274. številka. Ljubljana, ? četrtek 26 novembra 1903. XXXVI. leto. iuA;a rok dan «v#čer, taimfii nedelje in pranike, tor volja po poitl ^rejosnac a* avstro-cgrck* &&&S» rt vae loto 25 S« a&£pcl leta 13 K, za Četrt leU 8 K 60 h, za edeo mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pofti!]*nJofS p dom aa vee leto W K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden nieaec a K. Kdor bodi aam ponj, veQe m celo leto ffi K, zi pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, za eden meaec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolike fsf, kolikor enafia pcStcina. — Na naročbo broz istodobne vpofiiljatve i r^a&ine bo ne ozira, p« Sa csnanlla {£*6aje ae od peteroatopne petit-vrsto po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, pn 10 h, 0e se dvakrat, in po 8 h, fli •i trikrat ali večkrat licka, ~ Dopisi naj ae tavoić frankovati. — Rokopisi te ne vračajo. — Uradulstve In apravnlitvo je na Kongresnem trga Bt. 12. — DpravniStvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v areon&tvo te ?đgova nlioe It. 8, vhod v apravnlfitvo pa ■ Kongresnega trga ftt. 12. Slovenski Narod1' telefon St. 34. Foiurai&a&a Številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. ir Doneski k zgodovini boja za rabo slovenščine v uradih. u. Od I. 1848. do 1860. Ako je bila kdaj beseda, da so velike politične in narodne ideje, tleče v ljudskem organizmu iu obdane od vseh Btranij od ogromnega goriva, amestno izolirane in z orjaško silo tako prikrivane, da se pri površnem opazovanju niti ne opazijo, končno bruhnile z uprav elementarno silo na dan z velikanskim vse častitljivo staro uničujočim plamenom, iz katerega je odločen vstati nov pomlajen feniks: tedaj imamo uprav nedosežen primer takega velikanskega pojava v marčnih dogodkih ieta 1848. v Avstriji. Nas zanimajo le dogodljaji onih dni na Slovenskem. Ni naša naloga jih tukaj popisovati, storilo je to že spret-nejše pero Josipa Apiha v svojem delu „Slovenci in leto 1848", kateio je pri nas mnogo premalo uvaževano. Storili bomo to le v toliko, v kolikor se tičejo zahtevanja uvedbe slovenskega jezika v urade. V „Novicah", tem neizčrpnem viru ta zgodopisce novejše politične zgodovine slovenske in vernem zrcalu našega javnega življenja, od 22. sušca 1848., do 12. lista tega letnika, zaman iščemo jasno vidnih sledov, ki bi opravičevali slutnjo sledečih dogodkov, zastonj iščemo zahteve po slovenskem uradovanju! Toda kako velikansko veselje naenkrat v tej številki nad zadobljeno svobodo! Čitatelj sam občuti tisto olajšavo od moreče more in še danes po pol stoletju tisto plemenito osrečujočo radost z velikim urednikom „Novic", katero tukaj izraža. Koliko narodnih nadlog naenkrat toži, koliko zahtev stavlja • koliko upa, koliko srčnosti za bodočnost! Že takoj v naslednji številki nNovieu dne 29. sušca se oglaša navdušeni „Slavjan" Matija M a j a r - Z i I j s k i s član- kom „Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem dobrega src a." In Čudovito! V Času ko se sa'm bori narod slovenski v tužnem Korotanu obupno za zajamčene in svete pravice svojega jezika v uradih, mora narodna povestnica prvič priznati ene ran najboljših slovenskih sinov koroških, Matiji Majarju, venec prvenstva v j a v n i zahtevi ravnopravnosti slovenščine v uradih in šolah. V navedenem članku govori namreč Matija Majar svojemu narodu naslednje velepomembne besede: „Kaj pa mi želimo? Kaj bodemo pred vsim drugim naj serčnejše svojim poslanikam naložili, da za nas na zborih Ugovore ? Več stvari, — nejimenitnejši pak je: da bode nam slobodno, da moremo v Slovenci kadar koli hočemo in kakor hočemo po malim v šole in v kanclije vpeljati naš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nam nametovati. Italijani imajo v vsili svojih šolah in kanclijah italijanski jezik, Nemci nemški, Madjari ma-djarski. To je pametno in prav. Nam mora biti naj ljubši pa naš Slovenski jezik! To pravicojsi moramo tudi zadobiti. To je perva potreba! Ako zdaj zamudimo preti našemu narodu poguba; ali pak zdaj vsi naš jezik in narodnost branimo, Čaka našiga naroda gosposka sreča!" Kako živo je torej morala tleti v slovenskem narodu, kakor nam izpričujejo že v prvem članku navedeni dogodki in gotovo ne brez zunanjega povoda izišle odločne odredbe glede slovenskega jezika, želja po slovenskem uradovanju, kolika je morala biti potreba! Ravno tako pa, kakor bi bilo napačno dosedaj obče razširjeno mnenje, da datira boj za slovenski jezik pri uradih Šele od 1. 1848, si tudi zahteve te dobe giede javne rabe našega jezika predstavljamo mnogo drznejše in vspehe mnogo lepše. Ako je že od nekdaj trpka usoda našega naroda, da skoro vsi veliki tre-notki najdejo le malo in zvečine pravega trenotka ne umečih mož, moramo to dejstvo obžalovati še prav posebno v dobi narodne pomladi. Ogromno dela, pa peščica delavnih, razumnih in domorodnih mož! PretresujoČ vse velike, večinoma neizvirne in visoko idealne politične zahteve slovenske tiste dobe, moramo reči, da največja želja narodova najrealuejša zahteva in kakor je bistro oko Majarjevo spoznalo, poleg domačega šolstva največja potreba slovenska, slovensko uradovanje, ni začetkoma našla zasluženega odmeva v razum-ništvu. Nesreča je bila, da se Izačetkoma narodnega gibanja ni udeleževal kak pravnik, ki bi bil vsestransko kos tej obsežni nalogi. Prezreti pa tudi ne smemo velikanskih težav, ki so strašile i najgo-rečnejše rodoljube pred izpolnitvijo te velike naloge : premalo zaupanje v po-rabnost toliko časa silovito zatirane slovenščine za urade brez potrebnih slovenskih zakonikov in terminologije in pa popolno neznanje slovenščine v pisavi pri pretežni večini uradnikov. Toda ti pomisleki niso zadrževali vedno silnejših zahtev. Dunajski Slovenci, v središču gibanja in poznavajoči zahteve in taktiko drugih narodov, so podpisali že 29. marca 1848. adreso kranjskim stanovom, poživljajoč jih, naj se zavzemajo za ondi obrazložene slovenske zahteve med temi tudi, da se poslovenijo vsi zakoni in nameščajo v uradih samo možje, popolnoma vešči deželnemu jeziku. Dne 6. aprila so se potem sešli pomnoženi deželni stanovi kranjski in sklenili takoj v prvi seji po poročilu drja. ttlcivveisa, „da morajo biti v bodoče uradniki na Kranjskem slovenščine popolnoma zmožni, dokazati morajo to s svedočbami in položiti morajo izpit pred stanovsko komisijo. Zaupanje občinstva v* uradno osobje ne more nastati, ako je uradnik nezmožen narodnega jezika, to pa se je Često dogajalo navzlic dotičnim vladnim na-redbam; pri celovškem apelacijskem sodišču zahteva postava nemško, slovensko in laško zasliševanje, a dejansko se posluje samo nemški in laški ; zgolj sodišče je krivor da nima slovenščine zmožnih uradnikov". Po sklepu deželnih stanov je dobil nato dr. Blei-weis tudi nalog sestaviti posebno prošnjo na vlado v tem oziru, kar je storil in jo odposlal meseca maja istega leta. Dne 25. aprila je bila nato okli-cana oktrovana ustava, katere § 4 je določal ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. Sklicujoč se na to določilo, je sestavila graška „Slovenija" prošnjo na cesarja, v kateri se zahteva tudi kot druga glavna točka uvedba slovenščine v urade in šole, ter jo odposlala takoj na pristojuo mesto z 11.000 podpisi. Zanimivo je, da se nahaja med pod-pisanci tudi dr. AVaser, poznejši graški višjesodni predsednik in tedaj državnozborski kandidat ptujski, katerega bomo srečali še večkrat v šestdesetih letih kot podpiratelja težnje po slovenskem uradovanju. Enako željo je izrazila tudi dunajska „Slovenija" v svojem pozivu na narod meseca aprila 1848 in kmalu nato po svoji deputaciji v Ljubljani 12. majnika in seveda tudi ljubljansko „Slovensko društvo", takoj na svojem prvem velikem zboru 6. junija 1848 in novoustanovljeni politični časopis „Slovenija", izhajajoč pod Cigaletovim uredništvom v Ljubljani, je navedel takoj v prvi številki 4. julija 1848 kot eno najvažnejših programnih svojih točk ravnopravnost vseh narodov in uvedenje slovenščine v urade. Nič manj odločno kakor kranjski Slovenci, zahtevali so slovensko uradovanje tudi štajerski in koroški javni zastopi. Odobrivši soglasno § 3 načrta bodoče deželne ustave, ki je jamčil Štajercem nemške in slovenske narodnosti narodno ravnopravnost, se je vnela živahna razprava pri § 12 načrta, glasečem se: „Razprave deželnega zbora in poslovanje deželnih osrednjih uradov se vrše v nemščini, zasebniki pa smejo deželnemu zboru in omenjenim uradom podavati slovenske vloge." Najprvo je ugovarjal, kakor poroča Apih, okrajni komisar Knalll proti ..taki predpravici nemščine. Med bistvene znake narodnosti gre ravnopravnost jezika . . . Državni zbor se je te nevarne skale prav spretno ognil. Poljaki so izrecno izjavili, da hočejo govoriti nemški, dasi jim dela ta jezik dokaj težave . . . Ako § 12 obvelja, bi jaz moral zahtevati zabeleženje svojega posebnega mnenja. Dasi nisem Slovenec in visoko Čislam svojo materinščino, uprav zato spoštujem vsako drugi narodnost. V sedanjem deželnem zboru velja dejanstveno nemščina, kaj hočemo še več?" Poslanec Wasscrtall je menil, da se je „slovenščini skazala ravnopravnost z dovoljenjem slovenskih vlog", kar pa ni zadovoljilo slovenskih poslancev, nakar je zbornica z veliko veČino glasov sprejela £ 12 z dostav-kom Slovenca Gumika, da se mora Slovencem na slovenske vloge dati tudi slovenski odlok. Primeroma pozno so se zavedli slovenski poslanci v koroškem deželnem sboru svoje naloge. Sele meseca avgusta 1*4* sta poslanca dr. Rulić in Milonik zahtevala, da morajo urad niki umeti slovenski in naj se sloven ščina uvede v šole. Samo dva Nemcu in en r81ovenecu so glasovali proti nameščenju učitelja slovenščine v Celovcu; deželni zbor je tedaj malone soglasno pritrdil, da je Nemcem po-trebneje se učiti sloveuščine, nego Slovencem, in danes ? Po sklepu zasedanja deželnega zbora dne 6. septembra je poslal potem deželni odbor, v katerem gotovo ni bilo nobenega „radikalnega kranjskega DOVOSlovensk odvetnika", kakor poroča uradna rKlagenfurter Zeitung" dne 4. novembra 1848, izvršujoč deželnozborski LISTEK. Mladost in poznejša leta pobožne gospe Mici N. N., rojene Micke Stepišnik. m. In zopet je prišla gospodična Mici domov iz Ljubljane. Pri samem »Llovdu« bo je učila kuhati ctdih pet mesecev. Zakaj zdaj je b la stara osemnajst let in doma so ji iskali ženina. Tudi šivati se je učila in napravila si je imenitno bluzo iz modre svile in crem čipkami. — Go3podiČna Mici je blondinka; — »eine fade Blonde« je dejal mlad častnik, ki je hodil k »Llovdu« na obed in je Mici vsega skupaj devetkrat poljubil — za poBkušnjo. Tudi neki mlad poštni uradnik je plesal okrog nje. Slišal je bil, da ima ta punica z dežele dva tisoč dote in ji je na podlagi tega dejstva prinesel dvakrat nageljnov in je plačal svojemu prijatelju, ki je znal risati, poldrugi liter črnine in dve kranjski klobasi v staroslavni gostilni pri »Belem volku«, da je tisti naslikal Amorja z načetim srcem Micki v Poesie-Album. Pozneje je uradnik zvedel, da je Mickina dota v kronah in ne v goldinarjih in minilo ga je . . . Tako je prišla Micka brez ženina domov. Malo zredila sa je, kar s 3 ji ni slabo podalo. Tudi tista velika ljubezen do nemškega jezika jo je malo prešla, ker je videla, da tudi gosposki ljudje (v c.lindrih!) govore slovenski. Vendar je ostala velika avstrijska patrijotinja in ker je vsa višja aristokracija s cesarjem vred držala z duhovni, se naravno tudi ona ni mogla odločiti za puntarje in liberalce. Doma je delovala na to, da se je oče naročil na »Slovenca«, ki je bil vedno v utici pripravljen za gospoda kaplana in za učiteljico, ki je bila tudi bogabojeČa oseba. Učiteljica je bila čez leto najintimnejša Mickina prijateljica, ali, ko jo je Micka enkrat zalotila, kako je ljubkovala z gospodom kaplanom, ki je bil, — kar je rep, je res, — postaven fant, je bilo prijateljstva konec. Ici tuli gospolu kaplanu je prihodnjič, ko jo je ljubeznjivo po-ščeget&l pod brado, povedala, da je babjek. Ali ni se jezil. »RazžaHli ste me, gospodična^ je rekel, »zaslužite kazen!« Objel jo je trdno in jo je poljubil v zatilnik. »Tam so najboljši poljubi.a ji je še razjasnil, kakor temeljit poznavalec tacih sladkarij. Ali Micka je bila značaj in se ni nič več smehljala ljubeznivim kaplanovim poklonom. Ko je bila predpustom veselica družbe sv. Cirila in Metoda, je celo igrala v neki igri zaljubljeno vdovo in se je na skušnjah, kakor tudi očitno na odru pred vsemi ljudmi poljubovala s poštarje-vim sinom, na katerega so imela vsa za možitev sposobna dekleta, devet far naokrog, skomine. Skoro ves post je hodil vsak večer pihat Micki na srce v prazno utico na vrt. Sedela sta na polpodrti klopi in zaklinjala sta si neutrujeno večno zvestobo in ljubezen. Enkrat ju je mati zasledila, ali ko je videla, da je poštarjev, je tiho in oprezno odšla. Srce ji je bilo od sreče in zvečer je pripovedovala svojemu dolgoletnemu zakonskemu možu. da je Micka zadela temo, ker taoega fanta ne dobi niti vsaka stota. Ne, tudi Micka ni zadela terne... Poštarjev je po Veliki noči odšel in vrnil se je svečano zaročen z bo gato dedinjo iz Tolminskega. Trideset lisoč kron! To je bilo za petnajst Mick . . . Potem je vzela Mickina teta reč v roke in je prikomandirala bogatega snubca notri tam iz Vipavskega, ali bil je malo star in malo šepast in Micka je svečano izjavila, da stare pokveke ne bo jemala. Neki dalnji sorodnik iz Kranjske gore je poslal svojega znanca urarja na ogled. Prodal je pri Miškinih zlato uro in dva prstana za domačo hčer, iz žen.Ive ni bilo nič, ker je bil Micki, po pravici rečeno, prekmetiški. Tudi uči telj iz sosedne župe je parkrat pri šel, pa enkrat je bila večja, vesela družba, on je bil dobre volje in je strahovito zabavljal čez farje. In Micka je izprevidela, da bi s tako izprijenim Človekom ne mogla biti srečna . . . Medtem so bili manevri; Mickini so imeli »Einkvartirung« in Čeprav je bila stara tercijalka, Mickina teta, punici vedno za petami, so se včasih kar iskre kresale, tako so jo polju bovali od majorja pa do kadeta. Seveda samo na skrivaj, v največji hi-trici in v veliki poštenosti. Eden izmed njih, mlad, golobrad baron, jo je osobito očaral in ko ji je enkrat poslal razglednico, mu je pisala pismo na osmih straneh, ki se je začelo: »Ieh kanu und werde es nicht leugnen, dass ich Sie liebe . . .« ali žalibog, on ji je odgovoril: » ch kann und werde es nicht leugnen, dass ich weit entfernt bin. Ste zu lit ban... Mein Gott, ein par Kusse im Mano ver — da muMste ich ein par Han-dert Frauen lieben! Und das ist iu viel verlangt, meiner Seel!« Prišel je od nekje mlad gospod na počitnice k učiteljevim, ki je bil poljetičen, zanimiv Človek: brat Hrvat. »Gospodjice, još nikada nije uči nila djevojka tako ogroman utisak na mene, kao Vi, ma, da sam jih puno upoznao.« Začela se je romantična ljubezen in Mioka je izročila poljetičnemu Hrvatu svojo ljubezen in svoje srce. Ko se je pozdravil, je odšel. Pa Mickine ljubezni ni jemal seboj; niti adrese ji ni pustil . . . Taki so moški v obče in hrvaški visokošoloi še posebej! Micka je bila stara že dvaindvajset let in hudobni babji jezi so ji ie prerokovali, da obsedi in ona sama bi bila zdaj rada vzela onega liberalnega učitelja ali celo urarja iz Kranjske gore. Ali poženila sta se že oba. Poštarjev je imel že dva otroka in ko je bila njegova žena v tretjič v blagoslovljenem klep, vladi prošnjo za ustanovitev slovenske stolice v Celovcu, podpirajoč svojo prošnjo s temi-le razlogi: 1.) je ravnopravnost narodov po cesarjevi obljubi zajamčena; 2.) je slovensko sta-novalstvo na Koroškem precej izdatno; 3.) bodo po načrtu bodoče sodniške uprave na Koroškem morali mnogi uradniki biti zmožni slovenščine in sicer pri kolonialne m sodišču celovškem 2 sodnika, 1 pristav in 1 aktuar; pri beijaškem sodišču 1 sodnik, 1 pristav in 1 aktuar; pri sodiščih mešanih okrajev sodnik in aktuar in v popolnoma slovenskih okrajih tudi vodja zemljiške knjige. Dne 24. novembra 1848 se je slednjič oglasilo novoustanovljeno slovensko društvo v Celovcu, zahtevajoč v svojem oklicu v prvi točki razdelitev Koroške v dve, po jeziku ločeni kresiji, v drugi pa, da se v slovenskem krogu (kresiji) v vse očitne službe in kancelije, visoke in nizke, duhovske iu deželske, slovenski jezik začne upeljavati", utemeljujoč in razlagajoč to zahtevo takole: „Alj ni koristno in potrebno, da se pri svojih zborih od svojih reci v maternem jeziku pomenkvate, da se s svojimi predpostavljenimi v slovenskem jeziku prav po domače pogovarjate iu posvetujete, da postave, ktere vas tako živo zadenejo, in po kterih hote sojeni in kaznovani, prav dobro zastopite. Kaj bi Nemci rekli, ko bi se njim poslala oznanila v slovenskem jeziku? Na mestu bi jih raztrgali?" Tudi v državnem zboru je goriški poslanec Anton Čeme, ki je pozneje v jezikovnem našem vprašanju igral še veliko in zaslužno vlo o, zahteval odstranitev slovenščine nezmožnih uradnikov iz Slovenskega, kar sta storila tudi v posebni peticiji poslanca Stercin in Mihael Ambrož. S tem smo pa imenovali moža, katerega moramo imenovati vedno s hvaležnostjo, kadar se spominjamo onih rodoljubov, ki so si pridobili največ zaslug za slovensko uradovauje. Mihael Ambrož, poznejši prvi narodno misleči župan ljubljanski iu prvi zastopnik naroda sloveuskega v predsedništvu državnega zbora, — bil je malo dni, predno se je moral državni zbor preseliti v Kromeriž drugi podpredsednik, — je služboval kot okrajni komisar v Smlednika ko so ga jloške občine poslale v državni zbor. V svojem službovanju je spoznal vse zle posledice germanizatoričnega uradovanja bolj nego vsi ostali možje, ki so stali tedaj na čelu slovenskemu gibanju. Kako živo je čutil potrebo korenite izpremembe v tem oziru, izpričuje njegov izrek napram študentom v avli dunajske aniverze dne 7. julija 1848. „da ni svobode brez uvedenja sloven-* »Čine v šolo in urad," kateremu nazoru so tedaj nemško - narodni slušatelji pritrjevali. Ambrož pa je bil tudi prvi, ki ni le ponavljal starih zahtev po sloven- stanju, je srečal enkrat Mioko, ko se je podvečer vračala od tete iz sosednje vasi. Pozdravil jo je sentimentalno in ji povedal, da ni ■rečen. Z Vami bi bil gotovo srečen, — je rekel in ji je poljubil roko. To jo je tako ganilo, da se ni nič branila, ko je je par korakov pozneje objel okrog pasu in jo poljubil tudi na ustnice, kakor v utici v prejšnih časih. Ker se je popolnoma znočilo jo je spremljal do vasi. Pri ločitvi je zopet insoeniral ganljiv nastop in Mioka bi mu bila skoro dovolila, da pride zopet na večer v njihovo utioo na ljubezenski pogovor, ali spomnila se je še o pravem Času, da je ie oženjen in za njo večno izgubljen mož in da bi zaradi njega ostala lahko vedna devica. Odslovila ga je osorno. Predpustom se je učiteljica o molila s komijem iz konsuma v bližnji lupi. Začela sta trgovino v mesta. ^Pravili so, da jima je gospod kaplan priskrbel vse, denar in še oelo imenitnega sina, ki je prišel takoj po Veliki noči na svet. Mioka je verjela . .. Mioka bi se bila tudi skoro pmožila. Mati njena je preskrbela ŠČine zmožnih uradnikih in zahteval edino le ravnopravnosti Slovenskega jezika v uradih, marveč ki je tudi edini postavil svoj jezikovni program in istega tudi izvajal. Že 19. aprila 1848 opisuje Ambrož v nNovicah" tedanje razmere takole: „Pa kanclijah so vas po slovensko izpraševali in velikokrat jih niste razumeli, — po nemško so pa pisali, da niste vedili koga — oterpneni ste ostali, kakor de bi vam bila megla pred očmi igrala. Svoje pravice in vse druge spiske ste le po nemški začerkane v roke dobivali in nihče jih raznmel ni! Ako ste hoteli ta ali u ni sostavik zrediti, ste mogli po kanclijah od mize do mize tavati .... Tako ste prišli kakemu postranskimu goljufu v roke, de vam je pisma razlagal, napčino obračal, vas oslepil, ob denarje pripravil, v pravde zapletel in pa zoper gosposke podkuril De ne bomo v domaČi deželi ptujci, de ne bomo v domači deželi iz ptujih rok kruha prosili, tako zavpimo z do nečim glasam: de naj se pervič naš materni jezik razširi, — de naj se vpelje v šolah in pisarnicah, saj v tistih po kmetih !u — — Manjkalo pa ni domačih glasov, da so te zahteve še prezgodnje in sloven ščina še ne dovolj uglajena, zlasti pa je Peter Hicinger izrekel pomisleke, kaj bo z nemškimi in laškimi uradniki, Češ, da se jih ne sme odstraniti, ker bi se tako zamerili mogočnim sosedom Nemcem in Italijanom, ki so se pokazali v zadnjem Času Slovencem prijazne! In celo Blei\veis sam je priznavajoč opravičenost teh zahtev priporočal, da se počaka preosnove uradov. Ovrgši vse te pomisleke je stavil Ambrož v 26. listu rNovicu 1. 1848. tele zahteve: ..Kar pa kanclije vtiče, moramo spoznati, de slovenskiga jezika na visoko uradnijo (v visoke kanclije) ne moremo vpeljati, ker smo z dunajskim ministerstvem zvezani iu ker ne moremo terjati, de bi se na Dunaji zavoljo nas slovenski učili. Ambrož izključuje torej natranji uradni jezik. „Vse kar je bilo do zdaj že od tega govorjeno, le zadene kanclije, v eni ali drugi zadevi, ktere imajo z ljudstvam opraviti. To pa je vender živa resnica, de ima naše deželsko ljudstvo pravico terjati, de se vsi spiski, ktere kmet v roke dobi?a, v njegovim jeziku pišejo, zato de jih razume. Dostikrat dobi kmet po nemško začerkani list v roke, kteriga ne pogleda, ampak za kako špranjo vtakne, kakor de bi bil strupen. Zato veliko ne ve, kar bi mu bilo potrebno. Koliko bi se jih bolj radovoljno šol po deželi poprijelo, ker bi po znanstvu branja in pisanja več dobička dosegli, in tudi kancelijske reči prebirali. Potrebno in mogoče je tedaj, de se sledeče pisma brez |zaderžka v slovenskim jeziku narejajo : vse pogodbe dolžne pisma, pobotne pisma, ženitne, sporočilne ali čezda-janske, kupne, m en i ln e, itne pisma; — vsi ukazi, sklepi ali u rteljni, vse dedninske spo ro čila in sploh vsi listi, ki se zavoljo utrjen j a pravic kmetam v roke dajejo." Nato še zahteva slovenskih oglasov in javnih naznanil ter karakteristično nadaljuje: „Rekli bojo pa ne-kteri nemŠkutarji : kaj pa, če kako slovensko pismo, razglaŠenje i. t. d. pred vikdi gosposko, kresijo ali poglavarstvo pride? Kaj le! Saj so naši deželni stanovi že sklenili, de bojo vsi uradniki, ki imajo z ljudstvom opraviti, v naši deželi slovenski jezik mogli razumeti, de bo vsakteri, ki bo kako službo doseči želel, v tem jezik izpra-ševan. Ako vam bo pri tem spraševanji bolj resnica, kakor je bila dozdaj v teh zadevah, se ni treba bati nič. — Ker je pa pri vikŠih gosposkah vender dosti gospodov, kteri slovenskiga jezika ne razumejo, bi lahko kdo vprašal, kako se bojo pa ti obnašali V Rekel sim že, de se moramo za visoko vradnijo n e m š k i g a jezika deržati — zatorej naj se vsi dopisi (Berichti) po nemško narejajo; če pa kak slovenski spisek vender le vmes pride, ne obupajte — saj vam ga kak drug po nemško razloži, de boste v zboru družili sveto vavcov svoje opravila doveršili. Pri vsim dozdaujim besedovanji zavoljo našiga jezika me pa le to nar bolj tare, de imamo več domačih zopernikov, kakor tujih protivnikov. Le naši ponemčani Slovenci se prav Šopirijo. Tode le eno bi jim zagodel — tako dolgo naj bi jim mese-čniga plačila ne dajali, de bi svoj materni jezik gladko brali in pisali — oj kako bi se ga ročno lotili! — Nemški gospodje naj bi si pa nikar glav ne ubijali; saj bi svoje službe lahko po ti poti opravljali, kakor sim ravno raz jasnih u To je torej dosti pohlevni iu najobsežnejši program glede uvedbe slovenskega jezika v urade 1. 1848! Ambrož je pa tudi svoj program najprvo sam prav vestno izpolnjeval. „Slovenija" dne 7. julija 1848 pohvalno omenja Ani o rož a, da sem in tja kako službeno pismo v slovenskem jeziku napiše, Peter Kozler pa se mu zahvaljuje 5. julija v „Novicah", v posebnem odprtem pismu za njegova prizadevanja v tem oziru in povdarja, da je poslal Ambrož prvo popolnoma slovensko vlogo v dvorno pisarno, ktero so ondu vsprejeli; 4. oktobra pa sporočajo „Novice" zanimivo vest, da pripravlja poslanec Ambrož na Dunaju „Ogledalo za izdelovanje mnogovrstnih pisem, namreč: pogodeb, zagotovil, testamentov, dolžnih pisem in vseh enakih spiskov, katere v vsakdanjem življenju potrebujemo in s katerimi so Nemci pod nadpisom „der Haussekre-tar" obilno previđeni, kakoršnih pa nam Slovencem še zelo primanjkuje. Nadjamo se, de bo gosp. Ambrož tudi dobre slovenske imena vpeljal, zato ker je od ene strani kot kantonski poglavar z ljudstvom veliko opraviti imel, je tedaj marsiktero čisto slovensko be- sedo zvedil — od druge strani pa, ker se že davno s slovenščino peča." Ambrož je tedaj že takrat pripravljal nekake „sodne obrazce". novega ženina, ki je bil lep mož, še mlad, bogat posestnik, klerikalen vo lileo in pobožen, bogaboječ človek. Z vsemi duhovniki je bil intimen prijatelj, — po strani je bil namreč tudi vinski trgovec in je imel fino kapljico. Pravili so sicer, da ima vsaj pol duoata nezakonskih otrok po vsih slovenskih deželah, ali Micke to ni ženiralo. — Zakaj so bile pa tako neumne, — si je mislila. Tudi njeno devištvo bi ne bilo tako brez madeža, ali ona je vedela: to bi bila bedarija! Oreh bi jo Še toliko ne odvračal, — čeprav je bila vzgojena t samostanu .. . Mioka je bila torej na pol nevesta, pripravljala je balo in oče se je že dogovarjal z mizarjem zaradi pohištva, ki mora biti iz trdega lesa, lakirano in zelo gosposko. Za par tednov bi bili oklici, ali enkrat v nedeljo po deseti mali, ko je Micka ie vsa ibrana in v pobožnih mislih stopila čez oerkveni prag, se je zagnala z velikim krikom neka ženska na njo, jo je vrgla na tla in jo pretepla pred vsem ljudstvom. — Ne boš ga vzela! Ti gosposka griža, da te ni sram! Z menoj ima dva otroka! Jas imam pravico nanj, Ti ga pa ne boi dobila! — Mioko so privedle dve žen- ski domov, vso obtoičeno in popra skano. li možitve ni bilo nič; — mati je sicer silila, da naj ga zdaj ravno zanalašč vzame, ali Mioka se je bala, da bi ie kabina druga ne priila nad njo . .. Štirinajst dni ni stopila iz biie, dokler se niso praske zacelile, potem so jo poslali k nekemu dalnjemu stricu na Dolenjsko. In tam je imela Micka veliko srečo. Ni bilo mladih, saj malo bolj omikanih deklet daleč naokrog, na-sprotno pa dva dobra mlada gosposka fanta. Oba sta se zaljubila v njo. Učitelj se ji je [skoro bolj dopal, ali trgovec je bil bolj bogat. Kaj ima učiteljeva žena?! Skrbi, vsak krajcar desetkrat obrne, predno ga da iz rok in v mesto tudi ne pride vsak; na deželi je pa brez denarja dolg čas. Sioer je že začela i učiteljem majhno ljubezen, on ji je dejal, da brez nje ne more živeti in ona je tudi rekla, da ga ljubi. Ali, ko je videla, da ima tudi trgovec resne misli, je ie enkrat vse dobro preračunala in odločila se je za trgovca. Učitelju je pisala, da se je motila, naj ji odpusti, naj jo pozabi in da mu želi vsega dobrega. Gea pol leta se je omožila iu njen mož je bil zelo sreće«. Državni zbor. Seja dne 25. novembra. Ceiki radikalci so nadaljevali tehnično obstrukcijo; na predlog posl. Klofača so se vse vloge prečitale, kar je trajalo do 1. popoldne. Posl. dr Žitnik je interpeliral naučnega ministra zaradi nekaterih iol na Koroikem. Potem se je nadaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. Prvi je govoril posl. dr. Oron ▼ imenu nemike napredne stranke. Govoril je o skupnosti armade, obiojal dogodke na Odrskem, rekel, da hočejo Čehi zanašati narodnostni prepir v armado; nadalje je urgiral zavarovanje za starost in onemoglost, kritiziral češko obstrukcijo ter izrekel upanje, da se bodo vse nemške stranke uprle ustanovitvi češkega vseučilišča na Moravskom. Posl. dr. Ferjančlč je rekel, da sa vsled razvijajočih se razmer na Ogrskem kmalu ne bo moglo več govoriti o edinstveni monarhiji. Potem je govoril o koncesijah Madjarom, o Korberjevi nagodbi in o reformi vo jaškega kazensko-pravdnega reda ter potem izjavil: Nam Slovanom se očita da nismo navdušeni za vojaštvo. To je res Mar ne vidimo, da je vojaštvo obroč v verigi germanizacije? Mar ne vidimo, da se naši sinovi, kakor brž cblečejo Častniško suknjo, odtu jijo narodu? Mar ne vidimo, da se z naiimi sinovi postopa kot z manj vrednimi ter se kot taki zmerjajo in psujejo l* Govornik je navajal, da v kranjskem polku itev. 17, ki obstoji zgo'j iz Slovencev, ni niti Četrtina častnikov, ki bi znali jezik moštva (čujte! čujte! pri Jugoslovanih). Za vse to se imamo zahvaliti krčevitemu oklepanju na nemškem armadnem jeziku, ki posega dandanes že tudi tja, kjer nima nikake pravice«. Potem je polemiziral govornik b posl. dr. G ros so m glede uredbe avstrij skih vseučilišč in glede ustanovitve češkega vseučilišča na Moravskem ter zahteval vseučilišče za Jugoslovane. Nato je razpravljat o sodnih razmerah na Koroškem, kjer vladajo razmere, ki kažejo, da se hoče Slovencem justica odpovedati. Take razmere so zavladale zadnji čas, dočim je imela poprej slovenščina na Koroikem proati vstop. Govornik je vprašal, ali je to viiji ukaz ali Ujna odredba ali pa koncesija nemškim strankam za njih zvesto službo vladi. Navajal je potem kričeče slučaje pri sodiščih v Celovcu, Rožeku in Ve likovou. Posl. Lemisch je nervozno kričal med izvajanja ter n. pr. trdil da v Rožeku stranke niso razumele kranjskega odvetnika, da v Velikovcu voli slovenska večina nemško, da se koroškim Mohorjanom knjige daru jejo, a brati jih ne znajo itd. Dr. Ferjančič je zaključit svoj govor: »Dokler se na Koroškem ne napravi red, moramo besede ministrskega predsednika o Čuvajih ustave smatrati za prazne fraze in s tem smo pove dali, kako stališče zavzemamo napram tej vladi«. Posl. Borcić je izjavil, da Hrvatje privoščijo Madjarom dobljene koncesije iz vsega srca v popolni nadi, da se koncesije raztegnejo na vse nemadjarske narodnosti ogrske krone, posebno na Hrvate in Srbe. Ministrski predsednik dr. K 6 r ber je odgovarjal nato vsem govornikom dveh sej. Govoril je o marsičem, in sicer tako, da so nemške stranke ž njim popolnoma zadovoljne. Govoril je o čeiki obstrukoiji ter jo obsodil, o dobrotah, ki jih vlada daje Čehom, o zavarovanju za starost in onemoglost, o stališču nižjeavstrij-skega deželnega zbora napram vivi-sekoiji in zdravniškemu stanu, o moravskem vaeučiliščnem vpraianju. Nas pa zanima najbolj njegov odgovor posl. dr. Ferjančiču o razmerah pri koroikih sodiščih. Dr. Kor-ber je o tem perečem vpraianju odgovarjal s tako ignoranoo in s tako pristranskega stališča, kakor bi go- voril le kak Lemisch ali Dersohatt« Rekel je:»Mislim,dasmemreči da oblasti na Kranjskem iQ Spodnjem Štajerskem posto, pajo s slovenskim jezikom brez pri tožb (?) in da se to tudi priznava (?). Zmote (?) bi v očigled tisočeremu uradovanju na dan n« smele priti v poitev. Drugače i0 pa razmere na Koroikem. Tam je pretežna večina prebival, stva nemška, ki je živela do-sedaj s slovensko manjšino ? popolnem miru. (Ravno te besede smo Čitali pred tremi tedni v »T«, gespošti«) Toda tudi tukaj čuva prebivalstvo pazno, da se je. likovne naredbe strogo i s p o 1 nuje jo (?). Da bi so pa vlada umaknila enemu edinemu agitatorju kismstrazasvojo misijo, da prebivalstvo v jezikov, oziru ščuva, tega ne smete pričakovati." (Nemci so Kdrberju kakor blazni ploskali, S.o venci pa sedaj vedo, odkod izvira toliko zapostavljanje in preziranje Slovencev in njikovega jezika pri c kr. uradih). Za dr. K 6 r be r j e m sta govorila še Barvinski in Ebenhooh, na kar se je debata prekinila. Vladna predloga o lekarniitvu se je brez prvega branja izročila sanitetnemu odseku. Dr. Šusteriič je odložil svoj mandat v pomožnem odboru. (Naj brže je treba kaj delati). Sultan nasprotuje reformam. Turčija ie vedno ni odgovorila na note Avstro-Ogrske in Rusije glede reform. Pričel se je pa sedaj muhamedanski sv. mesec — ramazan, kar je zopet dobro došla pretveza, da se glede reform ne bode ničesar zgu-dilo. Porta in sultan vodita očividcu vso Evropo za nos. Ne preide skoro dan, da bi ne posetil veliki vezir ali kak njegov odposlanec ruskega ali avstrijskega poslanika, da bi se »natančneje« informiral. Med tem ps se razširjajo vesti, da je ministrski svet z večino glasov odklonil reformni projekt, ali pa da je stališče velikega vezirja omajano, ker preveč zago varja predlagane reforme. Končno pa sta se poslanika tega slepomišenj le naveličala in sta zagrozila, da bosta ta ponedeljek osebno vročila sultanu kopijo reformne note, ako ne bode porta v treh dneh dala določ nega odgovora. Skoro nato je priiei k njima sultanov ceremonijar in ju obvestil, da je njegovo veličanstvo Abdul Hamid bolan in da ne mor nikogar sprejeti To pa je bila gola laž, zakaj sultan je istega dne sprejel v avdijenei fran ooskega poslanika Constanaa Poslanika Sinovjev in Calioe sta se veda silno ogorčena, za kar se pa Turčija ni malo ne briga. Porta mirno nadaljuje avojo igro; tedni je akliean novi ministrski svet, ki naj bi končno sklepal o reformni noti, ako ne bo sploh sklepanja odložil ad ealendas Graeoas. Kako bo to končalo ? Vedno ae ie misli, da se bode sultan udal, ko bo videl, da nima pri nobeni velesili opore. In če se padiiah navzlic temu ne uda, kaj potem ? V poučenih krogih se zatrjuje, da se bosta o tem slučaju Ruska in Avstro Ogrska obrnili na ostale velesile, da določijo, kako naj ae uporni gospodje na Bosporu uŽeno v kozji rog. Ker pa bodo odločitve in akcije vseh velesil ie gotovo počasneje, nego so bile Ru sije in Avstrije, bo ta grožnja i skupno akeijo vseh velesil na Tur čijo ie manj vplivala, da bi jo napo tila k hitri izvedbi reform. Politične vesti. — Proračunski provizorij Izvršilni odbor nemikik strank deluje na to, da bi pred razpravo o odpravi § 14. priiei na vrsto prora čunski provizorij. Zastonj se pač ne pehajo za vlado. Posl. Kathreio hoče celo z nujnim predlogom spra proračunski prov. na dnevni red. Daljo v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" it 274, cn6 26. novembra 1903. — Krošnjarski zakon. Obrtni odsek se je bavil včeraj s krošnjar-skim zakonom, ki ga je gosposka zbornica vrnila. Odsek je sprejel na zakonu vse spremembe, ki jih je zahtevala gosposka zbornica, razun §12. Gosposka zbornica namreč zahteva, naj se le občinam, ki imajo nad 5000 prebivalcev, prizna pravica, da sme krošnjarstvo v svoji občini prepovedati; obrtni odsek pa je paragraf zavrgel ter sprejel določbo, da ima tako pravico vsaka občina brez ozira na število prebivalstva. — Prepoved italijanskih vseučiliščnih kur zov v I n o -mostu je provzročila mnogo hude krvi v Italiji. Pregnani italijanski profesor de Gubernatis je brzojavil iz Inomosta italijanskemu naučnemu ministru: »Italijanski dijaki so me povabili, naj prinesem v zvezno deželo velik in plemenit glas zopet vstajajoče latinske civilizacije, toda mirno zborovanje se je razpustilo, preden se je mogel pričeti pouk. To naznanjam naučnemu ministru z nado, da se bo iz Rima ščitilo pravo naše civilizacije«. V Padovi so priredili velik protestni shod, na katerem se je strastno govorilo zaradi tega dogodka zoper Avstrijo. Tudi v gledališču je prišlo do hrupnih demonstracij. — Volitve na Ogrskem. V Ugri je bil izvoljen ministrski predsednik grof Ti s za s 544 glasovi veČine. Neodvisna stranka je uprizarjala brezprimerno nasilje. Volilci liberalne stranke so mogli le v spremstvu vojaštva iti iz svojih hiš na vol šče. Zažgana sta bila dva skednja, enega voliloa so ubili s palicami, enega pa ustrelili. — Podpredsednikom ogrske zbornice je izvoljen baron Artur Feilitzsch. Včeraj so tudi volili člane v delegacijo. V dobati o rekrutni predlogi je govoril samo posl. Mukics. — Izstop iz ogrske liberalne stranke. V zaupni seji liberalne stranke, v kateri je grof Ti s z a naznanil svojo namero o dvojnih sejah, je grof A p ponvi z 20 ožjimi somišljeniki izstopil iz liberalne Btranke. — Provzročitelj častniške zarote v Nišu. Generalu Magda-leniću so odvzeli šaržo, ker se je baje izkazalo, da je bil provzročitelj in duševni vodja zarote v Nišu. — Sultan se je udal. Poslaniki velesil so dobili včeraj pismeno obvestilo iz sultanovega dvora, da Turčija principialno pritrjuje novim reformnim zahtevam. — Francoski senat je sklenil, da se v bodoče zahteva od voditeljev in voditeljic šol potrdilo usposobljenosti.V zbornici sta dva poslanca predlagala, naj ee poslaništvo na papeževem dvoru opusti ter se črta iz proračuna v ta namen določeni zne sek 60 000 frankov. Predlog pa je bil odklonjen. — Vstaja na otoku Haiti. Vstaši so se po večdnevnem obleganju polastili mesta San Domingo. Predsednik Wos-y git in ministri so zbežali na ladje. Dopisi. Iz Tržiča. Nedavno se je naš župnik v »Slovencu« pral pred očitanjem, da ne deli podpor iz blagajne Vincencijeve družbe nepristransko, marveč samo takim osebam, ki so njemu po godu. V vzgled smo naveli zadnjič neko revno, podpore silno potrebno žensko, ki je prišla g. župnika prosit pomoči, katero pa je g. župnik brez vsmiljenja odpravil, dasi je dobro vedel, da je podpore dejansko potrebna. Vse to pa župnik sedaj taji, dobro vedoč, da dotična ženska (Meta Ji je bilo ime) ne more več nasprotnega izpričati, ker je med um časom že — umrla! Vseeno pa mi svojo trditev glede župnikovega postopanja vzdržujemo v celem obsegu, ker ]e nam dotična reva še ne dolgo pred svojo Bmrtjo zatrjevala, kako surovo jo je gospod župnik spodil, ko je prišla prosit podpore. Kar se tiče trditve, da župnik podpira iz sredstev Vincenoijeve družbe nepotrebne ženske, hočemo to dokazati! G. župnik, ali morda poznate O—tovo Marijo? Kaj ne da?! Vidite ta ima svojo hišo, pravijo, in tudi nekaj zemljišča. Marička je tudi prav rada vesela, kdo bi ji tudi to zameril! LanBkega pusta je šla oelo na maškarado in tam prav pridno plesala in se zabavala. Bila je tudi precej petična, zakaj prav rade volje je plačevala onemu možaku, ki jo je pripeljal na ples, za pijačo. In vidite, g. župnik, prav to žensko, ki ima hišo in zemljišče, ki rada pleše, je rada vesela in daje tudi za pijačo, podpirate Vi z denarjem Vincencijeve družbe! Ali morete to ta jiti? Mi nimamo sioer nič proti temu, ako jo hočete podpirati, zahtevati pa moramo od Vas, da podpirate v prvi vrsti zares revne in podporo potrebne osebe. — Sedaj se moramo z g. župnikom pogovoriti o drugi stvari. Ali že imate tako slab spo min, da ne veste več, da ste pred 2 letoma s prižnice govorili, češ, da vsak delavec ki zasluži 1 K 50 h — ali kakor ste takrat rekli 75 kr., — lahko živi sebe, ženo in petero ntrok in še lahko kaj da vbogajme? Čemu to tajite, saj je vendar vsakemu tukajšnjemu delavcu to dobro znano. Priporočali bi Vam torej, da bi v bodoče si malo premislili, predno boste na kaj odgovarjali, da se ne blamirate, kakor to pot! Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 novembra. — Iz državnega zbora. V včerajšnji seji poslanske zbornice je govoril dr. Ferjančič o slovenskih narodnih zahtevah. Ta govor je nemške stranke zadel v živo in »Grazer Tagblatt« mu je že posvetil uvodni članek, v katerem je izlil cele čebre gnojnice na dr. Fer-iančiča, ker mu stvarno ne more ničesar ugovarjati. Ministrski predsednik Korber je takoj odgovarjal na izvajanja dr. Ferjančiča, strastno in srdito in popolnoma v smislu nemških n a-cionalcev. Korberjeva izvajanja glede ravnopravnosti na Koroškem so nekaj nečuvenoga in ne smejo ostati brez posledic. — „Slovencu1* v album. Gospod novomeški župan S. plem. S 1 a d o v i ć nam je poslal naslednji odgovor na napad v »Slovencu« na njegovo osebo: »Predbaciva se mi, da sem se na shodu v Novem mestu zaletel v klerikalno stranko. Priznam, da je to resnica, priznam pa tudi, da ne poznam med Slovani sploh nobene druge politične stranke, katera bi proti lastnemu narodu tako nastopala, kakor nastopa nazovi - katoliška narodna stranka. Politika te stranke je za vsako slo vansko deželo druga, oziroma po drugem kopitu prikrojena. Ze 16 let živim na Kranjskem in kot rojeni Hrvat, kateremu je domovina mila in narodni jezik svetinja, sodim popolnoma objektivno tukajšnje raz mere. Reči moram, da stranka, ki trdi, da »vzbuja v slovenskem na rodu samozavest, narodno eneržijo in narodni ponos«, a v istim od vsega tega prav do danes tekom 16 let ni storila Čisto nič druzega, nego da je priredila dva katoliška shoda in ustanovila celo vrsto zadrug in konsumnih društev itd, ki drugo za drugim propadajo in končujejo s konkurzom ter s tem materijalno ubijaj j slovenskega kmeta, da takastrankani narodna, marveč v pravem smislu besede protinarodna. Nadalje nastop« ta stranka proti n a -rodnemu gledališču, torej proti eminentno kulturnemu slovenskemu zavodu. Vprašam samo: Najdite mi Čeha, Hrvata ali Poljaka, ki se je kdaj oglasil preti narodnemu gledališču v lastni deželi. Upam, da bi takega i z -dajalca lastnega naroda javno kamenjali! Proti Nemcu in Lahu se kažejo klerikalci narodne, a nimajo niti toliko narodnega ponosa, da bi branili in čuvali slovenski jezik v cerkvi in v šolah, kjer so sami gospodarji. Poglejte škofe po raznih slovenskih deželah, posebno na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem, kako zatirajo Slovenca pri vsakem koraku in vendar »katoliško narodna« stranka proti njim noče nastopiti. In zakaj ne? Ker so katoliški škofje! Naziv k a t o - liško-narodna stranka smatram za neresnico, ker so Slovenci itak vsi katoličani. Nekoč sem bral besede: In Oesterreich verbreitet sioh der, d a s nationale B e -wusstsein hemmende K 1 e -rikalismus... Te besede so za nas Slovane pravi memento. Nemci in katoliški škofje med Slovenci so skupno delovali na to, da so razširili to kugo, ki ima glavno zadačo, da se narodna slovanska ideja, samozavest, narodna eneržija ter narodna zavest najprej vspavajo in potem popolnoma zaduše in to zadačo izpolnjuje klerikalna stranka na Kranjskem, Dokaz tega so razni govori ob I. katoliškem shodu v Novem mestu. Klerikalno obstrukcijo v deželnem zboru izkoriščati, danes pri raznih shodih v agitacijske svrhe, je politična nezrelost, ker vsak tudi le na pol izobraženi mož ve, da vsled glupe klerikalne obstrukcije trpi cela dežela, a s tem v prvi vrsti slovenski k in et ogromno škodo, ker brez raznih investicij in raznih podpor od strani deželnega zbora in deželnega odbora mora katoliško narodna politika spraviti slovenskega kmeta v še večjo bedo in v obup. Ako bi bilo v klerikalni stranki kaj narodnega ponosa, ako bi bilo njeno delovanje namenjeno koristim kmeta, potem bi morali njeni poslanci vsaj tiste dnevnice, ki so jih od deželne blagajne prejeli, podariti kmetu, ker so spravili deželno blagajno ob ta denar, a za kmeta ni deželni zbor po njihovi krivdi ničesar storil. Sicer pa poživljam vsakega Hrvata, ki kaj dlje časa biva na Kranjskem, naj izreče nepristransko svojo sodbo o mojih trditvah. Prepričan sem, da so vsi mojega mnenja. Zakaj to stoji: Tudi najzadnji Madjaron je z dušo in telom Hrvat, dočim prvak katoliško - narodne stranke vzgaja svojega sina v pristnega Nemca. Od glave riba smrdi, pravi hrvatski pregovor, a od vola — meso. — Spregovoril sem, ker sem bil izzvan. — Papež Pij X. — odločni nasprotnik slovanskega bo-guslužja. Že pred nekaj časa smo poročali, da namerava sv. stolica za dati slovanskemu bogoslužju smrtonosni udarec in je že v to svrho ukazala nadškofom v Gorici, Zadru in Zagrebu, da naj ljudstvo prepari rajo v toliko, da se ga ne bode polotilo preveliko razburjenje in ogorčenje radi tega koraka rimske ku rije. Da je bila ta vest docela res nična in da se je v Vatikanu v istini sklenilo odločno postopati proti slo vanskemu bogoslužju, oziroma gla-golici, potrjuje tudi najnovejša vest, ki jo je dobil »Agramer Tag-blatt« iz najzanesljivejšega vira iz Kima. Izdajatelj tega lista, ki biva sedaj v Rimu, je namreč izvedel od neke popolnoma verodo stojne osebe iz vatikanskih krogov, da je papež Pij odločen protivnik glagolice in da hoče v kratkem času preklicati še tiste določbe, s katerimi je prejšnji papež dal neke male koncesije slovanskemu bogoslužju v cerkvah po Primorju in na Hrvat skero. — Iz tega je pač razvidno, kako predrzno so sleparili klerikalni listi javno mnenje, ko so slikali novega papeža kot velikega prijatelja Slovanov, ki bo Jugoslovanom rade volje spet vrnil vse od prejšnjih papežev jim dane, a pozneje zopet odvzete predpravice gleda rabe staroslovanBkega jezika v cerkvi! Rim je nam Slovanom le naklonjen, kadar nas potrebuje v svoje svrhe; hlinil je nam prijateljstvo samo, dokler je bila nevarnost, da bi mu pokazali hrbet. Kakor hitro pa si je svoje stališče med nami utrdil, čim si je ustvaril zanesljivo gardo, ki mu slepo in brezpogojno sledi čez drn in strn, da se mu ni treba več bati odpada, je takoj pozabil na vse sladke obljube in jih snedel. Tudi v tem slučaju je tako. Vatikan smatra svoje pozicije med nami tako utrjene in močne, da se mu ne zdi več po trebno se ozirati na naše starodavne privilegije, zato jih hoče tudi hladnokrvno preklicati. Ali to nam bo končno odprlo oči, da bodemo uvideli, da je »Romana Udes — nulla lides?!« pesnik Zmaj Jovan Joeanović slavi jutri 27 t. m. svoj sedemeseti rojstni dan. Jovan Jovanovič je eden najugled-nejih srbskih pesnikov, ki se zlasti kot lirik sme staviti v eno vrsto z drugimi pesniki velikih kulturnih narodov. Sploh pa je napredek srb ske književnost v zadnjih štiridesetih letih najtesneje spojen z Zmajev m imenom, ki je z uspehom deloval skoro na vseh slovstvenih poljih. Zmaj Jovan Jovanović, živeč v Za grebu, je bil vsikd*r goreč zagovor iiik Brbsko-hrvat- na celi črti. To je resnica, katere najdrznejše nemško zaviianje ne more spraviti s sveta! A*o bi bili socialni demokrati pametni in bi sprejeli v svojo lisio kandidatov enega ali dva Slovenca, bi vsi slo venski volilci glasovali za njihove kandidate, da bi na celi črti zrna gali združeni Slovenci in socialni demokratje. — Pri občinskih volitvah v II. razredu v Mariboru je voljen kot nemškonacionalni kandi dat dr. Odkar Orosel mlajši. Kako »strammdeutsch« je ta najnovejši in menda tudi najmlajši mestni oče, dokazuje dejstvo, da je ta veliki Nemec, ki se ponosno bije na prsi, sin slovenskega očeta — dr. Orosla star, k i se še sedaj javno priznava kot Slovenca in ki se je še nedavno marljivo udeleževal slovenskega političnega gibanja. Mati Germa-nija je pač lahko ponosna na tega pristnega svojega sina! — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se ponavlja izvrstna francoska burka »Njegova hišna« (Neily Rozier). V soboto se poje četrtič Puccinijeva krasna opera »Bohe me«, ki se pravkar poje tudi v dvorni operi na Dunaju z velikim uspehom. Tudi v Pragi je sedaj Puccini na repertoirju ter se poje v »Nar. divadlu »Tosca«. Puccini Giacomo je potomec glasbenikov, ker vsi njegovi dedje in oče so bili odlični italijanski skladatelji, zlasti za cerkveno glasbo so si pridobili velikih zaslug. Giaccomo Puccini se je rodil L 1858. v Lucci ter absolviral milanski konservatorij. Napisal je 6 oper, ki so vse predvsem melodične. Najslavnejša je »Boheme«, ki se tudi pri nas izvaja izvrstno. — »Češki pevaki kvartet' iz Prage« Gotovo ni naroda, ne v Avstriji in ne drugod, kateri bi se bil povspel v tako kratkem Času na tako visoko kulturno višino, kakor jo je dosegel češki narod v poslednjih 50 letih. Ni je stroke, ne v znanosti, ne v umetnosti, industriji, poljedelstvu itd., v kateri bi ne mogli Čehi zmagonosno tekmovati z vsemi drugimi naprednimi narodi. Koliko svetovnih imen češkega naroda se je zasvetilo v tem Času na obzorju znanosti, umetnosti itd. katerih blesk sega daleč Čez njih narodne meje in se blešči čez ves civilizovani svet! Ti veleumi zanesli so češko ime, poprej svetu skoraj neznano, do vseh krajev sveta, tako da danes pozna Češki narod ves civilizovani svet in priznava ter spoštuje njegove duševne zmožnosti in narodove vrline. In vse te kulturne pridobitve prisvojil si je iz svoje lastne moči, s svojo vstrajnostjo in žilavo-stjo, s svojim kremenitim in neupogljivim značajem, kateri se ne upogue nobeni sili. Tako se tudi ponosno, in nepremakljivo s svojega stališča bojuje za svoje narodne pravice v samozavesti svoje kulturne višine. Od tega naroda, od katerega uživamo ravno mi Slovenci toliko dokazov odkritosrčnih simpatij in slovanske vzajemnosti, bi se morali mi učiti, kako nam je ravnati v tej ali oni zadevi, ako hočemo v resnici napredovati. Naj tu omenim še posebno kar se tiče glasbene umetnosti, v kateri je zaslovel češki narod posebno poslednji čas tako, da se z njim ne more meriti noben drug narod, aka se vzame v primerjanju tudi različnost velikosti narodov, v poštev. Češki narod je eminentno glasbeno nadarjen in naobražen narod, ki je tudi v tej stroki prišel do zaželjenega cilja le po vstrajni, neumorni pridnosti. Ne bo od več, da sedaj, ko bo koncertoval pri nas „Češki pevski kvartet*4 iz Prage, navedem tu kratke Črtice o njem. — Ustanovil se je ta kvartet že leta 1893. Toda celih 8 let se je v tihoti uril, vadil in pripravljal, predno je javno nastopil. Šele predlanskim jel je javno nastopati in sicer najprej doma po Češkem in potem se je podal tudi na ptuje. Lanskega leta je napravil tourne po Ameriki, kjer je zmagonosno slavila z njim češka umetnost povsod veliko slavlje in širila v daljnih krajih češko ime. Letos namerava iti kvartet o Božiču na Rusko, o Veliki noči pa v Carigrad in na Balkan. Prihodnje poletje pa pojde zopet v Ameriko na svetovno razstavo, kjer bo ostal vso sezono. Iz Ljubljane gre kvartet v Zagreb, kjer priredi 7. decembra v »Glasbenem zavodu** svoj koncert. Naše občinstvo ne bo zamudilo prilike seznaniti se s tem zanimivim kvartetom, ter bo tako ob enem tudi dokazalo svojim Češkim kratom z mnogobrojnim obiskom koncerta naše simpatije, katere nas vežejo z njim. — Predavanje g. župana Iv. Hribarja o njegovem potovanju po Ruskem. Gosp. župan Hrioar je na glasu kot dober predavatelj, ki ume v poslušalcih obuditi zan.manje, najsi že govori o katerikoli Htvari. pred leti je predaval takisto o svojem potovanju po Roškem in s tem mnogo prioomog^l, da se je jelo zanimanje za Rusijo in ruBki jezik Činbolje širiti v vseh ljubljanskih natbraženih krogih. Vabilu »Slov. plan. društva« k predavanju g. župana se je vsled tega. odevalo mnog- brojno občinstvo vseh ar gov, da so bili prostrani gostilniški prostori v »Narodnem domu« nabito polni. Poslušalci so z napeto) pozornostjo sledili zanimivemu predavanju g. župana, ki je v mičnih, a ne povsem svetlih barvah slikal svoje letošnje potovanje po Ruskem; očrtal pa je vse tako natanko in pre-gnantno, da si je vsakdo, kdor mu je pazno sledil, mogel ustvariti docela jasno sliko o običaj h in navadah in o krajih, koder ga je vodil govornik. Med nami je še vobČe razširjeno mnenje, da še Rusija tiči gl boko v barbarstvu in da se na* haja še na jako nizki stopnji omike in kulture. Temu pa ni tako, kar je nam znova dokazal g. predavatelj. V marsikaterem oziru je celo spredaj pred staro, kulturno Avstrijo. Tako ima na primer absolutistično vladana Rusija že zdavna prosto kol-portažo, doČim je konstitucijonalna Avstrija še danes pogreša. Po splošnih opazkah o ruskih železnicah in ruskih razmerah je govornik prešel na oris staroslavnega in starodavnega mesta Kijeva, ki leži na gričih, kakor R m. Najimpozantnejša stavba v tem mesLU je nova politehnika, katero je vlada nedavno zgradila. Mogočen utis napravi na človeka veličastni spomenik slavnega kazaškega atamana Bogdana Hmel-nickega, na čigar pročeliu so vdol-nene njegove besede »Volim za vztočnega carja pravoslavnega«; ta spomenik je baje eden najkrasnejših, kar jih ima Evropa. Nad vse krasna je cerkev sv. Sofije, ki močno spominja na Markovo cerkev v Benetkah in ker je ta veliko starejša, je prav lahko mogoče, da so italijanski umetniki posneli načrt za Markovo cerkev po sofijskem soboru v Kijevu. Notranjost sofijske cerkve je v umetniškem oziru nad vse krasna, kakor sploh vse ruske cerkve iz novejše dobe. Predavatelj je naglašal, da se je na svoje oči prepričal, kako neutemeljena je trditev, da vztočna cerkev zavira napredek umetnosti. Nasprotno je res, pravoslavna cerkev se pri svojih novih zgradbah v prvi vrsti ozira na umetniški moment, dočim ga katoliška cerkev baš v zadnjem Času zanemarja. Nato je govornik orisal velikanski vojni ostrog, v katerem taboruje cela divizija, kijevsko predmestje Podol, v kateremse osred otočuje vsa trgovina, in znam. Kijevop^ščers-kajo L*vro z Uspenjskim sc jorom. PešČerskaja Lavra je samostan, kjer biva okoli 1500 menihov, in je naj* imenitnejša ruska božja pot, katero obišče vsako leto okoli 400000 romarjev, ki samostanu donaŠajo na leto blizu 1 milijon rubljev dohodkov. V tem samostanu je živel znani ruski zgodbopisec Nestor. Znamenit je tudi spomenik sv. Vladimira —j kneza, ki je Ruse pokristijanil, zlasti pa je v umetniškemu oziru monu mentalna cerkev sv. Vladimira, ka teri pač ni g ede krasote na daleko pare. Iz Kijeva se je napotil g. župan ▼ Odeso, ki se že sedaj ponosno imenuje »slovansko Palmiro«. Odesa je popolnoma moderno vzgrajeno mesto, ki de ni 100 let staro, a že šteje nad 600.000 prebivalcev. Ulice sestoje iz samih palač, ki se odlikujejo po krasni arhitekturi in finem okusu; ulice so široke in se križajo pravokotno in vsaka ima krasen drevored. NajkrasnejM del mesta je pristanišče, kjer je najživahnejši promet in trgovina. Odesa se silno hitro razvija in ni dvoma, da bo v do-glednem času eno najbogatejših in največjih pomorskih mest v E ropi. — Radi poznega časa je g. župan prekinil svoje predavanje in bo prihodnjič nadaljeval svcje sp< mme s pota po Odesi in Sevastopolu Zorano občinstvo se je g. županu navdušeno zahvaljevalo za izredni užitek, ki mu je ga podal s svojim interesantnim predavanjem, g. pri f Orožen p* je, zahvaljujoč se v ime »Slov. plan. društva«, izrazil nado, da bode g. župan v kratkem zopet stopil prrrt občinstvo in nadalieval svoje toliko zanimanja vzbujajoče predavanje. — „Slov. planinsko društvo11 v Ljubljani je izaaio nove razglednice, reproducirano po akva-relmh slikah gospe D u s k e Man ko Če ve v Trstu in gosp Viktorja Foerst er j a v Pragi. Slike predstavljajo Blejsko jezero in pogled z Rožnika na Ljubljano, na šentvidako polje, na Šmarno goro in Savinsk^ planine. Razglednice so umetniško izvršene, zlasti ona »Razjed na kaon-mške planine in na Šmarno goro« je naravnost krasna. Cela seriia stane 60 vinarjev, posamezne pa 10, od nosno 20 vinarjev. Razglednice se dobivajo izključno pri »Slov. pian. društvu«. — Za Travničane. Spored zabavnega večera v korist pogorelcem v Travniku, kateri se vrši v nedeljo, 29. t. m. v dvorani puntigamske pivnice, Turjaški trg št. 1. A. Petje: 1. ) M. Vilhar, „Slovenac i Hrvat" ; 2. ) Iv. pl. Zaje, „Djačkau; 3.) „Ilirija oživljena". B. Tamburanje : 1. ) „Sve za domovinu" ; 2.) „Mladi vojaki"; 3.) „Sokolska koračnica"; 4.) „Nazdar". Petje proizvaja pevsko društvo „Ljubljana" in tamburanje I. hrv. društvo „Kolo". C. Razne druge zabave. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost. — Kongres avstrijskih krojaških mojstrov na Dunaju. Krojaška zadruga na Dunaja je skl'cala na 30 listopada ter 1. in 2. grudna t. 1. kongres avstrijskih krojaških mojstrov. Vršil se bo v prostorih nove dunajske mestne trše v ljudski dvorani. L|ubljanska kro jaška zadruga bode odpc slala svojega načelnika g. Frana Jeločnika in kr< jiskeiza mojstra gosp. Frana Kreča. V občno korist tega po raznih konkurencah tako tlačenega obrta priporočalo bi se, da hi se tudi mojstrri z dežele vdeležili te^a sestanka, na katerem se bode temeljito razpravljalo o zelo važnih toč kab, katere so za ta stan vitalnega pomena. — Poročil se je v Ljubl|ani sodni pristav v Komnu, g L-opotd PavletiČ z gdč Anic Modic iz Nove vasi pri Rakeku. Cest tamo! — Poročil se je danes g >spod Leopold J u v a n, trgovec — z no^m letom prevzame trgovino g Oeš;*vfcc je r^s šel k njima ter udaril v-?akr^a enkrat * srretišnico po giavi, . akar st* ga Mikiavčič in D-ž^ian zgrab fa, vrrla na tla in ga obsuvala & čreW i. Nato sta zbežala ;n s« skrila. E.-javeo je tekel za njima in doni! Miklavčiča na Gruberjevem mostu skritega za kamnom. Skočila sta dru£ v druz**^, se zgrabila inje Mikl&včiČ podri Erjavca na tla in mu dajal zaušnice. E'javec pa je v jezi potegnil nož in sunil M klavčiČa v levo ltoe ter mu prisad|al težko rano. — Dva prsta odrezalo. Ivan Dornik, 15 let star, aajžanev sin v M -ngšu št 97, je včerai popo-ludne tako nerodno ravna' s sparno-riznico, da |e dobil levo rjko v stroj ki mu je dva prsta odrezal. — V Ameriko se je odpeljalo rlan«~s ponoči z južnega kolodvora 6 izseljencev. — Iz Amerike je prišlo včeraj v Ljubljano 13 oseb. — Francoske prekmor-ske družbe brzoparmk »La Bre tagne« je >ne 14 novembra iz Havra odplul m dne 22 novembra srečno v New-York dospel. Vozil je Čez morje 7 dni 12 ur. — Izgubljene reči. Na poti od Kolodvorskih ulic, po Sv. Petra cesti do Radeokega ceste št. 20 je bila izgubljena črna boa. ■■n — Hrvatske vesti. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti bo imela 26. t. m. javno sejo, v kateri bo predaval prof. dr. Kasumović o virih Palmotičevik dram „Ipripile" in „AkilM, prof. dr. pl. Horvat pa o protonotarju hrv. kraljestva. Ivanu Zakmardiju. — Telefon v Novi Gradiški. V Novi Gradiški postavljajo telefon za lokalni promet. — Potrjeno hrvatsko društvo v Bosni Bosenska vlada je potrdila pravila hrvatskega društva v Brčki, ki se zove: Hrvatsko pevsko in tamburaško društvo „Hrvat". — Literarni list „Nadaa v Sarajevu bo z novim letom nehal izhajati. — Demonstracija trgovskih pomočnikov. Predvčeranjim se je zbralo okrog 7. are zvečer na Ilici v Zagrebu več sto trgovskih pomočnikov, ki so demonstrirali pred vsako trgovino, ki ob tej uri še ni bila zaprta. — Umrl je v Bos. Gradiški narodni pesnik lbrahim Topič. Srbski narodni muzej v Karlovci h. Odbor srbskega cerkv. kongresa se je nedavno posvetoval, kako bi bilo mogoče ohraniti razne starine, ki so zbrane v srbskih samostanih v FruŠki gori. Slednjič se je sklenilo ustanoviti v Karlovcih muzej, ki bodo v njem shranjene vse te starine. — Iz zapuščine kralja Aleksandra terja tudi neka Zofija Koča z Eseka 7400 K, češ, da so njene zasluge za to dinastijo toliko vredne. — Nesreča pri kuhanju klobas. 2-letni Štefan Kalinovič se je nagnil nad kotel, v katerem so se kuhale klobase in padel vanj. Otrok se je v vreli vodi tako opekel, da je kmalu na to umrl. — — Amerikanske novice. — Z delom so pričeli v vseh podjetjih Amalgamated Copper Co v Mon-tani. V Bute je dobilo delo 6500, v Araacoudi 2000 in v Great Falls 2000 delavcev delo. V Idaho in Wyomingu bo pričelo delati 21.000 delavcev. — Grozni ostanki. Na obrežje otoka Sable je vrglo morje razbito ladijo, v katerej je bilo devet Človeških okostnjakov. Ladija se je najbrž pred več ko enim letom ponesrečila. — Grozna smrt. Neka lokomotiva Cleveland & Pittsburg železnice je zadela v čredo živine in se prevrnila na inženerja in nekega železničarja, ki sta malo pred osodepolnim trenutkom skočila s stroja. Nesrečneža je stroj popolnoma zmečkal. * Najnovejše novice. — Grofica Kvvieleckain štiri soob-teženi so oproščeni. Porotna obravnava je trajala več tednov ter končno dokazala, da si grotiea ni podtaknila tujega otroka, temuč ga je res rodila.— Smrt princezi nje Elizabete Hessenske je provzrocilo res za-strupljenje; zastrupila pa se je le pomotoma, ker je užila pokvarjene ostrige. — Štrajk gimnazijcev. Na nemški gimnaziji v Olomucu so izostali vsi učenci 7. razreda. — Skoraj celo mesto zgorelo. V Mali Aziji je pogorelo cvetoče mesto Eski-Šehr skoraj popolnoma. Zgorelo je 1330 trgovin in 12 mošej. — Novo ladjo-oklopnico spustijo v morje v Pulju dne 8. decembra. Ladja se imenuje „Sv. Jurij". — Ustreljenega so našli v budimpeštanskem gozdiču nekaga Oskarja Scknabla iz Gorice. ' Obravnava proti Sv. Vac-lavski posojilnici v Pragi. Včeraj se je pričela pred porotnim sodiščem v Pragi velika pravda proti glavnim krivcem na polomu Sv. Vac lavske posojilnice. Več kakor eno leto je preteklo, odkar se je odkrilo škandalozno gospodarstvo in osen.-milijonski primankljaj v tem nekdaj tako mogočnem klerikalnem denarnem zavodu. Cel* Češka spremlja z največjo pozornostjo to oorav navo, zakaj ta klerikalna posojilnica je gmotno uručila na tisoče in tisoče liuai, ki so ji zaupali svoje prihranke. Vstop k obravnavi je dovoljen le 8 posebnimi vstopnicami. Sodišče je ukrenilo vse, da s-> med obravnavo ne primerijo nobeni škandali. Do.si bo razprava v prvi vrsti poučljtva biš za duhovnike, ni med poslušalci opaziti nobenega svečenika. Glavni obtoženec, monsignor Drozd, je bTd kakor stena; ooleČen je v črno obrabijeno suknjo, na kateri pa ni več onega vijoličastega traku, kojega je preje nosil v znak, da je papežev monsgnor; že v preiskovalnem zaporu so mu odvzeli ta znak njegovega dostojanstva. Drozd je silno nervozen in pobit; tudi ostali obto ženci so jako depremirani. Kazenskemu postopanju proti Drozdu in drugovom se je pridružila tudi izda-lateijica revije »Parlamentarce, dr. Živnijeva, ki je oškodovana za 52 000 arjn Razpravo, ki bo trajala najmanj tri tedne, vodi deželnosodm svetnik Stolla, obtožbo pa zastopa državnega pravdnika namestnik Berg Obtožence zagovarja pet odvetnikov. Po sestavi porotne klopi se je jela čitati 800 strani obsegajoča obtožnica. Iz obtožnice je posneti, da se je Sv. Vaolavska posojilnica ustanovila po prizadevanju kanonika dr. Karlacha 1 1872. Koncem istega leta je biia že dobro fundirana in si je pridobila vsestransko zaupanje. Leta 1874. si je kupila že svojo hišo in jo opravila kar najelegantneje. Do toga Časa je imela še vedno prebitke. Ko pa je bil 1. 1878. mesto Kanonika Karlacha voljen za predsednika upravnega sveta monsignor Drozd, je bila posojilnica že v slabem gmotnem položaju. Vsled slabih špekulacij in brezvestnih defravdaoij Drozda in njegovih tovarišev pa se je pogrezala vedno globlje, da je končno lani nastopila katastrofa. Čitanje obtožnice se še danes nadaljuje in se bode šele danes končalo. * Zopet ubegla prince-zinja. Najboljša prijateljica bivše princezinje Lujize, sestra avstrijske nadvojvodinje Blance in najmlajša hči don Carlosa Bourbonskega, princezinja A lice, soproga princa Friderika Schonburg-Waldenburg, je ušla možu s svojim kočijažem, Italijanom Emilio Matterni. Kam se je parček obrnil ni znano. Z druge strani se zatrjuje, da je princezinja soproga le zato ostavila ter šla k svoji prijateljici, ker teče med njo in soprogom tožba na ločitev zakona. Ubežala sta s posestva nStadl hofa na Koroškem, med tem ko je bil princ Schbnburg-Waldenburg pri pogrebu svoje tete v Draždanih. Kočijaž Matterni je lep mož in oženjen. Princezinja Alice je šele meseca junija povila sinčka, ki je ostal v „Stadlhofuu. Kakor znano, je tudi ena njenib sester ušla s slikarjem Folchijem. V dvornih krogib skušajo škandal utajiti. Knez Schonburg Waldenburg je pred poroko prestopil iz evangelske cerkve v katoliško. Njegovo zvezo s princesinjo Alice je posredoval neki židovski duhovnik, a knez mu ni hotel izplačati dogovorjene nagrade za posredovanje, temuč ga je moralo šele sodišče prisiliti, da je plačal židu 20.000 mark. S svojo ženo je živel potem čisto osamljen v graščini Stadlhof pri Št. Vidu na Koroškem. Pač pa se je vedno kazal vnetega katoličana ter je tudi nastopal kot slavnostni govornik na katoliških shodih in v katoliških društvih. Z;i tako samostansko življenje pa ni bila živahna njegova soproga ter si je svoječasno privedla iz Italije kočijaža, s katerim je že lansko jesen prvič ušla za nekaj tednov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26 novembra. V današnji seji poslanske zbornice je Kathrein nujno predlagal, naj se vjzame budgetni provizorij v pretres Vlada je predložila nov zakon o vojaških taksah Fressl je zahteval, naj se izvoli graj al ni odsek v njegovi zadevi s Steinom. Mazzorana se je ostro pritožil radi dogodkov v Incmostu Potem je zbornica nadaljevala razpravo o vladnem programu. Velik govor je imel dr. FoH, ki je izjavil, da je Slovanom absolutizem dinastije ljubši kakor absolutizem nemških strank. Zdaj govori dr. Menger. Jutri prideta do besede dr. Derschatta in dr. Stran-sky Dunaj 26 novembra. Danes je prišla koroška deputacija na Ducaj. V deputaciji so: dr Brejc, Grafenauer, Janežič in župan Kobentar iz Št. Jakoba. Bili so pri načelnk'h slovanskih klubov, kateri so jim obljubili, da jih bodo podpirali Ob pol 3 jih je sprejel Korber. Dunaj 26. novembra. Danes okoli 3. ure popoldne je sprejel ministrski predsednik dr. Koerber koroško slovensko deputacijo. Dr. Brejc ni šel z deputacijo k dr. Koerberju ter je izjavil, da ga je ministrski predsednik razžalil, vsled česar on ne more jamčiti, da bi ne reagiral osebno napram Koerberju na to žalitev; sicer pa bode na napade ministrskega predsednika odgovoril v posebnem pismu. Dr. Koerber je bil silno presenečen, ko mu je deputacija dokazala, da Slovenci na Koroškem ne zahtevajo ničesar novega, marveč, da tirjajo samo one pravice nazaj, katere so do nedavnega časa še brez ugovora mirno uživali in katere so tudi sodnijske oblasti respektirale. Dr. Koerber je deputaciji izjavil, da sme biti prepričana, da bode vestno pazil, da se bodo strogo izvrševale vse zakonite določbe, da si bode dal predložiti vso sodnijske zapisnike in bo ukrenil vse, da se ne bodo kršili zakoni. Dunaj 26. novembra. Moravski Nemci niso zadovoljni s Korberjevo izjavo glede češkega vseučilišča na Mo-ravskem in zahtevajo, naj se vlada določno izjavi. Budimpešta 26. novembra. V parlamentu so bili danes viharni prizori, Ker bodeta vsak dan dve seji. Predsednik je moral v eni sami uri 28 poslancev poklicati k redu, dvema izreči protokolarično grajo in enkrat sejo pretrgati. Tudi do pretepa je skoraj prišlo. Budimpešta 26 novembra. Grof Apponvi in 26 drugih po- tiicev je izstopilo iz vladne | ranke. Petrograd 26. novembra. Neva prestcpila bregove in poplavila e mesto. Proti kataru se uporablja naino-vej&i eter „For-man". ki su ga že pogosto zdravniki spoznali za idealno delujoče zdravilo proti nahodu. rFormanu je z mentolom klo-rovani eter men-tbyla. Za lažji nahod naj se uporablja For-maoova bata" iSica 40 vin., za hujši nahod pa „Forma-ve pastile" (75 vin ) za vdihavanje s po-jgjo vdihavalne steklenice. Učinek je fra-jnten, čudovit in zlasti v početku nada presenetljiv. „Furman" se d >biva v aki lekarni. (2825—5 Dobro iloinare ztlravilo. Med rnačimi zdravih, katera se rabijo kot bo-'ine olaj§ujoče in odvračajoče mazanje ■ prehlajenju itd. zavzema v laboratoriju ;hter leve lekarne v Pragi izdelano XMENT. CAPSiCI C0MP. s „sidrom-to mesto. Cena je nizka: SO h., K 1 40 K 2 _ steklenica. Vsaka steklenica se ihaja v elegantni škatlji in jo je spoznati znanem sidru. osp. Juliju ScliaiiHiaiiii-u, lekarnarju v Štokeravi. Buffalo, N. Y. Sev. Amerika 12. februvarja 19u*2. r Vsporedno pošiljam Vam 4 dolarje s - :n]o. da mi za ta denar pošljete takoj pet Vaše želodčne soli. Vspeh presega oje pričakovanje, tako da bom vse svoje rljenje najraje jemal Vašo želodčno sol. Spoštovanjem Tatfiieiis Hnlueliisltl 1—4) b 36 Reed ot. Pristno se dobiva pri izdeloval en uiiju ^cliaumunn-ti, deželwl*em u .4kem lekarnarju t $»toke- •ti, dalje v vseh tu-in inozemskih lekar-h. Cena škatljice K 1 50. Razpošilja se s što vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici. Se dobiva povsod t neobhodno potrebna zobna Creme 38 zdržuje zobe čiste, bele in zdrave. ! (lobuki za dame. Svoj novi ilustrovani ~ cenik klobukov za = dame = pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno in po c^ni. — 4enrik Kenda v Ljubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-bj □■□[ 2211-21 dvajsetkronski zlati se ne juetljo take kakor luč ideal-žarnic. ; ustrovane centke pošilja zastonj in poštnino prosto podjetja za izdelovanje ideal-žarnic HU60 POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana in Mtnra se. lase katera okrepeuje lasi siee, odstranjuje luisKe in preprečuje Izpadanje las. 1 ateltlenlea z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet! najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka y Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poieg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mosta. (204—45) Darila. TJ p ravni 6 tvu naSeg* lista so poslali : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gosp. Ivan ViCič, Radoha pri Čermofinicah, 10 K mesto venca na krsto svoje sestre, gospe Mimice Lavrenčič. — Gospod Josip Lavrenčič, blagajnik pri mest. užit. zakupu in odbornik .Narodne Tiskarne" v Ljubljani. 10 K mesto venca na krsto svakinje, gospe Mimice Lavrenčič. — Gospod Ivo Radelj, mlinar in žagar v Gor. Ponikvah pri Trebnjem 5 K vsled poravnave Radelj - Travnik. — Skupaj 2& K. — Presrčna zahvala vsem! Za Prešernov spomenik. Gospića Anka Podboj-Cenetova v Ribnici 6 K, nabrala v veseli družbi dne 20. nov. t. L pod geslom: , Da b' od sladkote njega poezije potihnil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije!" —■ Romarji 3 K z geslom: „Glasim zdaj božjo Čast iz sv. Jošta fin." — Skupaj 9 K. — Živeli! Za ponesrečene po povodnji na Koroškem. Nekaj gasilcev pri omizju v Fabi-anovi kleti zbralo 4 K. — Srčna hvala! — Svoto smo poslali g. Hochmullerja v Beljak. Umrli so v u ubijani: Dne 21. novembra. Marija Benifiek, kapelnika hči, 2 uri, Žabjak 3. Bronchitis capiilar s Dne 23. novembra. Marjeta Baraga, nalarbinka, 75 let, Japljeve ulice 2. Para-lysis progressiva. — Franja maček, nadar-binka 75 let, Japljeve ulice 2. Athnomatosis. — Katarina grofinja \Valderstein, zasebnica 54 let, Beethovnove ulice 3. Pneumonia. — Franja ČeleŠaik, delavčeva hči, 1 in pol meseca, Tržaška cesta 22, črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 19 novembra. Anton Maček, kovač, 51 let, jetika. Dne 20. novembra. Ivan Justin, sod-nijski sluga, 43 let. Srčna hiba Dne 24. novembra. Ivan Loy, črevljar, 49 let. Hvdrops ascitis. — Josip Verlinšek, delavec, 63 let, kap. V hiralnici: Dno 24. novembra. Karol Erker , delavec, 31 let. Paranoia. „Slovenski Narod* se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. L. Biaznik, Stari trg št. 12. M. Biaž# Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. I. Kos. Kolodvorske ulice št. 26. Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. A. Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark, Selenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št. 10. Bohinjska Bistrica: Miha Grobotek, trgovec. Zidani most: Mary Peter man, trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Gorica : Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Trst: M Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco Št. 1). Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. M. Majcen, ulica Miramare št 1. Št. Stanič, ulica Via Molin pic-colo št 8. Reka: A Potošnjak, Via del Molo. leteorologično poročilo. ■-i.ua nad morjem 3■ >Srednji omeni tlak 786-0 mro. Nov. 1 ; Čas jopazo-1 vanja Stanje barometra v mm. A > B 65 Vetrovi Nebo 25 9. sv. 7334 6-6 si. zahod dež 26 7. zl. 735 2 10 si. s vzhod megla * 2. pop. 733 8 78 si. jug jasne Srednja včerajšnja temperatura: 6*1°, ciormale: 15°. tfo^rmav 24 urah: 1*6um. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj5ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Bonna poročila Ljubljanske »Kreditna banka" Uradni kani danaj. borze tf(Y Naložbeni papirji. t&% majeva renta . . Wo srebrna renta . . 1% avstr. kronska renta IV, „ zlata 1-' a ogrska kronska „ IV. zlata •• 47, posojilo dežele Kranjske posojilo mesta Spljeta l4/t% bos.-herc. žel.ipos. 1902 47, časka dež. banka k. o. l»j ž. o. VfSU zast. pis. gal. d. hip. b. *' »7o P©8*- kon>- k- °- ft I4///, zast. pis. Innerst. hr. »*/,•/• m m ogr- deželne hranilnice 4*/,•/• zast. pis. ogr. hip. b. x» //„ obi. ogr. lokalne ie-iiv.v.tK-r d. dr. . . • „ Če6ke ind. banko |ti 0; i0'] prior. Trst-Poreč lok. 3o< V'" „ „ dolenjskih 2-eleznic t■', , juž. žel.kup.7i V? i*/t°/t av. pos. za žel. p. o. >rd5ke ođ i-eta 1854 . . . :; :; :: » :: • is.st o . . ... »emlj. kred. L emisije i« *• ' » cgrske hip. banka . „ srbske i frs 100 — turske . ... dasilika srečke / . kreditne ■ . • . itiomo&ke • * • krakovske ■ . • . (jjubljanske ■ • • ^vstr. rud. križa , . . . 3gr» »i » ■ • • • fludolfove t . . Salcburfike ■ • • . Dunajske kom. » . . • Delnice« iužne železnice • . . Državne železnice. . Avstro-ogrske bančne dsi. Avstr. kreditne banke . . "Verske a B Ž.vnostenske n - . eremogokop v Mosta (Braxj tilpinske montan . . • • Praske 2eloz~ ind. dr . . 3ima-Maranyi..... Trboveljske prem. družbe . &vstr. orožne tovr. dražbe r - -."se- sladkorne družbe , vsaata OL br. cekin , . 30 rranki . . , 10 marke . . . Sovereigna . idarke .... La&ki bankovci. Libiji . , Doiarji . . . f LJubljani. novembra 1903. Denar Blago 100 50 100 70 100 35 100-55 100-45 100 65 120 55 120 75 98 35 98 55 11860 118 80 9976 100 60 100 — —*_ 100-~ —•— 100 50 10150 100 — 100*16 99'60 100 50 101 25 10225 1C610 107 10 101 — 102 — 100 25 10125 10U20 101-20 100*— ior— 10025 101-25 98 50 99 50 100 30 304 75 306 76 ia)65 —'— 169 — 173 — 185 75 187-75 267 — 271 - 164 — 165 50 294 — 299 — 288 — 292 50 267- 27150 91 - 94- 143 50 144 50 19 — 20 — 473 — 482 — 82 — 87 - 80- 83- 72- 76rVJ 53 25 54 25 26 65 2765 66 50 68 — 79 — 80 — 494 — 510 - 87-50 »8 50 668 50 669 50 1619- 1629 - 676 25 677 25 747 — 748 - fcnl 50 253 — 690 — 700- 404 — 4^5 — 1855 - 1857 — 47850 479.20 390 - 394 - 375- 376 — 14.7- 148 — 1135 11-39 19 04 19*0? 2344 24 50 2393 24 03 117.12 11732 95-2U 95'4'J 25275 253 i 5 484 6 — Žitne canti v Budimpešti, dne 26. novembra 1903. Pšenica za maj . . . za 50 kg K 7*71 Rž „ maj . . . „ 50 „ , 669 Koruza maj 1904 . . 50 „ n 520 Oves „ maj . . . n 60 , n 5'6'J ffifffiHle Mirno. Potrtega t r -a naznanjava sorodnikom, znat i cem in prijateljem, da je nada ljubljena hfti, oziroma sestra, gospodičina Berta Čad danes dne 26 novembra, ob V«4 uri zjutraj po daljši in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 26. letu mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage pokojnice bode v petek, dDe 27 novembra t. 1., ob polu 3 uri popoludne iz hiše žalosti. Spod. Rožnik 5t. 16, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maSe posmrtnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljeno pokojnico priporočava v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 26. novembra 1903. Josip Čad posestnik oče. Josip Čad brat. (30971 Zahvala. Povodom iznenadne smrti mojega očeta Antona Strniša na Toplicah, na mnogobrojni udeležbi spremstva k večnemu počitku osobito č gg. duhovnikom, gg ognje-gascem v korijorativnem nastopu, gg pevcem ondotnega zbora pod spretnim vodstvom g učitelja Matka za ginljive žalostinke, ter vsim ostalim za izraze sožalja in tolažbe izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Anton Strniša, ■ 3094) dež dacar v II. Bistrici. Išče se za Novo leto stanovanje s Štirimi sobami, kuhinjo, shrambo, po-selsko sobo, kletjo in drvarnico. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda". (3096-1) Zahvala. Za v mnogobrojnem številu mi došia sožalja kakor tudi za spremstvo svoje matere k večnemu počitku izrekam tem potom vsem cenjenim prijateljem in njih soprogam kakor tudi za podari tev vencev ter vsem znancem najtoplejšo zahvalo. Fran S. Baraga, (308?) slikarski mojster. G.Tonnies Ljubljana f1906"19) tovarna za stroje priporoča kot »j n «*«-?* ti o -i: Žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Turbine Benc n- locomobile posebno pripravne za goniti po-Ijedeljske stroje. Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. zdravo in Vajenec dobrih staršev sprejme se takoj v modni trgovini ooso-i) 3. S. Benedikt v Ejubljani. Absolvirai gimzijec želi mesta v kaki pisarni. Vstop takoj. Ponudb« pod MA. R.'1 na upravništvo »Slov. Naroda«. (3088—1) Ledenico vso iz hrastovega lesa in v najboljšem stanu proda Franc Jarc, posestnik v Medvodah. (3056-3) Lepo, suho Stanovanje obstoječe iz ene sobe in kuhinje se event. takoj odda. <:,o9i) Kje, pove upravništvo „Slov. Nar." Dva gospoda ail dijaka se sprejmeta takoj na sta-►^novanje s hrano ali pa brez hrane ~~~v Gradišču št? 10" Gostilna1 se da v najem. Kie, pove upravništvo »Slov. Nar.« 1000 k ran ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko •rečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoC zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h f av»tr. znamka!* gospa I4%tip*. Berlin S.W. 220Linden-strasse &0 Od tisoč o zdravniko p r i po ro č o za na želodcu bolne oir o Ke. J z b o rjn o 3 e je obnesla pri bluvanju, črevesnem kataru, dnski, zaprtji i. t. d. OtroOJL vspevajo izvrstno p r i t e m in ne trpe prav" nič na neprebavljivo sti. Dobi se v lekarnah in drogerljah Tovarna R.Kufelco rl^rv^iBLJF^o in Dunaj. Zahvala. Veleeenjeni gospod Karol Luck- niann, ravnatelj kranjske obrtne družbe na Jesenicah in Javorniku, je podaril dne 19. novembra 190.> vse svoje dijete letošnjega de/elnozborskega zasedanja srenjskim ubogim občine Koroška Bela in Jesenice, vsakim polovico, t. j. po 240 K« Tem potom bodi gospodu deželnemu poslancu v imenu ubogih občine Koroška Bela izražena najtoplejša zahvala tem bolj, ker ni poslanec naše občine in tudi ne zastopnik 40.000 kmetskih volilcev. (3095) Županstvo Koroška Bela dne 25. novembra 1903. Potočnik, župan. V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko Havre — New-York ali Antwerpen — Mew-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen Philadelphia. Natančnejša po|asnila in cene naznanja radovoljno in zastonj 2373-7) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za celo Švico v Huksii (meja zraven kolodvora). vzajemna zavarovalna bauka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vseBltozl «lo%«atiMlao - uiaroclno upravo. (96—136) Vaa pojasnila daj«: Generalni zastop V Ljubljani, eegar pisarne so v lastnej banSnej hiši J Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah. ; Škode cenjuje takoj in najkulantneje. { Uživa najboljši sloves, koder poaloje ! Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne n občnokohstne namene. Trgovski pomoćnik 23 let star, vojaščine prost, šptcerist in železn*nar, zmožen voditi prlavno zalogo t« b-*kB» žrli sedanjo s'užbo v 6 te-Mi h zamenjati. Kdo? pove upravničtvo »SI. Naroda«. (3tB3—S) IfT Samo za 60 kr. ^| I kile gosjega perja. To gosje perje je sivo. popolnoma novo z roko skubljeno, gotovo za porabo, V* kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskuSnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. •V• S£z"jasa9 trgovina z posteljnim perjem, Smieliov pri Pra^i <*»lO). Zamena dovoljena. (3060) Lov v najem! Obelita Laliovice pri Komendi odda lov za dobo 5 let ▼ najem. Oddajalo se bode pri e. kr. okr. glavarstvu v Kamniku dne 28« no« vemb na 1903 ob 9. uri dopoldne, Pogoji se izvedo istotam. LJUBLJANSKA „-------KREDITNA •""""SJSS* ".ilS*000^ T Ljubljani, Špitalske alice štev. 2. vse vreto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. BANKA Zamenjava li »kskaaptuji Daje predujme sa vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srežk« proti vnovčoje zapale kupone. Jc-iirasni izg-cioi. Vinkuiuje in devinkuiuje vojaške zenitninske kavcije. Kukuiupi ln inltMso meule. Tfcjy ffjf Bonu« u«r«M-lln. TDj Podružnica v SPLJETU. C2S^ Ufimrne vlo«r iprt>Jfinn v tekočem račanu ali na vozne knjižice prr>u ugodnim obreatim. Vložeul denar obrestuje od dne vloge do ae vzdiga. (2975-1 S [ Promet s čeki In nakaznicami. 3064-3 Županstvo Lahoviče. Janez Dežman, župan. Pravnik s I. drž. izpitom, stenograf, želi vstopiti za dobo od 1. decembra t. 1. do 1. aprila 1904 v kako odvetniško ali notarsko pisarno. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (3086—1) 4 pari čevljev za 5 K. Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal še kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 5 kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne. Razpošiljalnica čevljev (3087) A. Gelb, Krakov, |t. 40/4. Kdor hoče potovati v Ameriko. k m reiamkliiii In postnimi % pa roti roti i. naj se obrne edino *4 le na tvrdko: Kareš&Stocfcy Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, piše prej tvrdki: KareŠ & StOCky, Bremen. Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350—12) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnico v Beljaku. liT^d ia T-OK&^gai roda. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod li LJubljane juž. kol. Proga cez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vla* v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, InomoBt, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. tiri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno. Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge-nevo, Pariš, čez Klein-Eeifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlar v Trbiž, Beljak, Franaensfesto. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto ln v Socevi9. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. nri5 m po-poludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v I^nc^ane jaž. Vol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Moaakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr lšl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di rektni vozovi 1. in H. razreda Monakovo-Trst), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago (direktni vozovi L in 11. razr.), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popola dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensle8ta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljuona, Beljaka. Smo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd. — Proffa iz Novega m*.-ta in Sočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 n. popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. koL v Kamnik Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. li Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih in samo v oktobru — Ćas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719. Na najvišji ukaz Njegovega c. in kr. apostol. Velicanstta, _ XXIII. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina r Avstriji postavno dovoljena ■-" ima dobitkov v gotoviui , v skupnem znesku 512.880 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 ±zrcn v gotovini. Žrebanje bo nepreklicno dne 17. decembra 1903. fp£** Ena srečka velja 4 krone. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zoilamtstra«aa 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk za>tonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. (2918-5) Oddelek za državne loterije. Gospodična ki je izvršila trerovski kurz želi vsto piti kot blagajmčarka ali kontoristinja. Vešča je slovenščine in nemščine. Ponudbe se prosi pod „Vrtnica" poste restante, Ljubljana. (2992—5) Išče se spreten, neoženjen kovinski strugar (EUcndreher) v stalno delo za reparatursko delavnico večje, nedaleč od Ljubljane le žeče tovarne na deželi. Ponudbe z navedbo sedanjega življenja in 8 prepisi spričeval na upravništvo »Slov. Naroda«. (3063—2) Garantirano dobro vino m žganje podvrženo progledu kemijske presku-sevalne postaje na Dunaju, dobiva se pri 2596-23 bratih Giaconi & Go. Uis (Cissa) v Dalmaciji. Pred eksplozijo varna posoda varnostni zatvor „Victoria". Oblastveno preskušena Patent se je . prijavil: Varstvena znamka 17884. Neobhodno potrebno za bncin, spir it, ptrolj i. t. d. Zastopniki se iščejo. Iluetrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. (745—13) Geson Boehm & Rosenthal DUNAJ tov.: XX. Oonaueschingenstr. 20. Zaloga: IV. Miihlgasse 3. Pariški svetovna razstava 1900. M £4UVENTIFBltt JlJOCTEOR PIEBftf ° PARIŠ ^ Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—29) 1 Bluze ! damski pasovi ' srajce in pasovi ! i i i i s*? I I za hribolazce in (1671-44; otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. i 1 ! i i Stari trg št. 13. Zadnje novosti V.pl.Gerhauser i * i I — 1 I) v modercih "*n?££*. (( Posestvo m kremo, špecerijsko pra-dajaltifco In trafiko na slovenskem Koroškem se radi bolezni posestnika pod zelo ugodnimi pogoji proda. — Posestvo obstoji iz dobro stoječe enonadstropne hiše blizu mesta in železnice s sadnim in zelenjadnim vrtom, potem 13 ha polja in travnikov in 7ya ha gozda. Vse to se nahaja v bližini hiše. — Ponudbe naj se pod št. 3090 pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda". (3(90-1) Uabilc na izredni občni zbi Posojilnice v Radovljici ki se vrši dne lO. decembra IttO; ob treh popold. v zadružni pisar s sledečim vsporedom: 1, ) Prememba pravil. 2. ) Slučajnosti. V Radovljici, 25. novembra 11)0 (3f92j Ravnateljstvo. Novo izboljšani graiTIOf Otll (29) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri drijst/ifi in Z333Jiikiii Gramofon-avtomat ig0* Igra samo, Ce se denar vrže notri, ■a Prodaja na obroke! ai Velika zaloga najnovejših plošč. * Zamena starih plošč. Rudolf Ueber, urar Ljubljana, Stari trg št. 16. Vsakdanji kruh St I sli t let in d dac proi pose bete so postale (1880—1 ) „Ilirske testenine" vsled svojega izbornega okusa, obilne reditnosti ter hitre iti enostavne priprave. sna »II lo k« aH l*i ki lir Prevažanje ljudi j Trst-Novi York. Med potom se obiščejo tudi luke Palermo, Neapolj, Alžir, Gibraltar, s parniki svetovnoslavne «2878-4 CUNARD LINE. Prihodnji odhod iz Trata: IMF~ dne 15. decembra 1903. TRS Parnik „Carpathia", 13.555 reg. ton, opremljen z Marconijevim sistemom brezžičnega brzojava. igrjrj £ lzmi^ m sa|ons)(jh proStOfOV. iHF" Dae 28. decembra 1903. ~9fg Parnik „Aurania((, 7268 reg. tou, opremljen z Marconijevim sistemom brezžičnega brzojava. 12qo postelj iii. razreda, 300 salonskih prostorov. Izvrstna hrana9 zmerna m. «»ittu. Vozni listki do vseh luk, kjer se parnik vstavlja in tudi do glavnih pust.. v notranjem Združenih držav itd. Pojasnila in prospekte daje zastonj in franko generalni zastop za Avstrijsko: Schroder & Comp., Via Carlo Ghega št. 8, v Trstu. lai va S in d< Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registroma ne acadruge z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od '„9. do VjO. ure dopoldne in od Va5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4*/t%, izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje, uatiii rezervni zaklad, ki znaša 109.S32 K Za var jamci znat in je lastno drustv Sedež o premozf društva: ■je iubljtuia, Židovske ulice št. 8, v I. nadstropju (2638-14) L90, Razglas. Pri mestnem magistratu razpisujeta se službi dveh policijskih stražnikov i letno plačo 900 kron, Službi ste stalni in dobivata nameščenca tudi naturalno obleko, obutev in de|alnostno pnklado, ki znaša 10°/0 letne place. Prošnje za ti službi je vložiti pri mestnem magistratu do lO. dne decembra 1903. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana, s prilogami vred, sp si prosileo sam, in ji prideni krstni list, zdravniško spričevalo in izkazilo o posebni sposobnosti za služho, o znanju slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi in pa o dosedanjem vedenju in službovanju, oiir. poslovanju. Mestni magistrat v Ljubljani dne 16. novembra 1903 Gostilničarji in zasebniki ki bi radi pili kozaree dobrega vina beli muškatelec R32?S belo vinopo 30 kron ,iekt°iiter-rdeče vino p° 32-36 kron hekti naj se cbrnejo na znano Ormo Paolo Sponza ▼inorejer, Rovinj (latra). 3 (1384 - 55) D Naročajte izborno c ljubljansko delniško pivo U iz plvovaren j] v Žalcu in Laškem trgu. n -1 Naročila sprejema | — g Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske alice št. 4. Frmnce Šircelj, posestnik v Pijavcah, ima veliko lepih, dorastenih hrastov na prodaj po ugodnih cenah Več se izve pri lastniku. (307l-2j V svarilo! Usojam si slav. občinstvu na-snaniti, da razun mene nima siihce drugei pravJee izdelovati cementnih vodnjakov m atopajlcaml nizdol. Izdelovanje omenjenih vodnjakov ali rovokopov je moja lastna Iznajdba, zavarovana po c. kr. patentu *t. 30*S. Toliko v svarilo slav. p. n. občinstvu, da se obvaruje Ustne škede Spodnja Šiška, dne 25. novembra 1903. (3074-2) Z odličnim spoštovanjem Filip Ropaš lastnik c. kr. patenta za izdelovanje rovokopov In vodnjakov. Zavod za mebliranje in dekoracije Telefon št. 97. v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10. t«ii on št. 97. Pohištvo vsake vrste od najnavadnejšega do najfinejšega, Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, \ zagrinjat in preprog, v^«* Največja izbera blaga za pohištvo. Preproste in luksurijozne ženitbene £01&2) oprane solidno In cono Izvršene Dekoracije. Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah f, hiti 1124 32 DPred. škofijo št. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Cittanova, Istrija. Cene franko na postajo v Trst: Beti pinot...... a 17 gid. Črni teran..... I( 14 M Vino, belo, iz več vrst grozdja...... „ 13 „ Ravno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 2000 K. 282112 Vzoree poMilJnni /n-ionj. Št 13.674. Razpis. (3Tj24 -3) WJ3 Podpisani deželni odbor raspisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Fara s sedežem v Petrinji z letno plačo 1600 K in z letno aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje kolkovane prošnje podpisanemu deželnemu odboru do dne 8. decembra t L ter v njih dokažejo z dokazili s tarost, upravičenje za izvrševanje zdravniških poslov, avstrijsko državljanstvo, telesno sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali T kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v LJubljani dne 17. novembra 1903. kolektantinja se sprejme takoj v večjem kraju na deželi. (9073—9) Več v mestni posredovalnici za delo in službe, Mestni trg it. 27. Sohe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrste fižol, vsakovrstno žito in sadje sploh vse deželne pridelke kupi (2804-4) Anton Kolenc v Celjn. Na zdar! g)anes si pa vesel. Sem, her sem zopet zdrao. Maj si pa rabil f <$oehoo briaotfc iz Mam-niha, najboljše stedsloo zoper kaselj.} 3C68-3J Največji vspeh sedanjosti! (2976-5) 9* Kamgarnske obleke, gladke in progaste x Obleke lz angl. fieviota v modnih barvah Fine J aquet-obleke x X x x x x Najfinejše Balonske obleke x x x x Angleški modni ulstrl x x x x x rini doube-nlstrl, temnoslvi XXX Črne zimske suknje mandarin x x x Havelok lz kamelje dlake, najav ali siv Otroške obleke in ulstrl x x x x Otroške obleke v ra&llčnlh barvah x Fine modne hlače, gorke in progaste x Kožuhi za mesto in potovanje, mikado, Dunaju. Obenem si usojamo čast. p. n. Prosimo, da odslej svoje nadaljne 66 gld. tO* r^jtJLl3ljsLMLi^ Mestni tr»g; •">. xxx Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom x x x x x Črni in sivi cibolin paletot z velikim ovratnikom Paletotl iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez nJega X X x X X X X X Najfinejši paletot za dame v stola-fasonl xxxxxxxxxx Crni damski ovratniki, batlranl xxxxxxxx Najfinejši double-ovratnlkl s stola-fasono xxxxxxxxxxxxx Damski modni kostumi xxxxxxxxxxxxx Zimske Jopice, podložene xxxxxxxxxxxxx Elegantni otroški plašči xxxxxxxxxxx Dekliške Jopice v vseh barvah x x x x X X X Modri podvlečenl ovratniki z rdečo kapuco v največji izberi po čudovito nizkih oenah. Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje izvrše na odjemaioem vljudno javiti, da 8 1. januvarjem 1904 opustimo svojo podružnico na Resljevi cesti, potrebščine nabavljate v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se sprejemajo tudi vsa naročila Kapamacsija & gondi Z velespoštovanjem Oroslav gernatović, poslovodja. ^oznanile. ». ZAla.aBsa.flk v liiuiliuiuru preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in po&ilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. — Stvarna pojasnila daje brezplačno. Mapodna ffostllita in prenočišče v lastni hiši, nasproti železniške postaje. (3052 —2) Izvrstna fina (U -271) flobe v i.m-gf ovinfi Sdmuitd J(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. l »v* i 1 m Mi i izdeluje in prodaja 1 m m te i s j) [1 se sedaj psi i i i 1 v Švici« Pismo v Švico 25 vin. Fischer & Buzek Sodistrasse št. 44. 12969 - 5) Curi h. 1 I I m Gostilna pri „Gambrinu", Radi opustitve gostilne točil bom vina Čez ulico po jako znižanih eeuah, kakor . Cviček rudeč . . . Cviček bel .... Cviček rudee . . . Bizelje..... Goriška rebula . . Štajerc..... 72 B Ljutomercan . . . 1 K 28 „ Pravi domači pelin- kovee.....1 „ 04 „ Istrijanec črn ... 40 „ Pravi kraški Teran . 96 „ Dalmatinec bel . . 48 „ 40 v liter 5C , „ 64 . „ 64 „ „ t)4 Za mnogobrojen obisk se priporočam (3085-1) Ivan Kenda. Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar ijšla prva J$njiga: Sadovi uzarji in Iliri. Prejanimiva epizoda ij jujfno-slovanskG zgodovine. Jfnjiga, vayna ja vsakega zavednega ^Lovenca, Cena Jf 3—, po posti Jf 3'20. Zaležil L^c^tucntncr i> Ljubljani. {2t2 = f^sti spurnante „Ispeče uinc" velesloveče tvrdke „L. Caudio $ Co.1' v Vittoriji priporoča, naj top le je J[nton Stacul trgovina s špecerijskim blagom in deli^aiesami v Ljubljani. Cena izvirne velike steklenice 250 ; pri nabavi t2 Steklenic 5% popusta. Tudi priporočam svojim p. n. cenj. odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih del/kates, kakor tudi različnih tuzem-skih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tuzemskega Šampanjca, renskih, borde-auxskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španskih in grških vin. 2869 4 Pristni francoski in tuzemski \on-rak, najfinejše vrste čaj, likerji itd. 1 Leopold J-eran trgovec Jy(ici J-eran rojena j}etič-eva perecena. »ieuK (3081) Ljubljana, dne 26. listopada t903. Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je slavnoznani PFAFF-ov šivalni stroj ki odgovarja vsem /.altom nmnfnfi UQ7Qnio ia je jako pripraven tudi za UIIIG1IIU f ULulIJui II zalogi jih ima: (3077—1) F. TSCHIMKEL Sodnil«sl*«^ ulice iT«t* 4* Otvoritev trgovine. "fc. *i? *icL *te *i? j4l Vljudno si usojam naznanjati p. n. občinstvu da sem 15. novembra t. 1. otvoril v Ribnici v društveni hiši hranilnice in posoj Inice štev. 3 In 4 trgovino mešanega blaga. Vsled jako ugodnega nakupa mi jo mogoče p n. občinstvu glede kakovosti in cene mojega blaga po možnosti ustreči. Za mnogobrojni obisk svoje trgovine proseč, Vam zagotavljam točno in vestno postrežbo ter belježim z Tsem spoštovanjem (2949-1 j Vendelin I. J. Stare. h Ji* Jf» «j. «4» *j> . ju «f* J> 4> j> m> *¥• J?« -m glavnim društvom si usojam naznanjati, da 3 novim ~J letom prevzamem restavracijo v ,Narodnem domu1 na kar naj se slavna društva glede prireditev veselic blagovole ozirati. 2 velespošiovanjem (3081) J van Jfenda, Sedaj pri „Gambrinu". t t t t t t ^ d le rje v brzopisalni stroj ima neposredno vidno, čisto pisavo, nedoseženo prebojno mm««4"-* največjo stanovitnost, popolno konstrukcijo, različne tipe (specelno velike črke za odvetnike in notarje;. ifteafia^V Adlerjev pisalni stroj r a. To 'je: VIn. e. ki*. dcKelnii vlati** : UraiiJ!»Uu Ki run 11 ii Ich : zavodi (Iffutla itd.); tovarne; «»«1i rln liti: tr^ovel. tW Ugodni plačilni pogoji! Pisanja nauCiti se je lahko! — V dveh dneh, kakor z navadno pisavo; v 14 dneh dovišena hitrost. Prodaja in sratl**-pouk za kupce v trgovini (3l 93-11 fivan *Iax ČL Sin tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles v IJublJaiiL I>m?ajsk«i cesta št. 17. ^fcl^aj jtancuanj odda se za 1. februvar leta 1904 v novi stavbi „Narodne Tiskarne" v 3(naflovlh uticah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa) 1 Ljubljano« Qrieeir JVfcjac * jjsHiss prc|erncuc alice |t. 9 pnpcrccota 5i>eje begate zalege zgotouljenil} oblcl^ pre|crncnc alice