izvrstna kuharica in pozneje tudi dobra gospodinja.
Tudi svojih ostalih bratcev nij zapustil, skrbel jim je za dober nauk in izobraženje.
Kadar koli se je pozneje Katica srečala s svojim bratom Jurkom, vselej ga je spomnila na njihovo nekdanjo siromašno življenje, rekoč: „je-li se še spominjaš na 6no mošnjo z denaiji ? Sam Bog ti je dal to srečo, da si ravno ti našel gospodarjeve denarje. Da, 6na mošnja nam je prinesla srečo v hišo in nas je rešila siromašnega življenja; to se znà, da le po tem potu. ker ai bil pošten človek. Ko bi bili novce pridržali, kmalu bi jih bili tudi potrošili, a vest bi nas ves čas našega življenja pekla in bili bi še nesrščnejši nego poprej. A Bog je hotel tako, da smo s poštenostjo dospeli do srečnega in boljšega življenja, čast in hvala mu bodi na vekel"
Mati je še dolgo živela v velicem veselji s svojimi poštenimi otroci Sin Jurko je bil prvi zidarski mojster v mestu. Povsod so le njega klicali, kadar je bilo treba staviti hiše in druga poslopja. In še dandenes imamo mnogo lepih cerkvä, hiš, učilnic in drugih večjih in manjših poslopij v našej domovini, katere je zidal zidarski umeteljnik Jurko. Ali vidite otroci, kako daleč se pride, ako je kdo pošten in priden! Vzemite si Jurka za zgled in bodite tudi vi taki.	___
Kdo je napravil Vidku srajčico ?
(Pripovedka.)
Živela je svoje dni uboga vdova. Bog jej je dal sedem otrok, jednega manjega od druzega, a jesti so merali vsi. Od zdre do mraka je bilo treba materi služiti vsakdanjega kruha, zatorej je imela samo ob dolzih zimskih večerih toliko časa, da je naredila otrokom srajčice, da bi ne hodili goli po svetu. Vsak otrok je imel po jedino srajčico, in ko je starejšemu bila pretesna, dobil jo je vselej mlajši otročiček. Zatorej nij moglo biti drugače, nego da je najmanjši otrok Vidko nosil zmirom tako tenke srajčice, da mn je solnce na golo kožo sijalo. Vidko je bil deček jedva štiri leta star, bil je zelò bistroumen ter je posebno živalce in cvetlice imel rad. Kadar koli je videl jagnje na paši, brž mu je začel nabirati najlepših dišečih rastlin ; ako je našel mladega ptička, ki je padel iz gnezda, nesel ga je skrbno domóv, kder ga je pital, dokler nij toliko dorastel, da je mogel leteti. Še celò pajkov nij pobijal ; kadar je našel kde kakega pajka, nesel ga je vselej vèn na trato, misleč si: uboga živalca tudi rada živi. Nekćč se mu je bila srajčica tako potinjila, da mu je padla z ràmena, a ker je bilo ravno po leti in je mati pridno hodila na delo, nij mu utegnila sžšiti druge. Zato je moral ubožček okrog skakati skoraj na pol nag.
Necega dné gre v gozd jagod nabirat. Ondu ga sreča jagnjiče. Na pol golo revše se mu zelò smili, zato ga vpraša: „kde ti je srajčica?" Vidko žalosten odgovori: „némam nijedne druge, kakor to strgano, a moja mati mi tudi ne utegnejo zdaj druge napraviti; še le ko zima pride, dobódem novo. To se zna. da popolnem nova ne bode, ker take dobiva le moja najstarejša sestrica, a moja bode le stara. Oj, kako rad bi imel vsaj jedno novo srajčico!"
Zdaj mu jagnje odgovori : „ubožec, smiliš se mi. ni, jaz ti dam nekoliko svoje volne, od nje si napravi novo srajčico!" In jagnje si izpuli nekoliko volne ter jo dä nbogemu dečku.
Ko je šel Vidko z volno memo trnovega grma ob cesti pokliče ga grm in ga vpraša: „kaj neseš. Vidko?"
„Volno za novo srajčico!" odgovori Vidko.
„Daj mi jo sèm, da ti jo izmičem." reče mu grm.
Vidko mu dà volno in grm mn je. sem ter tjà vijćč trnjeve veje, izvrstno izmikal volno,
„Varno jo nosi, da se ti ne zmčde!" reče grm, okončavši svoje delo in podavši volno veselemu Vidku.
Zdaj ugleda Vidko pajčevino in pajka, ki je sedel ravno v sredi in je predel. Pajek pokliče dečka in mn reče: „daj mi volno, da ti jo osmukam in iztkém; nže vem, kaj ti je treba."
In pajek začne pridno svoje nežne nožice gibati ter ž njimi presti in tkati Kmalu je natkal najlepšo in najboljšo tkanino ter jo izročil Vidin.
Veselo hiti Vidko dalje, ter prispe do potoka, ob katerem je sedel velik rak. Tudi ta ga takój povpraša: „kam tako hitiš, Vidko ? Kaj neseš pod pazbo ?"
„Tkanino za svojo srajčico," odgovori Vidko.
„Ravno na pravega si naletel !" reče rak. „Brž mi jo daj sèm, da ti jo prikrojim." Vidko mu jo dà in rak mu je s svojimi velikimi škarjami volneno tkanino prav lepo v srajčico prirezal. „Evo" izpregovori rak „zdaj pa nij treba druzega, nego da ti mati prirezane kosce sèsijejo in srajčica je gotova."
„Oj," vzdihne Vidko, „mati némajo časa, da bi mi skoraj srajčico sešili, potrpeti mi bode treba, da pride zima,"
A jedva to izgovori, kar prileti ptiček, ki je v kljunu imel dolgo nit. Takój jo izpusti na tkanino ter zapoje : „jaz ti srajčico sešijem !"
Prav pridno je začel ptiček šivati in predno se deček dobro zavé, bila je srajčica gotova. Ves iz sebe od veselja takój obleče srajčico, in gledaj6č se v potoku, veselo zavpije : „oj, zdaj imam srajčico, lepo novo srajčico !" Komaj čaka, da bi bil nzé dornà.
Bratci in sestrice so ga debelo gledali in se čudili lepej srajčici. Takó lepo mehke in bele srajčice še nobeden izmed njih nij niti videl niti imel.
In ko je Vidko moral materi povedati, kdo mu je srajčico napravil, tlésknili so mati z rokama nad glavo in so rekli: „nù, zdaj vem, da so moja pokojna mati imeli prav, ko so mi večkrat djali, da Komur dàde zajčka Bog, Dà i travce mu obilno; Komur däde m nói otrok, Dà pomoči mu rešilne.11
r. —i-.
tla/ rad imel bi sdbljico,
Oj sabljieo svetlo, In s Oiko bi papirnato Pokril si rad glavo.
Otročja želja.
Imel bi Se konjiča rad,
Ki bil bi osedläo. Poskočil bi mu na hrtèt, In jahal, kot ulin.
Odšel bi na sovražnike.
Iu vse bi jih razgnid; Udrihal jaz bi s sibljico, Moj konj bi raz-getàl. Jos. Ciferle.
Krištof Šmid.
(Dalje.)
Ko je Kriätof Šmid omenjenemu župniku nekoliko Saša služil, prosil je drng župnik zanj. Pri tem drugem gospodu, ki je bil Se pobóznejsi od prvega, navadil se je Šmid vseh lepih čednosti Fara je bila zelo velika in v jako pustem kraji, blizu predgorja Tirolskih planin. Tu je bilo treba Kr. Šrnidu po zimi večkrat v najhujšem vremenu po snegu gaziti, kadar je bolnike obiskoval in jim zadnjo sv. popotnico na dom nosil. A on je to vselej rad storil, ker je imel nekako posebno veselje ljudem dobro delati in jim tolažbo sv. vere deliti. Mnogo lepega jim je povedal ob nedeljah in praznicih z lece v cerkvi, in posebno veselje je imel, kadar mu je bilo otroke podučevati v svetej veri našega gospoda Jezu Krista.
Leta 1796 je dobil K. Šmid nekak šolsk beneficij v trgu Tbannhausnu ob Mindlu ; ta služba mu je nesla na leto BOO gl. in je imel tudi naslov šolskega nadzornika. Uživalec omenjenega beneficija je imel dolžnost, da je opravljal službo krajnega šolskega nadzornika in je učil otroke kerščanskega nauka. Kr. Šmid je Sel v trg Thannhausen, vzel je svojo sestro s soboj in je pričel ondu svoje delovanje. Tu je našel šolo v tako slabem stanu, da je sklenil sam podučevati otroke. Kmalu je šola v Thannhausnu tako zaslovela, da so jo, ne le ob šolskem izpraševanji, nego tudi drugekrati, obiskovali duhovni in mladi učitelji, da bi se učili njegove učave (metode), in se po njej ravnali Veliko sto in sto ur je preživel v šoli pri ljubih otročičih, ki so ga ljubili in spoštovali kakor da bi bil njihov lastni oče. Da bi otroke za pridnost unemal, napravljal je otroške veselice in sestavljal gledališke igre, katere so otroci v nazočnosti domačih ljudi smeli igrati. To je delalo otrokom mnogo veselja. O lepih pomlidnjih in poletnih jutrih je peljal otroke na bližnji hribec, od kodar jim je kazal bliščobo in lepoto vzhajajočega solnca. Tukaj jih je učil spoznovati neskončno modrega stvarnika, učil jih je Boga ljubiti in moliti ter jih tako vadil čistega, nedolžnega veselja, katero le čisto, nedolžno srce občuti in uživa. — Tudi njegova sestra Franja, ki je bila zelò bogoljubna in vsestransko izobražena ženska, pomagala mu je pri podučevanji otrok. Ker je znala izvrstno šivati, plesti in vézti. učila je vse to ob delovnikih mlade deklice, ki so k Šmidu v šolo hodile. Med delom jim je vselej kaj lepega, koristnega in poučnega povedala, zatorej nij delala samo z rokama nego tudi z duhom. Večkrat je pela z otroci med delom tudi lepe pesence, katere je bil Krištof sam zložil. Mnoge te deklice so bile pozneje izvrstne gospodiuje in dobre matere svojim otrokom. Nekatere so šle tndi v ženska izobraže-vališča, ter so bile pozneje najboljše rokodelske učiteljice. Tako sta Krištof Šmid in njegova sestra Franja skrbela za nedolžno mladino in t rodoljubivo delala v njen blagor in korist.	(Dalje prihodnjič.)
Kje radost prebiva? Kje srečni je kraj, Darsjikseradnje?—' Kje zćmski je raj ?
Sreče
CoBarji in kralji, Mogočni ljudjé ! Bogati risoki — Ti srečno žive ?
dom.
Frijatli ji ni redki ; Sovražnik povsod Zaet&rljs zavidno Življenja jim pot.
Veselje prebiva. Kjer mirne vesti Otrok se raduješ; Tli sreča živi.
Fr. Krek.
Priloga k 3. štev. , Vrlčevcmu" 1877.
Pesem od šivelje.
(Besede A. Praprotnii-ovc.)
VglasbS dr. lì. Ipaivc.
3.
Živo.
1. 2. glas
4
iW ;>::\ -'i
m t :? TT-
ši-va-ti mc-ni se si-la mu-di!	Ni-kar me ne zba-daj, mi
kar ne na - ga-jaj, go - sto za - ve-zuj J	In soln-ce skoz ok - no si-
stre-lio na gor-kem do-volj-no se-dfin.	Za-do-sti ši - va-nja in
: ^ i ,731eT- \ rp-ì
--r -j^tr^-h	Mtiir^Xi

m
te-l(aj glad-kó, jaj mi Bvit-ló, de - la i-man),
O - ble-ka da le-po se - ši-ta mi bo. Da nit-ko u - de-ti bom mo-gla ur - nó. Iz - de-la-no sla-bo Iz ro-ke ne dam.
ž rß i f Ji f^ 1 fTj !i -I - j| • ^^rr t F—
4. Mati pri zibeli.
(Besede Sloméek-ove.)
Andantino
L 2-Eias
ÜÜ1
Vglasbü dr. li. Ipavec.
A-jaj, a-jaj ljub-ček moj!
2.	Pri-đi, pridi, gr-li-ca,
3.	Zu-naj le-po jag-nji-če,
Glasow T „—.. —
* * ' 'i .t - t ' '
If-; s t t	t
m
iS?
k i - ji Ì
&
t f {—t r r r ,„r r r=i i r-f
1.	De-te trud-no si ni-coj;
2.	Boš mi de-te zi - ba - la,
3.	Ja-gnje le - po be - lo je ;
A-jaj, a-jaj, de-te mo-je: De - te ino - je raeh-ko spa-lo, Jag-nje bo-de pri-skak-Ija-lo,
ÖS
ÜpS Ü iPgP
p r—i r—f	f^i f1
Zib-lje ma-ti	i-no po-je.
In ne bo-de	se jo - ka lo.
Mo-je de-te	po-zi - ba-lo.
f r f --I SSTdalTàSi—.
Samozaložba. — Ti «k Milioev v Ijnbljani.
Dalmacija.
(Zemljepisna črtic».)
Južno od Hrvatske se razprostira kamenita Dalmacija, ki je zaradi svojih starin in junaških prebivalcev znana daleč po sveto. Prvi Hrvatj« so se bili naselili v Dalmaciji, prva hrvatska mesta so bila v Dalmaciji, prve in najlepše pesniške umotrore so dobili Hrvatje iz Dalmacije. Po pravici tedaj lehko rečemo, da je Dalmacija zibelka naših vrlih bratov Hrvatov.
Dalmatinsko kraljestvo šteje blizu do 445.000 prebivalcev, ki so do malega vsi Hrvati in Srbi. Samo po otoeih in večjih primorskih mestih je nekoliko Italijanov (vseh skupaj do 23.000). Največ Daimalincev pripada k rimsko-katoliškej veri ; pravoslavnih kristjanov je jedna petina.
Dalmatinske gore so le nekako nadaljevanje Krasa. Najznamenitejše gore so Velebič ob desnem bregu Zrmanje in Urliške gore z dinarskim razrastkom, ki dela mejo med staro Dalmacijo in turško Bosno. Podnebje je zelò prijetno in ugaja posebno rastlinstvu.
Dalmacijo oplakuje jadransko moije. Glavno jezero blizu morskega obrežja se imenuje Vransko. Voda v tem jezeru je slana. Najznamenitejše reke so: Zrmanja, ki izrira r Lici; Neretra, ki pride iz Hercegovine, Krka in Cetinja, izvirajoči v Dalmaciji.
Ker je v Dalmaciji malo travnikov, zató se v tej deželi tudi malo goveje živine najde in še ta nij posebno dobrega plemena. Ribištvo daje prebivalcem ob morskem obrežji najobilnejši živež. Med avstrijskimi deželami ima Dalmacija največ koz, ki zaraščanju in pogozdovanju Krasa neizmerno veliko kvare delajo. Tudi mnogo mezgov in oslov imajo Dalmatinci, s katerimi po slabih potih ju stezah tovorijo. Žita pridela Dalmacija prav malo, zatorej ja treba žito i«
sosednjih dežel kupovati. Turšice in ječmena se še največ pridela. Dalmatinska vina so izvrstna. Oljka daje obilo dobrega olja za kupčijo v tuje dežele. Budnin ima malo, najmanj med vsemi avstrijskimi deželami. Soli bi se lehko pridelalo več. Ljudjé se pečajo najbolj s tesanjem ladij. Promet je po morji in po suhem zelò živahen, posebno s turškimi deželami in Crnogoro. Izvažajo se domači pridelki: vino. olje. sladko ovočje (sadje), voloa. neustrojene kože. ribe, nasoljeno suho meso, žganje in morska sol.
Dalmacija je razdeljena na 12 okrajnih glavarstev, a najvišja upravna gosposka v deželi je c. kr. namestnija v Zadru
Glavno mesto dalmatinskega kraljestva je Zadar, ki šteje 8000 prebivalcev. Druga važnejša mesta so: Nin, z rimskimi starinami; Beligrad (Zara vecchia); Pag. Bab, Šibenik, prelepo zidano mesto na strmih gričkih; Skradin, Knin, Sinj, Splet, največje mesto v Dalmaciji z 12.t00 prebivalci; Trogir s stolno cerkvijo, ki je najlepša izmed vseh dalmatinskih cerkvii; Kliš, Hvar na otoku Hvaru: Vis, na otoku Visu. ki posebno slovi po bitki na morji 1866. 1.; Korčula na otoku Korčuli; Dubrovnik poleg nrorja z zelò starinskimi zidavami: Kotor sredi visocih golih hribov ; Budva i. t. d. (Vsa ta mesta poiščite na zemljevidu, ako ga imate pri rokah.)
Dalmatinci so izvrstni pomorščaki, ker večjidel živč le na morji. Po vsem širokem svetu, kjer koli se najde kako morje, najdeš gotovo tudi kacega Dalmatinca na morskej ladiji. Mnogi so uzé prepotovali Ameriko, Kalifornijo, Egipet i t. d. ; nekateri so tndi ostali v tujem svetu, ter so našli ondu srečo in bogastvo, a večina jih potuje le sem ter tji, ker jim je brodarstvo jedini zaslužek, od katerega se živi!. Vendar se skoraj vsaki najrajše vrne v svoje domače zavetje, v svojo lepo Dalmacijo, polno oljk, sladkih smokev, pomoranč Vù istega, Vai mm	to^ii taji i.m'iAjskeg'i rujk.
Dalmatinci in Dalmatinke se oblačijo navadno v domačo volneno tkanino: možki nosijo tako imenovano rudečo volneno haljo (jopič) do pasii ali pa surino do kolen, moder telovnik in modre, volnene ozke hlače. Na nogah nosijo večjidel pletene opanke, a na glavi rudečo kapo (fes). Ženske so zelò priprosto oblečene v bele sili modre lehke suknje, ali pa v volnene suknje z oprsnikom. Tudi ženske nosijo opAnčice (nekatere tudi čižme), a na glavi imajo rudečo kapo ali bel robec.
Lisica puščavnica.
(Basen, iz Ruskega preložil A. R.)
Prišla je lisica iz daljnih pustinj. Ugleda petelina na visocem drevesi ter mu reče : „o milo dete moje, petelinček ! Sediš na visocem drevesi ter misliš nedobre, grešne misli. Petelini kotìòite široko in gojite pregreho ostudnega napuha. Stópi doli, milo dete moje, doli na zemljo in izpokòri se ! Prišla sem iz daljnih pustinj ; nijsem ni pila ni jedla in mnogo težav sem pretrpela zaradi tebe, milo dete moje, samo, da te izpovém." „„O mati moja, lisica! nijsem se postil, nijsem molil : pridi drugič."" „Milo dete moje, petelinček ! če tudi se nijsi postil, nijsi molil, vendar pojdi se pokorit, da ne umerješ v grehih. Pridi bliže na zemljo; odpuščeno ti bode. gordk pojdeš v nebesko kraljestvo.0
Petelin težki greh začuti na svojej duši. razkesä in razjoka se ter začne stopati z veje na vejo in poslednjič zleti [ta zemljo. Lisica priskoči, zgrabi petelina z ostrimi parklji, pogleda ga z divjimi očmi. zaskrtne z ostrimi zobmi, ter ga hoče požreti živega, kakor hudodelca Petelin zaječi lisici: „„o mati moja, lisica ! Medéna usta, sladke besede, dobrikavi tvoj jezik ! Oprostiš me greha, kadar mi požreš telo !"" „Nij mi drago tvoje telo ni tvoja pisana ob-léka ; a drago mi je, maščevati neko sovraštvo. Ali še pčmniš ? Prišla sem bila h kmetu in hotela pojesti pišče ; a ti, zlosréénik ! sedel si na visocih gredeh, zakričal si z velikim glasom, z nogama zateptàl in s kriloma zaplopotùl ; potem so kure zarähtale, gosi zagogotile, psi zalajali, žrebci zarezgetdli, krave zaru-käle. Zaslišali so možje in žene; prigrmele so babe z omeli in možje s sekirami ter me hoteli ubiti za pišče. In ti, hudobnež ! da bi zdaj še ostal živ ?" „„Mati moja, lisica !"" reče petelin, „„včeraj so me bili pozvali mej cerkvene pevce, hvalili so me po vsej cerkvi, rekoč : dober mladenič, izvrsten, zna čitati in lep ima glas ! — Ah bi ne mogel jaz tebe. mati moja, lisica ! s prošnjo spraviti k cerkóvniku za pekarico? Dohodki so veliki: dajah bodo mehkega kruha, sladkih povitfc, velikih poprtnikov, masla, jajec in sirotke."" Preslepiti se du lisica takim besedam ter malo oslabi petelinu s parklji. A petelin se jej izruje, vzleti na visoko drevo ter zapoje z velikim glasom: „„draga gospž, pekarica, bodi zdrava! Ali imaš velike dohodke? Ah so sladke povitice? Grbo si bajè si zlomila, nosžč poprtnike !""
Lisica otide v gozd, bridko plakàje : „kar živim na zemlji, še nijsem slišala take sramote. Tako je, kadar pridejo petelini za cerkvčne pevce a lisice za pekarico."
Mati pri zibeli.
(Glej denaänjo muzikalno prilogo.)

Ajaj, ajaj ljubček moj ! Dete trudno si nicoj; Ajaj, ajaj, dete moje: Ziblje mati ino poje.
Lepe rožice cvetó. Belo ino pisano; Jutre bova zgodaj vstala Bova lepe rož'ce brala.
Pridi, pridi grlica. Boš ml dete ribala, Dete moje mehko spalo. In ne bode se jokalo.
Prileti te angeljci . Vi nebeSki družeji; Bote dete mi var'vaü, Njemu sladko spanje dali.
Zunaj lepo jagnjide, Jagnje lepo belo je;
Kadar pridno dete spi Ljubi Bog nad njim bedi, Kadar dete tiho aja. Bog mu sladke sanje daja.
Jagnje bode priskakljalo, Moje dete pozibalo.
Ajaj, ajaj, detece. Iu ne žali matere! K sebi te ne bodem djala, Bog ne daj, da b' te zaspala.
A. M. Slomšek.
Marec in njegova vijolica.
(Obraz iz narave.)
Skoraj pride ljuba pomlid ! Že a« tu njeni poslanci — nežne sapice in gorki dežek. Ledena zima se umika v svoj brlog, rešena je zemlja okóvov, novo pomlajeno življenje kipi iz njenega prebujenega osrčja. Živahni potoček tam za vasjó že zopet prijetno Sumijä in se vije po zelenih travnicih. V sinjem obzorji kroži skorjanček svojo veselo pesenco, v gozdn odméva radostno petje iz tisočerih gri drobnih pisanih ptičic. Xaša stara prijateljica lastovka in visokonogi štrk sta tudi že na potu v domovino. Vse je tako prijazno in ljubeznjivo, da nas nehoté vleče v milo naravino krilo, tjà na polje, tjà v gozd. — Samo trata še žaluje, ona je še brez vsega kinča. Jedva da je kaka travica zaspano pogledala iz zemlje ter nekako boječe čaka svojih sestric. In vendar je čas — zadnji čas, da pridejo cvetice na dan!
Vzbudi se, ljubeznjiva mati narava ! Odpri, kakor vsako leto svojo krasoto in čudapolno shrambo ter nam daruj zvončkov, prijaznih maijetic, ljubkih vijolio — karkoli ti drago! Šopke si hočemo spletati in venčke viti iz njih ; vsako cvetico si hočemo posebej ogledati, iskati njeno krasoto, njeno ime. Tudi hočemo poslušati, kaj nam vsaka cvetica govori; ker znano je, da tndi cvetice imajo svoj jezik, ter nam govorč sladko in milo na srce.
--Cuj, ali nam ne bijó na uhó skrivnostni glasovi? — Ali nij to,
kakor blagoglasno zvonenje tam iz daljave, ki odmeva v našem srci? Ali nij to, kakor skrivnostno šepetanje duhóv, ki se vzdigujejo iz zemlje in se šetajo tam po oživljajočih se holmcih? — Da! —
Da! Pomlad je td — marec jo je pripeljal! Vzbüdi se, srce, ter hiti pod milo nebo:
„Povsodi pomladanjski cvet Vesoljni v svate vabi svet."
Zeleno krilo matere zemlje je že posuto s prvorojenčki vesele pomladi
--hitimo jej čestitat in spletat iz njenih dčhtečih cvetic prvi venček ! —
Eoké so nam polne samih prvorojenčkov pomladi — vse takó mlado, majhno, mično in pohlevno. A najlepša in najpripr6stejša med vsemi je vijolica, zató jo pa tudi imamo v posebnej česti !
Le poglej, kako ponižno skriva vijolica svoje oblačilce v zeleno travo, kakor bi se sramovala svoje lepote. Bada bi ostala nepoznana, ali njena vonjava jo izdaje ! In deklice prihitč in je trgajo — kmalu drže med nežnimi prstki šopek — domóv hité ž njim, denejo ga v vodo in postavijo na okno. A s tem se dela njihovoj ponižnosti krivica, zató pa tudi kmalu zvenó in po-vésijo svoje glavice.
Ako si vijolico bolj natanko ogledamo, vidimo, da zeleni srčasti listi njene cvetove kakor v naročji nosijo in jo pestjejo, a cvetovi v svojej nežnej, temuo-višnjavej obleki gledajo kakor otroci iz materinega naročja. Vse je takó priprosto, brez posebnega kinča! A vendar se človeško oko veseli te cvetice, kakor da bi zastopala vso lepoto vsega rastlinstva ! Vijolica nema pisane obleke, tudi se v lepoti ne mèri z rudečo rožo; v zvunanjej lepoti jo prekosi marsikatera druga cvetica, a glede njene notranje lepote stoji vsem drugim na čelu. In to je — njena vonjava, ki jej daje pravo vrednost. Vijolica je najpleme-
nitejša cvetica, ona je znamenje najlepše in najplemenitejše čednosti: svete ponižnosti Vi, mlada dekletca, ki vam šopek drhtečih vijolic tako lepo zaljša mlada nedrijca. nčite se od njih ponižnosti Pod šopkom v deviškem srci naj se vam vedno razcveta ta najplemenitejša cvetica ! Takó si smo ogledah preljnbo „dJhtečo vijolico", katero gotovo vsak pozni in z veseljem stegne roko po njej. A pazite da se ne varate ! Mnogo je tndi tacih vijolic, ki so dehtečej prav podobne, kakor da bi si bile sestre. Da, zelò so si v rodn, samo onih lepih lastnosti nemajo, katere ima „dehteča vijolica." Podobne so izpridenim otrokom, ki so dobre lastnosti svojih roditeljev zamenfli s slabimi Taka je n. pr. pasja vijolica (viola canina), ki cvetè malo pozneje, meseca maja in junija. Njeno modro oblačilce je bolj bledo ter ne diši nič bolje nego trava med katero rastejo.
A še mnogo dmgih sorodnic imi „dehteča vijolica." Gotovo poznate njene mnogobrojne tetke in tetiće, ki je vrtnik goji v svojem vrtu. To so ničeve in prevzetne stvarce, ki se rade ponašajo s svojimi lepimi oblačilci ! — Skoro da je nij barve, ki bi je ne imele na sebi Stoje našemljene s svilo, v svetlih oblačilcih, da vas oči bolé kadar je gledate — a zraven so še na-lišpane z vsakovrstnimi in prav smešnimi čirečarami.
Te vijolice dobOdo svojo lepoto le vsled umetne vrtnikove odgoje ; a vsaka ima svoje posebno in pomenljivo imé. So se že človeku nekako priljubile, da jim je dal tako lepa imena.
Take vrste vijolic je sirotica (viola tricolor). Francoz jo imenuje: misel, Lah: vzdih. Tukaj, otroci, lehko malo pomislite, zakaj una vsa ta imena. Brez posebnega vzroka je človek gotovo nij tako krstil.
Druga se imenuje mačeha (viola arvensis). A ta ne raste po vrtéh ; večkrat se pomeša celi med plerel. Prar pogosto jo najdete po pusiiÄ njimi ia str-niščih. Ondu raste zanemarjeno na opustćšenej zemlji, katero so že poprej iz-srkale druge rastline. Obrazec ima bled in ubožno oblačilce. Nobeden je nema rad, vsak jo pisano gleda — mačeho. A vendar je zadovoljna, tiho se veseh' svojega življenja in cvetè do meseca oktobra, dokler je kmetovalčev plug ne zakoplje in zima svojega belega, mrtvaškega prta ne pogrne čez njen grob.
Kako podoben je ubog, z malim zadovoljen človek tej cvetlici! Popolnem dobrovoljen se niti ne zmeni za slasti in veselje bogatina ter se borno trudi za svoj obstanek noč in dan. A vendar rad živi do zadnje ure. Potlej, ko mu starost razoije čelo, ko smrt njegovo truplo položi v črni grob — potlej počiva in sladko spava, da v novej pomladi vstane poveličan iz groba. —
II Mqjardn.
Ptičje jajce.
S pomladi, kadar zazori prvo življenje v naravi, o velikej noči, delé se pridnim otrokom krasni pirahi. Kako so lepo rndeči, a nekateri še celò pisani ; ne vem, kateri se vam bolj dopadejo, dragi otroci! ali to lehko rečem, da malo kdo med vami vé, iz česa sestoji piruh ali bolje rečeno jajce. Dobro bi bilo tedaj, da se malo poménimo o tem.
Jajce je na jednem konci topejše, a na drugem ostrejše ; njegova oblika je tedaj podolgasto-okrogla, jajčasta. Zunanja lupina je apnena in je bela ali razno pisana; pod lupino se nahaja tenka kožica, ki obdaja tekoči beljak, ka-
teli se t gorkej vodi strdi t belo, povsod jednako snov. Notranje plasti' beljaka so nekoliko gostejše nego zunanje. Sredi beljaka je rumenjak tudi v lastnem kožnatem póvoji, okrogel kakor najoblejša krogla. V trdo kuhanem jajci se rumenjak lehko zdrobi ter ima barvo žolto (rumeno), včasi celć rudečo in zeleno. Sredi rumenjaka je tako zvano očesce. Ptič se naredi iz rumenjaka, beljik mu je le prva hrana. Zares, veliko čudo je to, da se iz jedne tekočine tako različne stvari delajo: trda kost, mehko meso, kri in peije, in — živa stvar. Kdo bi se tu ne vklanjal vsemogočnosti Stvarnikovej !	r.
Prirodopisno - natoroznansko po^je.
Beloglavi jastreb.
Ali ga vidite, otroci, grdega in požrešnega jastreba ! Vii njegova vnanja podoba nam je zoprna. Le poglejte ga, kako neukretno truplo ima, prsteno perje, golo glavo in gol vrat. Vem, da se vam ne dopada, a vendar treba, da vam nekoliko povem o njem. Poslušajte dakle !
Jastreb se šteje k največjim in najmočnejšim pticam, ki 2iré po vročih krajih sveta. Ta požeruh, ki ga imate danes pred očmi, prebiva po vsej Afriki, v Siriji in jnžnej Evropi, časih prileti še celò k nam. Glavo in vrat ima skoraj gol, ob-rastena sta le s kratkim, zelò redkim, ščetinastim mahom, ki se na spodnjem vratu podaljša, v nekak pernat ovratnik (krežljec). Kljun ima debel in močan, ter je na koncu kljukasto zakrivljen. Na nogah ima po štiri močne prste, s topimi in le malo zakrivljenimi kremplji. Po noči se ta velika ptica pridržuje v gorah, a okoli póludne izleti in kroži po ravninah. Iz neizmerne višave preži z bistrim očesom na vsako večjo mrhovino in ko jo ugleda, spusti se skoraj naopično nanjo ter jo žrč z neizrečno samogoltnostjo. Navaduo se okoli jedne mrhovine zbere po več jastrebov, ki se med žretjem neprestano koljejo in bijó. Ni je tako smradljive mrhe in nesnage, da bi je jastreb ne -požrl. Njegova požrešnost je tolika, da na jedenkrat pogoltne po 1 do 2 Kilograma mesi ter se tako nažrć, da se potlej ne more več vzdigniti od tal ; pri tej priložnosti ga je lehko ujeti. Po vročih krajih sveta je ta ptica zelò potrebna in koristna. V južnih krajih Evrope, posebno pa v Aziji in Afriki crknetine nihče ne zakopava. Kjer koli kaka žival pogine tam jo gospodar pusti ležati. V velikej vročini bi to hitro začelo gnjiti, smradovi bi okužili zrak in mnogo kužnih bolezni bi nastalo. Zatorej so jastrebi v takih krajih človeku največji dobrotniki, oni čistijo ulice, dvorišča in mcsnice. ter vsako mrtvo truplo hitro spravijo v kraj. Zato ga pa po takih krajih puste v miru in nihče mu ne stori nič žalega. Naš učeni gosp. profesor Fr. Erjavec pripoveduje v knjigi „Živali v podobah", da so 1775. leta na Smàrinej gori na Kranjskem ubili beloglavega jastreba, a 1835. L so v Doln pod Ljubljano jednoga jastreba živega vjeli in ga poslali na Dunaj. Jastreb je tako velika ptica, da je po 110 centimetrov dolg, a z razpetimi perotnicami meri eeló po dva metra.
Lastovka.
Kdo je ne pozna ljubcznjive ptičice, ki jo povsod radi imajo, povsod željno pričakujejo in veselo pozdravljajo kot staro hiäno prijateljico! To je domača lastovka, drobna tičica. dokih peroL Kljuaček ima kratek ia plöst, ua konci malo zavit. Trebušek ima bel, zeM šibki nogi in širok vilicam podoben rep. Ker nij ustvarjena za bojo, zato pa skoraj ves dan šviga po zrakn sem ter tjä in si lovi mrčesov v hrano. S pomladi pride prva nazaj a jeseni gre zadnja od nas, navadno o sv. Miheli. Gnezdo si nareja najrajše pod hlevno, skednjéno ali hišno streho, tndi po vežah, v stajah, kuhinjah in celò v dimnikih. Na cesti ali ob kakem potoku pobira s kljunčkom blato in je nese tjà, kjer si misli zidati gnezdo. S krempeljci se držeč in z repom podprta polaga s kljunčkom grudico na grudico ter je še celò oslini, da se bolje sprimejo. Da je gnezdice trdnejše, vplete med blatne drobce tudi kako bilko, dlako ali pero. Meseca maja iznese samica po 4 do 6 belih ali rujavo pikčastih jajčic, katera izvali v 12 dnéb, ako je lepo io ugodno vreme. Lastovke so izvrstne letavke, prijazne ozuanovalke vesele pomladi in povsod priljubljene ptice. Kadar se v poletnih vročih dneh uapravlja k hudemu vremeuu, letajo plahoma po zraku in glasno čvtčć. Ker lastovke ne delajo nobene kvare, temveč preganjajo le škodljive mrčese, bila bi uajvečja predrznost, ako bi je lovili, in ostro kazen zasluži tisti, kdor te nedolžne ptice preganja, jim gnezda razdira ali jih še celò pobija.
Pazzie
Drobtine-
*	(Letošnja zima)jebilanaRu-skem tako huda, da so po javnih trgih | in dvoriščih ognji goreli, ob katerih so se ljudje greli. V Fetrogradu je kazal toplomer skoro zmirom 30 do 35 stopinj mraza. Kusje pravijo, da užč 123 let ne pomnijo take zime.
(Otroci, pazite si zdravja!) V pomladi je nžč mnogo otrok pomrlo, a to največ zaradi tega, ker so se premalo oblekli in se hitro prehladili, ali pa, ker so se na mokro zemljo sedli ali legli, kar je zelò nevarno človeškemu zdravju. Zatorej pazite si zdravja !
Kratkočasnica.
*	Oče karajo svojega malopridnega sina Jurčeta zaradi nepokornosti
stTrari.
in grde obnaše. Hudobni Jurče se očetu le posmehuje. Oče to videč, vzdihnejo in rekó: „o jaz nesrečnež, da imam tacega sina; jaz se pač nijsem smel svojemu očetu posmehovati, kadar me so svarili!" — „Kaj," reče Jurče, „ali ste tudi vi imeli očeta?" — „No, to se zna, da sem ga imel, in še mnogo boljšega nego ti," rečejo oče v naglici.
Otrokom v zabavo.
Mrrr: Market: začne šteti in reče „1;" Lukee reče ,.2", Markee „3", Lukee „4". i. t. d. A pogodila sta se tako, da nobeden izmed njiju rte reče 7. kadar koli pride število 7 na vrsto treba je, da se reče „brrr!" Takisto tudi pri številih 14, 21, 'M in pri vseh drugih številih, ki s,t množine od števila 7; pa tudi pri številih 17. 27, 37, in pri vseh številih, ki iniaio v pisanji število 7 v sebi. reio ae namesto dotičnega števila brrr! Kdor se zmoti, plača kazen. — Otroci poskusite tudi vi to igro, a pazite se. da ne plaćate kazni !
Šaljiva naloga.
(PriobiU Srojm. ŠegnU.)
Primož imovit kmet zapusti trem prijateljem sod najboljšega Tina. Ko si hočejo prijatelji Tino razdeliti, najdejo v kleti tudi 21 steklenic stare sli v orice. À samo 7 steklenic je bilo polnih, 7 jih je bilo na pol polnih in 7 praznih.
Kaj pravite, kako so si ti trije prijatelji razdelili slivovi to, da je vsak dobil jednako dosti slivorice. pa tudi jednako število steklenic, brez da bi bilo treba prelivati sli-vovico ?
(Režite* fn fmena rejfleev v prihodnjem IIa to.)
Rebus.
(Priobfll Jiobič èmJkiavski.)
*a« 5r Mg, "S P« 0 torbo, da se lči z učenci.
(Beiitev in Imena rrtlleev ▼ prihodnjem listu.)
Uganke.
1)	Stiri nogé imam, pa ne morem k vam -, kdor pa hoče jésti, k meni mora sesti. Kaj je to ?
2)	Belo je, sir nij; repato je. iniš nij; sol liže, koza nij. Kaj je to?
3)	Slišiš ga, a ue vidiš ga. Kdo je to?
4)	Iz polja v hlev, iz hleva v mlin, iz inlina v peč. Kaj je to?
5)	Na ognjišči sedi, pa kuhar nij ; prede, pa predica nij. Kdo je to?
6)	Ka je po zimi belo, a po leti rudeče ?
7)	Kaj imaš na glavi, kadar v šolo prideš?
(Odgonetke nganek v prihodnjem lista.)
Rešitev zabavne naloge v 2. „Vrtčevem" listu.
v Št Jerneji ; Fr. Jerič, črevljar v Podgorji Mih. Bregar. trg. pom. v Zagorji; Svojmir Segala, d i j. v Ptuji ; Anton Graf, dij. t Gorici ; Ernest Brinšek, dijak r Šmafji pri Jelšorci; Ivan Zavodnik, dijak v Rudolfovem; Viktor Oesnik. dijak v Ljubljani ; Ljud. Pollak, dijak v Kranji ; France Šusteršič v Ljubljani ; brata Škofič v Ljubljani; Fr. Erti in Fr. Rešek. učenca pri sv. Janžu na Dravskem polji ; Adolf Ferlinc. učenec v Ljubljani ; Jož. Loj. Jož. Kolb in Jni. Oblak, učenci v Mokronogu ; Fr. Kočevar, Matija Osvald. Franjo Pogorelec I in Anton Godeša, učenci H. razreda v Pla-I nini ; Pavšar Fr., Vrisk J.. Skaza K., Gsjšek V„ ! Kupnik Fr.. Prc-voršek M.. Cokan M.. Samec i Fr., učenci U. razreda v Vojniku. — J. Pra-' protnikova, N. Miklavčičeva. Fr. Rekar in .T. Škofič, učenke VL razreda v Ljubljani ; Jovana Več, učenka v Ljubljani; Cenka Vagn«r, I Mici Pižmaht in Nani Penca, učenke v Mokro-I nogu; Antonija Šravcer, učenka v Planini.
MV"* Pro&nja. óne Ò&
j gospode, ki so denaŠnjo „ Vrtòevo" število dolili, a naročnine nam še nijso posl-ali, prosimo najidjudnejše, da bi to hitro storili, ker 4. Števila ne bodemo nikomur poslali, kdor nij naročnine plačal.	„ Uredništ vo."
Mt- Od lanjskega leta (1876) imamo še nekaj „Vrtčevihu iz tiskov, pri katerih nam samo prvo število manjka. Ce bi morda kdo rad imel ostalih 11 brojev, radi mu je damo vse skupaj za 60 kr. Posamezna števila dajemo po 8 kr. — Naj ae tedaj podviza, komur kako Število manjka od lanj-skega leta, ker mu zdaj še lehko ustre-žemo.	,, Uredništvo."
t
r e V	c
Prav so jo rešili: Gg. TonoBrezoviiik, učitelj v Vojniku; Ant. Žnidaršič v Premu; M. Rant, učitelj v Šturiji ; J. Saje, nadučite^j
LISTNICA. Gosp. Fr. K. u2. v Kapelah: Poslali nam ste SO kr. prevei; namroC poprej jedenkrat I gld, 60 kr. In pretečeni mese« zopet 1 gld. 30 kr. Kaj nij storimo z odvisnimi krajcarji V Ali hoSete, da Vam polijemo 1 tetisek gledalliklh iger? — M. Z. v K.: Kalje dobrega zrna pride časoma uìé na vrsto, kar nij dobrega pride v — koä. Nikakor pa ne moremo v po« sobnih listih svojo sodbe naznanjati, ker nemamo fas* niti toliko novcev, do bi vsaeemu za vsako drobtinico, ki nam jo pošlje, morali pismeno naznanjati, kako in kaj bode r. rokopisom. — R. 8. v V.: Pride na vrsto r bralaJ — M. B. v Z.: „PotnUdanjska pesen" je preveC pomankljiva, zatorej ne moremo v natis i njo ! —
|C D«-nainJt»mu listu J«» priložena uiuziknlua priloga. ""350
(zdatelj, založnik in urednik Ivan Tomàió. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani-