V M a r Ib S rtt, 'dne 21. XII. 1929. Utterarla Knjige gorlške Mohorjeve družbe. Te dni je pričela Goriška Mohorjeva družba razpošiljati svojim udom, katerih je krog 25.000, letošnje štiri knjige, in sicer »Ko­ ledar za leto 1930«, drugi del Sienkiewi- czevega romana »Ouo vadiš?« v prevodu dr. J. Glonarja, Josipa Trinka zbirko mla­ dostnih spominov »Naši paglavci« in Poljudno-znanstveno knjigo »Travni- Stvo«. Koledar je kakor običajno izpol­ njen z raznimi pripovednimi, zabavnimi In poučni sestavki, zato pa je »Quo vadiš?« lepo delo in uzoren prevod. Z največjim veseljem pa moramo pozdra­ viti Trinkovo knjigo, ki je prišla tako ne­ pričakovano in po tako dolgem presled­ ku. Josip Trinko, ki živi kot vpokojem Profesor v Vidmu, je edini slovenski pe­ snik in pisatelj, rojen v Beneški Sloveniji In vzgojen v stari Italiji. Za časa Gregor­ čičevega delovanja, katerega iskren pri- latelj je bil, je izdal svoje pesmi, potem le pa utihnil in mislili smo, da se ne bo več oglasil. Sedaj nas je presenetil z u- spelim opisom drobnih zgodbic iz voje mladosti v beneškem Tarčmunu. »Ženski Svet«. Z dvanajsto številko je raključil mesečnik »Zenski Svet« svo.i le­ tošnji osmi letnik in prvo leto -izhajanja v Ljubljani. Zasnovan prvotno v Trstu kot glasilo slovenskega ženstva iia Primor­ skem, se je že kmalu razvil do glasila vsega slovenskega ženstva in dosegel za naše razmere skoraj neverjetno naklado Preko 18.000 izvodov.' Toda skupno z o- stalim slovenskim časopisjem so Italijani v začetka letošnjega leta prepovedali tudi »Zenskemu Svetu« nadaljno izhaja­ nje in tako se je preselil v Ljubljano, kjer nadaljuje svoje delo na temeljih tržaške tradicije. Vseh 12 zvezkov letošnjega le­ ta obsega brez prilog 400 strani teksta: povesti, novel in črtic, pesmi in poučnih sestavkov, ki zanimajo naše gospodinje, dekleta, neveste 'In matere. Stalna, rubri­ ka mesečnika so »Obrazi in duše«, ki o- pisujejo znamenite slovenske in druge že­ ne, pisateljice, pesnice, umetnice, igral­ ke, vzgojiteljice, javne delavke itd. Med sotrudniki v vezani besedi je lepo število pesnic, ki se drugod večinoma ne uve­ ljavljajo, kakor Vera Albrehtova, Anica (Černejeva) Ema Deisingerjeva, Dora Grudnova, Poldi Lcskovčeva, Ruža Lu- cija (Pertotova) Maksa Samsova itd. Med pesniki pa najdemo imena: t Srečko Ko­ sovel, Mirko Kunčič, Ksaver Meško. Ra- divoj Rehar, Gustav Strniša in druga. — Prav tako pa prevladujejo ženske tudi v Prozi: Iva Breščakova, Lea Faturjeva, Milena Mohoričeva, Anka. Nikoličeva; Pavla Rovanova, a vmes se oglašajo tudi Pisatelji: t Srečko Kosovel, Gustav Str­ niša, Črtomir Zorec in Ivan Zorec. Vse­ bina je torej dokaj pestra, a tudi prav ra­ zlične literarne cene, tako da bi malo bolj skrbna izbera bila zelo priporočljiva. Z ozirom na veliko razširjenost in veliko naklado revije bi pa bilo tudi želeti, da bi se list čimprej dvignil iz sedanje pov­ prečnosti in cesto tudi podpovprečno,sti v zares vodilno in višje pomembno žensko glasilo slovenske zemlje. »Domači Prijatelj« in »Naš obzor«. V Četrtem letu si je »Domači Prijatelj«, ki je bil ustanovljen zato, da bi zadostil po­ trebi naprednega družinskega mesečnika in nadaljeval tam, kjer je njegov isto­ imenski predhodnik Zofke Kvedrove za Časa vojne prenehal, pridružil še revijo za odrastlo mladino »Naš obzor«. Mogo­ če pa je ravno to njegovo dvojno lice pri­ pomoglo do tega, da ni mogel zmagati ne enega ne drugega in je tako postal še boij suhoparen kakor je bil prvi dve leti. Kar smo povedali o »Ženskem Svetu« velja namreč v polni meri ali pa še bolj tudi za »Domačega Prijatelja« in prilogo »Naš obzor«. Obema bi bila potrebna večja ri­ goroznost pri izberi gradiva, posebno le­ poslovnega in v »Našem obzoru« tudi po- ljudno-znanstvenega. Ako se to ne zgodi In ako se obe reviji ne ločita, je škoda za trud in napor,. čeprav bi Slovenci sicer zelo potrebovali zares dpber . napreden družinski mesečnik, kakršna sta n. pr. »Mladika« in goriška »Družina«. Vladimir Kapus: Pesmi iz prirode. Na- Posled smo po vsem mogočem dobili Slo­ venci še zbirko pesmi o živalih. Štiride­ set jih je v svojih verzih opisal znani lov­ ski pisatelj Vladimir Kapus in jih nanizal v-»Pesmih iz prirode«, katere je opremi! ®kad. slikar in kipar Niko Pirnat z 20 •lustracijami. Knjiga je izšla v samoza ložbi. v Ljubljani s r n * Šom odski Slovenci SLOVENSKE NASELBINE KROG SURDA IN TAR AN JA NA MADŽARSKEM. UMIRANJE ZADNJIH OSTANKOV. _ PREKMURSKI HRVAT. V članku o porahskih Slovencih smo povedali, kako vedno bolj in bolj gine naša beseda ob zeleni Rabi, kako se od vzhoda širi madžarščina, od zapada pa nemščina. Toda o porabskih Slovencih ve danes vsaj pretežni del naše inteli­ gence in so bili tudi predmet mnogih pri­ zadevanj in razprav na mirovni konfe­ renci v Parizu. O šomodskih Slovencih pa se v našem časopisju od 1 . 1905., ko je bil Anton Trstenjak izdal Svojo zani­ mivo brošuro »Slovenci v šomodski žu­ paniji na Ogrskem«, sploh ni več pisalo. Šomodska županija (szamoesvarme- gye), ki je po mirovni pogodbi v Tria- nonu v celoti pripadla novi madžarski dr­ žavi, se razprotira vzhodno ih severno od Mure in Drave onstran naše Kotoribe v Medmurju. Slovenske naselbine se pa na tem ozemlju delijo v dva ločena dela, v . one krog Šurda in one krog Nagy Otdda in so nastale za časa ogrske proti­ reformacije. Takrat so se tisoči prekmur­ skih Slovencev izselili iz sedanje Sloven­ ske Krajine, kjer so bili protestanti ne­ usmiljeno preganjani in si poiskali zato­ čišča v šomodski županiji, . kjer je^ bilo dovoljeno oznanjati Lutrov nauk. Svoje središče so si ustanovili v Šurdu in Imeli tam tudi svojo osrednjo evangeličansko župnijo. Gd 1 . 1755. do 1 . 1779- je župni* koval tam celo Štefan Ktizmič, znamenit slovenski prekmurski nabožni pisatelj. Okolica Šurda je bila takrat popolno­ ma slovenska. Slovenci so prebivali v ‘ enajstih izključno slovenskih vaseh: v Mihalovcih (Mihalya), Šandrovcih (Sand) Lisi (Liszo), Št. Petru (Szt.' Pčter), Bu­ kovcih (Biikkosd), Št. Pavlu (Szt. Pal), Porogu (Porrog), Patarpvcih (Pat), Kra- ljevcih (Szt. Kiraly), Vesi (Vese) in Bri­ nju (Berčny) in šteli 15 do 20 tisoč duš. Proglasitev verske svobode je pa pov­ zročila, da so se mnogi vrnili v prvotno domovino, v Prekmurje, drugi, ki so o- stali, so se pa tekom časa več ali nanj popolnoma pomadžarili. Danes je tam -le še prav malo ljudi, ki bi znali slovensko, ostal pa je slog hiš, narodna noša, ostali so pa naposled tudi običaji in priimki, kakor KUhar, Loncsar itd. Še bolj na vzhodu se je pa naselila dru­ ga skupina prekmurskih Slovencev. Ju­ žno od mesta Nagy Atad so si ustanovili središče v vasi Taranj in šteli več tisoč duš. V razliko od šurdskih Slovencev pa so taranjski ohranili slovenski jezik še do danes. L. 1900. jih je v vasi Taranj ce- ’o madžarska statistika naštela 1597, leta J 1910 še 911. poslej pa jih i° enostavno »pomadžarila«. V resnici je pa še danes v Taranju in okolici par tisoč Slovencev, ki so si ohranili jezik, običaje in prek­ mursko (staro) narodno nošo.,. Njihova rodbinska imena so: Družin, Dravec, Za­ dravec, Bognar, Lovrenčič, Sever itd. Šola, učitelj, cerkev, vse je seveda stro­ go madžarsko in o narodni zavednosti ni govora. Vendar pa prejemajo nekateri še vedno prekmurske evangeličanske ti­ skovine, kakor »Duševni list«, koledarje, molitvenike itd. Pritiska s strani Madža­ rov pa tu ni. Madžari se le preveč zave­ dajo, da jim ta zadnji slovenski drobec brez vsake zveze s kompaktnim sloven­ skim ozemljem in s svobodno Jugoslavi­ jo, ni nevaren in da bo v doglednem ča­ su docela potonil v njihovem morju. Tako smo Slovenci( tudi tu izgubili v nekaj stoletjih nad 20.000 svojih bratov. Utonili so, kakor marsikje drugod m »na­ ši so le še grobovi«. Bolj močno in kom­ paktno pa so v šomodski županiji nase­ ljeni Hrvati; ki so združeni najbolj v ta- kozvanem Hrvatskem Prekmurju krog Legrada in Žakanja ter imajo neposredne stike z Medmurjem in hrvatskim Podrav­ jem v Jugoslaviji. Toda tudi usoda nr- vatskih Prekmurcev je zapečatena. Tudi oni se ne bodo mogli vzdržati madžar­ skemu pritisku, ki jim odreka vsako na- cijonalno pravico prav tako kakor po- rabskim Slovencem. Poznate naše cene? Ako ne, prepričajte se sami, kako je pri nas vse ce­ neno. Prosti ogled. Niko­ gar se ne sili k nakupu.. Prodaja tudi na obroke. Izložbe so ob nedeljah ;c e l i d a n odprte. M.3LQER5 i¥ SIN urar In Juvellr, Maribor, Gosposka 15. čudaški zdraunlk Londonsko sodišče bo moralo te dni razsoditi v zelo čudnem in zamotanem zapuščinskem procesu. Gre namreč za 50.000 funtov šterlingov nekega učenega čudaka, ki je kljub svojemu bogastvu ži­ vel zadnje dni kot prosjak in so njegovo premoženje čisto slučajno našli in sicer šele štiri mesece po njegovi smrti in še to pod zelo čudnimi okolnostmi. In za to premoženje se pravdate sedaj nečak po­ kojnika dr. Foster ter knjigarnar Elias. Pokojnik je bil v svojih mladih letih zdravnik. Rodom iz francoske Alzacije, se je preselil v Anglijo in se nastanil v siromašnem delu Londona. V svojih naj­ boljših letih je opustil svojo zdravniško prakso in se bavil kasneje večinoma z alkemijo. Po njegovi smrti so našli v nje­ govem stanovanju ogromno množino knjig, večinoma v hebrejskem jeziku. Ce- ia vrsta teh knjig se bavi s problemom delanja zlata. Čim bolj se je staral, tem­ bolj se je zdravnik odtujil od ljudi in je odpustil celo svojega edinega slugo, do- čim njegova gospodinja ni smela preko­ račiti praga njegovega laboratorija. Hra­ no je dobival skozi neko odprtino na vratih. Zadnjih pet let pa se zdravnik sploh ni več pokazal iz laboratorija. Go­ spodinja je nekega dne opazila, da je ži­ vež na mizi nedotaknjen. Ko so šiloma odprli vrata, so našli starca mrtvega na kupu knjig. Po laboratoriju je bilo vse razmetano. Najprej so mislili, da gre za zločin, preiskava pa je dognala, da je u- mrl starec naravne smrti: Preiskali so ves laboratorij, da bi našli oporoko, a brez uspeha. Našli so samo nekaj denarja; Pokojnikov nečak dr. Foster je prevzel knjige in jih ponudil knjigarnarju Eliasu, ki jih je kupil za prav nizko ceno. Tri mesece po starčevi smrti pa je našel knji­ garnar v svoje veliko presenečenje v ne­ ki bibliji veliko množino bankovcev. Po­ samezne stranice šo bile zlepljene, vmes pa so bili bankovci. Knjigarnar se je na­ to takoj obrnil na dr. Fosterja s predlo­ gom, da si razdelita ta denar. Toda po­ kojnikov nečak se je postavil na stališče, da je to zapuščina pokojnega zdravnika, ki pripada njemu. Ker pa knjigarnar de­ narja ni hotel izročiti, je prišlo do prav­ de in se razsodba sodišča pričakuje z ve­ likim zanimanjem. Petelnova očala so nmjboljial Tretji vseslovanski zdravniški kongres se bo v smislu sklepa uprave Vseslovan­ ske zdravniške zveze vršil meseca sept. 1930 v Splitu. Kralj Aleksander je prevzel nokrovitelistvo nad kongresom.