Ust ljudstvu v pouk In zabavo &£»!■ vsak Četrtek In velja s poštnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto I K, pol leta 2 K In za četri leta I K, Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavsMJsS laBela 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S Ki Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru, — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Kafc&: Bakovsega društva" dobivajo list brez posebne naročnine; ^ Posamezni listi stanejo 10 vini Uredništvo: Koroška cesta i te Tj fi, Rokopisi se ne vračajo* >-< Upravništvo:. Korott?' cesta štev. S, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije« b Inserate se plačale od enostopne petitvrslo u enks»! IZ adb m dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, HnseraS se sprejemaj Ha Brede ijutraL <--< Se- zaprte reklamacije so poštnine proste* D an'aän j a številka obsega 8 strani in ima za naročnike stenski koledar _________ kot prilogo. Avstrija in vojska. Že od pocetka balkanske vfojske smo izražali bojazen, da se zna iz nje izcimiti svetovna vojska, v katero bo zapletena tudi Avstrija. Sedaj je videti, kakor da bi se naša bojazen uresničevala» Avstrija stoji v napetem razmerju s Srbijo in Rusijo, a na, svojo zaveznico Italijo se ne more zanesti. S Srbijo si zaradi tega nismo dobri, kter ji ne dovoli naša vlada prostega pristopa skozi Albanijo do Jadranskega morja, ampak želi nerazdeljeno in samostojno Albanijo. Pa tudi zadeva z avstrijskim poslanikom Pnohasko v Prizren,u je slabo uplivala nad medsebojno razmerje. Zadeva se sedaj preiskuje in je odposlala Avstrija zastopnika Edla v Prizren, da se na licu mesta pouči, kaj se je zgodilo s Projiasko. Težje je razumeti, zakaj mobilizira Rusija proti nam. Res je, da s tem podpira srbske zahteve po luki na Jadranskem morju. Toda ali se ji gre samo za srbsko luko? Ali bi res šla Rusija samo radi srbske luke v negotovo vojsko z Avstrijo in Nemčijo; kajti po določbah trozveze nam mora pomagati z vsem vojaštvom, ako nas Rusija napade. Vzroki sovražnega zastopanja Rusov proti nam so paß drugi. Sedaj, ko so se osvobodile balkanske države z lastno močjo, bo pri njih ruski vpliv padel, avstrijski pa rastel, ne morda vsled ljubezni ali prijateljstva, ampak, ker sta Avstrija in Balkan iz gospodarskih ozirov tesno vezana drug na drugega. Mi izvažamo mnogo blaga na Balkan, a Balkan mnogo k nam. Vsled tega je v korist Rusov, da se «as na kak način že koli oslabi. To bo razlog, da se pripravlja Rusija na vojsko proti nam. Kako/1 rečeno, mora Avstriji Nemčija z vso vojaško silo priskočiti na pomoč, ako jo napade Rusija. Zato se sliši, da tudi Nemčija že mobilizira.. Tudi I-talija bi nam morala pomagati, a na njo nihče ne računa. Zadovoljni bomo, ako nas zahrbtno ne napade, ko bomo mi z drugimi v vojski. Lah nosi pod plaščem nož, ki je vedno nabrušen za Avstrijo.. Italijanska vlada se .nam dela sicer prijazno, toda italijansko ljudstvo nam je nad vse prijazno. Dne 20. novembra so se vršile v Rimu velike protiavstrijske demonstracije. Velikanska množica je izražala nevoljo, ker je Italija preveč prijazna Avstriji. Množica je prodrla celo preu kraljevo palačo. Kralj in kraljevska rodbina so se morali pokazati na balkonu. Taka je ljubezen Italijanov do nas. Kakor hitro bo pa potegnila Nemčija sabljo iz nožnice, je skoro izključeno, da bi ne vstala Francija proti Nemčiji. Francija se hoče maščevati za nesrečno vojsko leta 1870 in si priboriti nazaj takrat izgubljeno Alzacijo in Lotringijo. Tudi Anglija že dolgo časa preži na Nemčijo, ki se je prehitro razvila in po celem svetu uspešno tekmuje z angleško trgovino. Že prihar jajo vesti, da je pomnožila Francija svoje vojaštvo ob nemški meji, kakor pravi, zaradi tega, ker so poslanci izrazili to željo. Angleälko brodovje, ki je stalo pred obalo Male Azije, je nenadoma odpoklicano, in sicer, kakor se hudomušno naznanja, da se založi z novim premogom. Pred nami stoji torej nevarnost, da izbruhne svetovna vojska. Evropa laliko oboroži 20 milijonov vojakov. 10 milijonov jih lahko takoj postavi na. bojišče» Na dan bi stala ta ogromna armada 300—400 milijonov kron. V 14. dneh bi bilo najmanj 100.000 mrtvih in 500.000 ranjencev. Tovarne bi zaprli. Trgovine bi počivale. Pol stoletja bi trajalo, da bi se rane evropske vojske zacelile. Naš prestolonaslednik v Berolinu. Dne 22. novembra se je peljal naš prestolonaslednik Franc Ferdinand v Berolin, da obišče nemškega cesarja. Za ta obisk se je sicer že dolgo vedelo, toda veliko presenečenje je vzbudilo, ker se jo za njim pripeljal tudi načelnik avstrijskega generalnega štaba, Semua, ki je imel več ur trajajoče posvetovanje z načelnikom nemškega generalnega Štaba, Molt-ke. Vse je edino v sodbi, da sta se visoka vojaška dostojanstvenika posvetovala, kaj ukreniti nasproti ru>-skim mobilizacijam. . V Avstriji se vršijo neprestano posvetovanja vojaških krogov.. Dokler so bile delegacije, v Budimpe- šti, sedaj na Dunaju. Vsi ti dogodki kažejo, da živimo v skrajno resnih Časih. Le eno upanje imamo: Naš cesar je velik zagovornik miru. Dokler ne bo nevarnosti, da trpi Avstrija škodo, ne bomo zgrabili za o-rožje. Avstrija gotovo ne bo lahkomiselno začela, vojske. Iz Nemčije prihaja vest, da je odredila vojaška oblast mobilizira,nje nekaterih vojnih kbrov ob ruski meji. Itn sij a mobilizira. Iz Petrograda prihajajo poročila, da je začela Rusija mobilizirati in da pošilja svoje vojaštvo proti avstrijski meji. Jasno je torej, da ima Rusija namen, udariti proti nam. Sedanji trenotek, ko imamo napete razmere s Srbijo, se ji zdi ugoden za to. Morda se zanaša tudi na Italijo. V istini tudi italijanski listi vnovič hujskajo na vojsko proti Avstriji. Zdi se, kakor da bi se hotel ves svet obrniti proti nam. Komaj se je vrnil ruski car iz Spale, kjer je bival pri obolelem carjeviču, v svoje bivališče Car-skoje selo pri Petrogradu, že je poklical vojnega ministra kj sebi. Vojnemu ministru je baje podpisal u-k1az, da se mobilizira 24 vodnih korov. Predpriprave za to mobilizacijo so se vršile že več časa in so bile končane dne 23, novembra. Najprej se bodo mobilizirali na Avstrijo meječi kraji: Vilna, Varšava, Odesa in Kiev, potem pride na vrsto veliki moskovski o-kraj. Tudi donski kozaki so pripravljeni, da se pošljejo na mejo. Brezkončna vrsta vojaških vlakov prevaža vojaštvo in vojna sredstvu na avstrijsko mejo. Položaj je zelo resen, toda bilo bi prenagljeno, ako bi sodili, da ni nobenega upanja več, da. se ohrani mir. Avstrijske vojaške priprave. Ogrskia vlada je izdala na vse časopisje odlok, da ne sme ničesar pisati o gibanju vojaštva in sploh ne o dogodkih, ki jih opaža pri vojaštvu. Samo to se sme dalje poročati, kar bodo poročali uradni listi. V Avstriji takega odloka ni treba, ker imamo že obstoječe postave, ki se izvajajo, kadar spozna državna oblast to za potrebno. Pripomniti pa je, da se v resnih in nevarnih časih navadno mnogo, mnogo več govori, nego je istina. Vojska na Balkanu. Zmage balkanskih narodov Čudno vplivajo na Nemce in n.a Madžare, Nič kaj se jih ne veselijo in privoščili bi stokrat rajši Turkom zmage, nego kršč. narodom. Pravijo, sedaj bo tudi Slovencem in Hrvatom v avstro-ogrski državi zrastel greben, ker njihovi bratje na Balkanu tako krasno zmagujejo. V Budimpešti so imeli že Nemci posvetovanje z Madžari, na katerem so prišli do sklepa, da morajo od sedaj skupaj držati proti avstro-ogrskim Jugoslovanom. Posvetovanja se je udeležil tudi koroški Dobernik. Gotovo je, da bo morala Avstro-0 grška izpre-meniti dosedanjo politiko proti avstro-ogrskim Jugoslovanom, Slovencem in Hrvatom. Mi zahtevamo, da se spoštuje geslo: „Slovenija Slovencem!" Naši kraji niso zaradi tega tako rodovitni, da bi nosili tujcem dobiček, uradov in šol nimamo zaradi tega, da bi se po njih Šopirili tuji ljudje. Slovenija Slovencem! Mi dajemo državi, kar je njenega, a tudi država mora dati nam, kar je našega. Najmanj pa bomo trpeli, da bi smeli prismojeni ljudje, kakor so ŠtajerČijanci, dvomiti o našem domoljubju ter liujskati tujce na naše slovensko ljudstvo. V nedeljo hočejo uprizoriti tajko hujskarijo proti pridnemu in poštenemu slovenskemu ljudstvu ter ga javno sumničiti, da ni državi in cesarju zvesto. Takih izzivanj ne bomo na noben način trpeli, kajti naše ljudstvo je prelilo za domovino več krvi, Kakor štajerčijanci šnopsa za svoje trebuhe. Mi smo zvesti Avstriji, nihče na svetu pa nas ne bo oviral, da bi se ne veselili vojnih uspehov svojih bratov na Balkanu. Vkljub vsem nasprotnim vestem je zelo verjetno, da se pogaja Turčija zopet za mir, čeravno so se ta pogajanja že enkrat ustavila. Drugače si ne moremo tolmačiti miru, ki vlada pri Cataldči. Kajti majhne praske, o katerih se od tod poroča, vendar niso resna vojska. Srbija ima zabeležiti novo zmago pri Bitolju, o kateri smo že poročali. Bolj ko vojska, skrbi Srbijo razmerje do nas. Zadeva radi avstrijskega poslanika Tabija v Mitrovici se je končala s tem, da je po- slanik zbežal in biva sedaj v Budimpešti. V Prizren k poslaniku Prohaski gre poslanik Edl na preiskavo. Srbska glasila doslovno trdijo, da se Prohaski ni nič zgodilo, ampak da ga le stražijo, ker se je iz njegove hiše streljalo na Srbe. Glede obali ob Jadranskem morju so Srbi nepopustljivi. Prihajajo vesti, da so ž» nekatera mesta ob morju zasedli, Bolgarsko-turško bojišče. Kako je v Drinopolju. Ranjeni turški Častniki v sofijskih bolnišnicah, vjeti pri Drinopolju, pripovedujejo grozne reči o položaju v obleganem mestu. Eden izmed njih opisuje položaj tako-le: „Zaprti smo bili v trdnjavo, kakor ptice v kletki, in nismo vedeli, kaj se godi okoli mesta in kaj bo z nami. Od vseh strani smo bili obkoljeni. S.amo culi smo Često strašno grmenje sovražnikove artiljerije. Naši generali so izgubili glavo v tem obupnem položaju. Generalni štab je zapovedal nekaj, a komaj se je Šlo za izpolnitev iste zapovedi, že je prišlo drugo povelje. — „Hodže" (turški popi) so pri-digovali v džamijah (molilnicah) in po ulicah,- da. prodirajo naše Čete v bolgarsko ozemlje od dne do dne dalje; da so Bolgari premagani, a Drinopolju da se ni ničesar bati; sicer pa Še pride pomoč iz Carigrada , . , Nekateri bolj izvedeni Turki so o tem dvomili in povpraševali ponižno hodže pri vsem spoštovanju, ki ga imajo «do propovednikov „korana" (nekako turškfc sveto pismo): „Od kod pa veste vi služabniki Mohamedovi, da je 'tako, ko smo vendar mi tudi zaprti, kar kor v kletki." Nato so oni odgovarjali: „Glas preroka nam je to objavil!" „Mi smo pa bili vkljub temu prepričani", pravijo zdaj turški Častniki, „da je naša usoda, rešena". I-skali smo po mestu kruha, ko smo že cele dni trpeli lakoto. A vsega, s čemur bi se mogla lakota potolažiti, je manjkalo. Vojaki, bosi, lačni, utrujeni in žejni, niso hoteli več našega povelja poslušati. LežaJi so kakor nemi po tleh. Bili smo primorani, postreljati nekatere vojake, da uplašimo s tem druge vojake, da gredo v boj. Seveda smo se kmalu prepričali, da se ne da doseči s takimi vojaki nobenih uspehov." „O d r i ,n je pravi pekel", tako je skončal ranjeni turški častnik svoj žalostni opis. Kako je pred Carigradom. Listi por<*;ajo, da se še vedno vrše med bolgarskimi in turškimi vojskovodji pogajanja za premirje. Bolgarska vlada je, kakor se poroča, stavila Turčiji pogoj, da se v 7 dneh izjavi, ali sprejme bolgarske predloge ali ne. Ce ne sprejme predlogov, bodo bolgarska, grška in srbska armada korakale proti Carigradu. Srbska poročila pravijo, da se bije pri Cataldči že 4 dni vroč boj. Bolgari se Turkom vedno bolj približujejo. Bolgarska pehota je oddaljena od turške le kakih 500 metrov. Nekatera, posebno nemška, poročila, vedo kajpada povedati, da se Turki dobro drže in da je turška armada pri Cataldči v ugodnejšem položaju nego bolgarska. Bolgarske torpedovke napadle turško bojno ladjo. Po noči, dne 20. novembra, so 4 bolgarske torpedovke, ki so patruljirale po Črnem morju ob bolgarski obali blizu Varne, zapazile več turških ladij, ki so se bližale obrežju. Dve bolgarski torpedovki sta se približali turški križarici „Hamidie" in izstrelili na^njo več torped. Križarica je bila močno zadeta v stran in dala signal za pomoč. Na ta klic se je približala druga turška križarica, ki je začela streljati na bolgarske ladje, a se je kmalu umaknila. Bolgarske torpedovke so bile le malo poškodovane, ranjen pa je samo en vojak. „Hamidie" je še komaj priplula v carigrajsko vojno pristanišče. Zadnji del ladje je bil že pod vodo, jadrnik je bil porušen. Potrpežljivost bolgarskih ranjencev. V Sofiji na Bolgarskem se na/haja bolnišnica, katero vodijo katoliške usmiljenke. V tej bolnišnici o-pravlja sedaj za časa vojne več zdravnikov s Francoskega svoje službe. Vodja teh zdravnikov se je o ranjenih Bolgarih sledeče izjaivil: Bil sem priča prizorov, ki mi segajo globoko v srce. Hude bolečine trpijo ranjenci, a niti eden ne toži, ne vzdihuje. Za svoje rane se le malo zmenijo, četudi so težke. Vsak želi le ven na bojišče. V moji pričujočnosti se je dogodil slučaj, kakor Še menda v nobenem drugem bojim: S svojim zdravniškim nožem sem bil pred ranjencem, kateremu bi naj izrezal kroglo, ki mu je tičala v rami. Da ne bi čutil tako hude bolečine, sem hotel ranjenca s posebnim mamilnim sredstvom omamiti. A Bolgar me je rotil in prosil, naj režem, kolikor hočem, samo omamiti ga ne smem. Ranjenčevi želji sem ustregel. Mislil sem, da itak ne bo prenesel velikih bolečen operacije. A kakor je Bolgar vedno junak, tako je bil tudi v tem slučaju. Se zmignil ni, ko sem mu rezal roko. Ko so bile bolečine največje, je začel junaški Bolgar prepevati priljubljeno bolgarsko narodno pesem „Sumi Marica!" Dasiravno je odteklo Bolgaru pri operaciji mnogo krvi, vendar me je končno vprašal: „Ali bom mogel iti zopet nad Turke?" Oče proti sinu -- sin proti očetu. V vasi Silenica na Bolgarskem ob turški meji živi kmečka rodbina Božidarov, Rod Božidarov je močan in krepak. Pred 20. leti je neka turška druhal u-grabila 2Gietnemu družinskemu poglavarju 21etnega sina-prvenca Ivana. Očeta je ta izguba neizmerno bolela. Iskal je do letos svojega sina; toda nič ni pomagalo, sina Ivana ni mogel najti. Ce je srečal kje kakega mladeniča, ki se mu je zdel podoben izgubljenemu sinu, je zahteval, da je ta razgalil svoja prsa, V družini Božidarov je bilo namreč že od nekdaj v navadi, da so vsakemu dečku, ki je bil star e-no leto, napravili na poseben način v kožo na prsih znamenje rodovine, to je križ in krstno ime. To znamenje je ostalo v koži neizbrisno. Ko je napočila letos vojna med Turčijo in Bolgarijo, je takoj stari Simen Božidarov zbral v Sileni-ei prostovoljno četo 18 mož. Tudi svoja 2 sinova, sta<-ra 19 in 18 let, je vzel seboj, in krenili so dobro oboroženi proti TurČinu. „MaŠČujmo Ivana!" je bil bojni klic tej Božidarovi četi,. Joj TurČinu, kjer je sekala s handžari ta' četa! Kot snopje za pridnimi žanji-oami, so padali Turčini. Simen, velik, koščen m|ož, je sekal neusmiljeno po turških glavah, njemu so sledili njegovi tovariši. V bitki pri Lile-Burga.su si je Božidarov izprosil od poveljnika dovoljenje, da sme s svojimi 12. tovariši — 6 jih je v prejšnjih bojih že padlo — napasti nek važen hrib, kjer so imeli Turki postavljen top, iz katerega so pošiljali med bolgarske čete usodepolne krogle. Zgodaj v jutro, dne 30. oktobra, se je splazila Božidarova četa kvišku po potočku, ki je pritekal s tistega hriba. Krog in krog potočka je bila zaraščena gosta šuma, tako, da jih Turki niso o. pa-zili. Začelo se je že daniti, ko je prispel Simen s svojimi junaki na vrh griča, Z enim samim udarcem je podrl Božidarov Turka, ki je stal na robu griča na straži, Nato pa je udarila vsa dvanajstorica proti turški Četi, ki je bila zbrana okrog topa. Turkov je bilo čez 60; bili so nepripravljeni na ta nenadni napad. S klicem „Maščujmo Ivana", so se Bolgari zagnali kot jastrebi med Turke. Začel se je grozen boj na jiož. Strašno smrtno pesem je pel Simnov hand-žar med Turki. Posekal jih je že gotovo nad 10. Samo 14 Turkov je še stalo Bolgarom nasproti, izmed katerih so že tudi 4 padli, med tem oba mlajša Božidarova sinova. Turkom je poveljeval mlad Častnik. Tudi ta se je kazal junaka. Ko je Simen posekal še 4 druge Turčine, spravil se je nad poveljnika. Začel se je dvoboj na življenje in smrt. Iskre sta kresala handžarja, okrvavljena sta bila oba junaka, a premagan Še ni bil nobeden. Vsi ostali Turki in Bolgari so že ležali mrtvi ali ranjeni na tleh, a poveljnika se še bOrita^ Simen, že ves krvav in izmučen, zbere Še zadnje moči, zakliče „Maščuj Ivana", in podere nasprotnika na tla. Presekal je mlademu turškemu poveljniku prsi na dvoje. A kaj zagleda junaški Simen? Padli Turek je imel na prsih, iz katerih je vrela, kri, znamenje Simnovega sina Ivana. — „Maščeval sem svojega sina!" je Še zaklical in se zgrudil na tla. Našel je sina . . . Na hrib so pridrvele nove bolgarske čete, ki so obrnile turški top proti Turkom. — Član Božidarove čete, ki je bil kot ranjenec priča boja med očetom in sinom, je prinesel v domaČo vas poročilo, kako je oče maščeval sina. Katoličani v Bolgariji in Srbiji. V Bolgariji prebiva okrog 30.000 bolgarskih katoličanov,. Od teh jih je 20.000 latinskega obreda, ki spadajo pod nadškofijo v Soiiji. Katoliških Bolgarov vzhodnega obreda je nad 10.000, Ti so razdeljeni v 3 škofije, oziroma cerkvene pokrajine, namreč Carigrad, Solun in Drinopolje. Da pi večina bolgarskega naroda katoliške vere, je največ kriv carigrajski grški patriarhat, Patriarhat je vedno podžigal sovraštvo med katoličani in pravoslavnimi razkolnimi kristjani. Bolgari so katoličanom zelo naklonjeni; že leta 1860 so se hoteli Bolgari priklopiti katoliški cerkvi. Veliko jih je, in sicer izmed najboljših bolgarskih rodoljubov, pristopilo v katoliško cerkev. Da jih ni pristopilo več, sta zakrivili Rusija in Anglija, ki sta začeli liujskati proti Rimu in tudi vplivali na Carigrad, da je grški patriarh zadovoljil bolgarske zahteve. Upanje je, da se bodo sedaj, ko bo s turško državo vred ponižana tudi grška razkolniška cerkev, razmere za katoliško cerkev na Bolgarskem izboljšale in da bodo Bolgari vendar enkrat našli pot, zopet tja, kamor so ga vedno iskali, v središče pravega krščanstva, v Rim. Najvažnejša škofija v pokrajinah, kjer prebivajo Bolgari, je škofija Drinopolje, Po svoji notranji organizaciji je ta škofija najpopolnejša, ker ima največ dobrih domačih duhovnikov, ki so se lansko leto po nasvetu slovenskih duhovnikov organizirali popolnoma po vzoru naše duhovščine. V tej Škofiji se lepo razvija katoliški tisk, ki bo posebno v novi veliki Bolgariji največje važnosti. Brez dvoma bodo bolgarski katoličani vseh pokrajin vsled vojske voliko trpeli, gotovo pa bo največ trpela drinopoljsk.a škofija. V Makedoniji (solunska škofija) delujejo domaČi bolgarski duhovniki, francoski laziaristi in usmiljen-ke (med njimi je več Slovenk) ter domače evharistin-ke, ki zelo živahno delujejo. Evharistinke vodijo Šole, sirotišnice in nedeljske šole. Tudi v Carigradu je katoliška bolgarska škofija, ki ima namen, da zastopa katoliške Bolgare v Turčiji pri turški vladi. V N o v i S r b i j i, ki obsega tiste pokrajine, ki so jih vzeli Srbi Turkom v zadnjih bojih, se nahaja katoliška škofija Skoplje. V to škofijo spadajo okraji Peč, Djakovica, Prizren, Priština in Skoplje, V tej škofiji je okrog 2000 hiš katoliških Albancev. Sedež škofije je Skoplje (Uskiib), a Škof prebiva že več let v Prizrenu. Sedanji škof se imenuje Lazar Dimijade, ki pa se sedaj mudi na Dunaju; nadomestuje ga kot škofa Josip Raman, ki je po rodu Srb iz Črne gore. Škofija šteje 10 katoliških cerkev, in sicer v Skoplju, Letnici, Stubli, Uroševcu, Janje vi, Peči, Mitrovici, Prizrenu, DjakOvici in vasi Cubli pri Prizrenu. Najmočnejša katoliška občina je v Janjevu na Kosovem polju. Prebivalci te vasi govorijo srbski jezik. Pečajo se skoro večinoma z obrtjo. Največ je kovačev. Vas šteje nad 300 hiš, iz katerih je izšlo največ katoliških duhovnikov in celo več škofov. Katoličani se dele v 2 politični struji. Eni so naklonjeni Avstriji, drugi pa zahtevajo lastno upravo. Kakor se zatrjuje od Srbov, dobijo katoličani svojo versko samoupravo (avtonomijo), kakor jo imajo že katoličani v Črni gori. Da, pokaže kralj Peter svojo naklonjenost tudi katoličanom, je v nedeljo, dne 17. t. m. prisostvoval službi božji v katoliški cerkvi v Skoplju. Sveto opravilo je izvršil Škofov namestnik Josip Raman, ki je pozdravil v svojem govoru kralja Petra kot osvoboditelja. Cerkev, ki je nova. je bila lepo okrašena in polna vernikov. Kraljev obisk je napravil na vermike velik utis. * * Turške grozovitosti. Nek bolgarski vojak piše o teh v bolgarskem listu „Mir" sledeče: „Pišem vam v najgroznejšem duševnem razpoloženju, pišem vam o drugem Bataku. (V Bataiku so namreč Turki leta 1876. uprizorili grozovito klanje krščanskega prebivalstva, ki je dal povod osvobodilni rusko-turški vojni.) Zgodilo se je to v vasi Ajvalji. Tu je umikajoča se turška vojska izpreme,nila vas v pravcato mesnico, prebivalce pa poklala kakor živino. Prizanesli niso nikomur, ne starcem, ne ženskam, ne otrokom. Tukaj, pol kilometra zapadiio od naših postojank, so našli moji tovariši 19 razmesarjenih mrtvih trupel. Med umorjenimi so bile 4 ženske in 2 otroka. Eden izmed otrok je bil star 7—8 let, drugi pa 10 let. Toda ne samo to, po vseh jarkih in potih v okolici o-ne nesrečne vasi leže razmesarjena trupla vaščanov in vaščank, Tovariši-očividci so mi pripovedovali, da so našli v raznih hišah umorjene noseče ženske, katerim so divjaki razparali telo in v njem zaklali še nerojene otroke. Jaz sam teh strahovitosjti nisem Šel gledat, ker vpričo takšnih grozot preveč duševno trpim. Todai, ne da bi hotel, sem naletel na ta-le, srce pretresujoč prizor: Poslan po poslih, sem prišel v bližino gori o-menjene vasi. Oddaljen sem bil od vasi še več kilometrov. Tu ob potu sem našel 10, strahovito razmesarjenih trupel, Med mrtveci je bil tudi boljše oblečen mož, ob čegar strani je ležalo na kose razsekano 4r do Sletno dete. Kraj njih je čepel 15—161etni mlade-dič, krčevito se jokajoč; umorjenca sta bila njegov rodni oče in brat. Prijel sem nesrečnika za roko ter mu velel, naj gre z menoj. Toda molče je odklonil mojo pomoč ter Še glasneje zaiktel. 2 njim sem se zjokal tudi jaz. Pripominjam, da so v vasi Ajvalji stanovali sami Grki. Vsi umorjenci v vasi in okolici, kolikor jih nismo mogli zagrebsti mi, so ostali nepokopani. Kje je sedaj „prosvetljena Evropa", kje so inozemski poročevalci, da bi si na licu mesta ogledali ,.kulturne" čine „omikanih" turških vojakov?!" O drugem Činu turške grozovitosti poročajo italijanski listi: V neki vasi blizu Odrina se je plazil na nogah ranjeni bolgarski stotnik po kolenih proti kotičku, kjer bi našel pri velikih bolečinah vsaj malo zavetja. Kar ga zapazijo Turki nekega eskadrona. Te zverine planejo nanj, izrežejo mu oči, odsekajo nos, ušesa, nogi in roki, z odrezanimi deli telesa pa mu zamaše usta. Za to trpinčenje je izvedel bližnji bolgarski eskadron, ki se je s tako besnostjo vrgel na te krvoloke, da je posekal vse do zadnjega moža. Vrh kupa turških trupel položili so truplo mučencivstotni-ka. S tem pa naše poročilo o turških grozodejstvih Še ni končano. Dan na dan poročajo listi o novih grozotah, ki jih uganjajo Turki. Tako so n. pr. v vasi Bapsko, še predno se je začela vojska, zagrešili te-le grozovitosti: Dne 14. oktobra so Turki napadli hišo vaškega načelnika Ivana Goleva, očeta dvanajsterih otrok. Moža so naravnost zverinsko mučili ter so ga končno s kopiti svojih pušk potolkli do smrti* Njegovo hčer, ki je služila kot učiteljica v domači vasi, so hoteli posiliti in potur- čiti. Komaj se ji je posrečilo napol mrtvi uteči zverinam v Človeški podobi in najti zavetje pri predstra>-žah bolgarske vojske. V času od 10. do 16. oktobra so Turki v tej vasi pomorili okrog 200 oseb, veliko mož, očetov nepreskrbljenih otrok, pa so odpeljali seboj. Kaj se je zgodilo s temi siromaki, ni znano, zajtrjuje pa se, da so turški vojaki vse te na potu v Seres pomorili. Tako so postopali turški Vojaki s kristjani že pred vojsko; da je med vojsko njihova surova grozo-vitost narasla, spričujejo med drugim naša predstoje. ča poročila. Grško-turško bojišče. Grki v Solunu. Poročevalec dunajskega lista „Reichspost" poroča o slovesnem vhodu Grkov v Solun sledeče: „To, kar smo doživeli tukaj zadnje tri dni, se nam zde sanje ali pravljice; in če ne bi bil sam navzoč pri vhodu grške armade, kateri je bil na čelu prestolonaslednik Konštantin, bi ne mogel verjeti. Tako naglo in silno so. prišli ti dogodki, s tako grozničavo hitrostjo se je tukaj odigral kos svetovne zgodovine, da smo bili vsi presenečeni, Solun je prišel brez puškinega strela, brez udarca z mečem, Grkom v roke. Armada turškega poveljnika Hassan-Tabsin-paše, ki bi naj bila preprečila združitev Bolgarov in Srbov, je naenkrat izginila, kot suho listje je raztresena na vse strani. Način, kako je sprejel Solun zmagovalce, dokazuje, da mesto že dolgo pravzaprav ni bilo več turška posest. Z brezkončno radostjo in slovesnimi vzkliki so bile v mesto korakajoče Čete vsprejete od kršČ. prebivalcev, s cvetlicami kar obsipane. Dne 10. nov. ob 11. uri dopoldne je korakala večina grške armade s prestolonaslednikom Konstantinom na čelu v Solun; dež je lil neprestano; toda vreme ni moglo ljudstva, katero je stalo do gležnjev v vodi, zadrževati, da ne bi šlo prihajajočim grškim vojakom daleč pred mesto z godbo, zastavami in cvetlicami /nasproti in svoje rešitelje radostno sprejelo. Kar se je tukaj zgodilo, se ne da s peresom popisati, Človek mora to sam videti, sicer nima nobenega pojma.' Slabotni starčki, mamice, ki so se Še komaj pokonci držale, možje, žene, Otroci, Bolgari, Grki, Armenci in Srhi so se objemali ter so se veselja jokali. Celo prestolonaslednik Konštantin sam ni mogel zakrivati ganutja. Turška žandarmerija, katera se vsled dogovora ni smatrala kot pripadajoča k turški armadi, mora vzdržati javni red in skrbeti za varnost ter se je s svojo novo službo docela sprijaznila. Znamenita je sprememba pri judih.. Kakor znano, so tri četrtine mestnega prebivalstva judje, iz katerih sredine je izviralo turško prostozidarstvo in mladoturštvo, Solunski židje so bili najglasnejši mlar doturški kričači iji razpad, katerega so razširili mla-doturki v turški držalvi, je solunski izdelek, Judje, kateri so bili malo poprej najzagrizenejši mladoturški pristaši, so postali naenkrat navdušeni Grki in so kot za stavo z Grki in Armenci okraševali svoje hiše. Veliko število turških oficirjev, kateri so dozdaj zasedali kavarne in gostilne, je izginilo, ko^t bi jih veter pomedel; mnogo od njih se je sedaj v civilni obleki, katero so si še pravočasno preskrbeli, komaj spoznalo. Večina turških Častnikov je igrala ne posebno junaško in slavno vlogo in nje zadene krivda na žalostnih porazih turške armade," Kakor poroča pozneje isti poročevalec, so nalovili grški vojaki iz morja na tisoče pušk, ki so jih junaški turški vojaki pred predajo mesta vrgli v morje. Pred Dardanelami. Grki se pripravljajo, da združeni z bolgarsko armado, vdro na polotok Chersones ter napadejo Ga-lipoli ob Dardanelah, Obenem baje namerava napasti grško brodovje Dardanele. Grške ladje prevažajo bolgarske Čete, ki so bile dozdaj v Solunu, v zaliv Xe-ros, da od'tam napadejo Galipoli in začnejo prodirati proti Dardanelam. Mesto Galipoli (turško — Galibolu) je važna turška trdnjava ob morski ožini Dardanele. Galipoli čuva izhod iz Dardanel v Marmarsko morje. Mesto leži na polotoku Chersones, šteje 30.000 prebivalcev, ki so večinoma Grki. Ako se Grkom in Bolgarom posreči zasesti Galipoli in obrežje Dardanel, bil bi to za Turke usode-poln udarec. Grki na morju. Poveljnik grškega brodovja v Egejskem morju poroča, da je torpedni čoln št. 14 dne 23. novembra vdrl v turško maloazijsko luko Aivaly in je napadel turško topničarko. Turki so se (ako ustrašili Grkov, da ]e poveljnik topničarke z mornarji vred apustil ladjo, v katero so še poprej spustili vokfo, Grški vojaki s>o topničarko zasedli, a so jo morali zapustiti, ker se je začela potapljati. Na otoku Mitilene se je turška posadka razkropila v notranje skrite kraje dežele, ko ie inpaziia Grke. Grki so otok. zasedli. Poveljnik ege.iskega brodov-ja je zasedel mesto Plumori. Grki nameravajo zasesti vse otoke v Egejskem morju, ki so še ostali Turkom po sklepu miru z Italijo. v Crnogorsko-turško bojišče. Pred Skadroui. Črnogorci so začeli zopet z vso silo obstreljevati Skader. Dno 25. novembra, se je posvetoval kralj Nikita z generalom Martinovičem in Vukotičem o na-daljnih' korakih glede Skadra. Srbski general Živkovič, ki je prišel Črnogorcem pa pomoč, razpolaga s 50 oblegovalnimi topovi. Vendar se Črnogorci ne mislijo poslužiti njegove pomoči, ker hočejo Skader sami zajvzeti, V Skadru primanjkuje kuriva, kar se sedaj, ko je nastopil mraz, posebno močno čuti. Črnogorci hočejo te dni z odločnim naskokom zavzeti Skader. Turki pa pravijo, da se ne udajo in da imajo Še za 3 mesece živil. Trpljenje Črnogorcev pred Tarabošem. Te dni se je vrnilo mnogo Cetinjčanov, obrtnikov in meščanov, ki so služili v Martinovičevi armadi okrog Široke gore in Tarafaoša. Večinoma vsi so vsled silnega trpljenja tako oslabljeni in bolni, da so jih poslali domov. Strašne stvari pripovedujejo o trpljenju in naporih, ki jih mora tamkaj prenašati črnogorska vojska. Ozemlje je vse preplavljeno z vodo, dežuje pa Še vedno brez prestanka. Šotorov niso imeli skoro nobenih, a bi tudi mnogo ne koristili, ker je vse razmetal vihar, na tleh pa tako ali tako stoji voda.. Po dnevi so stali v neprestanem boju s sovražnikom, ponoči si pa radi njegove bližine tudi niti ciga^ rete niso smeli prižgati, kamoli da bi si zakurili o-genj. Parkrat so vojaki proti povelju napravili ogenj, da bi si vsaj roke ogreli, a so to drago plačali; Turki so takoj namerili svoje topove in vedno je bilo nekaj žrtev. — Zlasti mnogo žrtev so prizadejali Turki Črnogorcem s šrapneli, ker so topove tako poštar vili, da je padal šrapnel za šrappelom po celi črnogorski liniji» Na mnogih krajih jim Črnogorci niso mogli odgovarjati, ker radi vode niso mogli izvleči svojih topov in preskrbeti dovolj streljiva. Kaj nameravajo Črnogorci? O tem je izjavil Črnogorski vojni minister dne 20. t, m., general Martinovič, sledeče: „Moja sedanja naloga je, zasesti obmorsko ozemlje severne Albanije. Pred štirimi dnevi sem zapustil svoje glavno taborišče v MuriČanu in sem poveljništvo pri TaraboŠu izr roČil generalu Gjuroviču. Pri našem prodiranju Čez Bojano, katero smo pri Sv, Juriju prekoračili, smo trčili pri Malem Rencitu in Raja Lesi na Turke, ki so se dva dni krčevito branili ter so se še le po hudih bojih umaknili, Zavzetje Skadra za nas ni tako nujno, kakor zasedba primorja. Proti Skadru gre sedaj general Lazovič na severo-zahodni strani jezera, in sicer od Varka sem, general Vukotič prihaja Čez Zalo mestu za hrbet, jaz pa bom prijel mesto, kakor hitro imam proste roke, z juga od doline Zadri-ma. Najprej moram zavzeti Leš (kar se je med tem že zgodilo), na kar bomo še prodirali približno 10 kilometrov proti jugu. Reka Matja naj bo meja črnogorskega prodiranja in prihodnjega črnogorskega ozemlja, Mi potrebujemo te rodovitne doline, nakaterih bomo skrbeli za umno obdelovanje polja; te doline morajo postati Žitnica Črne gore in tem bolj naše pomorske trgovine. Upam, da se nam bodo Albanci podvrgli in izprevideli, da lahko pojdejo z nami." General Martinovič visoko hvali prostovoljce, posebno one, ki so prišli iz Dalmacije. Srbsko-turško bojišče. Pri Monastirju. Turški paše, o katerih se je izpočetka poročalo, da so bili od Srbov vjeti, so vendar srečno odnesli svoje pete. Ti junaški turški generali so namreč takoj pobegnili, ko so se pričeli turški junaki umikati. Nekateri so jo že hrabro odkurili tri dni pred odločilno bitko, namreč Riza-paša, Kara-paŠa in Sajd-paša. Le Džavid-paša je marširal na čelu svojega oddelka proti Babini planini. O Zekki-paŠi se poroča, da je v bitki pri Bitolju padel, drugi pa pravijo, da se je sam usmrtil. Boji z razkropljenimi turškimi Četami se nadaljujejo. Srbi preganjajo raztresene turške oddelke, se borijo ž njimi, jih deloma uničujejo, deloma zajemajo kot vjetnike. Dosedaj je v Bitolju vjetih 10.000 turških vojakov. Srbska armada je zaplenila v Bitolju 51 turških topov, torej skupno 200. — Med tem se je tudi glavni stan srbske armade premestil iz Prilepa v Bi-tolj. Prestolonaslednik Aleksander, ki je tudi v teh bojih, kakor pri Kumanovem, osebno vodil borbo, je v slovesnem prihodu korakal v Bitolj, kjer je bil veličastno sprejet. Zvonovi so zvonili in prebivalstvo je prestolonaslednika-osvoboditelja in njegovo vojsko obsipalo s cvetjem. Razlegali so se navdušeni klici: „Živio kralj Peter!", „Živel prestolonaslednik!", „Živela srbska armada!" Srbi zasedli Ohrido. Srbske čete moravske divizije so dne 23. novembra zavzele mesto Ohrido, ne da hi naletele na kak odpor, Ohrida je albansko mesto, šteje 12,000 prebivalcev in leži ob enako imenovanem jezeru ob cesti; ki pelje iz Bitolja v Elbasan in, proti Jadranskemu morju. V povestih in' pesmih o kraljeviču Marku se večkrat imenuje mesto in jezero Ohrida. Sinrt junaka. -- Cela četa dala življenje za svobodo domovine. Srbski listi poročajo: Cptaš Jovan GrkoviČ, splošno znan, pod imenom Gapon, je bil rojen v prizren-ski okolici. Ko so pa po Stari Srbiji in Makedoniji začele pokati četaške puške, se je s puško v roki podal med četaše, Ko je pred mesecem dni zaoril v Srbiji bojni klic, je bil Gapon s tovariši prvi na mestu, da v zasužnjenih krajih z bombo in dinamitom naznani zoro svobode. Do Kumanova je delala ta četa pot srbski armadi. Na Kumanovui je dobil Gapon nalog, da se s svojo četo neopaženo približa turški artileriji in jo z bombami ter dinamitom raz,dene. Usoda in neugodne razmere so pa hotele, da so Turki pred časom opazili Četaše. Ves turški tabor je vsul nabije o-genj iz pušk. Cetaši so se umaknili za nek rov in tam odgovarjali s puško. Turki so jih hoteli imeti žive in mrtve, in obkolili so jih od vseh strani, Cetaši so videli, da so izgubljeni, Hoteli so pa svoje življenje drago odkupiti. Nehali so streljati in čakali, da so prišli Turki v neposredno bližino. Tedaj se je dvignil na rov Gapon s prižgano bombo v roki. Nešteto pušfk se je zabliskalo in Gapon je padel, toda istočasno je padla med Turke bomba in neusmiljeno opravila med njimi svoj strahoviti posel. Gaponov zgled je posnemala po vrsti ostala devetorica četaŠev, dokler ni zadnji padel in ni zadnja bomba trgala teles turških vojakov. Tedaj so planili Turki po dragocenem plenu: Deset kraisnih brzostrelnih pušk je ležalo na tleh. A tudi tega veselja jim četaši niso pustili; ko so bili uvideli, da ni nobene rešitve, so puške pokVarili. • » • Albanski kronprinci. Albanci so naenkrat zasloveli po Evropi. Prej se javnost zadnje ni dosti brigala, % večjemu se je hvalila njihova hrabrost, s kiatero so se bojevali za prostost in samovlast proti turškemu zatiralcu; drugi pa so bolj naglašali njihove roparske lastnosti. Sedaj se je naenkrat veter obrnil. Tisti, ki so jih prej obsojali kot krvoločne ip tolovajske, jih sedaj povzdigujejo kot narod z najlepšimi lastnostmi. Kdor pogleda v nemške liste, najde v vsaki številki pravcate slavospeve na albanski narod. Samo to še leži nemškim opevalcem albanske kulture težko na duši, kako naj bi se izvedla nameravana politična albanska samostojnost. Da bi se te težave rešile, so se evropski javnosti že predstavili kronprinci za albanski prestol. Poleg znanega, vedno se ponujajočega princa Ghika, se tudi ponuja egiptovski princ Ahmed-Fu-ad, ki je sedaj rektor arabskega vseučilišba v Kairi ter obenem podmaršal v egiptovski armadi. Svojo zahtevo po bodočem albanskem prestolu utemeljuje s tem, da je albanskega pokolenja, — Tretji, ki se ponuja, je princ Viktor Napoleon, katerega baje Italijani tiščijo naprej. — Oglasilo se jih bo gotovo Še več; saj je znana stvar, da je dandanes veliko več kronprin-cev kot prestolov. Nekateri italijanski listi pa bi radi znanega ra-bruškega vojvodo, ki je za Časa tripoliške vojske poveljeval italijanskemu b.rodovju, spravili na albanski prestol. Baje se je že tudi sam turški sultan sprijaznil s to mislijo ter bo dal iz lastnega nagiba Albancem politično samostojnost, ki bo na ta način srečno prišla pod italijansko nadoblast, kar pa bo najbrž o-stala neizpremenjena želja gorečih italijanskih rodoljubov. Kakor se poroča od zanesljive strani, Albanci sami nočejo veliko slišati o raznih kironprincih, ker si še sami niso na jasnem, kakšna naj bo njihova bodoča politična samostojnost. Da bi se dognala jasnost in edinost, je albanski voditelj Ismail Kemal-beg sklical v Draču zborovanje, na katerem naj se izvolijo zastopniki, po volitve pa ni prišlo vsled velikanskih nasprotstev med navzočimi. Ves poparjen se je podai Kemal-beg iz DraČa v Valono, kjer upa, da bo imel več sreče. Se več! Neodvisni Albaniji se skrajno upirajo pravoslavni Albanci, Kolera. Iz Carigrada se poroča, da kolera ponehuje, ker je baje turška vlada odredila stroge varnostne odredbe proti koleri. Radi tega je Število obolelih in umrlih za kolero močno padlo, — Druga poročila pa zopet trde, da razsaja kolera še vedno hudo med vojaštvom. Ob Čataldški črti baje umre vsak dan do 1000 oseb. Železniški vozovi vozijo neprestano za kolero o-bolele osebe. En sam vlak je pripeljal iz Čaitaldške črte v Carigrad 2000 na koleri obolelih oseb, med katerimi jih je bilo 80 mrtvih. Zrak v Carigradu je o-kužen. V mošeji Hagija Sofija leži 5000 bolnikov, ki jih stražijo vojaki z nasajenimi bajoneti, da ne more mošeje nihče zapustiti. Zdravnikov in strežajev manjka. Poročila nemških listov, da se je pojavila tudi v Bolgariji kolera, ne odgovarjajo resnici. Iz Sofije se namreč poroča, da dosedaj oblastim ni znan niti en slučaj kolere. Poroke pred vojno. Vojna na Balkanu ima tudi eno posledico, na katero ni mislil noben evropski diplomat. Sklenilo se je v dneh, preden je bila vojna napovedana, na tisoče zakonov po celem Balkanu. V vsaki vasi, da, skoro v vsaki hiši, kjer so bili mladi vojaki, so se vršile poroke. Pravoslavni duhovniki so komaj sproti o-pravljali cerkvene obrede. Dostikrat so se morali o-mejiti le na najbolj važne stvari pri sklepanju zagonov. Povod tem porokam je večinoma želja, da bi pustil svojo nevesto doma kot omoženo ženo, da gre s tem večjim ognjem v boj, ko se ima boriti tudi za družino. Oblasti so te poroke rade videle. — Sicer se pa ta pojav ponavlja pred vsako vojno, četudi ne morda v tem obsegu kot na Balkanu. Kimoni in miljoni. V Essenu na Nemškem obstoji velikanska tovarna za topove. Ta tovarna je last družbe „Krupp". Dobička ima ta velika družba bogatašev v zadnjem računskem letu 33 milijonov in 700,000 mark ali po naše okrog 34 milijonov kron. — Avstrijska tovarna kanonov, „Škoda", v Plznu na CeŠksm, izkazuje čistega dobička 4'600.000 K ter izplačuje 12% dobička, svojim delničarjem. — Francoska tovarna za kanone, „Schneider", izplačuje 16%ni dobiček (dividepcto). Ob času vojske bo tem bogatašem pšenica Še bolj ovete-la. • * Ali bo vojska? Mnogi se boje, da bo Avstrija začela sedaj kmalu vojsko. Mislimo, da je ta bojazen sedaj neopravičena. Vse priprave, ki se delajo v državi, so le radi tega, da se obvarujemo vsakega presenečenja. Sedaj v zimi ne bomo začeli vojske, razen, Če bi bili kruto izzvani, kar pa ni pričakovati. Resnica je samo, da ima Avstrija sedaj diplo-matično vojsko, da se vrše pogajanja s prijatelji in žuganje nasproti neprijateljem, a do vojske z orožjem sedaj ne bode prišlo. Naše stališče mora sedaj biti, da ne razburjamo ljudstva s Črnim slikanjem položaja, kajti za mir, tudi za splošen mir, taka razburjenja niso koristna. Zato smo tudi mnenja, da se je ogibati vsakega zborovanja z izgredi, najsi bodo izgredi za mir ali iz drugih razlogov. V resnih Časih mora narod zaupati svojim političnim voditeljem ter z resnim mirom dokazati, da je politično zrel in ne razburljiv zaradi vsake vesti. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 1. nedelja: 1. adventna, Eligij. 2. pondeljek: Bibijana, dev. 3. to.ek: Frančišek Ksaverij. 4. sreda: Barbara, d vica. 5. četrtek: Krišpin, muč. 6. petek: Nikolaj, škof. 7. sobota: Ambrozij, škof. Duhovniška vest. Častiti gospod kaplan Viktor Lunder je od Sv, Martina na Pohorju prestavljen h Gornji Poljskavi. * Krst najmlajšega nadvojvode. V ponedeljek, dne 25. novembra, je bil krščen prvorojenec, nadvojvode Karla Franca Jožefa in nadvoj,vodinje Cite. Pri krstu se mu je dalo ime Franc Jožef. Navzočih je bilo mnogo članov cesarske hiše* Cesarja je zastopal kot krstnega botra prestolonaslednik Franc Ferdinand. Mladega Franca Jožefa je krstil dunajski nadškof kardinal dr. Nagi. — M.ati nadvojvodipja in mali princ sta zdrava in krepka. *Ali bo denar v hranilnicah in posojilnicah res izgubljen? Med ljudstvom se širijo govorice, da bo šel denar ki je naložen v hranilnicah in, posojilnicah, v izgubo, ako pride do vojske. Nekateri pravijo, da bo država vzela ta denar itd. Te govori, ce so brez vsake podlage in popolnoma neresnične. Denar v posojilnicah in hranilnicah je v slučaju vojske ravno tako varen, kakor drugače. Država tega denarja ne more nikdar vzeti, Mi odločpo svarimo ljudi, ki imajo denarv hranilnicah'in posojilnicah, danajzdajdenarjaizstrahupredvoj-sko nevzdigujejo, ker s tem delajo samo sebi Škodo, Denar ne nese ničob-resti in se doma tudi lahko izgubi. Ko je bila leta 1908 vojna nevarnost s Srbijo, se je tudi begalo in vznemirjalo ljudi, da bo denar v hranilnicah in posojilnicah vzela država. In res je neki posestnik vzdignil takrat svoj kapital v znesku 5600 K iz posojilnice ter ga skril doma. Kmalu nato je izbruhnil požar in vseh 5600 K je revežu zgorelo, tako, da je čez noč postal siromak. Ko bi bil pustil denar v posojilnici, bi ga bil po požaru lahko vzdignil in porabil za zidanje novih poslopij. Zdaj pa ni imel nič. Prišel je v tisto posojilnico, kjer je imel naloženih 5 tisoč 600 kron ter je moral prositi za 3000 kron, posojila, Bridko je obžaloval, da se je dal zbegati in premotiti, da je vzdignil denar. Ljudem torej še enkrat svetujemo, p a j bodo mirni in naj denar mirno pustijo v denarnih zavodi h, * En mesec zastonj se dobi „Slovenski Gospodar"» Pod katerimi pogoji? Kdor si nanovo naroči „Si Gospodarja" ter vpošlje že sedaj celoletno naročnino, dobival bo list skozi celi mesec december zastonj, naročnina se mu vpiše še-le z mesecem januarjem in velja za celo prihodnje leto. — Vrhu tega dobijo oni pridni agitatorji, ki nam tudi pošljejo od njih celoletno naročnino, sledeče n a g r a d e: 1, Za 5 n o v i h , za celo leto plačanih naročnikov, lep molitvenik v zlati obrezi; 2. za 10 novih fino vezan molitvenik; 3. za 15 novih lep križ ali lepo stensko podobo, in 4. za 20 novih dragocen križ ali pa veliko stensko podobo. Te nagrade se razpošljejo koncem februarja 1913. Torej prijatelji in, prijateljice naše, takoj na delo, da dobimo mi mnogo novih naročnikov, vi pa — nagrade! * Štajerski deželni zbor. Nemški listi prinašajo sledečo vest: „Med Božičem in Novim letom se namerava sklicati deželni zbor h kratkemu zasedanju. Ker se je v zadnjem Času razmerje med Slovenci in svobodomiselnimi Nemci zaradi novih' krivic poostrilo, je vprašanje, če se bo sklicanje deželnega zbora izvršilo, V dobro poučenih krogih se govori, da bo januarja deželni zbor zaključen ali pa ga bodo razpustili." * Čuvaj -- osmešen. Pretekli teden so bili časniki cele Avstrije polni poročil, kako prihajajo h kraljevemu komisarju Čuvaju v Zagreb iz vseh delov Hrvaške odposlanstva, ki ga prosijo, naj ostane še nadalje kraljevi komisar na Hrvaškem. Sedaj pa gre zopet vest po vseh listih! cele Avstrije, da so bi;a ta odposlanstva po Čuvaju naročtena. in tudi plačana. Ljudem se je prigovarjalo, naj gredo na neko razstavo v Zagreb, plačala se jim je vožnja in hrana v Zagrebu. Čuvaj je razkrinkan in osmešen, vkljub temu pa ostane Še komisar na HrvaŠkem. * Štajerski nemčurji bodo imeli dne 1. decembra v Ptuju shod, da izrečejo Turkom sožalje nad dobljenimi batinajmi. Izjaviti baje tudi hočejo, da slovensko ljudstvo ni in ne bo nikdar protiavstrijsko. Vprašamo, kako pa pridemo do tega, da dajejo nemšk.utar-ji izjave za slovensko ljudstvo? Slovensko ljudstvo odločno odklanja vsako uslugo od ptujskih šnopsar-jev. Posebno pa glede domoljubja ne bomo hodili k Štajerčijancem v šolo. Svoje avstrijsko domoljubje lahko štajerčijanci v nedeljo, dne 1. decembra najlepše dokažejo, ako prekrstijo BismarkovO ulico v avstrijsko ulico, in aiko kupijo protestantovskemu pastorju karto, da se takoj odpelje v svojo prusovsko domovino., * Demonstracije. V nedeljo, dne 24. novembra, so se vršile v Dalmaciji, na Dunaju in v Budimpešti velike demonstracije. — V Dubrovniku v Dalmaciji se je vršil velik ljudski shod. Govorniki so navdušeno govorili o zmagah naših' bratov na Balkanu. Po shodu se je od palače nekdanje dubrovniške ljudo-vlade, kjer se je zbrala tisočera množica, razvil slovesen' sprevod. Načelu so korakale dubrovniškeplem-ki.nje, njim so sledili zastavonoše, ki so nosili hrvaške in srbske zastave in godbe. Vseh udeležencev je bilo do 8000.. Godbe so igrale slovanske navdušujoče pesmi, udeleženci pa so peli in vriskali veselja. — V Z a-d r u pa so se zbrali hrvatsko-dalmatinski poslanci k resnemu shodu, da protestirajo proti razpustu občinskih zastopov v Sibeniku in Spljetu, — N .a Dunaju se je vršila v pravoslavni cerkvi zahvalna služba božja v zahvalo za zmage balkanskih Slovanov. Po končani službi božji so jugoslovanski dijaki, bilo jih je okrog 150, korakali skupno pred bolgarsko in srbsko poslaništvo, kjer so popevali navdušene narodne pesmi. Dijaki so hoteli nato še korakati pred palačo ruskega poslanika, a jim je policija to zabra. nila. Ko so hoteli dijaki prodreti policijski kordon, so policaji potegnili sablje, na kar so se dijaki razkropili. Na Karntnerringu se je nato zope>t zbralo kajrih 80 dijakov,. Policija jih je pozvala, naj se razidejo, a dijaki so se uprli. Nato je policija 15 demonstrantov aretirala. Dijaki so klicali: „Živio Srbija!", ¡„Proč s Čuvajem!", „ŽivelaBolgarija!" —V Budimpešti pa se je vršil dne 24. t. m. velik shod socialne demokracije zoper vojsko. Množice so klicale: „Živio ljudovlada!" Nastal je v dvorani velik nemir, tako, da je vladni zastopnik razpustil shod. Na ulici je prišlo nato do pretepa med policijo in demonstranti.. Nekemu policistu so ustrelili konja; 12 policajev pa je ranjenih,. Policija je nato z golo sabljo razgnala množico in zaprla 86 oseb. * Obvestilo. Častivrednim dušnim pastirjem, zlasti tistim, ki so že večkrat poizvedovali po povi si-nodalni knjigi, bodi povedano, da bo obširno delo kmalu dotiskano. Sme se pa že sedaj trditi, da bo ta knjiga v resnici vzgledno delo, ki bo presegala vse petere dosedanje sinode. Štela bo v osmerki nad 1000 strani, napolnjenih s prektoristnimi nauki in z zlatimi navodili, veljavnimi pa za dolgo dobo let, * „Gospodarske Novice" kakor tudi zabavna priloga našega lista tokrat izostaneta, ker se je delo v tiskarni radi polaganja novih strojev zakasnelo. Naj nam naši naročniki to oprostijo. ¡„Gospodarske Novice" bodo pozneje izšle v dvojni velikosti. * Soterija. Pod tem naslovom bo začela v prih, številki našega lista izhajati krasna daljša povest. Snov ji je vzeta iz prvih tristoletij krščanstva, ko je mlada Kristusova cerkev morala pretočiti toliko krvi. Povestnemu delu bomo dali na prilopi več prostora kot doslej. Opozarjamo na to spremembo naše čitatelje ter prosimo, da nam vrnejo našo pozornost z mnogoštevilnimi novimi naročniki, * Tržno poročilo. Radi splošne vojne navarnlo-sii se cene žitu dan za dnevom dvigajo. V zadnjih 8 dneh se je dvignila cena pšenici za 5 vin,, rži za 10, lanski koruzi 15—20 vin pri 100 kg. Ječmen prve vrste je ostal pri svoji dosedanji ceni, slabšim vrstam pa je oena nekoliko padla, tudi letošnja koruza se plačuje za 5 vin. ceneje. Ogrski oves vstraja pri prejšnji ©eni, dočim je cena avstrijskemu ovsu padla za 10 v. — Cene so sledeče za 100 kg: pšenica 20 K 50 vin do 24 K 80 vin; rž 19 K 40 vin, do 20 K 30 vin.; ječmen 18 K 50 vin. do 22 K 80 vin.; koruza 20 K do 21 K &0 vin.; oves 20 K 40 vin. do 22 K 20 vin. * V današnji ttevilki je oriloženo priporočilo češke tvrdke M. Tomec v H impulcu. Kdor si hoče nabavi i dobro blago, naj se obrne na to t rdko. * Sedem lepih božičnih napevov za mešan zbor je zložil in izdal g. Karol Berva , v dja orglarske šole in mestni organist v Celju. Partitura 1 K, posamezni glasovi BO vin. * Zanimiva knjižica. Kdor se je za zgodovino Kranjske zadnja desetletja brigal, njemu je ime Jernej Pečnik dobro znano. Pečnik je namreč v prid domače zgodo ine skoro vbb muje življenja posvečeval izkopavanju starin, nahajaj čih ss p d zemljo. OJgrnil je mož na ti 8 Če grobih, stavb in spomenikov ter iz globočine vzdignil L—števila raznovrstnega orodja. Naravno, da so se te izkopine sčasema strnile v sliko o Kranjski v pr dzg"dovinski dobi, to je v dobi, iz katere že po list nah ni vesti. In to sliko nam podaja Pečnik v knjižici „Vojvodina Kranjska v predzgodovinski dobi," ki stane BO vinarjev in jo je dobiti pri njemu samemu (Ljubljana, Strdiške ulice 10.) Mariborski okraj. m Maribor. V baziliki Matere milosti se je v nedeljo, dne 24. novembra, vršila izredno pomenljiva slovesnost. Teden prej, dne 17. novembra, so premi-lostljivi knezoškol tam posvetili novi oltar sv. Frančiška Serafskega, zdaj pa sedmi in zadnji stranski oltar, v kapeli na severni strani tik glavnega oltarja, v čast naši ljubi Gospej od presv. Srca. Pred 20. leti, ob začetku velikega podjetja, se je župnijski upravitelj o, Kalist za slučaj, da bo srečno dozidana nova cerkev in v njej postavljenih poleg glavnega 6 stranskih oltarjev, zaobljubil, postaviti Še 7, stranski oltar v slavo naši ljubi Gospej od presv. Srca, katere podoba je hjila zelo češčeha v stari cerkvi in katere posebnemu varstvu je izročil svoje načrte. Hvala Bogu, vse je dovršeno, in najnovejši oltar je izpolnitev storjene obljube, je sklepni kamen stavbe, in z njegovim posvečepjem je venčana vrsta mnogoterih posvečenj v prekrasni baziliki, V soboto, 23, nov,, obö. uri zvečer, so mil. Nadpastir prenesli ostanke älv. mučenca Ino-cencija in sv. mučenic Barbare in Lucije iz škofijske palače v baziliko ter so pri oltajrju sv. Filumene s stolnim kapiteljem in z oo, frančiškani opravili zapovedane cerkvene molitve ali dnevnice, V nedeljo se je sveto opravilo pričelo ob 8, uri zjutraj. Po slovesni pridigi, katero je imel profesor dr. Medved, se je od Y< na 9. do % na 11. vršilo posvečenje novega oltarja in blagoslovljenje njegovih kipov in podob ter druge oprave. Pri tej priložnosti so prevzvišeni tudi blagoslovili novo (dvanajsto) izpovedpico v isti kapelici in nov križ za procesije III. reda v Kapeli pri Radencih. Nato so pri glavnem oltarju ob asistenci stolnega ka-pitelja in oo. frančišteanov peli pontifikalno sv. mašo, ob '/212. uri pa so stopili na pridižnico ter v enourni pridigi na podlagi z odpustki obdarovanega zdihljeja „Naša ljuba Gospa od presv. Srca, prosi za nas!" popisali novi oltar ter pojasnili pomen imenovanega naslova in pa skrivnostno oblast preblažeme Device z o-zirom na presv. Srce božje. V srcu ganjeni so mnogoštevilni verniki pazljivo poslušali poučna izvajanja visokega govornika, ki so končno z zahvalo za dosedanjo pomoč božjo izročili stavbo tudi za prihodnje Čase v varstvo božje, izrekli nadpastirsko zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli k zidanju veličastne bazilike, ter izrazili žeijo, da bi nas pri poslednji sodbi, o kateri je govoril nedeljski evangelij, Srce našelga Sodpika na priprošnjo naše ljube Gospe milo sodilo. Zahvalna pesem Te D e u m je ob 1, uri popoldne dostojno zaključila slovesnost, ki je kot dovršitev veličastnega dela zgodovinskega pomena za mariborsko, vernemu ljudstvu vedno bolj priljubljeno baziliko. Mariborske občinske volitve so pokazale, da se nemško-liberalna stranka le slabo skupaj drži. Pri vo-litvi II. razreda je propal kandidat volilnega odbora, Havliček, proti barvarju Zinthauerju. HavliČka so vrgli uradniki, ki imajo nanj piko. Obrtniki, ki drže Havlička, pa so pri volitvi I. razreda dne 26. novembra pripomogli, da je propal kandidat profesor Sepe-rer in je bil izvoljen mesto njega Havliček, Vtem razredu sta izvoljena tudi župan dr. Schmiderer in poslanec Wastian. Izžrebani porotniki v Mariboru» Za četrto to-letno porotno zasedanje v Mariboru, jki se i prične dne 2, grudna t. 1., so bili izžrebani naslednji porotniki: lanez Nedelko, hišni posestnik; Friderik Nerat, čevljarski mojster; Alojzij Pekfiar, ; kovaški mojster; ¡Oton Polegeg, melsarski mojster; Janez Posch, trgovec: Valjentin Wehovar, Itrgovec z obuvali; ¡Friderik Wiedemann, i zasebnik; Karol Wor-sche, trgovec; ! vsi iz Maribora. (Iz okrajnega glavarstva mariborskega: ' Janez Schautzer, 'gostilničar. Jurjewrh; Anton Inkret, posestnik, KrčevJna; Jurij Mulec;, posestnik, Laze; Alojzij Krenn, posestnik, Plač; Jožef Serbinek, posestnik, Plač; Janez Nerath, posestnik, Rošpob; Anton Haue, posestnik in župan, Ceršak; Alojzij Jäger, trgovec, Sv. Lov-reno nad Mariborom; 'Andrej Wesonig, posestnik, Rudečbreg; Jožef Leotonek, posestnik, Cret; Alojzij Kugler, posestnik, Poličane; Engelbert Sicherl, trgovec, Spodnja Poljskava; Franc Juhartt lesni trgovec, Slov. Bistrica; Karol Kukowitsch, slaščičar, Slov. Bistrica,I Iz ptujskega oldrajnega glavarstva: Anton Jurca, c. kr. komerčhi svetovalec, Ptuj; Janez Riegelbauer, trgovec, Ptuj; Jiagez Steudte sen., hišni posestnik, Ptuj; Janez Turkuš, veleposestnik, Majšperg. Iz ljutomerskega okrajneiga glavarstva: Adolf Zorzini, grajščak, )Gornja Radgona; Alojzij Schailer, posestnik, Sratovci; Franc Magdič, posestnik, Mekotnjak; Feliks Hedžiejt, trgovec, Veržej. Iz slovenjgraškega okrajnega i glavarstva: Martin MrauJak, ekonom, Spodnja ViŽinga; 1 Edvard Drax-!er, posestnik, Muta; Jožef Wormer, posestnik, Jan-žev Vrh; Alojzij Hubmann, hišni posestnik, Maren-berg. — Kot nadomestni porotniki so izžreWa dne 8. dec. eb 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa podučno zborovanje, pri kateri priliki se bi izročilo predsedniku srebrno kolajno i priznano diplomo. Konjiški okraj. K Zreče. Po 14mesečnem trpljenju je umrla vrla žena Terezija Založnikova, stara 71 let. Svetila ji večna luč! — Pri tomesečnem shodu Dekliške zveze so govorile: Komperšek Ana, Leskovar Zefika, sestri Klančnik Frančiška in Katica, Orož To.nČika, Orož Hanika. k Zreče, V preslavo desetletnice Marijine družbe uprizorijo dekleta 8. decembra po večernicah igro .Marijin otrok." Na sporedu «o tudi deklamacije, petje in še marsikaj zanimivega. Celjski okraj. c Celje. V liberalnem generalnem štabu se o-pazuje zadnji čas, da zasledujejo drugo taKtiko. Zopet so se začeli organizirati. Sedaj snujejo politična društva za posamezne kraje in okraje. Naši voditelji bodo morali paziti. Četudi ni treba precenjevati liberalnega dela, vendar tudi ne podcenjevati. — Na dnevnem redu liberalnih zborovanj je sedaj stalno tudi toČKa o celjskem gimnazijskem vprašanju. V naših krogih je znano, da poslanci Kmečke zveze to vprašanje zasledujejo. Liberalcem pa se čudimo, da so to vprašanje istotako popolnoma zanemarjali, ko so imeli še svoje poslance, ki so imeli z vlado prijaznejše razmerje nego naši. — Tudi o osebn.o-dohodninskem davku govorijo liberalci. Samo tega ne povedo, koliko zaupnikov ima davčna oblast v njihovih vrstah. o Celje. Orglarska šola je priredila zadnji Četrtek v gledališki dvorani pri „Belem volu" „Pevski venček", kateri se je zelo dobro obnesel. Tudi igra: „Raztresenca" je dobno izpadla. c Hmelj. Cene hmelju na žatečkem trgu so e-nake cenam prejšnjega tedna. Promet je ra/di male množine hmelja, ki je na trgu, zelo slab, VsaK dan se proda le približno 50 bal. o Braslovče. Za mnogimi, Ki so prirejali letos SlomŠek.ovo slavnost, tudi Braslovčani nismo zaostali. Dekliške zveze v naši dekaniji so priredile v nedeljp zabavno veselico, koje Čisti dobiček je namenjen Slovenski Straži, v čast in proslavo našemu slovenskemu apostolu Slomšeku. Iz Ljubljane je prišel č. gosp. J. E. Kalan, ki nam je v slavnostnem govoru slikal Slomšeka kot vzor dela in" vzor narodnjaKa. Po prelepem pozdravu so zapeli šentjurski pevci nekaj krasnih pesmi, od tam so nekatera dekleta podajala Kot stihe to, Kar je Slomšek pisal in#pesmil. Braslovška dekleta pa so uprizorila veseloigro: „;Oh, ta Polona" in so za svoje dovršeno igranje žele mnogo priznanja. Nobena prireditev tukaj „na Legantu", Kjer se je vršila slavnost, še ni bila tako dobro obiskana in vem, da je naKlopilo slavno občinstvo Slovenski Straži precej Kronic, Hvala torej vsem prirediteljem in slavinemti občinstvuj ta dan je bil lep, ta dan je bil ves poln naukov, ta dan smo častili SlomšeKa, ta dan smo se ogrevali z novim ognjem za materin jeziK in milo Slovenijo, c Sv. Jurij ob Taboru. Poročil se je Antonin Cestnak z Lucijo Lukman, in Ludovik Drnolšek, z Jo-sipino Marko, Oba ženina sta iz Lok, obe nevesti ii Črnega vrha. Vsi so bili delavni člani mladinskih1 zvez, gotovo bodo zanaprej zvesti pristaši S, K. Z. Na mnoga leta! c Šmarje pri Jelšah. Pretekli ponedeljek smo i-meli prav lepo poroko. Član in svetovalec Mladeniške Marijine družbe, Maks Jecl, zgleden, neustrašen in goreč za vse "dobro, se je poročil z Nežiko Sprajc iz Laporja, seveda tudi Marijino družbenico, C. gospod voditelj, ki ju je poročal, se je v primernem nagovoru zahvalil ženinu za lep zgled, Ki ga je dajal našim fantom in celi družbi, naj ostane tudi kot mož neu-strajšen katoliški strankar* Zahvalil se je tudi vsem družbenikom in družbenioaht, ki so se udeležili poroke in mu skaziali s tem posebno čast. Pri sveti maši je stregel prav vspodbudno Kot ministrant največji fant iz Marijine družbe, Janez NovaK. Na gostiji se je nabralo 10 K za SlovensKo Stražo. Bog in Marija z vama, mlada poročenca! c Iz laškega okraja. V 35, Številki ste poročali, da hodi po mariborskem okraju nek agent, kateri se izdaja za pooblaščenca c, kr, okrajnega glavarstva ip; ponuja Kmetom z vso silo varnostne priprave za mla-tilne stroje. V 37. številki vašega lista pa dotični gospod izjavlja, da ni res, da bi se kmetom vsiljeval in se izdajal za pooblaščenca okrajnega glavarstva. Res pa je, da je dotični gospod hodil tudi po laškem okraju in silil kmete, da naj od njega naročijo varnostne priprave za mlatilnice. Toliko resnici na ljubo. Prič je dovolj, c Celje. Izobraževalno društvo v Calju priredi dne I. decembr to je v nedeljo, Slomšekoco slavnost z raznimi deklamacijami in predstavo „V^eli god" s sodelovanje n čč. šolskih sester. 81avnostni govor ima dr. Hohojec. Prosi se obilne udeležbe. Vse se vrši na odru pri Belem voln v Celju c Celjsko okrožje Orlov pozor! V nedeljo. 1. decembra ob 9. uri je seja celjskega okr žja Orlov v Celju pri „Belem v lu." Udeležiti se je morajo vsaj vsi načelniki in podnačelniki celjskega okrožja, ker so važna vprašanja na dnevnem redu. Seje se udeleži tudi predsednik podzveze Orlov posl. dr. VerstovŠek, če le ne bo poklican radi organizacije kam drugam. Spored: a) p ročilo predsednikov in načelnikov o organizatoričnem in tehničnem delovanju; b) pretres delovanja v odsekih; c) določit-v članarine za okrožje; d) ureditev revizije za 1. 1913; e) sklepi glede organizacije in teh. dela po celem okrožjn v zimskem času; f) posvetovanje glede strokovnih listov. c Jurklošter. V nedeljo dne 1. decembra se vrši po poznem svetem opravilu pri nas gospodarsko predavanje. Predaval bo gospod nadrevizor Vladimir Pušenjak o gospodarskih organizacijah in o vojski na Balkanu. c Trbovlje. Kmetje in delavci se vabijo k gospodarskem predavanju, katero se vrši v nedeljo, dne 8. decembra po večernicah v Društvenem domu. Govoril bo g nadrevizor V. Pnšenjak o gospi darskih organizacijah in posledicah vojske na Balkanu. Z ozirrm na zanimivo, času primerno predavanje, iz katerega bo vsakdo marsikaj koristnega odnesel, se pričakuje obilna udeležba c Sv. Rupert nad Laškim Kat izobraževalno društvo priredi v Dedeljo dne 8. decembra po sv. mai v gostilni g. A. Žmavc, p d Šek. Na obeh zborovanjih govori g. Peršuh, živinozdravnik iz Braslovč O —^ 2L1 Jil' 1 * oreziski okraj. b Brežice. Minulo nedeljo se je vršil občni zbor podružnice Slovenske Straže. Sicer je pri nas še veliko premalo zanimanja za narodno-obramhno delo, a vendar je imela podružnica v preteklem društvenem letu vseh dohodkov nad 280 K, za Kar ima posebno velike zasluge marljiva blagajničarka, ki je n. pr. tudi za loterijo sama razpečala do 60 srečk Slovenske Stra. že. b Rajhenlmrg. Vžitkarica Urša PavliČ v Sto-lovniku, katera je bila stara že 87 let, je umrla vsled starosti dne 22. t. m. Njena snelia Tonka PavliČ pa je umrla kmalu potem brez da bi bila prej bolana, tako, da sta ležali obe v enem dnevu pri eni hiši na mrtvaškem odru. b Videm. Poročil se je g. Ivan Rožman, posestnikov sin v Pesjem, z vrlo mladenko Faniko Ban., ki je bila podpreidsednica Dekliške zveze na Vidmu in eolo vrsto let vzgledna cerkvena pevka. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova. Sv. Lenart v Zabukovju. Dnevi od 3,-6. t, m. so bili za nas prav veseli Praznovali smo svečano god našega farnega patrona sv. Lenarta, obenem pa tudi lOOletni spomin, odkar je ustanovljena tukaj v St. Lenartu župnija. Preskrbeli so nam v ta namen naš preč. g. župnik, da se je skozi 3 dni zaporedoma v naši farni cerkvi oznanjevala beseda božja in se 'delili sveti zakramenti. Bili so ti dnevi v resnici za nas dnevi najsrečnejšega duhovnega veselja. Prišli so pomagat preč. gg.: p. gvardijan iz Krškega, duhovni svetovalec in župnik Anton Ribar, župnik Franc G.artner in Jože! Strmšek, b Dobje pri Planini. V podporo trpečim našim slovanskim bratom so zavedni Dobljani nabrali 80 kron. Znesek se je odposlal v i jubljano, odkoder pošiljajo nabrane zneske v črnogoro, Srbijo in na Bolgarsko. Bog plati I Najnovejše. Vojska. Konzul Prohaska živ. Kakor poroča konzul Edl iz Skoplja na Dunaj, je došel Prohaska živ in zdrav v Skoplje, vsled česar Edlu ni bilo treba potovati v Prizren» Zopet se je izkazalo, kako neresnična so poročila nemških listov, ki so pisali, da so Srbi Proha-sko umorili. — Nasprotstvo med Avstrijo in Srbijo je s tem, da je Prohaska Še živ, izgubilo svojo ostrost, in upati smemo, da se bo vojna nevarnost polegla. Med Bolgari in Turki se vrše pogajanja za mir. Radi tega so se baje boji ob Cataldči u-stavili. Turška posadka v D r i n o p o I j u je dne 25. novembra poskusila nov izpad proti jugu, a srbska in bolgarska armada sta pognali Turke nazaj in sklenili okrog mesta tesen obroč. Bolgari se pripravljajo na glavni in odločilni napad na Drinopolje, ker hočejo mesto še prej zavzeti, ko se sklene mir, Grki so dne 24. novembra zasedli tudi otok C h i o s v Egejskem morju, Otok Chios Šteje Čez 60 tisoč prebivalcev. Glavn.o mesto istega imena ima 14 tisoč stanovalcev, Leta 1822 se je pridružil otok Grški, a Turki so se za to hudo maščevali. Opustošili so cel otok, večino prebivalceiv pomorili ali pa odpeljali v sužnost» Leta 1881 je hud potres porušil veČino hiš na otoku. Na Chiosu je katoliška škofija in 2 katoliški škofijski šoli» Dušno pastirstvo vodijo oo. ka-pucini. Srbi marširajo proti DraČu (Durazzo). Novejša poročila pravijo, da bodo Srbi že v prihodnjih dneh došli v Drač. Kolera se širi dalje» V Carigradu in ob Cataldči umre in zboli vsakdan mnogo ljudi. Celo nekateri vojni poročevalci tujih listov so oboleli» Londonska poročila pravijo, da razsaja kolera tudi med Bolgari v Mustafi-paŠi, v Drinopolju in med oblegovalno armado. Tudi reka Marica je baje od kolere okužena. — Avstrijsko vojno ministrstvo je radi kolere na Balkanu določilo» da se morajo vse vojaške osebe, ki pridejo z Balkana, podvreči 5dnevtiemu zdravniškemu opazovanju. Državni zbor. V torek, dne 26, novembra, so se zopet začele seje državnega zbora, V torkovi seji je bilo drugo branje predloge o razredni loteriji.. Vlada je predložila 6mesečni začasni proračun. Med nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati je prišlo do hudih prepirov, ker predsednik ni dovolil, da bi se v javni seji prečitala neka socialno-demokraška interpelacija. — Hrvatsko-slovenski klub je vložil interpelacijo zaradi razpusta dalmatinskih občinskih svetov. Vojska med Rusijo in Kitajsko? Listi poročajo, da je nevarnost, da izbruhne med Rusijo in KitajsOoo vojska. Kitajci pošiljajo v pokrajine ob ruski meji vojaške čete. To bo gotovo uplivalo na Rusijo, da se ne bo podala v vojsko s kako evropsko drŽavo. Listnica uredništva. Zgornja Polskava: Tožljivo! — Šmarje pri Sevnici, Kapela, Sv. Jošt na Kozaka! Tokrat nemogoče. — Planina! Dotični gospod se je sam izrazil, da ni treba odgovora v listih. Povdravljeni I - Sv. Rupert v Slov gor.: Pri najboljši votji nemogoče. Izroiili „Straži." — Kia ■mo tokrat morali skleniti uredništvo že v sredo, izostanejo dopisi: Bohova, Ribnica, Šoštanj, Zakot, Ljutomer, Haidic, Lastnič; Sv. Troj'ca, Šmartno, Gornjigrad, Sv Benedikt, Ptnj i. dr. K»r ne bo zastarelo, pride prihodnjič. Naj dopisniki vpoštevajo, da nam poročila o vojski vzamejo mnogo prostora. V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoštaric : Maribor Gosposkv ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. Za čuditi se je, ~ kako hitro deluje „Solarine", tekoče čistilo za kovine. V hipu se vse bliska, kar se z istim čisti Pritem pa je zajamčeno prosto strupa in k. kisline! ^ Učenoa, krepkega, iz poštene hiše, 2 dobrmi šolskimi spričevali sprejme trgovina mešanega bi«ga P. Sadravec, Gornji Mihalovec pri Središču. 1*62 400 hektolitrov vipavskega in goriškega vina im»m na prodaj, največ belega in rudečega. Prodajam na debelo v večjih množinah in po nizkih cenah. Imam tndi več tisoč cepljenih trt, različnih, naj boljših vrst na prodaj. Josip Co-tič. prtdaja vina in cepljenih trt, Vrhpolje, pošta Vipava, Kranjsko. Proda se malo posestvo po najnižji ceni. Hiša z opeko krita je zidana v dobrem stanu, ima eno veliko sobo in eoo malo ter ku hinjo, en hlev za dve govedi, eno klet, en Bvinjski hlev in marof. Koračnica čisto nova, z opeko krita stoji na samem, in se tudi sama proč proda, se lahko doda ena qjiva Ko va čn ca se porabi za stanovanje če se hoče. K posestvu spadajo štiri njive, merijo 8 orale, vrt s sadj m nasajen in kešenina na najlepši ravnini, blizu farne cerkve in glavne ceste, 6 minut od kolodvora v Št. Petru v Sav. dol. Več se izve pri posestniku Ignacu Svet, istotam. 1210 Mallsno štupo, suhe gobe, namizne jabolke in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, b .čne zrne, koruzno slamo od storžev, smrekove 8'orže, vinski kamen, želod, krompir sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolej ske in ol-nate sode, ter močnate, solnate in otrobnate vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc firaška cesta štev. 22, Celje. 500 kron! Vam plačam, če Vam moje sredstvo „Rias m8ziloB v treh dneh ne odpravi brez bolefin kurjih očes, stiskov in vkoreninjene trde kcže Gena 1 lončkn z jamstvenim pismem 1 K. Kemeny Kasobau I, Postfaeh 12/76. Ogrsko. 1131 Dve hiši v Marrboru, prva z vrtom prinaša na mesec 305 K. Cena je 36 000 K; druga daje na mesec 240 K. Cena 26.500 K Plačila jako ugodna. Pisma pod šifro „Penzijonist" na upramištvo. 1180 Na stanovanje in popolno hrano sprejme po-tena slovenska rodbina v Mariboru dva poštena ' okcdelska pomočnika Za hrano, perilo, oskrb ia stanovanje se plača samo 44 kron. Naslov v upravmštvu. 1187 Dekle, zdravo močno, zanesljivo in pridno, ki ima veselje do kuhinje in zna nekaj kuhati, se lahko uči v kuhinji v moji h ši, se za eno leto tikoj sprt-jme. Kar..lina Švar-šnik, Majšperg pri Ptujski gori. 1202 Cepi je o trsje in kljuii. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino kmerikauakih trt na prodaj. Seznam trt: posip, rulandec, bnrgundec, beli muškat, silvanec, žlahtnina bela in rudeča, ranfcl, portugizec, veltlinec, laški rizling izabela, kapčina, muškat. Na raz elag i več tisoč korenjakov Riparija Portalis in Monticola ter kljufev Riparia Portalis. Cena po dogovoru Janez Vrbnjak, trsničar Breg pri Pnyu. 1201 Hifia v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim «Ttom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastnik ., Maribor, Khisl gasse 3, 1. nadstropje. 1073 Priložnostni nakup! Radi prostora se mal. rabljena trgovinska oprava za mešano blago, po ceni proda. Studenci pri Mariboru, Werk-stšitenstrasse 2 Tam se tudi lahko oprava Ogleda.__1216 Izgubljena je bila od Lembaha do železniškega prehoda v Studencih ročna torbica s ključi in nekaj denarja. Pošten na ditelj naj isto odda proti dobri nagradi v uprav-ništvu tega lista. 1253 Sedlarski in pleskarski učenec se ppr> jme pri Francu Ferk, Manbor, Sofienplatz 1. 1230 Posestvo na prodaj za 6800 kron Kup i se naj oglasijo pri Matiju Z žek, Kamnica štev. 16 pri Mariboru_1031 Z dana hiša z go podarskimi po-s opji vred, ki se d žijo govejih in svinjskih hlevov, 800 m vrta, v hiši gostilna, se v Dobavi pri Brežicah pri p staji proda Vpraša se pri g. J. Berlisg v Rogatcu. 1219 ^MPII^ ' VSAKE VRSTE K. K d R N E R ' Dt GRAVER »Hralstt}^ ' Štefan Kaufman trgovina x železnino v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo v lepo pozlačenih nagrobnih kri-žev po jako nizki eeni. 601 Ali Vaš otrok že hodi? Ali ste detetu, ki še redno ne more hoditi, ie daii kdaj bcottovo emulzijo? Ta bo malega okrepila in dala osobito njegovim kostem manjkajočo moč, tako da se bo kma-lo postavilo na noge in čez nekaj časa že bežalo. Pristna samo s to znamko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Scottova emulzija je zaradi tega tako uspešna v enakih slučajih, ker nenavadno bogata na rediln h snoveh, posebno vsebuje tudi za tvontev kosti neobhodno potrebne mineralne soli. Kibjega oi|a nt mogoče dati v boljši obliki, kakor je Scottova emulzija, ki je lahko prebavna in okusna, da jo tudi najmanjši jemljejo prav radi in dobro prenašajo. Biti pa mora prava Scottova emulzna. Cena originalni steklenici 2 K 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Ce pošljete 50 vin. v znamkah na Scott & Bovvne, D. Z O. Z., Du naj VII., in se sklicujete na ta list, dobite poskušnjo pošiljatev od ene ltkarne. 957—5 ■JUUUUUUUUU Loterijske Številke: Dna 23 aovembra 1912. Gradeo . 14 53 74 30 72 Dunaj . 77 81 2 43 59 Vajenci iz pi tane hiše, kateri bi imel veselje do nčeaia mesarije, sprejme takoj: Ahac Tomaž, mesar, Veliko ec. 1667 Proda se posestvo, katero m-n nekaj čez 22 oralov; 10 minut od žuone eerkve Poljčane, 15 min. od kolodvora, proda se s premičnino ali samo posest o, kakor kdo želi. Hi a z dtna. hlev todi, pa vse o-bokaco. Cena 14.000 K. Več se iz e pri gosp. organistu v Polj čanah. 1256 Kateri duhovn k ali organist bi sprejel uzomega nladeniča, da bi se pri mem naučil orglanja ? Zraven tega bi o pravi i al vsako delo. Naslov v upravništvu. 1263 tlijo zelo moderna, enonad-J_Ll»d, stropna kater» ima 7 sob, 3 kleti, lep vrt in hleve. Je zrlo pripravna za trgovca. Zraven še lahko stanujejo kaki drogi obrtniki ali penz j nisti; vse skupaj se da takoj v najem. V trgu t k cerkve in železn ške postaje v Št. Juriju ob južni železnici Naslov pove iz prijaznosti Matija Zorko, trgovec, Podit haik pri Ptu u. 1268 Hlia v mesta, nadstropna s 16 stanovanj', z velikim »rtom, se radi bolezni posestnika pod cen>lno vrednostjo proda. Maribor, D„hačeva niča 5. 1260 Dobroidoča gostilna z gospodarstvo« v Beljaku na Koroškem. H ša soli no in močno z dana, nadstropna, klet pod ctlo h šo, lep vrt z» geste prostorna stanovanja, 4 Si be za tujce, vrtni salon, krito kegljišče, kopališče s 5. kabinami, obokani hle i, za 10 glav govede, in kor>j, magacin, 3 svinjaki, ledenica i. t. d., krog 6 oralov njiv in travnikov prve vrste, S1/» orala sernega in nizkega g. zda. Se proda radi prevzetja očetovega posestva za K 32 00 — (2377) Več pove „Reali a t« o Markt", Gradec, Ham-merl rggasse 6 1235 Gost Ina v nekem mestu na Spod. Št-j»rskem na dobrem prostoru, obst iječa iz lepo zidane hiše, g kletmi, z opeko krita, gostilniška soba, nadstr pn», kuhinj», dvoje samostf ja h z danih poslopij, z opeko kr t h s stanovanjem, skladišči za podajalao lesa, premoga, klet i. t. d Najemnina 2400 K, kupna cena K 49.500. Zmerna plafila ; se tndi zamenja s posestvom v mestu. Pojasnila daje oskrb-nist«o „R-»lit&ten Markt", Gradec, H mmerlinggttsse 6. (2900)—1234 Na pred «j posestvo 60 oralov, sadonosnik z žlahtnim sadjem, se napravi po 80 polovnjakov mošta, veliko češpeljnega in orehovega drevja, buk jv in smrekov gozd, hiše vse v dobrem >tanu, hlevi in kleti obokane, redi se lahko po 15 glav živine. Od laljeno je pol ure od Lučan v Šl sbergu hšt 13. p. Lučane iLeutsihach) Cena 11.0 0 K, 4000 lahko ostane vknjiženih. _1255 Posestvo, dobro urejeno, srednje velikosti v brežiškem okraju želim kupiti. Ponudbe na g. J. P., mit-ničar, 8v. Jakob, p. Dol pri Ljubljani. 1266 Učenec se sprejme v veliko trgo-vivo mešanega MagaLudv. Krauts-dorfer, 8v. Duh—Loče pri Polj-čanah. 1269 C« pljeno trsje. N» razp >lago so: Poščip (mozler) 1500, laški rizling 300ti, muška-telec 1500, žlahtnine (Gutedel) 1«m 0. Vse trte so dobro vzrastle na podlagi Rip. Portalis. Cena po dog' voru Naslov: Franc Sršen ml., tržan v Veržejti, p. Križevci Štaj. _126i| Na prodaj »¿Z T Mnrskem polju, (b veliki cesti, tričetrt ure od kolodvora, obstoječe iz nji», travnikov in gozdov, v vsem okoli 42 oralov z zidano hišo. Polovica kupnine se izplača tak<>j, drugo se vknjiži na posestvo. Po potreb se proda tudi živina in gosp darsko orodje Natančneja pojasnila daje upravnišvo pod št. ____1264 Lepa p il ostane vknjiženo. Izvršilna prodaja pa se vrši dne 7. decembra 1912, torij pozor kupci. Na-dalj ia pojasnila dije Lan Kosi, Šmarje pri Jelšah, Spod. Štajersko. 1272 Uprava ,Realit'atenmarkt4 v Gradcu, gH«;sfe kupcem brezplačna pojesnila o sledečih p* sestvih: g o s t i I n a z malo ekonomijo pri 8pielfeldu (8p. Štaj.) krog 7 oralov njiv in travn kov, velik sadonosnik z 200 rodečimi drevesi, Zemljišče, ki je I. vrst je zraven hiše. Hiša solidno in močno zidana, z opeko krita, klet pod celo hišo s točilnico, 2 sobi, velika š edilna kuh nja, mansorde-hiša in dobroohranjena klet Hlev krit z opeko, zidan, obokan, za 8 glav go>ede in 8 s-inj. Cena s poh štvom vred 28.000 K, 9:i00 K lahko ostane vhnjiženih (¿877) 1270 Mlin na Pesnici. V Vatomarcih pri Sv. Andražu v Slov. gor. se bo prodajal na dražbi dne 6. decembra na sodniji v Ptuju št. 2. Cenilna vrednost 1.4«,0 K. 1271 Močan krojaški učenec, zmožen nekaj n mškega jezika, se takoj brezplačno sprejme na Gornje Štajersko Vpraša se pri Franc Haioz v Pcčehovi št. 249, pišta Pesnica pri Mariboru. 1238 Lepa hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravna za sta«bišče in dva sloga se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Luther-gasse štev 10. 1249 Trsje na proda): šipon, bnrgundec beli, laški rizling, silvanec, gutedel, ranfol, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste. Cepljeno na Rip. Portalis. Tudi se dobijo korenjaki ed Rip. Portalis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, p. Studeiiice pri Pojjčanah. 1248 Ključavničarskega pomočnika (starejšega), sprejme takoj v trajno delo J. Preželj, ključavničar in vodni inštalater, Novo Mesto, Kranjsko. 1233 Cepljeno trsje. Več tisoč najbolj priznanih prvih vrst, kakor tudi nekaj divjakov se proda po sledeči ceni: 100 kom. cepljencev I. vrste 13 K. IL vrste 5 K. Divjaki 3 K. Oglasiti se je pri Franc Slodojak, trtnar, pošta Juršinci pri Ptuju. 1240 4 K najmanje na dan, a tudi mnogo več si lahko zaslužijo marljive, poštene osebe, ki se hoče.o pečati s j roda jo raznovrstnih reči in z ljudskim zavarovanjem. Pojasnila daje Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 1242 Lepi prostori za trgovino, opremljeni s štelažami se daio v najem, ozir. tudi prodajo poštenemn in solidnemu trgovcu, kateri ki t tak ima lepo prihodojost zagotovljeno. Več pove posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 1241 Gostilničarji, društva, pozor! Velik postranski zaslužek Vam donaša patentovano sobne kegljišče s krogljo in pištolo; kegljišče je 160 cm dolgo in se lahko postavi na vsako mi ¡o; igra se lahko 33 raznih iger, razvidne iz priloženega navodila. Za zimo najbolj primerna zabava. Plačljivo tudi v treh do štirih obrokih. Edino zastopstvo za Spodnje Štajersko pri Zinauer & Co, Sv. Jakob v Slov. gor- Zastopniki se iščejo. 1244 Najlepša luč je briketid luč, ki jo dajejo sobni briketid aparati. Od teh še imamo nekaj v zalogi in jih oddamo po jako znižani ceni in tudi na obroke. Priporočamo na • dalje tudi raznovrstne droge ace-tlenove aparate in svetilke po najnižjih cenah in pod ng dnimi plačilnimi pogoji. Ž>htevajte cenik. Zastopniki se iščejo. 1245 Proda se posestvo, mlin z avema čistilnima strojema s 6 poslopji, s 4 tečaji. Mlatilni Btr>j na i odo. Vse v novem stanju. V mlinu je pet sob, dve za gostilno. Prostor sposoben za prodajalno. Zra en je prostorna kuhinja. Zraven se proda lep sidonosnik, kjer je f>00 jabolčnih dreves, ter 10 oralov zemlje. Vse je v lepi legi zraven toplic. Gostilna je prav izvrstna. Več se izve pri Francu Gorič na Dobrni. 1246 Zahvala» Frane Penič, gostilničar v Koprivnici, izreka najsrčnejšo zahvalo prečastiti duhovščini, predvsem pa prečut. g. dekanu Maiko Toraažič v Kozjem in namestniku deželnega glavarja, državnemu in deželnemu poslancu g dr. Fr. J*n-koviču, učiteljstvn, požarni brambi in vsem, ki so spremili mojo blago ženo k zadnjemu počitka. Koprivnica, 20. novembra 1912. 1261 Franc Penič, gostilničar v Koprivnici. XN.\aX/l/X/// A. Vihar & N. Novak Koroška ceste 53 Maribor Heagasse 2 in 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spada-jočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba .i ' - . r --A - r - ' za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja naj conejs Jugoslovanska razpoiilj&laa R. Srermecki v C*i]u št. 309, Vzorci in cenik čez tisoč st\ari z slikami poštnine proste. ]■]■]■] ii u uu a ■] iiuuiiijijsj Edina štajerska narodna steklarska Ha debelo! trgovina Na dkobnol Franc Strupi, Celje Graška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsohdnejša m točna postrežba. iiririiiianrin !■ ri ri fi n nnürinrinn Prva juinoštaier. kamnoseška industrijska družba v Celin Nova ui.11, iraven slov« šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz »g« tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. ••« Plašče ia pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji. Šolske potrebščine -ir i kakor zvezke, svinčnike, peres- * LaStnd ZdlOgd nike, peresa kamenčke, tablice, | ijudskošolskih zvezkov, risank, radirke gobe, Jrnilo torb.ce | vseh Ug barve, čopiče, b«r*ene kre e J itd. ima v največji izberi na | kovin za urade-....... == zalogi t?rdka = * Zaloga raznega papirja. - - I J L Goričar & Leskovšek ♦ Zvezna trgovina 2 Goriöar & LesKovšek Celje, Graška cesta 7. | I Celje, Rotovska ulica št. 2. Znamenje pravega Franckovega pridatka za kavo je kavni mlinček. - Nahajajo se pa tudi ponaredbe. - Tedaj pozor pri nakupu! Pravi :Franck: izdeluje se iz najboljših sirovin. Tovarna v Zagrebu. 8l im 119/24574 Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, čre-paljke, vodovodne cevi, štedilnike, stavbene potrebščine, mlatilnice za roko in ca vitelj (gepelj), vitle, in vse druge poljedeljske stroje in orodje najboljšega izdelka in najboljše kakovosti; vozne plahte in vse druge predmete železniške stioke „Titania" Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. „Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko Največja specialna tovarna za parilmke na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. — m 386 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni Iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi. s emiški kapital € milijonov K. Podružnica Rentni fond čez 800.000 K. iubljanske kreditne banke ¥ Celin obrestuje l?iO<§(£ v tekočem računu od 15. nov. 1912 po |0 I °l z 60 dnevno odpovedjo po U O od dne vloge do dne dviga Rantni dsvek plača banka sama. 5 5' čistih pri veletrgovini z železnino 473 Merkur" P. M*m Cii|| sodno zapris.strokovnjak | ¡,|l||:aMa izbiri izključno in«dinole O«©*«!!!*» in učitelj ,Glasb Matice' blUMBlaila Kongresni trg št. 16 i.Zvezda", nasproti nunske cerkve). Svarim pred nakapom event. falziflknt-v ali slabega blaga, zlasti ker dobi pri 1 E L«,.« meni vsakdo na obrokr po /f prvovisten instrument gori imenovanih Jj^, sgr // slovitih tvrdk z resnično lOletno garancijo. .-«Ss-i^Sfe6^. Kdor si izposodi pri m n' klavir, postane f itfešitfj^fl tudi lastnik istega dc čim je dosegla na- /^'fTO ''''.«K^L / jemščina višino kupninel Velikanska za- - \ loga najb violin, harmonik, citer, tam- \' i/^JjF^ buric i d po najnižjih cenah. Zamenjava **"" fJSfflHr najugodnejša. Uglaševsnje in popravila točno in ceuno. 968 & brzoparilniki za krmo izdelani v posebni novozidani tovarni za Alfa brzoparilnike. ! Patentirana iznajdba! kakor iz enega kosa vliti, zelo priprosti,nad vse trpežni in praktični parilniki sedajnosti. ;POsnemalnik,modeii9ii ! Najostreje posnemanje ? ! 20 let nepoškodovan ! 1,600.000jih je v rabi ! 950 odlikovanj i.t.d. Delniška družba Alfa separator Dunaj XII/3 Dobro blago točna postrežba Edina slov. trgovina z ieleznino Kdor si hoče prihraniti denar 1169 knpnje vse v slov. trgovini Ivan Veselic <8? drug v Oimožu, podružoica Velika nedelja. Največja zaloga mannfaktnrnega blaga, kakor ankna, drnka, hlačevine, platna itd. Vse vrste špecerije, najfinejše moke, kave itd Največja zaloga vse vrste železnme, kakor tadi vsi okovi za mizarje in stavbe po najnižjih tovarniških cenah. — Kupnje zrnje, kakor pšenico, rž, fižol itd. potem jajca, suhe gobe, perntnino vedno po najboljših dnevnih cenah. Trsničarska adruga v = Žetalah ima to leto več tisoč, najlepšega cepljenega trsja, raznih vrst na prodaj. 1228 la moans tkanin« za gustas iü gcspe priporoča uvcbj* SÜKNÄ ia. PROKOP SKORKOVSKT ffl SIK v Hum polen na Češkem. Vzorci n« prošuje franka. Zelo zmerne osne. Na želje noči* dati tuksj .Isgotovitl gespedske ebiakc. 136 Prodajalnica klobukov LEY Maribor Ustanovljeno 1765. Gosposka ulica 22. priporoča svojo zalogo ženskih in moških ter otroških klObukOV, kakor tudi vse vrste klobučine in hišnih čevljev. Ima v zalogi tudi povlečene čevlje za č. g. duhovn ke. Zagotovljeno najnižje cene. 1211 Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplcm k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo za slabotre, malo-krvne in rekonvafscente. Povzroča voljo do jedi, ntijoje živce in popravi kri. Iiboren okns. Nad 7000 zdravniških spričeval. & I.Serravallo»c.kr.dYornidokYiteU „ ^ Trieste-Barcola, Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & K 2'60 in ^jg 446 po 1 liter i. K 4 80. ^ Inserirajte v „Slov. Gospodarja"! 694-12 ta je prijatelj raš pravi, Ki n^s krepi, Da smo čvrsti in zdravi! Želodčni liker „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč ia veselje do dela! Varujte se ponaredb! Pristni „FLORIAN'1 se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani. i! Ber/ancfferi x R/paria Te/eki je najboljša frsna podlagasedanjosti Predno krijete svojo potrebo «Jra fcSlSšife. naamerikanskih trtah in cepijenk, Zahtjevajtenaš yejiki ^ 5S5I ilUitrovani cenik, . katerega pošljemo via komuz« S zastonj in franko. ütvo vinoqradov in trsniK šol Hsqnuíd mmjum^S , Filulno tsitopatvo SOLLEHAU. Nižje-Avstajs»^ Slovo in javna zahvala* Ker mi ob odhodu iz Gorice ni bilo mogoče se osebna posloviti od v eh tovarišev in ZDancev, se poslsvljtm tem potem od Vas, dragi mi rojski krasne Savinj-ke doline. Zahvaljujem se Vam iskreno za izkazane mi prijaznosti za mojega lOletnega bivanja med Van i. Zlasti veljaj moja zahvala vsem občanom, zastopanim po krajnem Šolskem svetu na Gerici za lepo novo šolsko p miopje, bogato knjižnicc, učila in krasen šolski vrt. Videč Vašo požrtvovalnost, ki Vam ju ca čast, Bem bil rad in srečen v Vaši službi. Kar ste storili za šoli;, ste storili za blagor svoje drage mladine. Najsrčnejša zahvala občinskemu odboru kokarsk»?mu zi podtljeno mi častno občanstvo in kraji.emu šolskemu svetu na Gorici za javno mi ter od obeh, po časopisih «rečeno zahvalo za moje SOletno delovanje. Zavedam se, da Be ta zahvala ne nanaša na mojo skromno osebo, temveč na delo, ker je glavni p goj blagostanja in sreče. Zavednost vsakokratnega občinskega odbora čisiam visoko. Vaš ob zadnji seji obnovljeni sklep, mi dokazuje, da so ies-nične moje besede, izrečene pred redolgim časom g. vodji c. kr ks poziture v Mozirju. Jaz grem, a pravite naroda, za po pade se v členu 19 državnega csno>nega zakona ostanejo v občini Kokarje še nadalje v moči. Vsa čast občini Kokarje in njenemu odboru. Najsrčnejša hvala učiteljskemu zboru goriške šole za neumorno in složno sodelovanja v šoli. Vaš trud Vam blagoslovi in poplačaj Bogi Zahvaljujem se dragi mi mlrdini za slovo mi podeljeni krasni šopek, za v srce mi segajoče besede učenke Milavčeve in učenca Slavšeka, istotako g. županu Me-lavru in vsem ter Vam kličem iz Dobja srčni: z Bogom! Obenem se priporočam svojim novim soobčanom v Dobju za reuen šolski obisk ter se Vam v im^nu „Rdečega križa" nsjtopleje zahvaljujem za iručen mi znesek 80 K, ki se je na moje poročilo o vojni proti Turkom cb prvem in mnogobrojnem obiskanem skodu staršev v Dobju, dne 8. nov. 1912 nabralo po občini za trpeče naše slovanske brate. Vaše sočutje me osrečuje bivati in delati med Vami. Brg plati I Dobje, 16. ncv. 1912. 1267 Radoslav Knaflič, nadtičitelj. Sedem lepih božičnih napevov za mešan zbor je zložil in izdal gosp. Karol Bervar, vodja orglarske šole in mestni orgamst v Celju. Partitura 1 K, posamezni giu-sovi 50 vinarjev. I/ j» ■ ® » Vojaška uprava je iz- Kmetje! ¿a zimo! ^tzzjt a i. i. —- vih vojaških domobranskih hlač, temaočrne barve, ki so pa danes že skoraj vse razprodane. Samo nekaj mnežine teh popolnoma novih črnih domobramskih hlač, ki so zelo pripravne za vsakoršno praznično nošo in vrhtega še močno trpežne, se dobe dokler je Se kaj zalege v edini velikosti 110 cm dolge za ceno' K 7'80 po poštnem povzetju pri „Zaloga domobramskih hlač Sv. Pavel pri Celju 1 Priporoča se naročiti po pet ali deset komadov skupaj, da se prihrani poštnina. — Ob enem se pripomni, da je stal vsak komad državo v veliki množini naročeno po K 10-70. 1269 Trgovina Ipcofrljskim blagom Pozor Slovenci! Trg«vhi& ■ »kota dei. pri ¿ * Točna la $©!Edna postrežba. Ivan Ravnikar Celle« Graška cesta 21. Slavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarekeg-i blaga, kakor: štrang, ujsd, vrvi, Strikov za perilo, mrsž %?. leno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga snb' > in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zalega s-grobnih in voščenih sveč itd. 98 Zaloga Na drobilo Zaloga vsakovrstnih semen lia dfibglS. rudninskih rod&. Denarja ni, draginja je vedno večja, saslnžek pa majhen. Ako hočete z malim trndom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pisma pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: Josip Batic, Ilirska Bistrica» Kranjsko. 1166 „Kapljice za svinje". TAS*—" Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice sa rdečico: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo I mestna lekarna pri c. kr. orim Maribor, Glavni trg štev. 15. 450 1 Bolezni na nogah, rane, odprte noge, tndi pri ženskah, ozdravi v vsakem sln-čaju, tndi tedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo, dr* Listovo mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju F0 vin. več. Razpošilja Ksrl Iilek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 ledajatnlj ta zaloinik: KatoUSko tiskovno društvo. Odgovorni urednik: Ii. KEMPIÍRLE. Tisk ösk*rno »v* DLrlla y Maribora,