KOPER — 4. OKTOBRA 1957 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VI. ŠTEV. 40 Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 8,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. | ArG O ■¡sar^... y.......— . ¡i?"1'-*» -v., SLOVESEN ZAČETEK II. REVIJE V SENOŽEČAH h ^¿7 V nedeljo, 29. septembra, se je v Senožečah več tisoč ljudi, med njimi precejšnje število Tržača-nov, udeležilo otvoritve enotedenske Revije gospodarstva in kulture, ki je druga po vrsti. Posebno pozornost je vzbujala živinorejska razstava, ki so se je s svojo živino udeležili živinorejci iz najširše okolice. V imenu OLO Koper je razstavljavce pozdravil V Minulo soboto sta predsednik OLO Koper Albin Dujc in predsednik O O SZDL Koper Albert Jakopič-Kajtimir priredila v Po-«tojni sprejem v počastitev desete obletnice priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Povabljenci so si popoldne najprej ogledali Postojnsko jamo, kjer so jim v koncertni dvorani pevci DPD Svobode iz Kopra zapeli nekaj partizanskih pesmi, zvečer pa je bil v prostorih Jamske restavracije sprejem. V krajšem govoru je predsednik Albin Dujc povabljencem orisal boj primorskega ljudstva za svobodo in dosežene uspehe v povojni graditvi. V kratkem kulturnem programu so nato sodelovali še pevski zbor, recitatorji in solisti DPD Svobod iz Kopra in Postojne ter koprske glasbene šole. Med drugimi gosti sta se sprejema udeležila tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS Stane Kavčič in komandant postojnske gamizije generalmajor Dušan Korač. Ština dr, Stanko Kovačič. Gospodarska razstava obsega živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo, poljedelstvo, lovstvo, obrtniško dejavnost, gozdarstvo itd. Razstavljeni so tudi poljedelski stroji. Popoldne je domača dramska družina prikazala številnim gostom igro »Poslednji mož«. Naslednje dni bodo v Senožečah in okoliških vaseh predavanja s predvajanjem filmov o kmetijstvu. Razstava bo zaključena prihodnjo nedeljo z ogledom nove žage in podelitvijo nagrad razstavljavcem in udeležencem okrajnega kmetijskega natečaja bivšega OLO Sežana iz nove občine Divača. Razstavljena živina, zlasti pa še predmeti na gospodarski razstavi kažejo, da je senožeško področje napravilo že v zadnjem letu (če letošnjo primerjamo z lansko razstavo) dokajšen napredek na gospodarskem področju. Minulo nedeljo so imeli gojenci Pomorske srednje Sole v Piranu svoj vsako- = letni tradicionalni praznik: mornarski krst. Po ustaljenih obredih se je ro § Piranu razvila povorka »strašnih piratov, morskega vladarja Neptuna z nje- = govim spremstvom in uklenjenih mornarjev-novincev«. Obred je bil zaklju- 2 Cen, ko je vsak novinec popil skodelo morske vode in sta ga dva »stara morska g volka« iz Neptunovega spremstva zavihtela v morje. Slikovita prireditev je g privabila na obalo pristanišča nad tri tisoč domačih in tujih gostov. | V drugi polovici septembra so se v Kopru večkrat sestali predstavniki Zadružne poslovne zveze, predsedniki in upravniki kmetijskih zadrug in zastopniki podjetja Vino-Koper. Podrobno so pretresali vprašanje letošnjega odkupa grozdja, mošta in vina. Zastopniki podjetja Vino-Koper so na teh posvetovanjih prikazali možnosti plasiranja istrskega vina na domačih in tujih tržiščih in pri tem zlasti poudarili, da je zahodnoevropsko tržišče precej zasičeno z italijanskimi, francoskimi in španskimi vini, ki imajo znatno nižjo ceno kakor jo lahko ponudijo naša izvozna podjetja. Izrazili so bojazen, da ne bodo mogli na teh tržiščih prodreti, če bi bile odkupne cene grozdja v Istri previsoke. Zastopniki Zadružne poslovne zveze in kmetijskih zadrug pa so nasprotno bili mnenja, da morajo Diti od- g kupne cene za pridelovalce sti- | mulativne, posebno v sedanjem g obdobju, ko se borimo, da bi čim- g prej obnovili naše zapuščeno vi- | nogradništvo in uredili nove str- = njene in sodobne površine vino- g gradov. § Končno so se dogovorili, da se g začne odkup grozdja 1. oktobra I in da so cene odkupa naslednje: | za navadno črno in belo grozd- g je 2,20 din po sladkorni stopnji, g za malvazijo in borgonjo 2,50 din, i za refošk 2,90 din, za kabernet, | merlot, tokajec, muškat in dru- g ga plemenita grozdja pa 3,10 din g po sladkorni stopnji. RU i V vrsti tekočih gospodarskih in drugih vprašanj sta Svet za družbeni plan in finance in Svet za gospodarstvo OLO na svoji skupni seji med drugim sklenila predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru najetje okrajnega posojila pri Narodni banki v znesku 581 milijonov 788 tisoč dinarjev. Gre za obratna sredstva 12 gospodarskih organizacij, ki so letos povečala obseg svojega poslovanja. Kazen tega bodo štiri podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev zveznega odloka o kreditih za povečanje obsega poslovanja, dobila kredit za obratna sredstva iz okrajnega investicijskega sklada v znesku 31 milijonov '157 tisoč dinarjev. Oba sveta predlagata v odobritev tudi izplačilo 7 milijonov dinarjev kot pomoč za boj proti poliomielitisu — otroški paralizi. Za letošnje predvideno cepljenje predšolskih otrok proti tej bolezni je potrebno zbrati v okviru vse Slovenije kar 189 milijonov dinarjev. Od tega odpade na okraj Koper približno 13 milijonov dinarjev. Velik del nepokrite razlike — 6 milijonov dinarjev — bo prispeval Okrajni zavod za socialno zavarovanje, ostanek pa bodo morale zbrali gospodarske organizacije in ustanove v koprskem okraju. Proti otroški paralizi bodo morali biti otroci trikrat cepljeni s Salkovim cepivom, sicer cepljenje ne bo učinkovito. Cepljenje bo stalo starše C00 dinarjev, kar ni veliko, če pomislimo, kako je bolezen nevarna in kakšne posledice lahko zapusti na otroku. Cepljenje bodo morale plačati vse družine, razen tistih seveda, ki so pod socialnim varstvom. Prispevek staršev pa je, glede na dejanske stroške cepljenja, le nekak simbolični prispevek. Svet za družbeni plan in finance je nato potrdil na svoji ločeni seji še predlog letošnjega predračuna okrajnega sklada za gospodarske kadre. Sklad bo imel letos približno 10 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Tri četrtine teh sredstev bodo porabili za finansiranje gradnje industrijske kovinarske šole v Kopru, 2 milijona 100 tisoč bodo porabili za opremo Vajenskega doma v Kopru, 3 milijone 600 tisoč dinarjev pa so namenili porabiti za pomoč podjetjem pri strokovnem usposabljanju tehničnega in gospodarskega kadra. —jo POKAL SO ODNESLI KOPRČANI V nedeljo dopoldne je bilo v Vikrčah pri Ljubljani II. republiško tekmovanje obveznikov predvojaške vzgoje v orientacijskem patrolnem teku. Zmagala je požrtvovalna ekipa Kopra in si priborila prehodni pokal Sveta za šolstvo LRS. Na zaključni svečanosti je generalmajor Vujo-vič čestital koprski ekipi z naslednjimi besedami: »Pred desetimi leti na današnji dan je bil koprski okraj priključen Jugoslaviji. Zato vam, mladi tovariši, še prav posebno čestitam k zmagi.« ¡¡¡jj Ta teden je odprt za promet predzadnji urejeni del nove ceste Koper—Ljubljana na odseku Petrinje—Kozina. Slika kaže delavce, kako končujejo zadnja dela pred dokončanjem cestišča na začetku novega odseka pod Petrinjami. V torek so na seji Sveta za gospodarstvo OLO Koper med drugim podrobno proučili stanje okrajnega deviznega in investicijskega sklada. Imenovali so posebno petčlansko komisijo, ki bo nekatera določena vprašanja proučila in na prihodnji seji Sveta predlagala ustrezne izvršitve in sklepe. Seje Sveta za gospodarstvo sta se med drugimi udeležila tudi predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar. Okrajnemu ljudskemu odboru so sklenili predlagati spremembo dosedanje predvidene trase odseka nove ceste med Petrinjami in Kastelcem, Po novi varianti bo cesta res nekoliko daljša, a cenejša za približno 100 milijonov dinarjev. Brez dvoma je pri takem prihranku nova rešitev za pristojne organe veliko bolj ugodna. Potrebno bo zgraditi le 1400 m povsem nove ceste mimo Petrinj, ki bo v začetku imela 6 loo padec. Za to bo treba investirati približno 60 milijonov dinarjev. Najprej bo teki- d' dosedanji trasi. Cesto bo treba sodobno urediti, razširiti in odpraviti nekatera nevarnejša mesta in ovinke, za kar bo treba plačati približno 40 milijonov dinarjev. Skupaj torej 100 nasproti 210 milijonom dinarjem, kolikor bi bilo potrebno za gradnjo po prejšnjem načrtu, razen tega pa bi bila dela tudi hitreje izvedena. — jo =, GOSPODARSKI KOMENTAR =1 | ¡¿t{uk MU ktini Lahko rečemo, da se v tem času približujemo višku odkupa kmetijskih pridelkov, kjer lahko označimo čas avgust—september kot višek za odkup zelenjave i« sadja, naslednji mesec pa pomeni višek za odkup žitaric. Temu bo sledil še odkup živine, v prvi vrsti prašičev. Kdor se danes vozi po progi proti Beogradu, vidi lahko grmade sladkorne pese, ki jo dovažaje proizvajalci na postajo, od tod pa v tovarne za predelavo. Sladkorna pesa je letos rodila kot že zlepa ne. Tako se je lanski dobri letini sladkorne pese pridriižila letošnja. Posledica tega je, da se naša odvisnost od zunanjega trga v tem pogledu znatno niža, saj smo zaradi lanske letine morali letos uvoziti za nad 50% sladkorja manj kot prej. Letošnja dobra letina nam daje nove upe za znižanje uvoza sladkorja. Navedeni primer ni osamljen. Vemo namreč dobro, da je letošnja letina kmetijskih pridelkov v splošnem zelo dobra in da pričakujemo rekorden pridelek žitaric, zlasti pšenice, posebej še koruze, v Sloveniji pa dobro letino krompirja. Do tega uspeha je največ pripomogla dobra obdelava zemlje, velika uporaba naravnih'in še več umetnih gnojil, obdelava vedno večjih površin, ki so bile doslej neobdelane, zlasti pa pra-vilnejša politika cen, ki daje pridelovalcem dovolj vzpodbude za boljšo obdelavo in jih sili k večji delavnosti. Posebno je treba poudariti vedno večjo uporabo strojev, s katerimi v žitorodnih predelih orjejo globoko kot doslej še niso. Pokazalo se je, da kjer tudi vse poletje ni bilo dežja, to ni prav nič vplivalo na rast žit, posejanih na njivah, ki so bile globoko orane. Kljub vsemu pa so se pojavile nove težave, ki jih nismo pravočasno predvidevali, niti nismo bili nanje pripravljeni." V prvi vrsti so nastale velike težave z vskladiščenjem pridelkov, ker manjka skladišč. Zato so bili do danes podvzeti razni ukrepi. Med njimi sta zlasti omembe vredna : dva, in sicer krediti odkupnim podjetjem, ki naj bi jim omogočili dajati prodajalcem-pridelo-valcem predujme za odkup njihovih pridelkov, ti pa bi ostali do j nadaljnjega vskladiščeni pri njih. j Drugi ukrep pa je odobravanje i posebnih potrošniških kreditov, s \ katerimi naj bi si potrošniki na-j bavili že sedaj vse, kar jim je po-\ trebno za ozimnico. Na ta način i naj bi se vsaj za silo premostile i težave, nastale zaradi pomanjka-\ nja skladišč pri odkupnih podjet-j jih in zadrugah. Slednje se tudi j nočejo preveč zalagati z blagom \ in s tem vezati svoja sredstva, za katera morajo navadno plačevati \ bankam obresti. Druga težava je nujna posledica prve. Vemo, da je država zajamčila zadrugam minimalne cene pšenice in to v višini 36 din za kg. Po odbitku dela za investicijski sklad in marže naj bi pridelovalec dobil nekako 32 din za kg. Navedeni vzroki, povečana ponudba in potreba po denarju pa so ustvarila položaj, da ponujajo zadruge pridelovalcem nižje cene in to 28 do 30 din za kg, v izjemnih primerih celo po 20 din. Tako se tudi tu ponavlja primer, da se veča razlika med odkup- (Nadaljevanje na 2. strani) . v-.i. v.-VKt^ UJ^DKiv-VM It V.^ViUlV edvard kardelj bo obiskal grčijo Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj bo 21. oktobra odpotoval na tridnevni uradni obisk v Grčijo. Povabila ga je grška vlada, Po končanem uradnem obisku bo Kardelj ostal v Grčiji še nekaj dni na zasebnem obisku in si ogledal nekatera zgodovinska mesta. PADEC FRANCOSKE VLADE Čeprav so politični opazovalci pričakovali, da bo vlada Bourges-Maunouryja dobila pri glasovanju o vladnem načrtu o alžirski samoupravi zaupnico, se to ni pripetilo. Vladi so namreč prerokovali, da bo z Alžirom še nekako zvozila, da pa bo gotovo padla, ko bodo začeli razpravo o gospodarskem in finančnem položaju dežele. Da se to ni zgodilo, je treba pripisati zadnjim vojaškim neuspehom v Alžiru. Vlada je namreč porabila velike vsote denarja za vojno v Alžiru in je bila celo prisiljena zvišati davke, rezultati pa so povsem drugačni, kakor so pričakovali. Padec francoske vlade je jasen dokaz, da je francoska kolonialna politika zašla v slepo ulico. Da se bo vlada spotaknila ob Alžiru, je malokdo pričakoval. Zato pa je to tembolj jasen dokaz, da so struje, ki nasprotujejo vojni v Alžiru, iz dneva v dan močnejše. Seveda še ne smemo pričakovati, da bodo te struje še prevzele vodstvo v vladi in končale vojno v Alžiru. Vsekakor pa je sedanji padec vlade dober znak, da oboroženi boj v Alžiru ni zaman in da si bo alžirsko ljudstvo prej ali slej priborilo svobodo. vukmanovič pri nehruju Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi podpredsednik ZIS Svetozar Vukmanovič, se je ta teden mudila v Indiji. Imela je več razgovorov z indijskimi gospodarstveniki o poglobitvi gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama. Vukmanoviča je sprejel tudi predsednik indijske vlade Nehru. Državnika sta med prisrčnim razgovorom izmenjala mnenji o raznih vprašanjih skupnega interesa. nemiri na ameriškem jugu Na ameriškem Jugu se nadaljujejo nemiri v zvezi z izvajanjem zakona, da lahko črnski otroci obiskujejo iste šole kot beli. Vlada je bila prisiljena poslati čete v Little Ročk, ki so nemire zadušile. Guvernerji Juga so označili intervencijo v Little Rocku za »hitlerjevsko metodo« in zahtevali, da se morajo federalne čete umakniti z držav ameriškega Juga. Čeprav po eni strani mnogi Amerikanci odobravajo odločnost Eisenhowerja pri uveljavljanju novega protirasistične-ga zakona, tako je po drugi strani precej pripomb na račun prejšnje neodločnosti ameriškega predsednika. Demokrati namreč menijo, da bi moral Eisenhower na sestanku predstavnikov belih in črnih jasno obrazložiti svoje stališče, s čimer bi se izognil sedanjim neljubim dogodkom. demokršcanski prevrat v san marinu Ze v prejšnji številki smo poročali o nemirih v majhni državici na področju Italije. Tokrat pa je zadeva San Marina malo bolj resna, kajti opozicija je s pomočjo Rima vrgla vlado in prevzela oblast. Zanimivo je, da je itaHianska vlada takoj nriznala RIM: V soboto je začel bruhat' vulkan Etna v Italiii. i.nva »p*« iz žrela v vedno večjih količinah. Razlila se je že v bliž.no vas. L:nguaglosa ob vznožju vulkana. Strokovnjaki menijo, da za zdaj omenjeni vasi ne grozi nevarnost. PRAGA: V Pragi so se zbrali voditelji državnih kontrolnih komisij Albanije, Češkoslovaške Bolgarije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije in SZ ln razpravljajo o koordinaciji gospodarskih planov. novo uporniško vlado, meje okrog San Marina pa je dobro zastra-žila. Kako se bodo dogodki razvijali, bomo še videli. Zakonita in uporniška vlada sta ustanovili vsaka svojo milico in mislita zagrizeno vztrajati na svojih političnih koncepcijah. Vsekakor ne gre — kakor so v začetku mislili nekateri politični opazovalci — za atrakcijo, ki naj bi privabila več turistov, ampak za kršenje ustave male državice, ki si je toliko desetletij sama krojila usodo. kitajska slavi V Pekingu so svečano proslavili 1. oktober osme obletnice ustanovitve ljudske republike. Svečanega sprevoda pred predsednikom Mao Ce Tungom in najuglednejšimi kitajskimi voditelji se je udeležilo okrog pol milijona ljudi. Na častni tribuni je bil tudi predsednik Zvezne ljudske skupščine Peter Stambolič. Na Dunaju se je začela 1, oktobra prva konferenca mednarodne agencije za mirnodobsko uporabo jedrske energije. Pred tem je status agencije ratificiralo 48 držav. Pred okrog 30 delegati, ki zastopajo 60 držav, je imel otvoritveni govor predsednik avstrijske republike Scharf. Njegove besede: »Narodi vsega sveta pričakujejo, da bomo oddaljili od njih veliko zaskrbljenost za zdravje bodočih generacij«, niso pozdravili samo delegati v dvorani, ampak tudi vse napredno človeštvo. Ob otvoritvi so prebrali tudi poslanice generalnega tajnika OZN I-Iammarskjoelda, predsednika ZDA Eisenhowerja in predsednika Vrhovnega sovje-ta ZSSR Vorošilova. Vsi trije so zaželeli konferenci uspeh. Vse svetovno časopisje se strinja v tem, da je konferenca na Dunaju dogodek izrednega pomena. To je namreč prva konkretna manifestacija dežel vsega sveta, da je treba atomsko energijo uporabljati za napredek človeštva, ne pa za njegovo uničenje. To ni samo konferenca nekaterih držav, ampak zbor narodov, za katerega je dala pobudo prav OZN. Na Dunaju bodo — vsaj tako moremo pričakovati — zadali močan udarec vojnohuj-skašlci politiki in resno opozorili, kako nujno je prenehati s poskusnimi atomskimi eksplozijami. Zgodovinski pomen konference je tudi v tem, ker bodo prvikrat poskušali ustvariti sodelovanje za miroljubno uporabo atomske energije med velikimi in malimi državami. Za skupno mizo se bodo torej znašle države, ki imajo visoko razvito jedrsko proizvod- njo, in tiste, kjer je jedrska znanost šele v povojih. Iz oči v oči si bodo torej pogledali tisti, ki imajo atomsko orožje in ki zaradi tega mislijo, da lahko groze, in tisti, ki opozarjajo, da to ni prav. Mednarodna agencija ima namen in upajmo, da bo v tem tudi uspela, zbližati gledanja in doseči medsebojno zaupanje. KRAJEVNI PRAZNIK V PRIDVORU V sredo popoldne so v Prldvoru počastili spomin 21 talcev, ki so padli 2, oktobra 1943, ko so fašisti napadli vas, s koincmoracijo, katere so se udeležili številni domačini in gosti iz Kopra. s Tržaškega Okrog 80 znanih atletov na Jadranskem teku Prejšnji četrtek so na seji okrajnega sveta za telesno vzgojo v glavnem obravnavali probleme planinstva. Seji so zato prisostvovali tudi zastopniki planinskih društev iz Kopra, Postojne in Sežane. Zanimivo je, da so v Postojni za planinstvo in al-pinistiko najbolj navdušeni mladinci, medtem ko ima koprsko društvo v svojih vrstah pretežno starejše člane. V Sežani pa je, za razliko od obeh omenjenih, društev, najbolj aktivna jamarska sekcija planinskega društva. Žal imajo sežanski jamarji premalo opreme. Ker planinska društva do sedaj niso bila med seboj povezana, niti niso imela kakega osrednjega okrajnega organa, je Svet za telesno vzgojo, potem ko je podrobno proučil probleme in težave, s katerimi se morajo društva ukvarjati, imenoval posebno petčlansko komisijo za planinstvo; njen predsednik bo dr. Branko Šalamun. Svet je med drugim razpravljal še o vprašanju telesnovzgojnega pouka na osnovnih in srednjih šolah ob začetku šolskega leta in o uvajanju telovadbe in športov med naše delovne kolektive. Na pobudo Okrajne zveze društev Partizan in Okrajne športne zveze je Svet za telesno vzgojo prevzel pokroviteljstvo nad Jadranskim tekom, ki bo G. oktobra letos. Kaže, da se bo teka udeležilo približno 80 priznanih atletov iz Slovenije in drugih krajev. Za zmagovalce bo Svet za telesno vzgojo pripravil dva prehodna pokala. Tekmovali bodo v dveh disciplinah in sicer v štafetah 5 X 1400 metrov in v teku posameznikov na 7000 m, tekmovalci pa bodo razdeljeni v dve skupini in sicer v člane atletskih klubov in člane okrajnih zvez telovadnih društev Partizan. Start bo v Izoli, cilj pa pred pristaniščem v Kopru. Okrajni svet za telesno vzgojo je sklenil poiskati na Debelem rtiču pri-mereii prostor za ureditev šotorišča za taborjenje šolarjev — pripadnikov društev Partizan, športnih organizacij, tabornikov in planincev iz notranjosti našega okraja. Hkrati bodo poiskali tudi primeren prostor za ureditev šotorišča za pripadnike navedenih organizacij, zlasti pa organizacij TVD Partizan iz vse Slovenije. — jo Bartoli se je končno poslovil in zapustil župansko mesto. Pretekli četrtek je namreč prevzel oblast novi prefekturni komisar dr. Mattuccl, ki zdaj vodi tržaško občino brez upravnega odbora in brez občinskega sveta. Zdaj ni še mogoče predvidevati, koliko časa bo trajala komisarska uprava. Z raznih strani je slišati zahteve. naj bi bile nove upravne volitve rr.zpisane čimprej. Isto sta zahtevala tudi dva socialistična poslanca v Rimu. Minister za notranje zadeve pa jima je obljubil, da bo vlada poskrbela, da bodo volitve v kratkem. To pa nI pogodu krajevnim predstavnikom krščanske demokracije, ki želijo, da bi bile nove volitve šele prihodnjo Jesen. —o— V torek, 1. oktobra, se je na vseh osnovnih šolah začel pouk. Letos bo obiskovalo osnovno šolo približno 14 tisoč otrok, od katerih jih je 2000 vpisanih v prvih razredih. Pouk na srednjih šolah pa se bo začel te dni. V Trshi je bil 26. septembra podpisan zapisnik o predaji oblasti prejekturnemu komisarju. Slika kaže to ceremonijo; od leve proti desni stoje novi komisar dr. Mattucci, bivši župan Bartoli in glavni tajnik tržaške občine zunanjepolitični komentar jugopresa Čeprav ni obisk predsednika italijanske republike Giovannija Gronchija Iranu naletel na posebno ostro kritično oceno Zahoda, smatrajo predstavniki vladajoče De-mokristjanske stranke in vlade v Italiji za potrebno, da odgovorijo na nekatere aluzije, ki prihajajo iz Londona in Pariza, pa tudi delno iz Washingtona. V polemiki, grajeni na dokaj previdnem stiliziranju izjav, je lahko izluščiti srž problemov, ki jih označuje vprašanje: ali italijanska vlada s svojo novo, aktivno politiko na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju deluje v skladu z interesi svojih zahodnih zaveznikov do teh področij oziroma ali ne razbija solidarnosti Atlantskega pakta? Na vidiku pa je tudi še eno nesoglasje med članicami danes najmočnejše vojaške in politične organizacije zahodnega sveta v Atlantskem paktu. Znano je, da so najbolj izkušeni predstavniki Atlantskega pakta že često naleteli na težave, l;o so hoteli ublažiti protislovja in vskladiti mišljenja dežel, članic pakta. Že skupno politično in ekonomsko osnovo za sodelovanje med industrijsko dobro razvitimi in gospodarsko zaostalimi članicami je bilo težko najti, vendar pa sedanja rešitev še ni popolnoma zadovoljiva. Kaže tudi, da doslej ni bilo možno tesneje povezati interese zahodnoevropskih dcžel-članlc Atlantskega pakta z interesi tistih, ki pripadajo Zahodni Evropi v ožjem pomenu besede. Nasprotja med stališči članic Atlantskega pakta glede na njihov ekonomski razvoj ali na geopolitični položaj na starem kontinentu niso ogrožala tega pakta kot organizacije. Ta trditev pa v polni meri ne velja za nasprotja, ki so posledica kolonialističnih teženj nekaterih držav-članic, ki jih gojijo do izvenevropskih področij. Te dežele hočejo s pomočjo Atlantskega pakta ohraniti pridobljene pozicije, medtem ko se jim zoperstavljajo tiste dežele-članice, katerih ozemlje je v nevarnosti pred izvajanjem kolonialistične politike. Zadostuje, da se spomnimo krize v Atlantskem paktu, ki je nastala zaradi zaostritve ciprskega vprašanja med Veliko Britanijo in Grčijo. Ta kriza je namreč dokazala, da lahko vrsta protislovij in nasprotij rodi dokaj težke posledice. In če tak primer ni vreden temeljitega razmisleka, se lahko zgodi, da se aktivnost Atlantskega pakta tako zmanjša, kot se je zmanjšala lani ob britansko-francosko-izraelskem napadu na Egipt. Medtem ko se Atlantski pakt še ni popolnoma opomogel od posledic koloniallstičnega pritiska njenih dveh članic, se že pojavljajo nova, prav tako resna nasprotja med njenimi najrazvitejšimi in najmočnejšimi članicami kot so Velika Britanija in Francija na eni ter Italija na drugi strani v trenutku, ko gre za uveljavljanje političnega vpliva in ekonomskih položajev na Srednjem vzhodu in v Sredozemlju na splošno. Podprta z ekonomsko nujnostjo se pojavlja Italija kot. novi konkurent Velike Britanije in Francije na širnem področju Sredozemlja. Italijanska vlada se ne zadovoljuje samo z odbijanjem napadov njenih kritikov iz Zahodne Evrope, pač pa stoji celo na stališču, da bo uveljavila, če bo potrebno svobodnejšo. Atlantskemu paktu nasprotno politiko tako v Sredozemlju kakor tudi na svetu sploh. Ce pa imamo pred očmi to dejstvo, potem lahko zaključimo: pa čeprav so se in se še nadvse trudijo, da bi vojaški in politični skupnosti zahodnoevropskih in nekaterih drugih dežel z ZDA na čelu dali skupni naslov »Atlantska družina«, prihaja vse bolj do izraza trditev, da v tej organizaciji ne vladajo najboljši medsebojni odnosi. Starši, ki želijo, da bi se otroci v šoli čimveč naučili, se pritožujejo, da so poletne počitnice predolge in da je tudi med šolskim letom preveč pouka prostih dni. —o— Pretekli teden je bila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta, ki je razpravljal o nakupu novega tovornega avtomobila, o prodaji občinskega zemljišča ter o občinskem proračunu za leto 1957, ki ga je prefek-tura odobrila v avgustu, Nakup tovornega avtomobila bo omogočil kritje potreb po prevozu za občinsko upravo. Del ceste, ki pelje od Stlva-na do Tržiča, pa so prodali zato, ker namerava neka družba graditi novo tovarno papirja pri Stivanu. Cesta, ki je_ zdaj skoraj nihče več ne uporablja, je vredna 2 milijona lir. Pravijo, da bo v novi tovarni zaposlenih okrog 400 domačih delavcev, s čimer bi se znatno zmanjšalo število brezposelnih v tej občini. Glede občinskega proračuna je odbornik Legiša sporočil, da 1e prefektura črtala razne postavke za izdatke in zvišala nekatere postavke za dohodke, tako da bo imel proračun za letošnje leto okrog 32 milijonov 213 tisoč Ur primanjkljaja, ki ga bodo krili z državnim prispevkom. Omeniti je treba, da je prefektura predlagala, naj bi zvišali za 200 odstotkov davke na zemljišča in zemljiški dohodek. Temu predlogu pa se je občinski svet energično uprl. —o— Vladni generalni komisar je pretekli petek sprejel župane podeželskih občin, ki so mu prikazali nekaj najvažnejših problemov, ki težijo nji-ho"e občine: zimska brezposelnost, dvojezični napisi, bolniška blagajna za kmete ter posledice škode, ki so jo utrpeli kmetje zaradi" majskega mraza. Glede omilitve brezposelnosti je dr. Palamara obljubil, da bo še naprej delovala ustanova SELAD, ki nudi začasno Zaposlitev brezposelnim pri raznih javnih delih. V zvezi z dvojezičnimi napisi se je dr. Palamara skliceval na reciprociteto in je omenil, da so v bivši coni B samo še slovenski napisi. —o— Pretekli teden so se zaključili predkongresni zbori, na katerih so izvolili delegate za prihodnji pokrajinski kongres PSDI (Italijanska socialdemokratska stranka), ki bo v Trstu od 11. do 13. t. m. Večina izvoljenih delegatov pripada levičarski struji, ki odločno zagovarja združitev s PSI (Socialistična stranka) in se odkrito borijo proti kleriliallzaciji javnega življenja, —o— Preteklo nedeljo je praznovala v krogu svojih sorodnikov 85 - letnico svojega rojstva Justina Colja rojena Trobec, stara mati narodnega heroja Pinka Tomažiča. Kljub trdemu življenju , in hudim preizkušnjam je slavljenka ohranila vedrost. Tudi v najhujših časih fašističnega zatiranja je bila zavedna Slovenka in je lepo vzgojila svojih 12 otrok, od katerih jih je 9 šc živih. Mnogo let je preživela s svojim možem na kmetiji v Skrblni pri Tomaju. So mnogo vedrih let, draga mamica! Kljub dobri letini ni trdnosti v cench (Nadaljevanje s 1. strani) nimi in končno prodajnimi cenami, o čemer je bilo govora že v raznih primerih in ko sta bila oškodovana vedno pridelovalec in potrošnik, na poti od enega do drugega pa so se akumulirali nesorazmerni dobički. Seveda je bilo tako ravnanje tudi primerno ožigosano in nujno je, da bo prej ali slej prišlo do ukrepov, ki naj bi ponavljanje takega razvoja onemogočilo. Gre namreč za enega izmed pojavov rušenja tržnega ravnovesja in višanja cen. Te pa so se proti planskim predvi-devanjem letos doslej dvignile za živilske predmete že kar za S "lo, medtem ko ostajajo cene industrijskemu blagu v glavnem trdne. -dt- Ureja uredniški odbor — Glavr' urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar Na članek »Vzdržujmo pristaniške naprave«, objavljen v številki 35 našega lista dne 30. avgusta letos, smo prejeli od Uprave Pomorske oblasti Severnega Jadrana na Reki naslednji odgovor: »Dne 14. avgusta 1957 je izne-nadil Koper močan vihar iz severozahodne smeri, ki je divjal s hitrostjo 02 km na uro, posamezni sunki pa so dosegali celo 140 km. Nevihta je zajela ves Tržaški zaliv, kaže pa, da je njeno središče bilo prav v Kopru, ki ne pomni v avgustu podobne nevihte. Ob tej priložnosti so veliki morski valovi porušili na kopr-skem lukobranu del že razmajanega ograjnega zidu in pločnika na pomolu. Do poškodb bi vsekakor prišlo, čeprav bi bil objekt popolnoma trden, saj pride po naših jadranskih pristaniščih vsako leto do večjih ali manjših poškodb zaradi neviht. Podobne poškodbe se dogajajo povsod po svetu. V našem primeru omenjenega manjšega rušenja nimamo za škodo, saj je morje samo brezplačno napravilo to, kar je bilo tako predvideno v projektu, da se poruši in na novo zgradi. Tudi obdelano kamenje, ki so ga valovi odnesli v morje, nima praktične vrednosti in je bilo predvideno, da se odstrani in uporabi za nasip. Škode ni, res pa je, da je osebni promet zaradi razmetanega kamenja nekoliko moten, s čimer pa je treba računati, dokler ne bodo končana gradbena dela, ki bodo v najkrajšem času pričela. Ne zanikamo, da bi bilo treba lulcobran temeljito popraviti. V ta namen je bil že lani napravljen načrt, za letos pa zagotovljen kredit. 2 delom pa se ni začelo, ker je bilo že spomladi na prošnjo lokalnih oblasti odločeno, da se večji del za lukobran odobrenega kredita uporabi za izgradnjo severne obale v Kopru, na lukobranu pa izvedejo le najnujnejša popravila. Tudi drugod ob naši obali so še pristanišča, ki so prav tako nujno potrebna obnove. V zahodni in južni Istri so v ruševinah obalne naprave v Savudriji, Zembratiji, Lovrečici in delno v Dajli, Vršaru in Tragetu, medtem ko sta luki Medulin in Plomin popolnoma zapeskani. V članku so naštete vse luke Slovenskega Primorja, ki so bile poškodovane ob koncu vojne zaradi miniranja ali pa so se porušile, ker niso bile vzdrževane. Te luke so bile grajene še za Avstrije v popolnoma drugih gospodarskih razmerah. Gradile so se postopoma, kot je to zahteval naravni gospodarski razvoj tega dela Istre. Danes ne moremo trditi, da je gospodarsko življenje teh krajev vezano na obstoj pristanišč, razen deloma ene ali dveh izjem. Dobra luka današnjemu prebivalstvu teh okrajev prav gotovo ne predstavlja življenjskega vprašanja. Vsi ti kraji so medsebojno in z zaledjem povezani z dobrimi cestami; avtobusni promet je mnogo hitrejši, varnejši in bolj ekonomičen kot ladijski. Kljub temu smo pričeli obnavljati večino teh luk v okviru naših finančnih možnosti. Tudi ruševine že same po sebi predstavljajo neko vrednost, zato smo skušali luke usposobiti z neprebranimi finančnimi sredstvi ali jih vsaj zavarovati pred nadaljnjim razpadanjem. V Strunjanu, ki je prav tako omenjen v članku, pa je zadeva drugačna. Leseni pomolček je popolnoma trhel in nima nobene vrednosti. Danes pa bi tudi bil brez pomena, čeprav bi bil v uporabnem stanju. Za njegovo obnovo ni nihče sestavljal ali predlagal investicijskega programa. Ta pomol tudi ne bo obnovljen, če se kdaj pozneje za to ne pokaže potreba. Podobnih primerov je še več tudi drugod v Istri. Na področju te Uprave so tudi nekatere zelo primitivne luke, ki ne nudijo dovolj varstva ladjam. V slabem vremenu potniške ladje v njih niti ne morejo pristati, čeprav je ladijska zveza edino povezava teh krajev z drugimi, kar je posebno občutno na otokih. Osem je takih pristanišč, kjer se ladje ustavljajo kar na sidriščih. In končno je še veliko naselj, ki sploh nimajo pristanišča, zlasti nekaterih ribiških, kjer morajo ribiči svoje čolne izvleči na suho, ker nimajo niti najbolj primitivnega pristančka. Zaradi takšnega položaja je jasno, da ne moremo dati prednosti nekim gradnjam samo iz estetskih razlogov, nimajo pa nobenega gospodarskega pomena, niti ne služijo dvigu življenjskega standarda prebivalstva. Ne glede na vse to pa poudarjamo, da znaša dolžina slovenske obale okrog 30 Nm, medtem ko je ostali del obale pod našo juris-dikcijo dolg 600 Nm, ne upoštevajoč pri tem manjše otoke. Od vseh kreditov, ki so nam bili odobreni za investicije in za vzdrževanje obale pod našo upravo, je bilo na teh 30 Nm obale Slovenskega Primorja (to je na 5 °/o celotne obale pod našo upravo) porabljeno leta 1955 12,6 %> razpoložljivih sredstev, leta 1956 21,5 %,. medtem ko je za leto 1957 predvidenih za ta del obale 23,4 odstokov vseh naših odobrenih sredstev. Zato ugotavljamo, da kritika v članku na račun te Uprave in njenih podrejenih enot ni na mestu ne v strokovno in ne v pomorsko gradbenem pogledu, da gospodarske strani problema niti ne omenjamo. Uprava Pomorske oblasti Severnega Jadrana Rijeka PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Pozanimali smo se za zadevo pri pristojnih organih in ugotovili, da je Uprava Pomorske oblasti Severnega Jadrana na Reki dejansko storila vse, da bi se pristaniške naprave vzdolž slovenske obale čimprej popravile in usposobile za uporabo. Isto naklonjenost za rešitev tega problema našega dela obale je kazala tudi Uprava pomorstva in rečnega prometa v Beogradu, vendar pa so bile postavljene zahteve in plani močno zreduci-rani v višji instanci, kar je UPOSJ na Reki onemogočilo izvedbo planiranih del. Tako so na Reki samo za ureditev pristaniških naprav na našem področju planirali v letu 1955 80 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo v Beogradu odobrenih le 34 milijonov. V letu 1956 je bilo planirano 54, odobreno pa. le 21 in pol milijona dinarjev, v letu 1957 pa planirano celo 93 in pol milijona dinarjev, odobreno pa samo 35 in pol milijona dinarjev. V treh letih je bilo torej od planiranih sredstev za ureditev slovenske obale in popravilo pristaniških naprav odklonjeno 136 in pol milijonov dinarjev. Če bi Uprava pomorske oblasti na Reki vsa ta sredstva tudi dobila, bi bila po zbranih podatkih urejena in Obrtnike vseh strok vabimo, da se naročijo na zanimivo revijo »Sodobna pisarna«, ki bo znatno pripomogla k izboljšanju vašega pisarniškega poslovanja, ker bo pestra vsebina, jo boste z zanimanjem brali, Zahtevajte brezplačni prospekt pri naši upravi, Ljubljana, Gosposka 12. uspoboljena vsa predvidena pristanišča ob naši obali. Ce doslej še ni tako, torej UPOSJ na Reki ne zadene nobena krivda, ker je s svoje strani storila prav vse in dala na našo obalo procentualno največ razpoložljivih sredstev, Dejstvo pa je, da so pristaniške naprave ob naši obali v obupnem stanju in potrebne kar najbolj nujne ureditve. Zato je bil o tem napravljen elaborat, v katerem je to stanje natančno prikazano ter podprto z dokumenti in fotografijami, nakar je bil poslan na pristojna mesta v Ljubljano in Beograd, Takole vrvenje je bilo v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe ob splovitvi železnega tankerja pred nedavnim. 10. oktobra letos mine 100 let, odkar je v Ljubljani umrl Celi Jožef Kes-sel, izumitelj ladijskega vijaka. Velikemu iznajditelju v spomin bo v oktobru letos v Ljubljani Tehniški muzej Slovenije organiziral posebno Kessljevo razstavo in izdal knjigo o njegovem delu. Tudi mi se spominjamo iznajditelja — ne samo zaradi epohalnega izuma, ki je omogočil izreden razvoj pomorske plovbe, ampak tudi kot človeka, ki je dobrih štirideset let svojega življenja prebil v naših krajih in ki je zasnoval vrsto projektov, izvedenih po drugih šele po njegovi smrti. RESSEL se je rodil leta 1793 v češkem mestu Chrudinu, gimnazijo je končal v Linzu in študiral na topni- LETOS BOMO UVOZILI ZA 11 MILIJARD DEVIZNIH DINAR TEV blaga za široko potrošnjo. Od tega bo odpadlo na industrijsko blago 6 milijard 330 milijonov, na živila pa 2 milijardi 730 milijonov din. Prihodnje leto se bo obseg uvoza še znatno povečal. TANKER Z NOSILNOSTJO 20.000 TON GRADI ladjedelnica »Uljanik« v Pulju. To bo največji doslej v tej ladjedelnici zgrajen plovni objekt. Ladjedelnica »3. maj« na Reki pa je pred kratkim sklenila z nekim inozemskim podjetjem pogodbo za zgraditev dveh supertankerjev po 32.000 ton nosilnosti. Za 30 % BO LETOŠNJI PRIDELEK KORUZE NA HRVATSKEM VEČJI, kot je bil lani. Pričakujejo, da bodo pridelali okros" 20 , metrskih stolov na hektar, Kme- ! tovalci bodo prodali zadrugam in podjetjem za promet z žitom približno 20 tisoč vagonov koruze, VELIK PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE se letos kaže v tem. da se je proizvodnja v prvih letošnjih osmih mesecih povečala za 18 "/a v primerjavi s proizvodnjo, ki je bila v istem časovnem razdobju lani. 215 VAGONOV ITALIJANSKE PŠENICE so te dni uvozili v Vojvodino. To pšenico bodo letos za-sejali na 11.000 hektarih zemlje. NOVO HIDROCENTRALO SO ZACELI GRADITI v Ožboltu ob Dravi. Za priprave in ostala dela, ki bodo izvršena do konca leta, je določena vsota 280 milijonov dinarjev. Gradbena dela je prevzelo podjetje »Tehnogradnja« iz Maribora, LITOSTROJ bo izdelal turbine, podjetje »Rade Končat'« iz Zagreba pa generatorje. Prvi agregat bo začel obratovati ob koncu leta 1959. Hidrocenlrala bo imela tri agregate in bo letno proizvedla približno 350 milijonov kilovatnih ur električne energije. DVE STO.MILIJARD DINARJEV ZA OBNOVO NAŠIH 2ELEZNI-ŠKn-l PROG, Toliko bo veljala izvedba dvajsetletnega rekon-strukcijskega načrta železniškega omrežja FLRJ, Jugoslovanske železnice so že začele z obnovo prog prvega reda, ki narekujejo spričo povečanega in moderniziranega železniškega prometa vzdržljivost 20-tonskega pritiska osi in hitrost vlakov" cio 120 km na uro. V okviru tega načrta je tudi polaganje drugega. 12 km dolgega tira pri borovniškem viaduktu na progi Ljubljana—Sežana (dela so že v tekul ter elektrifikacija proge Postojna—Ljubljana. Carski šoli v Čeških Budejovicah. Vpisal se je na Tehniško fakulteto dunajske univerze, vendar je moral zaradi gmotnih težav zapustiti univerzo ter prestopiti na gozdarsko akademijo. Od leta 1817 do 1S20 ga najdemo kot distriktnega gozdarja v Pleterjah, od koder je bil službeno premeščen v Trst. Po nekaterih virih je Ressel že v Pleterjah napravil prvi model ladje s pogonom na vijak, njegov prvi čoln s pogonom na vijak naj bi po teh virih plul po reki Krki v Kostanjevici torej že v letih 1817 do 1820. Vsekakor je te navedbe danes težko preveriti, dejstvo pa je, da je že 9 let po svoji premestitvi v Trst splovil leta 1829 ladjo »Civetta«, ki jo je poganjal parni stroj z ja-kostjo BKS in z vijakom, nameščenim pod krmo ladje. Da je bilo veliko zanimanje za njegov izum med nekaterimi gospodarskimi krogi, pa tudi med Slovenci, je dokaz, da je ob preizkusni vožnji bil na krovu kasnejši avstrijski minister za trgovino Bruck in pa pesnik Koseski. »Civetta« je v petih minutah preplula z brzino G milj na uro kake pol milje, nakar je počila dovodna cev na parnem stroju in ladja se je ustavila. To je dalo povod Resslovim nasprotnikom, ki so izposlovall pri tržaški policiji, da je prepovedala nadaljevanje poskusov, ker so »smrtno-nevarni«. Tako so uspeli lastniki pa-roplovnih družb s parniki na lopatasta kolesa zavreti uporabo novega izuma, ki pa je kljub temu že čez nekaj let osvojil svet. Polastili so se ga drugi narodi in ga izkoristili ter prikazovali ladijski vijak kot svojo Iznajdbo. Se živečemu Resslu ni bila priznana nagrada angleške admirali-tete v iznosu 20.000 funtov šterlingov za iznajdbo ladijskega vijaka. Na službenem potovanju skozi Ljubljano je umrl 10. oktobra 1857 in je pokopan na Navju. Ladijski vijak ni Ressljevo edino veliko delo, je pa gotovo najbolj znano in v svetu uporabljeno. Kot gozdarski strokovnjak se je Ressel ba-vil s pogozdovanjem našega Krasa, izdelal je tudi načrt za izsušitev delte reke Neretve. Resslov genij lahko spoznamo tudi po načrtih in napovedih, ki jih je naredil za mesto in pristanišče Trst, Izdelal je načrte in pripravil razprave o razvoju tržaškega pristanišča že okrog leta 1811, ko še Južna železnica iz Dunaja ni prišla do Trsta: Resslov je tudi načrt ureditve tržaškega arzenala. Zanimivo je, da so kasneje načrte za tržaško pristanišče in arzena! delali drugi. ki pa so morali poznati Ressljeve zamisli, saj so zgradili ravno tako, kot si je to zamislil. Danes, . ion let po smrti daje izumitelju Resslju ves svet zasluženo priznanje. Tudi Slovenci smo mu postavili že pred drugo svetovno vojno skromen spomenik pred poslopjem Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani na Aškerčevi cesti. Najlepši spomenik Josipu Resslju pa je njegovo delo samo, kajti ni ladje, ki plove po svetovnih morjih, da ne bi imela ladijskega vijaka. M. G. REVIJA »POMORSTVO« Za praznik mornarice 10. september Je izšla dvojna številka revije »POMORSTVO«, ki izhaja vsak mesec na Reki. Kot vedno, je tudi to pot revija zelo okusno opremljena.. Glavni poudarek je na prazniku naše vojne mornarice. Za to priložnost je napisal Vicko Krstulovič sestavek »Obdržimo polet naše pomorske privre-de«, na katerega bralce revije posebej opozarjamo. Kot v vsaki številki, je tudi v dvojni številki 8—9 več sestavkov v slovenščini, med katerimi so najvažnejši članek Viktorja Pir-nata »Ob triletnici Splošne plovbe«, »Nočna plovba po Jadranu« istega avtorja ter Adamičev spis »Otok ga- . lebov«. Dr. Vladimir Murko nam v članku »Trnova pot izumitelja« govori o treh čeških romanih o življenju in delu Josefa Ressla — izumi-, telja ladijskega vijaka. V rubriki »Iz Slovenskega Primorja« beremo o Piranski ladjedelnici, o podjetju »Pristanišča Koper« ter sestavek »Dobro cesto vzdolž vse obale«, Tokrat je v tej rubriki še novost: skupina sestavkov pod skupnim naslovom »Onkraj Debelega rtiča«, ki govore o Tržiški ladjedelnici, o zahtevah tržaških pomorščakov in o zvezi jadranskih pristanišč, Dvojni številki je na koncu priključen »Bilten« o delu Sindikata delavcev in uslužbencev pomorskega gospodarstva Jugoslavije. Revija »Pomorstvo« se z vsako številko bolj izpopolnjuje, posebno razveseljivo pa je, da najde na svojih straneh vedno več prostora za probleme, uspehe in potrebe našega obalnega pasu. M. G. TAKE JAHTE SVET šE NI VIDEL že več desetletij, kakršno je v Amsterdamu naročil grški ladjar Carras. Njegov novi trijainbornik bo pač največja jahta svoje vrste, brž ko bo v doglednem času križarila po svetovnih morjih. Z ustvarjanjem investicijskih, stanovanjskih, kmetijskih, raznih socialnih in drugih skladov se krepi in širi ekonomska osnova komune, ki omogoča delovnim ljudem, da razvijajo svoje gospodarstvo in materialne pogoje življenja na sploh. S tem pa proces razvoja novih občin, okrajev še ni končan. V naslednjem obdobju dobivajo tudi ljudski odbori in drugi organi samoupravljanja v komuni večie zakonske in materialne možnosti za razvoj iniciative v izgradnji gospodarstva, zboljšanja zdravstvenih, stanovanjskih in kulturnih pogojev življenja delovnih ljudi. (Iz proglasa SZDL Jugoslavije) P/l »BIHAČ« je 23. septembra priplula v Gdynio. P/l »DUBROVNIK« je 29. septembra priplula v Emden. M/l »GORENJSKA« je 30. septembra odplula iz Orana s tovorom za Bayrouth, kamor bo prispela predvidoma 9. oktobra. P/l »GORICA« je 29. septembra odplula iz Palerma s tovorom za Reko. P/l »LJUBLJANA Pivki kaže na velik napredek tega podjetja USPEHI IN PROBLEMI POSTOJNSKE OBČINE Člani kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici — 396 jih je — so te dni na polletnem občnem zboru temeljito pretresli uspehe dela v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ugotovili so, da so letošnji program dela uspešno izvajali, saj so med drugim uredili skladišče za odkup in vezanje sena (vrednost gradbenih del je ocenjena na 2 milijona 600 dinarjev), tlakovali so lopo za shranjevanje kmetijskih strojev, kupili so nov trier za čiščenje žita in nabavili najrazličnejše poljedelsko orodje. Med pospeševalnimi odseki sta bila najbolj delavna sadjarski in živinorejski odsek. Tako je n. pr. sadjarski odsek uredil 16 ha novih strnjenih sadovnjakov ter izboljšal kakovost sadovnjakov v m ... če bi telefonistke koprske poštne telefonske centrale pred prekinitvijo pogovora bile vsaj toliko prijazne in upoštevale nešteta priporočila koristnikov telefona in povedale, da prekinjajo zaradi medkrajevnega pogovora. Namreč tak način opozarjanja je povsod že udomačen. Gre le za nekaj dolire volje in več ubranosti pri delu. Tako opozarjanje pa je za Koper še zlasti potrebno, ko vsi vemo, kakšne so naše centrale, da je pogostokrat prekinitev posledica slabili naprav. S tem bodo marsikomu prihranile nepotrebno razburjanje, pa čeprav se ne bodo takoj javile, ko Jih bo klical — dobra volja je povsod najbolja; ... če bi nekatera podjetja odpravila prakso, da njihove tarifne pravilnike za mastne honorarje sestavljajo ljudje, ki niso v delovnem razmerju s podjetjem. Ozemlje na področju občinskega ljudskega odbora v Postojni je kraškega značaja. Sestavljajo ga obširni gozdnati predeli in del flišnega področja pivške občine. Podnebje je zelo spremenljivo, značilne pa so večje količine padavin. Zelo ugodna je prometna lega, saj se razteza ozemlje ob tako imenovanih »postojnskih vratih«, ki so najugodnejši naravni prehod med Sredozemljem in podonavskimi pokrajinami. Dobre prometne zveze ter svetovno znana Postojnska jama in najprimernejša turistična pot z zahoda v Jugoslavijo in na Jadran, so vsekakor za jugoslovanski turizem in s tem za vse naše gospodarstvo svojevrsten kapital. Gospodarska struktura občine je kmetijska, poudarjene pa so tiste panoge, ki so navezane na turizem in prometne zveze. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Obilna krma in okopavine dajejo poljedelstvu in živinoreji posebno mesto. Pomembne so tudi obsežne gozdne površine, ki na eni strani nudijo kmetovalcem v času, ko ni dela na polju, stranski zaslužek, hkrati pa so to surovine za lesnoindustrijska obrata v Postojni in Belskem. Letno posekajo okrog 60.000 m" lesa, od česar ga predelajo v industriji okrog 25.000 m". Gozdne površine merijo 48,5% od skupnih površin. n sp ™ JL t Harijah. Živinorejski odsek je organiziral molzno kontrolo, vpeljal umetno osemenjevanje goveje živine in uredil rodovnike plemenske živine, kar je zadružnikom omogočilo, da so izlicitirali višje prodajne cene kot so veljale pred leti. Poljedelski odbor pa je pričel s poskusnim gnojenjem travnikov — dobro gnojeni travniki so namreč osnovni pogoj za pridobivanje kakovostne krme — in pri tem dosegel lepe uspehe. Ta kmetijska zadruga je v prvem polletju imela 883.560 dinarjev dobička. Vsekakor razveseljiva ugotovitev če upoštevamo, da je v desetih letih svojega obstoja morala prebroditi vrsto težav, ki jih je premostila le z dobro organizacijo dela in se uvrstila med tiste kmetijske zadruge v našem okraju, ki najkrepkeje stopajo po poti socializacije vasi in povečanja kmetijske proizvodnje. Ob zaključku občnega zbora so zadružniki izvolili za kandidata v občinski zbor proizvajalcev predsednika KZ Jožeta Urbančiča in Nado Slavec zato, ker so prepričani, da bosta lahko v bodočem občinskem ljudskem odboru s svojimi dosedanjimi delovnimi izkušnjami najbolje prispevala k nadaljnjemu razvoju ne samo zadruge, pač pa tudi k razvoju .lirskobistriške občine. ag Zasebna zemljišča izkorišča 959 kmetijskih gospodarstev, precejšen delež zemljišč pa imajo tudi nekmet je in sicer 787 gospodarstev. Tako je posestna struktura kmečko-delavska. Od vseh gospodarstev, ki imajo na področju občine Postojna zemljo, jih je 45% takih, ki jim je kmetijstvo stranski poklic, medtem ko jih ima koprski okraj skupaj le 30,2%. Največ je kmetijskih gospodarstev z nad 100 ha zemljišč (v občini Postojna 30,2%, v .okrajnem merilu pa 22,9%). Kmetijstvo je relativno dobro mehanizirano. Družbeni in zadružni sektor imata 27% vseh traktorjev v okraju, 31% vseh elektromotorjev in 57,5% vseh kosilnic v okraju, čeprav ima občina le 9,2% kmetijskega prebivalstva na področju vsega okraja. Ti uspehi v mehanizaciji pa so bili predvsem doseženi od 1951. do 1956. leta. Pridelek okopavin in krmskih rastlin je razmeroma visok, slabo pa uspevajo krušne žitarice. Sad- V Prestranku kandidira v Občinski ljudski odbor Postojna dosedanji predsednik postojnske občine Jože Basa. Tovariš Baša je med prebivalstvom občine zelo priljubljen, saj se je kot predsednik občine v preteklih letih zelo zavzel za razširitev Lesno-indu-strijskega podjetja LIP Postojna, Tovarne mesnih izdelkov, za zgraditev večjega, števila stanovanjskih objektov ter za ¿rešitev vrste komunalnih vprašanj vasi postojnske občine jarstvo daje letno komaj 117 ton sadja ali 40,6 kg sadja na kmečkega prebivalca nasproti 517 kg v okrajnem merilu. Izdatnejša je živinorejska proizvodnja, ki daje letno 1558 ton mesa in maščob (živa teža!) in 2234 hI mleka. INDUSTRIJA Lesno-industrijska podjetja na območju postojnske občine predelajo letno okrog 25.000 m:l lesa v deske in furnir, v zadnjem času pa izdelujejo vse več tudi končnih izdelkov. Letno izdelajo okrog 17.000 m3 rezanega lesa, 2700 m:i zabojev, 1800 m3 furnirja in za okrog 41 milijonov končnih izdelkov. Po vrednosti končnih izdelkov je najpomembnejša tovarna furnirja v Prestranku. Tovarna mesnih izdelkov v Postojni, ki se je razvila iz obrtnega podjetja, predela letno okrog 600 ton svežega mesa in izdela 260 ton mesnih izdelkov. Čeprav vsa industrijska podjetja na področju občine izvažajo 40% svojih izdelkov, so osnovna sredstva zelo izkoriščena, in znaša njihova fizična sposobnost le 50,2%. Z oziroma na zastarelost osnovnih sredstev so industrijska podjetja v postojnski občini na predzadnjem mestu v okraju. Tudi finančni položaj podjetij je relativno slab. Izjema je le lesnoindustrijski obrat »Javor« v Prestranku. Pred leti je bilo v Postojni ustanovljeno tudi obrtno podjetje kovinske stroke »LIV«, v katerem izdelujejo litino, strojne in orodne dele za druga podjetja in za široko potrošnjo. TRGOVINA Po obsegu prometa v trgovini na debelo je postojnska občina na drugem mestu v okraju, saj trgovska podjetja na debelo oskrbujejo oziroma nabavljajo blago za odjemalce v pivški kotlini ter v Cerkniški in Loški dolini. Na drugem mestu v okraju je tudi promet v trgovini na drobno, saj odpade na enega prebivalca za 86.000 din prometa nasproti 63.000 din v primeri z okrajem. V trgovini na drobno je zlasti slabo zastopana prodaja sadja in zelenjave, ker ni mnogo prodajaln, da bi med seboj konkurirale. V času sezone pa je sadje v Postojni tudi za 50% dražje od nabavne cene. Kljub večkratnim razpravam na zborih volivcev o dokaj kritični preskrbi s sadjem in zelenjavo pa še ni nič bolje. TURIZEM IN GOSTINSTVO Prehodni turizem je v Postojni dobro razvit, saj obišče jamo letno do 200.000 ljudi, med njimi okrog 60.000 tujcev. Da bi se ti prehodni turisti še več časa zadržali v Postojni, bi jim bilo treba nuditi mimo prenočišča tudi razvedrilo. Občina Postojna ima skupaj le 85 prenočišč (Piran 1086!). Tudi gostinski obrati so v večini primerov nesodobni, saj imajo slabo opremljene kuhinje, so brez hladilnikov in drugih strojev za pripravo hrane. Promet gostinskih obratov, zlasti v Postojni, je izrazito sezonskega značaja, dosega pa 12.250 dinarjev na prebivalca. Vse družbene organizacije vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«. Pisarniški uslužbenci vseh vrst jo bodo nujno potrebovali za izboljšanje svojega dela. Zahtevajte prospekt pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12. o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA ® KULTURA OBČNI ZBORI NAŠIH PROSVETNIH DRUŠTEV vi TP ■b m Lutke bodo spregovorile V sredo, 25. septembra, so imeli na nižji gimnaziji v Tomaju svoj letni občni zbor člani MKUD »Srečko Kosovel«, Iz poročila predsednika, dijaka Franca Štunma, sem povzela, da je imelo v pretekli sezoni društvo velike načrte, ki so jih večji'del uresničili. Razen knjižnice so ustanovili še izobraževalno sekcijo, pevski in tamburaški zbor, dramsko skupino, telovadni odsek, fotografsko in modelarsko skupino. Knjižnica je bila odprta dvakrat tedensko skozi vse leto. Izposodila je 2500 knjig. V knjižni- novih pesmi in je nastopal na raznih proslavah. Na mladinskem festivalu v Sežani so dobili naši pevci diplomo. Dramska skupina je nastopala z mladinsko igro Kristine Bren-kove »Mačeha in pastorka«. Z izkupičkom za predstave so plačali kulise in šli na izlet v Škocjanske jame. Tamburaški zbor se je sicer boril z začetnimi težavami, vendar so vadili redno in bodo v bodoči sezoni pokazali sadove svojega dela. • Zelo dobro se je odrezala telovadna skupina, ki je nastopila na ci sta delali v glavnem dve četr-tošolki, ki sta zato prejeli denarno nagrado. V izobraževalni sekciji so imeli četrtošolci gimnazije 25 različnih predavanj, ki se jih je udeležilo nad tisoč poslušalcev. Predavatelj je moral biti pripravljen, da je odgovarjal na razna vprašanja poslušalcev. Včasih je bila razprava kaj zanimiva. Mladinski pevski zbor, ki je štel 58 članov, je naštudiral 12 proslavi »Tedna mladosti« skupno s tomajskim Partizanom. Pripravili so pester in lep spored. Fotografski krožek je oživel posebno na pomlad in člani se lahko pohvalijo z nekaterimi lepo uspelimi slikami. O modelarski skupini pa ni mogoče reči kaj posebno pohvalnega, ker je premalo delala. Domače kulturno prosvetno društvo pa je organiziralo tudi nastope nekaterih gostov, med Naš stalni dopisnik poroča: Po poletnem odmoru spet oživlja prosvetno delo v mestu in na podeželju. To pa je šele začetek, ker se bo prosvetno življenje popolnoma razvilo šele v zimskih mesecih. Naše gledališče, ki pripravlja letos spored, še ni začelo z novo sezono, pač pa izrablja ugodno vreme za prireditve na podeželju, kjer izvaja razna dela iz lanskega repertoarja. Nastopilo je že v vseh večjih vaseh na Tržaškem s Pregarčevo »Šagro«, Patricko-vo »Vročo krvjo« in Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. Kljub obilnemu delu, ki ga imajo zdaj ljudje po vaseh s trgatvijo in drugim, so vse predstave še precej dobro obiskane. Vsekakor pa gre članom SNG vse priznanje za njihovo naporno delo in požr-tvovanje, ki ga terjajo predstave na podeželju. Omeniti je treba še razne skupine in prosvetna društva, ki so že pokazale svojo aktivnost v novi sezoni. O pevskem tradicionalnem koncertu, ki ga je organiziralo tudi letos prosvetno društvo iz Šempolaja in kulturni prireditvi na Opčinah smo že na kratko poročali. V soboto zvečer pa se je občinstvu predstavilo na stadionu »I. maj« Društvo slo- venskih srednješolcev z igro Olge Schempflugove »Med polnočjo in svitom« v priredbi in režiji Ad-rijana Rustje in scenski zamisli Pavla Tonona. Nastop naših dijakov je razveseljivo dejstvo in vse kaže, da ne bo ostalo le pri tem, ker imajo še druge lepe načrte in dobro voljo. Zal pa akademska mladina še vedno spi in nihče je ne more, ali je ne zna prebuditi iz tega žalostnega spanja in mrtvila, ki ji nista v čast. Mladina iz Trebč pa je v nedeljo, 22. septembra, prikazala v Prosvetnem domu na Opčinah ljudsko burko »Izgubljeni in zopet najdeni mož«. In za zaključek spet veselo novost: te dni izide v Trstu nova mladinska revija »Jadro«, v kateri bo sodelovala in jo urejevala srednješolska in višješolska, delavska in kmečka mladina. 15. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Pri republiški zvezi »Svobodi in prosvetnih društev Slovenije je bilo posvetovanje o izobraževanju odraslih. Sklenili so, naj bi to dejavnost organizacijsko oblikovali v občinskih središčih, okraji in republika pa naj bi imela le direktivno vlogo. Dosedanja praksa in izkušnje prosvetnih delavcev pa kažejo, da "lahko poteka ta dejavnost v okviru Svobod in prosvetnih društev, pa tudi na ljudskih univerzah in podobnih ustanovah. katerimi gre omeniti pevski zbor iz Proseka in Kontovela pod vodstvom dirigelita Milana Pertota. Občinstvo je rojake s Tržaškega navdušeno pozdravilo. Prijeten literarni večer so priredili slavisti ljubljanske fakultete. Recitirali so pesmi Srečka Kosovela in brali svoja dela. Med svoje uspehe šteje društvo tudi dejstvo, da je Radio Koper posnel na magnetofonski trak naš pevski zbor, tamburaše in odlomke iz igre, ki jo je pripravila dramska družina. Občinski zbor Zveze Svobod in prosvetnih društev v Sežani pa je izrazil svoje priznanje MKUD »Srečko Kosovel« v Tomaju z denarno nagrado in diplomo. Volitve za nov odbor tomajske-ga prosvetnega društva so potekale v prijetnem vzdušju in novo izvoljeni člani so govorili o nalogah, ki jih čakajo in ki jih bodo reševali s še več veselja in dobre volje. Prav bi bilo, da bi imeli še več podobnih mladinskih društev, saj je mladina temelj, na katerem gradimo lepše in srečnejše življenje. Ivanka Turšič :r.r..r ■-■- —T". To je folklorna skupina idrijske gimnazije. Leto dni so se dekleta in fantje vneto učili, trenirali in se pripravljali za javni nastop. Razen najbolj običajnih gorenjskih plesov so se učili tudi koroške, srbske, ruske, belogranjske, panonske in slavonske plese. Cas, ko so morali pokazati svoje znanje in sadove požrtvovalnega dela, se je bližal z vso naglico. V srcu vsakega člana folklorne skupine je trepetalo vprašanje: bomo uspeli? In da so uspeli na svojem prvem nastopu, ko so izvedli bogat in pester program, nam pričajo njihovi nasmejani obrazi, zadovoljni in polni upanja še za bodoče uspehe. MILAN ŠEGA: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVSKEGA DVORA Založbi Mladinske knjige v Ljubljani je brez dvoma treba priznati veliko skrb za izdajo del domačih avtorjev. Na tem polju je zabeležila novo delo: »Zgode in nezgode kraljevskega dvora« pisatelja Milana Šege, ki je s svojo mladinsko knjigo »Zgodbe o živalih« že doživel velik uspeh ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih mestih Jugoslavije (Zagreb, Sarajevo). Tudi Šega išče v svojem pisanju nekaj novega — spojitev starega pravljičnega sveta z današnjo, napredno miselnostjo. Njegovi prijemi pri tem iskanju so v naši literaturi nekaj povsem originalnega, svojevrstnega. Avtor združuje satirične osti z ljubeznivo pravljico, to se pravi resničnost in imaginarnost. Zato nastopajo v knjigi pravi otroci in pa lutke, tako nekako kot ježe poskušal v nekaterih svojih filmih Walt Disney. Otroci so pri Šegi zastopniki današnjega, re- V splošno veselje mladine in odraslih bo končno tudi v Kopru ustanovljeno lutkovno gledališče, ki ga posebno naši najmlajši zelo pogrešajo. Organizatorji, ki sestavljajo ansambel novega odra, so predvsem starejši tovariši, ki so že sodelovali ali celo vodili lutkovna gledališča, zato ni dvoma, da bo nova lutkovna ustanova uspela. Da so morali ustanovitelji prebroditi kup težav, o tem ni dvoma. Že vprašanje prostora jih je stalo nemalo razmišljanja in težav, da ne govorimo o nabavi rekvizitov, ki so si jih morali celo sposoditi pri že renomiranem LG iz Kranja. Prav zato bo potrebno, da bodo društva in organizacije, ki so omogočile skromen začetek, tudi v bodoče podpirale mladi oder, dokler ne bo dokončno opremljen. Sele takrat bomo lahko govorili o neki ustaljeni obliki dela in stalnem ansamblu, ki bo samostojno in z lastnimi dohodki prirejal redne predstave. Organizatorji mislijo tudi na gostovanja na podeželju. Ti načrti pa so s tem odrom neizvedljivi, zato bo treba naročiti še enega, prenosljivega. Tov. Gombač, ki je eden najpri-prizadevnejših organizatorjev lut- kovnega odra, je mnenja, da bodo kljub nekaterim težavam predstave lahko 2—3-krat tedensko v stavbi društva »Svoboda«, kjer v ta namen že preurejajo staro kino dvorano. K sodelovanju bodo pritegnili tudi mladino, predvsem učiteljiščnike, ki jim bodo tovrstne izkušnje v poznejši praksi zelo koristile. Z veseljem pričakujemo dne, ko se bo med številnimi lepaki, ki vse pogosteje vabijo na ples, pojavil tudi tak, ki vabi mlado in staro pred oder govorečih lutk. Bb sničnega sveta in aktivno ter bojevito posegajo v dogajanje. Lutke pa so zastopnice domišljijskega sveta, še več, simboli starega in izumrlega, nekdaj kruto resničnega življenja. Seveda se pri taki razdelitvi vlog sama po sebi ponuja satira in družbena kritika, kar je avtor še pobarval s fantazijo pravljičarja. Zato so Šegove »Zgode in nezgode« primer tiste mladinske literature, Id vzbuja zanimanje otrok in odraslih. Avtorjevo prizadevanje so odlično podprle ilustracije Melite Vovkove. AND JELKA MARTIČ: JEZERO NA PLANINI Pravljice hrvatske pisateljice Andjelke Martič so prav tako vzete iz resničnega življenja: to je svet našega otroka iz polpretekle dobe, ko je v revščini in kroženju med mestom in vasjo spoznaval krivično ureditev razredne družbe, ki je ostro ločila bogate in revne. To spoznavanje ga je pripeljalo v vrste borcev za svobodo in lepše življenje. Tako spoznamo naše najmlajše parti- POTUJOCE GLEDALIŠČE Misel o potujočem gledališču je hotel že nekoč uresničiti naš znani režiser Bojan Stupica, toda za uresničitev je potreboval 15 milijonov dinarjev. Ker pa tega ni bilo, je ostal potujoči ansambel le na papirju. Letos se je tega svojevrstnega načrta oprijel režiser prijedorslcega gledališča Rade Maric in postal organizator hrvaškega potujočega gledališča, ki se bo vzdrževalo samo. Gledališki ansambel bodo sestavljali neangažirani igralci, ki bodo nastopali pod nazivom »združenje«. Ker je nehalo delovati okrog 11 jugoslovanskih gledališč, je ostalo približno 68 gledaliških ljudi brez redne zaposlitve. Ti se bodo z veseljem vključili v novo gledališče. Maric predvideva, da bo imela vsaka jugoslovanska republika tako umetniško skupino. V Beogradu že deluje tako imenovano »Svobodno gledališče«. Za letošnjo sezono si je Marl-čevo gledališče že postavilo repertoar, ki ga sestavljajo predvsem ljudska dela domačih avtorjev. SARAJEVSKI BALET V LJUBLJANI Prvič je gostoval balet sarajevske Opere v Ljubljani leta 1355, ko se je vračal z izredno uspele turneje po Švici, kjer je dobil laskava priznanja mednarodnega občinstva. Takrat so sarajevski gostje uprizorili »Ohridsko legendo«. Ponovno so sarajevski gostje obiskali Ljubljano v sredo, 2. oktobra letos ter so uprizorili Mu-sorgskega »Noč na Lisi gori«, Ra-velov »Bolero« in Konjovičev »Trlptihon«, Tudi Ljubljana je sprejela gostovanje baleta sarajevske Opere s priznanjem in je izrazila željo, da bi jo še obiskal. zanske junake, zanimive dogodke iz njihove borbe in iznajdljivih podvigov. Avtoričino pripovedovanje preveva avtobiografska zavzetost, občutljivost in posluh za drobna čustva in doživetja ter ponekod lirični način pripovedovanja. Knjigo je izdala Mladinska knjiga v svoji »Cicibanovi linjiž-nici« v lepem in tekočem prevodu Janeza Gradišnika ter z originalnimi ilustracijami Vesne Borčičeve. Kakor smo kratko poročali že v prejšnji številki, gostuje te dni na odrih naših mest SNG iz Trsta, in sicer s Stein-beekovo dramo »Živi plamen« in z Nušičevo komedijo »Žalujoči ostali«. V Kopru smo videli samo Nušiča, ker smo se s Steinbeckom seznanili že v poletnih mesecih. Tržaško uprizoritev Nušičeve komedije je režiral M. Sancin, sceno zanjo je izdelal Jože Cesar. Nastopa ves ansambel SNG. Prevod Josipa Vidmarja je preložil v tržaško narečje Mikula Letič, kar je sicer spričo tipičnega srbskega miljeja, ki ga opisuje avtor,-tvegano početje. Tr- žačani imajo sploh veselje do prenašanja iger v narečje in kar je najbolj čudno, se jim je to do zdaj še kar posrečilo. To pa je tudi priznanje avtorju, ker njegovi tipi niso samo srbski, ampak so prav tako življenjski tudi v Trstu ali kje drugje. Tako smo sicer gledali Nušiča, videli pa smo stare Tržačane. Komedija »Žalujoči ostali« je poslovilna predstava Antona Požarja, ki zapušča odrske deske in odhaja v pokoj. Njegova odrska kariera je tesno povezana 7. rastjo in težko borbo našega gledališča v Trstu. Gleda- liško občinstvo se ga s priznanjem in hvaležnostjo spominja iz številnih vlog, od preprostih do zahtevnejših. Po vseh naših odrih je naletela predstava »Žalujoči ostali« na simpatičen sprejem in je izvabljala mnogo prijetnega smeha. Zdravstveni dom, ki so ga v Divači začeli graditi leta 1955, bo kmalu dograjen. Gradbeni stroški bodo znesli okrog 20 milijonov dinarjev. Na prvi pogled velika investicija! Če pa upoštevamo, da bo v novozgrajenem Zdravstvenem domu splošna in zobna ambulanta, laboratorij, lekarna ter dispanzer za matere in otroke, da bo torej zdravstvena služba dobila v Divači novo, prepotrebno postojanko, je ta investicija res skromna. Prebivalci divaške občine morajo namreč iskati zdravstveno pomoč zobozdravnika v Sežani ali v Pivki, zdravila pa si lahko nabavijo le v sežanski ozi- íisdiewr \3 Ni še preteklo niti pol leta, odkar smo s težkim srcem spremili k ~.ad-njemu počitku okrajnega šolskega inšpektorja Franca Vidmarja, ko je že zazijal nov grob med našimi učiteljskimi vrstami: pretekli teden je nenadoma umrl zadet od kapi uprav- no je sodeloval z OF, bil aretiran in skoraj poldrugo leto interniran v Go-narsu do razpada Italije. Tudi nacisti in domobranci mu niso prizanašali. Po osvoboditvi je postal v Trstu referent za šolstvo pri PNO O in pokrajinski šolski nadzornik. Razen tega se je udejstvoval pri vseh množičnih in političnih organizacijah ter sindikatih. V Piranu se je naselil leta 1952 in je bil najprej predavatelj za slovenski jezik na italijanskih šolah, nato pa upravnik internata Pomorske srednje in ribiške šole. Tudi tu je aktivno sodeloval pri množičnih organizacijah, bil je požrtvovalen in predan odbornik ObLO, SZDL in ZKS ter predsednik Rdečega križa. Kako priljubljen je -bil Ljudevit Tavčar, nam priča ogromna množica prijateljev, kolegov in znancev, ki so od blizu in daleč prihiteli na njegov pogreb. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil ravnatelj PSS Slavko Kavšek, v imenu tajništva za pro-sveto pa je govoril inšpektor Lucjan Janež. Z iskrenimi besedami ga je poslednjič pozdravil predstavnik uči-teljstva Avgust Gojkovič, ravnatelj osemletke v Ravnu. Kruta in neusmiljena smrt je pretrgala njegovo bogato življenje, bogato na delu in po uspehih. Za njim je ostala velika vrzel in nepozaben spomin. L. K. roma v kozinski lekarni. Koliko po nepotrebnem potrošenih delovnih ur! Razumljivo pa je, da je občinski ljudski odbor v Divači vzporedno z gradnjo zdravstvenih institucij razmišljal tudi o nastavitvi zdravstvenega osebja. Zalo je občina štipendirala tri tovari-šice, od katerih sta dve že nastopili službo kot babici, ena pa kot medicinska sestra. Sedaj sta štipendista občine še študenta stomatologije in farmacije. Da pa bi zdravstveno službo čimbolj približali prebivalcem, je ObLO Divača odprl ambulanti tudi v Senožečah in v Vremskcm Britofu, predvidena pa je še otvoritev materinske posvetovalnice v Senožečah in Lokvi. —er Novi zdravstveni dom. t? Divači, izdelan po načrtu inž. Tratnika Ko je dobila Škrgatova družina v Marezigah otroka, je bila sreča popolna: zdrav in normalno razvit otrok je bil in sin. Ime so mu dali Rinaldo, In je rasel in se redil kot vsak drug otrok, postajal je rdečeličen in okrogel fantek. Skoraj eno leto je že imel, začenjal je govoriti in poskušal hoditi. Za silo je kar šlo, s tujo pomočjo seveda. Potem je nekega lepega dne otročiček začel odklanjati hrano, jokal je in imel visoko vročino. Vsa dobra volja in živahnost sta izginili. Otroci kar nik internata Pomorske srednje šole v Piranu Ljudevit Tavčar. Vse, ki smo ga poznali, nas je pretresla žalostna vest o tej tako nepričakovani izgubi, na naših šolah pa so zaplapo-lale žalne zastave. Z njim smo izgubili blagega in dobrega tovariša, svetovalca in prijatelja ter odličnega prosvetnega delavca. Poznal je uči-teljstvo in njegove probleme, delal je z mladostno energijo, vedno veder in socialno čuteč, skromen in ljubezniv z vsakomer. Pokojnik se je rodil v Trstu, 11. avgusta 1399. V šolo je hodil v Trstu in v Gorici, kjer je končal učiteljišče. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga fašisti preganjali za časa njegovega učiteljevanja v Trstu ter ga premestili v Knežak na Pivki. Ker pa kljub temu ni zatajil svojega naprednega mišljenja, se je moral leta 192G umakniti v Jugoslavijo. Služboval Je v Rakitni, pozneje v Borovnici. Med voj- Dva petstanovanjska bloka v Divači pred dograditvijo. V ospredju začetek gradnje tretjega bloka V 0 hitro zbolijo, imajo takoj visoko vročino in so cmeravi. To so vedeli tudi Rinaldovi starši in se niso preveč vznemirjali. Toda kar na lepem so opazili, da fantek ne more več uporabljati rok, ne stopiti na noge, celo da ne more niti sedeti. Takrat so se resnično prestrašili in so hiteli po zdravnika. Zdaj se je začela trnova pot za malega, še ne eno leto starega Rinalda in tudi za njegove starše: romanje od zdravnika do zdravnika, od bolnice do bolnice, trnova pot, ki ni končana niti danes, ko ima Rinaldo že sedem in pol let in je v bolnici v Valdoltri. Tedanji koprski zdravnik je uvidel, da Rinaldu ne more pomagati in ga je poslal v bolnico v Trst. Ugotovili so otroško paralizo, ali kot jo imenujemo s tujim imenom poliomielitis. Otroku so sicer rešili življenje, toda ostal je hrom. Iz tržaške bolnice so odpeljali Rinalda na ortopedsko kliniko v Ljttbijcmo, kjer je bil le nekaj mesecev, toliko da so popolnoma odstranili življenjsko nevarnost in da ni bil več nevaren svoji okolici zaradi okužbe. Dosegli so še več: rešili so roke in delno hrbtenico, noge pa so bile izgubljene. Upanje, da bo Rinaldo še kdaj normalno hodil, je šlo po vodi. Zdaj je šlo samo za to, da se otroka usposobi za življenje, da bo kljub vsemu normalno rasel in da se bodo zdrave mišice telesa toliko razvile', da bodo spo- »Naš vrhovni komandant« se imenuje razstava slik, ki prikazujejo življenje in delo maršala Tita in katero prireja komanda garnizona JLA Ljubljana v večjih središčih Primorske. Ta razstava bo odprta 8. oktobra v Pivki, 11., 12. in 13. v Ilirski Bistrici, 14., 15. in 16. v Sežani, 17. in 13. oktobra v Komnu, 19., 20. in 21. v Novi Gorici, 22., 23. in 24. oktobra v Tolminu, 25., 26. in 27. oktobra v Idriji ter 28., 29. in 30. oktobra v Tolminu, 25., 26. in 27. oktobra v Idriji ter 28.. 29. in 30. oktobra v Ajdovščini. Prvo nedeljo v oktobru leta 1943 je okupator požgal v Šmarjah pri Kopru 75 stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pobil 15 ljudi, v Novi vasi pa ustrelil 5 talcev. V spomin na to črno nedeljo polagajo vaščani Šmarij, Nove vasi, Rama in Padne pred spomenike talcev in na grobove padlih partizanov vence in prirejajo komemoracije. Upravna stavba Občinskega ljudskega odbora Divača. Na sliki je lepo videti, kako ObLO skrbi za lepši zunanji videz svojega sedeža. Cvetice na oknih in balkonu zgradbe vzbujajo vtis domačnosti in vzornega oskrbovanja poslopja. Prav bi bilo, če bi tudi drugi v Divači in drugod posnemali ta lepi vzgled, kar bi veliko prispevalo k videzu urejenosti, domačnosti in vzorne skrbi za naša naselja Ob osvoboditvi so bile Šmarje popolnoma uničene. Skoraj 85 %> vseh hiš je bilo požganih. V prvem desetletju po osvoboditvi pa je na pogoriščih vzklilo novo življenje. Zgradili so približno 100 novih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, 35 pa so jih obnovili ter sredi vasi postavili zadružni dom, današnje politično, kulturno in gospodarsko središče Šmarij, Da je v tej skromni istrski vasici tik nad Koprom zaživelo novo življenje, je v glavnem zasluga tamkajšnje kmetijske zadruge. 520 njenih članov je z umnim gospodarjenjem dvignilo kmetijsko proizvodnjo na zavidljivo stopnjo. Skrbno obdelujejo pol.ia, uredili so toplo gredo, kjer gojijo sadike povrtnin, zgradili so mlin. oljarno in skladišče za odkuo pridelkov na križišču Pu-če—Koštabona, skladišče na križišču pod Šmarjami, nabavili pet traktorjev, šest frez, dva tovornjaka s prikolicami in večje število drugih poljedelskih strojev. V Šmarjah pa je najpomembnejši industrijski obrat tovarna elektro-radiomehanike Erma. V njej je zaposlenih skoraj 200 ljudi, večinoma mladincev. Letos bo ta tovarna izdelala 10.000 radio-sprejemnikov, in nekaj televizijskih aparatov, loščilnikov za družinsko uporabo, vse pa tako kakovostno, da bodo njeni izdelki lahko po kakovosti konkurirali inozemskim. Delovni kolektiv, ki je v prvih štirih mesecih letošnjega leta povečeval realizacijo in proizvodnjo za 3 do 4 milijone dinarjev mesečno — predvideva, da bo v kratkem znižal proizvodno ceno izdelkom, namenjenim gospodinjstvu in tudi proizvodno ceno radijskih aparatov. V Novi vasi bo v soboto zvečer zboravanje članov tamkajšnjega prosvetnega društva, v nedeljo dopoldne pa bodo vaščani položili venec pred spomenik 5 talcev, nakar Ido zborovanje Zveze borcev posvečeno proslavi krajevnega praznika. V Šmarjah pa bo v nedeljo dopoldne komemo-raci.ia na grobovih padlih borcev, v popoldanskih urah pa bodo tamkajšnji mladinci in mladinke uprizorili izvirno slovensko dramsko delo ter priredili nekaj športnih tekmovanj. Za dobro invalidov Prejšnji teden je imela Okrajna komisija za rehabilitacijo invalidov svojo prvo sejo. Za predsednika so izvolili Antona Uk-marja. Določili so načrt za svoje bodoče delo; najprej si bodo uredili preglede nad delovnimi invalidi, vojnimi invalidi in bolezenskimi invalidi. V glavnem si bodo prizadevali dati invalidom možnosti za samostojni zaslužek s tem, da jim bodo nudili priliko za morebitno potrebno prekvalifikacijo ali pa jim bodo preko svojih organov priskrbeli primerno zaposlitev. Težavno je za za- sobne opravljati tudi funkcije odmrlih. Za posledice otroške paralize imamo tak rehabilitacijski center v Stari gori pri Gorici. Včasih se posreči strokovnjakom v tem centru, da popravijo marsikaj, kar se je zdelo izgubljeno. Toda mali Rinaldo je kljub skrbnemu zdravljenju ostal ohromel — obe nogi in deloma hrbet — da je moral dobiti posebne aparate, da se je sploh lahko premikal. Razen teh aparatov mora pri hoji uporabljati tudi dve bergli. Ko so ga tako za silo usposobili, da se je premikal, so Rinalda poslali domov v Marezige, da se ne bi staršem popolnoma odtujil, saj jih skoraj ni niti poznal. Toda doma mu niso mogli nuditi tiste nege, ki jo je potreboval tak otrok in vaški otroci so se mu smejali, če so ga videli, kako se mukoma pomika naprej. Tako se je moral Rinaldo vrniti v Staro goro, kjer so morali začeti znova. Pozneje so poskusili še enkrat, ko je moral Rinaldo v šolo. Toda ni šlo. Zato je šel v bolnico v Valdoltro, kjer imajo starši bliže, da ga obiščejo in kjer hodi v ljudsko šolo. Diiševno je popolnoma normalno razint in se dobro uči. Tudi kaj živahen je in se rad igra s svojimi vrstniki. Kaj mislite, kako bi Rinaldova mati pogledala danes tisto, ki si pomišlja, ali bi dala cepiti svojega otroka proti poliorriielitisu ali ne? Kako bi bila srečna, če bi lahko svojega otroka pred sedmimi leti obvarovala pred to strašno boleznijo in njenimi posledicami! Z. L, četek dela komisije dejstvo, da zanjo v letošnjem proračunu ni nobenih sredstev, toda to bo s prihodnjim letom gotovo urejeno, Z ustanovitvijo navedene komisije bomo prvič dobili neki organ, ki bo skrbel za rehabilitacijo in za zavarovanje prav vseh vrst invalidov, tudi takih, za katere pri Zavodu za socialno zavarovanje in drugod niso imeli pregleda. — jo iiimmiiiiutuniiiiiiiiiimuiiiiiuiiuiiiuiiiiiiiiiiuiiiimuiitiiiuiiiimmn Usoda? Naključje? Slučaj? Te tri sorodne sestrice (čeprav so v resnici vseh treh spolov) živijo vsak dan po vseh deželah sveta in so povsod upoštevane, le v »eksaktni« in «ultra-logični« literaturi ne. Tu so, nasprotno, smrtno osovražene, pravzaprav niti priznane niso, in gorje pisatelju, ki se jih posluži — kritika ga zmelje v sončni prah! Pa vendar! Na zglavju moje njive je posajeno drobno češnje-vo drevesce. Že petnajst let raste tam, pa še nima debelce premera desetih centimetrov. Ob koncu osvobodilne vojne, ko je bilo po vsej deželi še slišati posamezne strele in je bilo v sosednji vasi ubito dekle, ne da bi kdo vedel, vsaj takrat, od kod je krogla pri- France Mcigajnci letela, sem »po naključju« korakal nekega dne mimo tistega češ-njevega drevesa in začuden obstal. Debelce, ki je tedaj merilo — da ali ne — štiri centimetre v premeru, je bilo v sredini razcepljeno podolž! Skozi razpoko je sijalo sonce. In v tej razpoki — otipljiva od spredaj in od zadaj — je tičala krogla iz vojaške puške. Po smeri sodeč, je priletela od železniške postaje Gornje Ležeče, kjer je ob koncu vojne vasovala skupina Nedičevcev in Nemcev ter streljala v vse smeri v vseh urah dneva in noči. Razdalja treh kilometrov je bila ravno pravšna, da je oslabila vztraij-nostni zalet krogle. Bil sem nekoč rudar v ameriških premogovnikih. Eden od mnogih in nič drugačen od njih. In na veliko razočaranje vseh dobrih kristjanov moram priznati, da mojega imena ni že takrat bilo v nebeški zlati knjigi. Nisem bil sicer tak razbojnik kot razvpiti Hop Cefizel, nisem pa tudi hodil k maši niti k spovedi in ob petkih sem otepal meso raje kot krompir. Božji prst bi bil torej upravičen, da me primerno »po-šlata«. Pa mi je bil vedno dober. Dve malenkostni nezgodi in drugega nič. Pa so že padale okoli mene tonelate težke skale, izbile so mi luč in kapo z glave in oboje je še zdaj pokopano pod njimi, jaz sem pa sredi razvalin ostal v popolni temi cel in nepoškodovan in brez praske na koži. In da povem konkreten primer. »Cimpral« sem v enem izmed neštetih pennsylvanskih premogovnikov in cimpral sem na svoji sekciji sam. Torej brez tovariša in v nočnih urah, kajti vse najvažnejše »cimpranje«, to je opažanje rovov, je bilo treba opraviti v nočnih urah, ker le v nočnih urah je bil »jamski promet« tako majhen, da ni »cimpranja« oviral, ali da ni to oviralo prometa. Delal sem in delal, ko pa mi je začelo kruliti po črevih, sem šel použit svojo malico, pa naj je bila ura katera koli. Po se dogodi nekoč, da sedem ob strani rova na kamen, si položim med kolena vrč z jedili in se lotim prijetnega posla, pri katerem trpijo čeljusti in zobje. In takrat se »po slučaju« dogodi, da me pride T ' , oi't'V vl .. V , -i«1,. ,« Ž ¿/.'J. Ko bi to drevesce moglo govoriti, kaj bi vendar reklo? Da je žrtev bridke usode? Da je morda žrtev naključja ali slučaja? Zakaj je od mnogih tisočev dreves v bližini, tudi zelo debelih dreves, morala krogla zadeti prav to drobceno drevesce? Odgovorov na to vprašanje je mnogo, a najbolj naraven in najmanj senzacionalen utegne biti nemara naslednji: Vsaka izstreljena krogla mora nekje pasti na tla. Kjer koli pade, tam naredi neke vrste katastrofo: ubije mravljo, morda pajka, morda ducat mikroskopičnih drobnih bitij, ki bi tudi rada še živela, in ubije včasih tudi veliko žival ali celo človeka. Nikoli ne pade krogla v prazno, vselej nekaj zadene. To je od streljača hoten ali nehoten cilj. A če je nehoten, kaj je bila tista sila, ki ga je postavila na pot? Usoda? Slučaj? Naključje? Vse te in take čudovite nezgode so vsak dan možne in se tudi res dogajajo. Katera »usoda« jim je mati, kateri »slučaj« oče? Ali so to morda »slučaji, ki niso slučaji« — torej nekaj drugega? Pred pol stoletjem ali prej bi bil odgovor lahek: božji prst! Vsak dogodek je bil z njim pojasnjen, Ce je »potipal« grešnika, je to bila kazen, če je pa udaril po pravičniku, je bilo to le znamenje ljubezni — tepe tistega, ki ga ljubi! Na žalost se današnji skeptični svet nič več ne zadovoljuje s takimi pojasnili ali s tako udobno logiko. Rad postavlja kočljiva vprašanja in bi rad jasnih odgovorov. obiskat moj najbližji delovni sosed Andru Zik, Slovak po narodnosti, v jami pa, kakor jaz, opa-žar, ali, če hočete, »cimperman«, ali, po angleško, »timberman«. »Halo, Frenk — co robiš?« Takrat sem slovaščino gladko klepetal. In je bil najin pogovor seveda tak, kakor vsak dan. Same puhlice, tičoče se dela in dolgočasne na smrt. Andru je hotel le pokaditi cigareto v družbi s Kranjcem (Slovaki pravijo nam zmeraj le Kranjci; Slovence nazivajo sebe). In med kramljanjem se ozre Andru proti stropu rova in se zasmeje. »Prav lepo Jedilnico' si si izbral, to je pa treba reči!« je dejal norčljivo, »Ne vidiš, kaj ti visi nad glavo?« Ozrl sem se navzgor. Res, prav nad mojo glavo je od stropa sko-ro visela spolzka skriljavčeva plošča. Kadar se taka plošča odlušči, ni skoro nobenega glasu. Pade na tla kakor deževna kaplja od strehe. Ta plošča nad menoj je morda tako »visela« že mesece dolgo in morda še mesece bo, toda človek nikoli ne ve. In jaz sem brez pomišljanja pobral svoj vrč in se preselil na varnejši prostor. In čudo vseh čud: eno minuto pozneje se je viseča plošča odluščila in padla z zamolklim udarom na kamen, na katerem sem prej sedel! Ni bila kdo ve kaj težka ta kamnita plošča — petdeset ali šestdeset kil morda —in padla je iz višine samo dveh metrov. Toda tudi pod takimi »pogoji« je np i. Od 5. do 13. oktobra bo muzej v Kopru proslavil »Teden muzejev« z dvema razstavama. Z otvoritvijo »galerije« v slavnostni dvorani bo muzej kot vzgojno-izobraževalna ustanova obogatil svoje razstavne zbirke. Namen galerije je, približati muzej naši mladini in delovnim ljudem in postopoma prikazati Koper in njegovo okolico kot pomembno slikarsko in umetniško žarišče od konca srednjega veka dalje, ko so delovali v Kopru, Podpcei, Zanigradu, Iirastovljah in drugod številni freskanti. Že v drugi polovici 15. stoletja poznamo imena prvih slikarjev v teh krajih. Tako je slikar Kleri-gin poslikal v tem času cerkve v Koštaboni, Oprtalju, Motovounu, slikar Peter Koprčan pa izvršil delo velikih dimenzij za Izolo. Na žalost je bilo njegovo delo odne- —~l L - 1 v . i ■M najraje smrtonosna. Na vsak način bi povzročila strašen glavobol. Na kamnu na tleh se je zdrobila, na moji glavi se najbrž ne bi! Vprašanja so sedaj: zakaj je bil ta dogodek mogoč? Zakaj je vprav tisti naj pravšni hip prišel prijatelj Andru »v vas«? Kako da nisem tiste spolzke skale jaz sam že prej opazil? Zakaj se ni odluščila že davno prej — in če je že tako dolgo visela — zakaj ni počakala še kak teden? Ali je bilo nekje zapisano, da mora ubiti mene, kar bi se tudi zgodilo, če bi ne bilo obiska prijatelja Zika? Je li tu odločala »usoda« ali »naključje« ali le »slučaj«? Dvomim v možnost »božjega prsta«. Premalo sem bil lump, da bi me morala zadeti »božja« kazen, in premalo pobožnosti in vere je bilo v meni, da bi me neko božanstvo teplo iz ljubezni. Seve, hladnokrven znanstvenik bi rekel: tista skala bi padla od stropa prej ali slej in zakaj ne bi padla vprav takrat kot je! Padla je pač, ko je njena težnost premagala ovire, če si bil ali nisi bil ravno takrat pod njo, je stvar, ki se nje ne tiče. Torej? Še eno zgodbo bom povedal in zanjo imam najmanj trideset prič, le kje so danes te priče, žal ne vem. Morda bo katera od njih brala te vrstice in se bo sama oglasila. Med obema velikima vojnama je med Ilirsko Bistrico in Trstom vozil avtobus—koriera smo takrat rekli. (Potolažite se: oba izraza sta tuja!) Zjutraj je avtobus vozil proti Trstu, pod noč pa nazaj. Cestna razdalja med obema koncema je petdeset kilometrov. Dan na dan je vozila ta »koriera« gor in dol, in nikoli se je ni pripetila kaka nesreča. Dogodilo se je neko jutro, da sem splezal v to vozilo ter odpotoval z njim v Trst. Razrešetana škatla je to bila, še od stare zaveze, s poskočnimi vzmetmi. Ko je junaško dirjala preko cestnih kotanj, smo potniki v njej poskakovali gor in dol, kakor nekake žive stope starodavnih mlinov. Brez nezgode smo priskakali do železniške proge, ki pelje od Divače na Kozino in naprej do Pulja v Istri. Na prehodu sta bili zapornici spuščeni, kar je dokazovalo, da bo kmalu puhal mimo vlak. Počivali smo minuto ali dve in šofer je začel postajati nestrpen. »Kaj bomo tu stali do poldneva, kali!« In je začel pritiskati na hupo. Na desni strani, petdeset metrov od prehoda, je stala čuvajnica. Na malem hribčku. Pod njim je šla ta enotirna proga in takoj tam izginjala v ovinku proti desni, proti Divači, od koder je imel pripuhati vlak, Na vztrajen krik hupe se je iz čuvajnice prikazala žena. Njen mož, čuvaj, je gotovo spal takrat in ona ga je nadomeščala. Ozrla se je proti nam in dvignila obe roki. »Vlak prihaja iz Divače!« je zavpila, »V treh ali štirih minutah bo tu. Aspettate!« Nestrpni šofer je kar naprej pritiskal na hupo. Žena pri čuvajnici je brezmočno spustila roki navzdol in skočila k vitlu. Z mrzlično naglico je zavrtela kljuko. Zapornici sta se začeli dvigati. »Fatte presto, allora!« Šofer je sunil vzvode pri nogah naprej in nazaj, motor je zabu-čal in vozilo se je premaknilo. Kakor polž sta lezli prvi kolesi čez prvo tirnico in nato čez drugo. Takrat pa je v avtu nekaj škrnilo in celotna »trapola« je obstala počez na tračnicah kakor pribita. Kakor samomorilec je avtobus pocenil na tiru in se ni več hotel ganiti naprej in tudi ne nazaj. In vlak se je utegnil prikazati izza ovinka vsak hip! Jaz sem bil, ki sem vzkliknil: »Vsi ven, ljudje! Hitro! Brž!« Ženske so zavreščale, a panika je trajala le minuto ali niti ne. Skozi obojna vrata so padali potniki kot kebri. Nekateri so se pognali kar skozi odprta okna. V avtu je ostal edinole šofer, ki je z blazno togoto suval železne vzvode naprej in nazaj, kakor da so oni vsega krivi. Motor je mukal kakor ponoreli bik, avto se pa le ni ganil nikamor. Takrat zakriči nekdo: »Potisni-mo hudiča naprej! Alo, vsi po-rinimo!« Žene so bile prerazburjene in so bežale s proge, moški smo pa vsi priskočili. Z divjo jezo smo se uprli v težko vozilo in ga skoro prenesli na drugo stran. Manj kot pol minute pozneje je puhal potniški vlak mimo in izginil v smeri proti Rodiku! Žena pri čuvajnici je brez moči slonela na vitlu. Po petih ali desetih minutah smo bili spet vsi mirni, besed smo pa v tistem času vsi skupaj izustili za lepo knjigo in to je res! Oba avtista, šofer in tisti, ki je voznino pobiral, sta se lotila pregleda avta, potniki smo pa stali ob strani in hvalili vsak svoje junaštvo, prisotnost duha, prisebnost in še ducat podobnih čednosti. Čez četrtinko ure sta oba fanta zlezla izpod zadnjega konca vozila in svečano povedala, da je zadnja os zlomljena; da z lastno močjo ne more koriera nikamor več. Naša posebna sreča je, sta rekla, da se je nezgoda pripetila v neposredi bližini Lokve, kjer imajo telefon. WMM Prav dobrega razpoloženja smo odpešačili do Muhove oštarije v Lokvi in se med potjo ponosno ozirali okoli, če nas kdo vidi. Po taki razburljivi dogodivščini smo postali na mah imenitni! Dostojanstveno smo v gostilni razlagali Muhovim hlapcem, kako se je stvar začela in iztekla, in občudovanje, ki smo ga bili od vseh strani deležni, nam je godilo celo bolj od Muhovih sendvičev. Dobro uro pozneje smo se skobacali v še bolj staro škatlo, ki je nas, brodolomce, prišla iz Trsta iskat in s tem je bilo naše slavne dogodivščine konec. Ta dogodek sam po sebi ni nič posebnega in ni naredil senzacije v svetu, meni se pa le zdi na svoj način zanimiv, saj je vzrok za nova vprašanja. Od Ilirske Bistrice do železniške proge pri Lokvi je trideset km razdalje ali morda kaj malega več. Cesta, čeprav deloma prvega reda, je bila marsikje prav bridko kotanj asta in silno bogata na ovinkih. Koriera je po njej brzela kot lintver in skakala čez kotanje kot splašeno žrebe. Le ko je lezla čez železniški tir, zliveliran na prehodu z debelimi lesenimi plohi, se je obnašala dostojno. Kdo je vendar ukazal, da se mora njena os vprav tu prelomiti? Zakaj se ni prelomila prej med »skakanjem«? Na tridesetih kilometrih razdalje bi si vendar mogla izbrati pripravnejši prostor! Zakaj ni mogla počakati do onstran tira, če že ni hotela vztrajati vsaj do Lokve! Vnrav na tiru ji je vrag prelomil os in to dve, tri ali štiri minute pred prihodom vlaka! Ali je bila to usoda? Naključje? Slučaj? Je li bil prst božji ali morda sam »ta kosmati« iz pekla? Kdor zna na ta vprašanja odgovoriti, bo tudi vedel, katera srečka državne loterije bo prihodnjič zadela milijon! V okviru prireditev ob letošnjem »Tednu otroka«, ki traja od 30. septembra do 6. oktobra, so v Postojni organizirali dvoje predavanj o otroški paralizi in o preventivnih ukrepih kot je cepljenje. Predavala sta dr. France Ambrožič in dr. Ravnikar. Pri obeh predavanjih so predvajali filme. V okusno urejenih izložbah je odbor za izvedbo »Tedna otroka« prikazal udejstvovanje mladine v raznih organizacijah, predsednik občinskega ljudskega odbora v Postojni Jože Baša pa je v četrtek sprejel delegacijo pionirjev in mladincev ter vzgojiteljev mladine. V tem tednu so pospešili dela za ureditev prostorov dijaške kuhinje in začeli s pripravami za otvoritev mlečnih kuhinj v tistih šolah, kjer doslej le-te še ne obstajajo. Predvideno je namreč, da bodo mlečne kuhinje odprte v šoli v Planini, Šmi-helu, Ubeljskem in na Studenem. (oC, šeno še pred koncem vojne iz našega muzeja. Poleg omenjenih so delovali v teh krajih še verjetno slikarji Victor Carpathus, dalje Benedetto Carpaccio, Bernard, Jakob, neki Kortezij in še vrsta drugih. Muzej se je na otvoritev galerije pripravljal že leto dni ter je zategadelj s pomočjo republiškega zavoda za spomeniško varstvo in pod vodstvom prof. Mirka Šubica restavriral in konserviral najpomembnejša umetniška dela, ki bodo vključena v galerijsko zbirko. Strokovno in znanstveno obnovljena dela bodo obiskovalcem otipljiv dokaz, da bo moral muzej na tem področju izvršiti še ogromno dela, če bo hotel prikazati v galeriji razvoj slikarstva in izpolnjevati eno svojih glavnih nalog, bogatiti svoje zbirke in jih ohranjevati bodočim rodovom. Vrhunske umetniške stvaritve v galeriji bodo najbolj zgovorne priče umetnostnega razcveta pri nas ter bodo verni dokumenti umetniške ustvarjalnosti, ki se je bohotila v kulturnem razpoloženju teh krajev in ljudi. V prostorih »male galerije« bo muzej 12. oktobra odprl umetniško razstavo tržaškega umetnika Roberta Iilavatvja. Teden muzejev bo proslavil tudi z uspehi na terenu in sicer z obnovljeno partizansko tehniko »Snežnilc-Zena« v Gabrovici, s končano tehnično restavracijo znamenitih fresk v Hrastovljah, z začetkom obnovitvenih del na obrambnem obzidju istotam in s končanim letošnjim arheološkim izkopavanjem v Krkavčah. ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO M VZGOJA * ŽENA 0N DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJ TUDI TO NAJ BI BILA ŠOLSKA REFORMA ŠOLSKE KUHINJE Zdaj imamo v koprskem okraju 140 delilnih središč, kjer dobi hrano 13.875 otrok v starosti od 7. do 18. leta Namen šolskih kuhinj je, da zagotove učencem kalorično in toplo hrano med šolskimi urami in po pouku. Zato rešujejo te kuhinje pomemben del socialnih, zdravstvenih in vzgojnih vprašanj in imajo prav tak pomen kot druge družbene ustanove za otroke, Obenem pa je to izdatna pomoč zaposleni materi, ki ji ni treba skrbeti za glavni dnevni obrok ali malico. In končno so še tu učenci in dijaki, ki daleč hodijo ali se vozijo, kar bo vedno bolj pogosto spričo uveljavljanja šolske reforme, ki združuje nekdanje enorazrednice v močnejše in više organizirane šolske centre. In kako je pri nas? Veliko bolje kot nekoč, toda še vedno ne tako, kot bi želeli in kot bi moralo biti. Ob koncu preteklega šolskega leta smo imeli v našem okraju 140 delilnih centrov, kjer je dobivalo hrano 13.875 otrok od 7. do 18. leta starosti. V teh številkah so vštete vse mlečne kuhinje, otroški vrtci, mladinski internati ter mlečne kuhinje po tovarnah, kjer so dobivali hrano vajenci ter mlade delavke in delavci. Vendar je treba pripomniti, da so bile kuhinje predvsem po vaseh, čeprav urejene zelo primitivno, brez pravih štedilnikov in potrebne posode. V večjih središčih pa ponekod kuhinj sploh ni bilo, ali pa so imele zelo enolično hrano, ker so morali na običajnih, majhnih kuhinjskih štedilnikih kuhati za 400 in več otrok. O važnosti in pomenu redne dodatne hrane šolskih otrok nam zgovorno govore številke pri zdravstvenih pregledih otrok. Otroci, kjer dobro dela šolska ali mlečna kuhinja, so bolj zdravi, se v šoli bolje učijo, ker so fizično odpornejši in razvitejši. To je najboljša zdravstvena preventiva. Razen tega pa se tudi navajajo na . zdravo in pravilno prehrano, ki je marsikdaj od doma niso navajeni. Z organizacijo mlečnih in šolskih kuhinj se zdaj ukvarjajo pri nas organizacija RK, ženska društva, zveza zadružnic, referenti za socialno skrbstvo, društva prijateljev mladine ter prosvetni delavci. Organizacijsko pa so kuhinje vezane na socialna skrbstva pri občinah oz. okraju. V bodoče bi prav gotovo bolj kazalo vezati te kuhinje direktno na šole, na šolskega upravitelja in šolski od- Gostinska podjetja — hotele, restavracije, kavarne in gostilne vabimo k naročilu nove zanimive ilustrirane revije »Sodobna pisarna«, ki bo potrebna vsem vašim pisarniškim uslužbencem, z velikim zanimanjem pa jo bodo brali tudi vaši gostje. Pišite po brezplačni prospekt na našo upravo, Ljubljana, Gosposka 12. bor. Druge organizacije in društva na terenu bi bila le v pomoč. Le tako bi se učitelj oziroma upravitelj lahko neposredno vmešaval v poslovanje kuhinje, kar bi bilo marsikdaj potrebno, šolski inšpektorji pa bi lahko nadzorovali njihovo delovanje. Tako bi prišlo tudi do neposredne naslonitve na šolski odbor, na ljudi, na starše. Razen tega pa bi seveda lahko še vedno delal poseben odbor šolske kuhinje. Materialna osnova za šolske kuhinje je za sedaj zagotovljena. Za tekoče šolsko leto ima organizacija RK zagotovljeno inozemsko pomoč, ki prihaja prav v ta namen že vsa leta po vojni. Toda to ni vse, kar potrebujemo. Zato je poskrbelo za potrebna sredstva še socialno skrbstvo in si je zagotovilo iz proračunskih sredstev 3 milijone dinarjev za opremo šolskih kuhinj v našem okraju. Občinski ljudski odbori pa so planirali za redno poslovanje teh JAJCA S SIROM Vzemi: 4 rezine belega kruha, 6 rezin sira, i Jajca, malo surovega masla, mleka in soli. Kruhove rezine poškropi z mlekom, da se napoje. Zloži jih v posodo, ki si Jo namazala s surovim maslom, po vrhu pa denl rezine sira. Nanje razbij jajca, osoll ln postavi posodo v pečico, da jajca zakrknejo. *** Kava ostane dišeča, ako vržemo pri praženju vanjo malo drobno stol-čenega sladkorja. Sladkor tvori na njej ovoj: kava se leskeče. Zelo priljubljen komplet za zimske dni: obleka in jopica iz debelega twecda s klobukom iz istega blaga. kuhinj 6 milijonov. Zato pomanjkanje sredstev ne more biti nikjer upravičen izgovor in bi lahko imeli šolsko oziroma mlečno kuhinjo prav na vsaki šoli. To pa je tudi naš smoter. Seveda je potrebno nekaj dobre volje in organizacije. Tako je trenutno stanje. Ne bilo bi pa prav, če ne bi že zdaj mislili, da vedno ne bomo dobivali pomoči od zunaj in da bo včasih težko tudi za proračunska sredstva. Takrat bo treba še več dobre volje in uspešne organizacije. Da je to možno, vidimo že zdaj pri nekaterih kuhinjah, ki so finančno samostojne. Seveda morajo nekaj prispevati tudi starši, Čeprav minimalno. Toda predvsem v njihovem interesu je pravilen in zdrav razvoj ter uspeh njihovih otrok. Bolezni se spreminjajo in borba z njimi se menja, kakor se vst na svetu menja in izpreminja. Skrla-tinka. ki je ugrabljala našim staršem brate in sestre — ko so bili še otroci — je danes nedolžno, lahko premagljivo obolenje. Jetika, ki je morila Slovence najhuje pred pol stoletja, se umika pri nas med statistično malopoinembne vzroke. Vodilno vlogo prevzemajo druge bolezni in druge nesreče. V vrsti sodobnih nalezljivih bolezni vzbuja dosti strahu poliomielitis — otroška ohromelost, izredno kužna, z virusi izzvana sezonska bolezen, ki. zadene strelovito posameznika in posamezne ljudske skupnosti, predvsem pa otroke civiliziranih narodov v urejenih higienskih prilikah. Strah staršev pred otroško paralizo je upravičen. Z boleznijo vred se širi strali pred njo iz tako imenovanih visoko razvitih predelov (ZDA, Skandinavske države) v kraje, kjer do nedavnega ni bila znana ne otroška paraliza ne strah pred njo kot modernim socialnim zlom. Kakor ne vemo, zakaj postaja paraliza epidemična, množična, tako ne vemo, zakaj postaja nevarnejša, zlobnejša. Epidemija leta 1954 na Danskem je izbruhnila z izrednim odstotkom smrtnih primerov zaradi dihalnih motenj. Iz krajev, kjer divja otroška paraliza najhuje, prihaja pomoč pred njo. Cepljenje proti poliomielitisu je preraslo začetno dobo preizkušanja in nesigurnosti. Iz tujih izkušenj vemo, da cepljenje proti poliomielitisu pomaga in da ne škoduje. Danci so cepili v letu 1955 kar 98 '/i svojih otrok v starosti od 7 do 12 let. Poročajo, da ni zbolel med cepljenimi otroki za otroško paralizo niti eden. Nasprotno je največji znanstveno vodeni terenski preizkus Salkovega cepiva med skoraj dvema milijonoma opazovanih oseb v ZDA v letu 1954 pokazal, da varuje cepljenje pred ohromitvami le v 75 od 100 primerih. Pri cepljenih otrocih so se ohromitve hitreje popravljale, bolezen jih je občutno manj prizadela. Smrtnih primerov med cepljenimi takrat ni bilo, prišlo pa je do nesreč v zvezi s cepljenjem v ZDA leta 1955. s cepivom iz Cutterjevih laboratorijev. V nekaterih serijah tega cepiva so ostali virusi paralize živi, po krivdi tehničnih napak pri produkciji. Po letu 1955 se je kontrola cepiva izredno poostrila. Nobeno cepivo se ne more uporabljati brez zaključno kontrole v državnih laboratorijih. Ameriško Salkovo cepivo, ki ga bomo dobili tudi mi, je pripravljeno iz ubitih klic in je gotovo neškodljivo, ni pa stoodstotno učinkovito. Na letošnji mednarodni konferenci proti otroški paralizi v Ženevi je dokazoval Salk predvsem dolgotrajnost učinka mrtvega cepiva. Zaključna sodba o trajanju zaščite po cepljenju bo mogla biti izrečena šele po letih. Tvorec in zagovornik cepljenja z oslabelimi klicami, Sabin je pa dokazoval v Ženevi predvsem neškodljivost svoje metode. Mi živega cepiva na koži svojih otrok ne bomo preizkušali, ljubša nam je zanesljivo neškodljiva, čeprav morda manj učinkovita Sallcova metoda. V času, ko otroška paraliza v Sloveniji narašča, po dveh epidemijah, ki sta prizadeli leta 1953 predvsem celjski okraj in leta 195G predvsem Ljubljano, je sreča, da je ameriško Salkovo cepivo izdelano in preizkušeno in da so nam zdravstveni delavci v Ljubljani priborili cepljenje z njim. V oktobru bodo cepljeni tudi v koprskem okraju otroci od prvega do šestega leta starosti, ki so pri nas najbolj ogroženi. Zaenkrat verjetno ne bo mogoče ustreči staršem. ki želijo, da bi bili že sedaj cepljeni njihovi manj ogroženi starejši otroci. Zaenkrat še ne bomo imeli na razpolago dovolj cepiva, za katerega je zbrala naža skupnost dve sto milijonov dinarjev. Prepričani smo, da se bo prvi veliki izdatek v borbi proti grozeči nevarnosti otroške paralize bogato izplačal in da bo prvo cepljenje pri nas uspešno zaključeno, kakor je bilo pripravljeno s potrebno vestnostjo, vztrajnostjo in vnemo. DR, BRANKO ŠALAMUN RAZGOVORI Z NAŠIMI KANDIDATI Priprave na volitve v občinski ljudski odbor niso razgibale samo mesta Postojne, pač pa tudi vasi. Na 28 zborih volivcev, kolikor jih je bilo na področju postojnske občine, so bile živahne razprave o raznih komunalnih problemih in predvsem o predlaganih kandidatih. Volivci so tudi želeli odgovore na razna vprašanja s področja gospodarstva, kmetijstva in podobno. Pri tem so predlagali marsikaj, kar bo moral bodoči občinski odbor upoštevati. Med predlaganimi kandidati je nekaj žena, med katerimi je tudi Pepca Rutar iz Postojne, ki je bila do sedaj predsednica občinskega Sveta za varstvo družine. Rade volje nam je odgovorila na nekaj vprašanj: Klasični kostum še ni izgubil svojega mesta v ženski garderobi kljub vsem spremenljivim modnim muham. Prvi naš model vam prikazuje tak kostum, katerega posebnost so le nakazani žepi, ki tvorijo obenem pas. Drugi model je elegantni zimski kostum, ki ga lahko nosimo tudi brez bluze. Na ovratniku in žepih je krzno, lahko pa tudi žamet. Spomladi pa lahko te okraske odstranimo. Radi bi vedeli nekaj o uspehih Sveta za varstvo družine, ki dela pri nas dve leti. Gotovo ste imeli začetne težave? Najprej bi« povedala nekaj o pristojnosti tega Sveta. V začetku nismo vedeli, kaj naj bi bilo pravzaprav njegovo delo, ker je bilo to nekaj novega. Toda kmalu nam je postalo jasno, da je področje delovanja zelo obširno in na terenu SO' se odpirale vedno nove naloge. V začetku je bilo naše delo bolj kurativnega značaja, toda ko smo premagali začetne težave, smo delo preusmerili v preventivo. Opazili smo namreč, da je hitra in tovariška pomoč na licu mesta velikega pomena in da delo Sveta ni odvisno le od materialne pomoči. In kakšno je bilo konkretno delo sveta na terenu? Svet predvsem skrbi za otroke, ki so posredno in neposredno pod varstvom družbe. Na področju naše občine je 40 takih otrok. Razen za njihovo zdravstveno in socialno stanje smo skrbeli predvsem za pravilno vzgojo. Najtežje primere smo oddali v mladinske domove, nekaj pa v rejo k dobrim rednikom. V treh primerih se nam je posrečilo, da so rejniki otroke posvojili. Člani sveta smo imeli stalne stike s terenom, ker smo uvideli, da je tako delo najuspešnejše. Večkrat je bilo treba posredovati pri družinah socialno ogroženih otrok. Otrokom, ki so izpolnili šolsko obveznost, smo omogočili, da so se vključili v obrt. Posebno hvaležna oblika dela za pomoč otrokom so prav gotovo počitniške kolonije. Ali bi nam hoteli o tem povedati kaj več? Tudi o tem sem .mislila govoriti, ker letovanja otrokom veliko pomagajo in koristijo. Sicer še najdemo starše, ki so proti pošiljanju otrok v poletne kolonije, posebno tisti starši, ki hočejo, da jim otroci med počitnicami doma delajo. Toda počasi le prodira zavest, da so tudi otroci potrebni letnega počitka in da morajo začeti novo šolsko leto veseli in spočiti. Lani je letovalo ob morju 58, letos pa 76 otrok iz naše občine. Otroke smo izbrali na podlagi šolskih zdravstvenih pregledov. Stroške je kril občinski ljudski odbor iz svojega proračuna. Rada bi še pripomnila, da je letovanje zelo hvaležna oblika pomoči otrokom, in da bi kazalo s tem nadaljevati tudi v bodoče. Dobro bi bilo, da bi dobili ob morju kako stavbo, kjer bi uredili počitniški dom, tako da bi lahko letovali tudi otroci padlih borcev in članov raznih drugih organizacij in ne samo otroci za katere skrbi naš Svet. Tako bi lahko tudi podjetja poslala na letovanje otroke svojih delavcev in uslužbencev. To vse je prav gotovo le del vašega dela? Preveč bi bilo, če bi hotela naštevati vse probleme, ki jih je moral reševati Svet za varstvo družine. Tu gre od mladinskega kriminala pa do prireditev skupaj z Društvom prijateljev mladine. Naj vam povem samo to, da nam je ObLO na eni svojih sej izrekel posebno priznanje. In kot je navada, bi radi za zaključek zvedeli kaj več o načrtih za bodočnost? Seveda je še cela vrsta nerešenih problemov, s katerimi se bomo morali čimprej spoprijeti. Pri tem naj omenim samo skrb za otroke ogrožene zaradi alkoholizma od nemoralnega življenja staršev. Poiskati bomo morali možnosti za ustanovitev mlečne kuhinje po šolah, kjer jih še nimajo. Zato bodo člani Sveta v »Tednu otroka« obiskali vse šole. Za prihodnje leto bomo morali zagotoviti letovanje vsaj 150 otrokom. Se naprej bomo morali delati z DPM, da socialno Med ženami, kandidati za postojnski občinski ljudski odbor je tudi Pepca Rutar, ki so jo izvolili za svojega kandidata volivci IX, volilne enote. V času NOB je bila tovarišica Rutarjeva član okrajnega Izvršnega sveta NOO za Tolmin, kjer je takrat vodila odsek za zdravstvo, pozneje pa odsek za socialno skrbstvo. Bila je upraviteljica mladinskega doma v Tolminu in Pivki, štiri leta pa upraviteljica dijaškega doma v Postojni. V Pivki je bila članica ObLO in je odgovarjala za pro-sveto. V Postojni je že dve leti predsednica Sveta za zaščito družine, razen tega, pa aktivno sodeluje še v drugih organizacijah in društvih ogroženi otroci ne bodo prav nič zaostajali za drugimi in da bodo tudi oni imeli lepo in vedro mladost. In kot zadnje bi še omenila skrb Sveta, da najde čimveč zdravih družin, ki bi bile pripravljene posvojiti otroke — sirote. Res lepi uspehi in načrti. Naša želja je, da bi se tudi uresničili. Odgovori tovarišice Pepce Rutar-jeve pa naj bodo ob »Tednu otroka« prispevek k osvetlitvi dela naše družbene skrbi za vse otroke. ZA MASE KMETOVALCE O IA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NASE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE Rezultati Zveznega nagradnega tekmovanja za večje pridelke v kmetijstvu Ob razpisu Zveznega nagradnega tekmovanja za večje pridelke v kmetijstvu, smo bili skoraj skeptični glede zaželenega uspeha, ker je bilo tekmovanje razpisano zelo pozno. Za to so namreč potrebne podrobne priprave, navodila, pojasnila, priprava zemljišč in še vrsta drugih tehničnih del, ki pa zahtevajo časa. Vendar lahko trdimo, da je bilo zanimanje za to tekmovanje pri zadrugah in zadružnikih zelo veliko, da so kmetovalci pristopili k tekmovanju z vso resnostjo in zavzetostjo, kar so potrdili tudi rezultati. Namen tekmovanja je bil v pr-•vi vrsti, da se pridelovalci na področju ene zadruge združijo v skupine, in sicer tako, da vsaka skupina zajame za tekmovanje najmanj 8 hektarov njiv, zasaje-; nih s krompirjem. Pogoj tekmovanja pa je bil, da se na tej skupni površini pridela najmanj 250 stotov krompirja na hektar. Razen tega so se tekmovalne skupine morale obvezati, da se bodo držale navodil kmetijskih strokovnjakov, ki so jim svetovali agrotehnične ukrepe, po katerih je možno doseči visoke hektarske donose. Prav te dni so občinske in okrajna komisija za zvezno nagradno tekmovanje začele z delom na terenu, da bi ugotovile uspehe tekmovanja. S tem v zvezi smo zaprosili za nekaj odgovorov člana okrajne komisije SZDL za tekmovanje • dr. Frana Juriševiča, ki potek tekmovanja zasleduje neposredno na terenu. Na vprašanje, koliko skupin tekmovalcev za večji hektarski pridelek krompirja se je prijavilo v koprskem okraju, je dejal: Predvsem bi povedal, da se je v začetku razpisa nagradnega tekmovanja prijavilo v koprskem ■okraju 40 skupin tekmovalcev s skupno 335 ha površin.« Ali so vsi tekmovalci vzdržali do kraja? «Vsi niso mogli, ker je prišla posredi pozna pozeba in slana, ponekod toča, kasneje pa se je pridružila še suša, tako da je od tekmovanja odstopilo 6 skupin, in sicer iz Tomaja, Dutovelj, Štanjela, Hrpelj in Materije.« Kaj ste ugotovili te dni pri pregledu krompirjevih nasadov n3 terenu? Dr. Juriševič je odgovoril: »V glavnem moram reči, da je bilo zanimanje za tekmovanje izredno veliko in da so se tekmovalci .skoraj v celoti držali navodil, zato so tudi rezultati boljši, kot so predvidevale tako komisije kot tudi sami kmetovalci. Poudariti pa moram, da je bilo zvezno tekmovanje razpisano prepozno. Zato so bile skupine ponekod sestavljene nepravilno, tako da so bili v skupine najboljših priključeni slabši pridelovalci in v skupine vasi dobrih pridelovalcev, pridelovalci krompirja sosedne vasi, ki nimajo tako ugodnih pogojev za pridelovanje krompirja, kar je seveda znižalo srednji hektarski pridelek. Sami kmetje posameznih skupin pravijo, da se bodo v prihodnje bolje pripravili in bolj vestno sestavljali skupine.« Kakšne hektarske pridelke krompirja pa ste ugotovili? »Končnih rezultatov še nimamo, ker se na terenu zbrani podatki morajo po navodilih republiške komisije obdelati in preveriti. Vendar lahko rečem, da so nam že te nepopolne ugotovitve dale precej jasno sliko, kako se edinole s pravilno obdelavo zemlje in gnojenjem ter posebno z vestno izbiro ustreznih sort krompirja dajo doseči zelo visoki hektarski donosi in nasprotno.« Bi nam lahko dali vsaj nekaj primerov iz posameznih vasi, skupin ali tekmovalcev? »Kot primer visokega hektarskega donosa naj vam navedem, da so v Tatrah v Brkinih kmetovalci Filipčič s št. 17, Mahne s št. 22 in Mahne s št. 32 dosegli na svojih površinah nad 450 stotov krompirja na ha. V skupini vasi Kovčice (KZ Slivje) sta dosegla Mezgec s št. 1 in Mezgec s št 10 skoraj enake donose. V skupini kmetijske zadruge Obrov, in sicer v vasi Javorje, je 19 tekmo- valcev doseglo povprečno tudi nad 450 stotov na hektar, nekateri celo nad 515 stotov krompirja. Kakor sem že omenil, deluje na terenu več komisij in nimamo zbranih še vseh podatkov, vendar smo na osnovi dosedanjih ugotovitev prepričani, da bodo tekmovalne skupine koprskega okraja za večje hektarske pridelke krompirja med prvimi v Sloveniji. Povprečje vseh devetih skupin v hrpeljski občini je 415 stotov na hektar.« Omenili ste agrotehnične ukrepe. Kateri od teh so po vašem mnenju letos vplivali, da so nekateri zadružniki dosegli tako visoke hektarske pridelke? »Predvsem je razveseljivo dejstvo, da so napredni zadružniki pričeli uvajati v poljedelstvu pravilno kolobarjenje, v katerem zavzema prvo mesto setev detelje in lucerne, to sta rastlini, ki najbolj izboljšujeta svojstva zemlje. Krompir, ki tem rastlinam sledi v kolobarju, najde izredno dobre pogoje za razvoj. Predpriprava zemljišča — namreč globoko jesensko oranje — je tudi eden izmed pogojev za uspeh, Ugotovili smo tudi, da so visoki hektarski pridelki tesno povezani z obilnim in pravilnim gnojenjem s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Prav posebno pa je razveseljivo, da so kmetje skoro povsod opustili star način sajenja in uporabljajo pri saditvi, obdelavi in izkopu krompirja posebne pluge in s tem ogromno prihranijo pri delovni sili. Krompir se tako sadi v pravilni raz- S5 , -m f^ WS^mmm MS; . Motiv iz Brkinov dalji med vrstami in posameznimi rastlinami. Odločilno vlogo pa so imele zelo donosne sorte krompirja, kot so »voran«, »rožnik« in »bintje«. Na Kovčicah v Brkinih smo pred štirimi leti preizkušali nekatere holandske sorte. Od teh so se na tem področju razširile sorte »saskia« in »ari«, ker so zgodnje, okusne in rodovitne. Ste pri nagradnem tekmovanju ugotovili tudi kakšne pomanjkljivosti in napake? trdna volja in žulja ve roke ustvarjajo domala brez sredstev dobrine a «¡J1 "g □ □ Q ^ a Lokev je največja vas v diva-ški občini, saj ima 199 hišnih številk. Nedaleč od Lokve v smeri proti Rodiku leži ob vznožju hriba še vasica Prelože s 27 hišami. Zanimivo je, da so malone vsa gospodarstva v Lokvi in Preložah vključena v KZ. Med člani KZ pa je tudi precej delavcev, ki imajo razen hiše še majhno krpo zemlje ali pa so celo brez zemlje. Okolica Lokve in Prelož je v glavnem pusta gmajna, za to pa borovi in hrastovi gozdovi. Obdelovalne površine je tu zelo malo. Tudi pašnikov skoraj ni. Kljub temu je eden glavnih, če ne glavni vir dohodkov teh vasi živinoreja. Že od nekdaj je tako. Toda če si živinorejci za krmo lahko pomagajo z nakupom trave ali sena v bližnjih ali oddaljenejših vaseh, ni tako z vodo. In prav zdrave vode za živino vse do letos ni bilo dovolj. Za napajanje nad 420 glav živine so imeli le štiri kale, ki pa so bili več ali manj v slabem stanju, razen enega v spodnjem delu vasi. Problem je bil torej zlasti pereč v gornjem delu, kjer je približno 180 glav živine. Napajališče, ki so ga zgradili pred vojno, že več kot deset let ni držalo vode. Bilo je slabo, grajeno in je puščalo. Problem je skrbel kmetijsko zadrugo. Kako obdržati toliko živine? Skoda, ki bi nastala, bi bila tem večja, ker je skoraj vsa živina sivorjave pasme in prinaša tamkajšnjim živinorejcem lepe dohodke. Mimogrede naj omenimo, da so prodali Lokovci in Pre-ložci lansko leto 526.005 litrov mleka. Vprašanje ni bilo lahko. Proučevala ga je kmetijska zadruga in o njem je mnogo razpravljal tudi krajevni odbor. Pokazali sta se dve rešitvi: ali ponovno usposobiti napajališče v gornji vasi ali pa zajeti studenčnico v eno uro oddaljenih Vročah. Ker je približen izračun za prvo delo pokazal, da bo treba poskrbeti več milijonov dinarjev, so poizkusili z drugo rešitvijo. Začeli so meriti moč studenca. Ta bi morda zadostovala, vendar pod pogojem, da bo izvir stalen. Na tako stalnost pa se na Krasu ni zanesti. Zadeva je postala negotova in so se zato odločili za drugi izhod. Obrnili so se na ObLO, ki je za poonvno usposobitev, pravzaprav novogradnjo napajališča, obljubil denarno pomoč in strokovno silo. Kmetijska zadruga je obljubila 100.000 dinarjev. Skupaj torej nekaj nad milijon za delo, ki bi veljalo približno štiri milijone dinarjev. (Nadaljevanje na 12. strani) »O da, pomanjkljivosti je bilo precej! Med temi bi predvsem poudaril naslednje: premajhno ski-b kmetijskih zadrug za mehanizacijo, nabavo kvalitetnih sort in premalo navodil pri uporabi umetnih gnojil. Koloradskega hrošča je ponekod ogromno in ga ne uničujejo dovolj sistematično. Imamo primere na Kovčicah, Javorju, Pregarjih in drugod, da je hrošč popolnoma objedel nadzemne dele rastlin. Premajhno skrb posvečajo tudi zatiranju plevela. Bilo je še drugih pomanjkljivosti.« Zanima nas, če bo letošnje tekmovanje imelo pri kmetovalcih splošen in ugoden odmev v borbi za večje hektarske pridelke? »Brez dvoma bo to tekmovanje dalo veliko vzpodbudo ne samo dosedanjim tekmovalcem, ampak splošno vsem kmetovalcem. Že letos smo na terenu opazili, kako ponosno so se držali tisti, ki so dosegli visoke pridelke, in seveda tudi poparjenost tistih, ki obdelujejo svoja zemljišča neracionalno, kakor tudi nekaterih »boljših«, ki se zaradi trme in po lastni krivdi niso pridružili tekmovanju. Prepričan pa sem, da bodo v prihodnje tudi ostali posnemali letošnje tekmovalce, se oprijeli sodobne agrotehnike in se borili za večje pridelke, kar bo predvsem v korist njim samim in seveda tudi vsej skupnosti.« R. Z. Novo napajališče v Lokvi TUDI VSKLADISCENI POLJSKI PRIDELKI NISO VARNI V Zelo nevarni škodljivci v shrambah in skladiščih so molji. To so majhni metulji z ozkimi krili, ki imajo ob robu dolge rese. Kadar metulji sedijo, držijo krila slrolia-sto zložena. Krila imajo kovinski sijaj, včasih pa so na njih zlate pege oziroma lise. Molji letajo zvečer in ponoči. Moljeva ličinka je goscnica, ki napada razne kmetijske pridelke in izdelke preliranske industrije, dalje tekstil, krzno, perje itd. Medtem ko gosenice blago grizejo, ga metulji uničujejo s sesanjem. Gosenice so zelo majhne in imajo S parov nog. Žitni molj — Tinea granella. Ta molj je močno razširjen v tistih žitnih shrambah, ki niso zračne in kjer žita ne obračajo. Največ ga je v Južni Ameriki, na Kitajskem in v azijskem delu SZ. Dolg je 5 do 7 mm, Jc srebrnobelc barve, ima pa temnorjave lise na krilih in dolge sivorjave rese. Ko gosenica dorase do 10 mm, je rumenobelc barve iu ima S parov nog. Samica odloži približno 100 jajc na žitna zrna. Po dveh tednih se iz jajčec izležejo gosenice, ki napadajo zlasti rž, pšenico pa tudi ječmen in oves. Gosenicam gredo v tek tudi suhe gobe. Metulji žitnega molja letajo od avgusta do septembra. Najbolje je, da skladišče temeljito prezračimo, klobčiče na žitu, ki jih gosenice spredejo iz ostankov zrn in iztrebkov, pa takoj odstranimo. Koruzni molj — Sitotroga cerealel-1 a. Tega koruznega molja na Primorskem dobro poznajo. Kazen koruznih zrn napada tudi druga žila in suho sadje. Koruzi jc nevaren že med njenim dozorevanjem. Koruzni molj je nekoliko manjši od žitnega. Njegova kri- la so enakomerno rumenorjava, gosenice pa so najprsj rdeče barve, nato pa postanejo bele. Krompirjev molj — Phtorimaea oper-c u 1 e 11 a. Razširjen je v Južni Evropi, v ZDA, Srednji in Južni Ameriki, Južni Afriki, Avstraliji in Indiji. Medtem ko je krompirjev molj zelo nevaren zaradi močne razširjenosti v Dalmaciji, je na področju našega okraja še neznan. Dolg je 5 mm, njegova prednja krila so večja od zadnjih, so sivorjave barve s temnimi pegami. Gosenica je rumeno,zelene barve, meri do 15 mm in ima glavo rjave barve. Euba preživi v svilastorumenem zapredku. Molj odlaga jajčeca posamezno ali v skupinah po tri do pet komadov. Najraje jih odlaga na spodnjo stran listov ali pa na izpostavljene gomolje, vreče ali na druge predmete v skladišču. Gosenice navrtajo najprej list, potem pa skozi peclje zlezejo v stebelca in tam živijo. V gomoljih izgrizujejo meso ter povzročajo vgnezditev glivic. Medtem ko ima krompirjev molj v toplejših krajih, kot je n. pr. Egipt, 3 generacij letno, jih ima v Dalmaciji 5 do 0. Volneni molj — Tineola biselliella. Razširjen jc v Evropi, Severni Ameriki in Afriki, v Indiji, Avstraliji in Novi Zelandiji. Dolg je 4 do 9 lit.ai, z razp;-timi krili pa meri 14 mm. Prednja krila ima večja in so rumene barr e. Gosenica je umazano bele barve, doiga 10 mm. Vsa';a samica odloži v večernih urah približno ISO jajčec, iz katerih se čez dva tedna razvijejo gosenice. V volni naredi gosenica hodnik odprt z obeh strani in v njem živi, dokler se ne prelevi v metulja, v toplih prostorih imajo volneni molji 4 generacije letno; gosenica lahko živi brez hrane več kot 8 mesecev. NAŠI K R A LJUDJE ic NAŠI KRAJI 5 N LJUDJE iV N A S RAJU ! N LJUDJE * V Izoli je predvolilna kampanja zelo razgibala volivcc. Minuli teden na masovnem sestanku V. terenske organizacije SZDL so se pritoževali, da je mesečna oskrbnina v otroškem vrtcu previsoka. Ravno delavke, ki so ves dan v tovarni, ne morejo pošiljati otrok v vrtec. Če bi bila cena primerna, bi hodilo v vrtec štirikrat več otrok. Podjetja bi morala bolj kot do sedaj pomagati delavcem, da si vsaj za silo popravijo in pobelijo stanovanja. V mestu je bilo porušenih nekaj starih zgradb, ruševine teh zgradb pa so ostale. »Če komunalno podjetje nima dovolj delovne sile, bomo to napravili sami! SZDL naj samo organizira.« Na množičnem sestanku SZDL IV. volilne enote je neka ženska pripovedovala, da so v mesnici v Besenghijevi ulici zahtevali 270 din za kg telečjih kosti. Pripravljena je to s pričami dokazati. Na tem sestanku so tudi grajali nedelavnost potrošniških svetov. Članica potrošniškega sveta za sadje in zelenjavo je rekla, da je sestanek njihovega sveta dvakrat propadel, ker je bil odsoten tovariš, ki bi ga moral voditi. Dobro bi bilo ugotoviti, ali je bilo to res. Ljudje, ki so bili pred letom izvoljeni v potrošni- ške svete, so obljubili, da bodo vestno opravljali svojo dolžnost; vendar je to edino področje, kjer še nismo dosegli nobenega uspeha. Kje so vzroki? Zvedeli smo tudi, da so gospodinje morale v Koper po krompir, ker ga naše trgovine s sadjem in zelenjavo niso imele dovolj. , Na vseh sestankih in zborih volivcev so pohvalili delo področnih hišnih svetov, ki so v kratkem času opravičili svoj obstoj. Vendar je bilo precej kritike na račun komisije, ki dodeljuje kredite za popravilo stanovanj. Podobne prošnje bo treba reševati hitreje. Tovariš Jenko je povedal, da imajo člani odborov področnih hišnih svetov težave pri sestavljanju predračunov. Tistih nekaj tehnikov, ki jih imajo v Izoli, je preveč zaposlenih z drugim delom. Govora je bilo tudi o ureditvi kanalizacije in mestnega vodovoda. Imamo ulice, kjer morajo ljudje po vodo tudi 500 m daleč. Povsod pa sprašujejo, zakaj nimamo še zimskega kopališča. To vprašanje je že deset let na dnevnem redu. Še nekaj o naših kandidatih. V 3. volilni enoti so izbrali Emo Stepančič, ki je uspešno vodila več tečajev, kjer so se ženske učile kuhati. Omenjena tova-rišica vodi tudi Pionirski dom j.--. A-t V Sfei^ilK; iswr. *£¡&¡2¡l¡¡< % UA M) J /WuS/y^C^ W ■ Í 4,*l4/ (Nadaljevanje z 11. strani) Toda Lokavci i«. Preložci niso dolgo pomišljali. Zadevo je prevzel krajevni odbor, ki je na zboru volivcev predlagal uvedbo posebnega krajevnega prispevka v delu. Volivci so bili za to. Zavezali so se, da bodo obveznost razdelili po številu glav živine. Najprej 5 ur na glavo. Kdor ne bi opravil svoje obveznosti, bo plačal nadomestno delovno silo. Prevoze so računali v petkratni vrednosti. Začeli so z delom. Razbili so stari, rezervoar, širili in poglabljali dno. Treba je bilo kopali in tečaj za kinooperaterje ozkega filma Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru organizira enotedenski tečaj za kinooperaterje ozkega IG mm filma. Trajal bo od 21. do vključno 26. oktobra 1957. Po končanem tečaju bodo tečajniki opravili izpit pred posebno komisijo. Vsak tečajnik bo dobil spričevalo o usposobljenosti za operaterja za ozki film. Na ta tečaj posebno opozarjamo vsa podjetja, ustanove in šole. oziroma vse lastnike kinoprojektorjev za oz-kotračni film, kot tudi vse ostnle interesente, ki želijo opraviti izpit za kinooperaterje ozkega fiima, Prijave, vsebujoče: priimek, irne, roj. podatki, službeno mesto s pošlo, sedanji poklic, kratek opis eventualnega sedanjega delovanja iz območja svetlobnih projekcijskih sredstev, elektrotehnike odnosno mehanike ter ljudskega izobraževanja. pošl.iile Okrajnemu odboru Ljudske tehnike Koper do 12. oktobra 1957. Po odboru izbrani tečajniki bodo o sprejemu posebej obveščeni. Istočasno bodo prejeli vsa potrebna navodila z določeno višino prispevka, ki ga bo moral plačati vsak tečajnik, odnosno podjetje, ustanova ali šola, ki ga pošilja. OCIZLA V nedeljo 15. t. m. popoldne je bil v prostorih osnovne šole v Ocizli predvolilni zbor volivcev za vasi Ocizla, Petrinje in Beka. Razpravljali so o gospodarstvu in ■svojih perečih problemih. Izrazili so željo, da se čimprej napelje do osnovne šole industrijski električni tok, prebivalci Belce pa zahtevajo dokončno ureditev vodovoda, ki so ga pričeli popravljati že leta 1955. Za kandidata v novo občinsko predstavništvo so predlagali Mirka Petarosa, šefa kozinske lekarne. Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. razstreljevati žiro skalo. Treba je bilo odvažali material in do-važati glino, gramoz in kamenje. Delo je pod vodstvom delovodje FRANCA UMEKA kar hitro napredovalo, toda. obve~nost so morali. povečati še na dveh zborih volivcev, nazadnje na 27 ur na glavo živine. Tako so napravili 11 ov odkril rezervoar, za katerega so uporabili 140 kubičnih, metrov gi:>>■• okrog 200 kubičnih metrov gramo-a. nad 300 kubičn-h metrov kamenja in ?.? ion cementa. Napajaliisče, od. koder i<\:» voda v korito pod zidovi ch" ; 600 kubičnih. metrov vode. Objekt, ki so ga začeli graditi v lanskem oktobru, že služi svojemu na-'menu. Vztrajnost Lokavcev in Prelož-cev je njim samim oi.-varovala lepo število živine in s tem lepe dohodke. Napajališče bo treba samo še ograditi zaradi nc:-nor.*i, to pa bodo tudi napravili v raj-krajšem času. -er ter je sposobna učiteljica za moško in žensko ročno delo. Čeprav je mati treh otrok, vsak dan neumorno dela v Društvu žena. V 4, volilni enoti so kandidirali Tihomira Javorška, vestnega in požrtvovalnega mladinca iz Irisa. V 5. volilni enoti so eno-dušno predlagali Avgusta Bre-zavščka, dosedanjega priljubljenega sekretarja Občinskega komiteja ZK v Izoli. Tov. Sornik ima velike zasluge za razvoj kulturno-prosvetnega dela v okviru DPD Svobode, Doma ga ne boste zlepa našli, če ni v podjetju, je pa v društvenih sedežih. Odlikoval se je kot knjižničar, igralec, režiser in kot tajnik društva. Zaradi tega so ga s ponosom predlagali za svojega kandidata v 16. volilni enoti. čc J -\/Y>V ■j 7 < NAMESTO PISMA UREDNIŠTVU Razposajeni in objestni vaški otroci, po naseljih v bližnji in širši okolici Sežane so v preizkušanju svojega v šoli pridobljenega znanja popisali vse napisne table, kažipote itd. Naša slika kaže tako tablo pred vasjo Storje pri Sežani ob glavni cesti Ljubljana—Trst, ki s svojim počečkanim videzom gotovo ne nudi številnim domačim in tujim avtomobilistom in motoristom najlepše slike o nas. Po opravljenih predvolilnih zborih volivcev, na katerih so določili kandidate za bodoči občinski zbor, so bili te dni še zbori volivcev, na katerih so izbrali kandidate za zbor proizvajalcev hrpeljske obične. Kmetijska zadruga oziroma njeni člani so se soglasno odločili, naj bi jih v bodočem zboru proizvajalcev zastopal eden od dveh predlaganih kandidatov, ki sta kmetovalec Zmago Mihalič iz Mihel in Karla Petrinja iz Petrin j. Potem ko so se pogovorili o dosedanjih uspehih zadruge, ki je v prvem polletju letošnjega leta dosegla že nad polovico letnega družbenega plana, so obravnavali tudi vprašanje povečanja in boljše opreme zadružne pekarne v Kozini. Letos so že uredili klavnico, do konca leta pa bodo uredili še mesnico. Na nredvolilnem zborovanju železničarjev je bilo sklenjeno, da bosta kandidirala v zbor proiz- KMETIJSKE ZADRUGE NE ZAOSTAJAJO Letošnja realizacija dohodkov kmetijskih zadrug se je v I. polletju povzpela na 2 milijardi 210 milijonov dinarjev, kar je za 24,3 % več kot lani v enakem obdobju. S tako realizacijo so zadruge že v I. polletju dosegle 53 % svojega letnega plana. vajalcev šef železniške postaje Vinko Žigante in progovni mojster Franc Vizjak, privatni obrtniki pa so se odločili za mizarskega mojstra iz Klanca Antona Bolčiča in avtotaksista iz Povža-na Franca Kastelica. Na območju bivše občine Podgrad pa je kandidat za zbor proizvajalcev kovaški mojster Stanko Dodič iz Obrova. Volivci 16 podjetij, ki zaposlujejo manj kot 20 ljudi, so predlagali za kandidate Cvetka Cergonjo, Franca Bendelja in Draga Benčiča. Socialistični obrtni sektor pa bo na volitvah glasoval za kandidate Doroteja Mar- gona, Karla Trebca in Ivana Kljuna. Volivci žagarskega in lesno predelovalnega podjetja »Jelka« ter Sekcije za pogozdovanje Krasa so izbrali za svojega kandidata direktorja podjetja Jelka in sekretarja občinskega komiteja ZKS Cirila Rapotca. Člani delovnega kolektiva na gradbišču SGP Primorje, ki gradijo novo avtomobilsko cesto na sektorju Kozina—Petrinje, so na svojem predvolilnem zboru izbrali za kandidata Hermana Sla-miča, obratovodjo gradbišča in gradbenega tehnika Stanka Ltt-kančiča. V soboto so se člani divaškega prometnega železniškega kolektiva na zaključnem večeru poslovili od robnega blagajnika Boga Metlike, ki odhaja v zasluženi pokoj, in od pomočnika šela postaje Staneta Korenta, ki je te dni nastopil mesto šefa postaje v Pivki, Šef divašlce postaje tovariš Svetina je ob tej priložnosti očrtal življenjsko pot Boga Metlike, ki je moral po prvi svetovni vojni bežati pred fašističnim nasiljem, službovati dolga leta v tujini in šele po osvoboditvi se jo lahko vrnil v domovino. Tovariš Stane Korent pa bo s svojim odhodom zapustil globoko vrzel med čl;.ni divaškega Prostovoljnega gasilskega društva. Bil je eden naj-agilnejših prostovoljnih gasilcev na tem področju in dvakrat izvoljen za predsednika društva, Udeleženci poslovilnega večera so se prisrčno poslovili od obeh iz njihovega delovnega kolektiva odhajajočih tovarišev z željo, da bi tovariš Metlika še dolgo let užival težko zasluženi pokoj, tovariš Korent pa da bi žel obilo uspeha na novem delovnem mestu-Kraševec Če hoče človek na potovanje, se mora seveda temu primerno opremiti. Včasih je bilo dovolj, da si je v bližnjem grmu odrezal grčavo drenovko in nanjo obesil culo. danes pa to ne gre več. Najbrž zaradi turizma, "če pa se hoče bodoči potnik opremiti, lahko doživi marsikaj, O tem nam govori naslednje pismo, ki ga je poslala neka moja vneta bralka: »Namenila sem se torej na pot,« mi piše, »za to pa sem predvsem potrebovala potno torbo. Spomnila sem se, da sem zadnjič videla eno v neki trgovini v Čevljarski ulici. Lepo, veliko in ne predrago. Pohitela sem tja. V trgovini sta bila samo prodajalec in še en gospod. Tako sta bila zaverovana v svoj razgovor, da me nista niti slišala, ko sem vstopila in pozdravila. Govorila sta in govorila, jaz pa sem potrpežljivo čakala. Torba je bila še zmeraj v izložbi in to je bilo poglavitno. Nazadnje je prodajalec le pospremil tistega gospoda do vrat. kjer sta zaključila svoj važen razgovor. Vrnil se je za pult, od koder me je prav grdo pogledal in vprašal: »Kaj hočete?« Povedala sem mu. da bi rada takšno torbo, kot je tista v izložbi. »Nimamo!« se je odrezal. Ker je kazalo, da se sploh ne bo zmenil več zame, sem se le opogumila in pripomnila, da je torba vendar v izložbi. Videl je, da sem trmoglava in da ne bo kar tako opravil z mano. Zato je le stopil po takšno torbo za pult. »To še imamo,« je rekel, »a ima majhno napako.« Ogledala sem si torej tisto majhno napako. Bila je kar solidna luknja v spodnjem desnem kotu. »Kaj tega ne bi mogli popraviti?« sem se pozanimala. Pa mi je rekel: »Boste že doma zašili!» No, meni ni bilo do tega, zato sem hotela tisto torbo iz izložbe. »Tudi tista je raztrgana,« mi je odvrnil. »Koliko pa stane?« sem ga pobarala. »Saj vidite ceno v izložbi!« Bila sem mnenja, da je tista cena za »zdrave« torbe, ne pa za poškodovane Tn ^'-n mu tudi povedala. »To je popolnoma vseeno,« mi je pojasnil in kupčija je bila končana. Zgodbo bi lahko še nadaljevali in povedali tudi to, da je odšla kupit torbo v Trst, kjer trgovcem ni toliko do tega, da držijo svojo robo na policah ter še dru- ge reči. Pa nimamo prostora, ker moramo obdelati še nekaj perečih vprašanj. Pred koprsko študijsko knjižnico oziroma nekje tam prav blizu že pridno brenči cirkularka. Zima bo, zato je treba pravočasno pripraviti drva. Vse to je lepo in prav. Kako pa naši nade budni dijaki študirajo pri tistem trušču, res ne vem. Prav tako ne vem, če res ni mogoče najti v vsem Kopru bolj primernega prostora za žaganje drv. Najbrž ne, če sodim po tem, da sem že lani nekaj pisal o tej zadevi. Tudi elektrokoeksistenco na Gradinu in v Brezovici sem si ogledal ta teden. Star slovenski pregovor pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. V tem primeru pa je ta upoštevan pregovor odpovedal. Prepirata se, kot kaže, Elektro Koper in Elektro Istra, posledica tega pa je, da so potrošnikom električne energije omenjenih vasi odvzeli števce ter jih temeljito »prišrau-fali« s pavšalom. Če se pa upirajo in oporekajo, češ da morajo plačevati preveč, jim »dajo na znanje«, da jim lahko še tisto vzamejo, kar imajo. »Tega ne bomo več prenašali,« so mi rekli zadnjič.« Raje zgradimo svojo centralo, pa čeprav bi morali nositi vodo zanjo iz Rižane!« Vendar upam, da do tega ne bo prišlo in se bo zadeva drugače uredila. S tem upanjem vas vse lepo pozdravljam vaš Vane ARTVIŽE Te dni smo imeli v Artvižah zbor volivcev, na katerem so bili prisotni tudi volivci iz sosednje Ostrovice in Padeža. Franc Zr-nec je zborovalcem prikazal gospodarski napredek občine in ugotovil, da je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih za adaptacijo ceste Artviže—Materija 114.000 dinarjev. Zboroval-ci so sklenili, da bodo takoj začeli s prostovoljnim delom urejati omenjeno cesto, občinski ljudski odbor pa naj določi strokovnega vodjo. Občini Divača in Hrpelje naj bi posredovali pri gozdni upravi za ureditev vozne poti od Padeža do »Bibca«, kar je v interesu eksploatacije gozdov in prevoza sadja ter ostalih proizvodov iz. kmetijstva. Te poti bi se posluževali razen prebivalcev Padeža in Ostrovice tudi oni iz Mislič, Vatovelj, Barke in Kozjan. HRUŠICA Predvolilnega zborovanja v Hrušici, na katerem so volivci izbrali za kandidata v bodoči občinski zbor Antona Mahniča, Antona Fabjančiča in Franca Mavrica, se je udeležilo tudi več žena in mladincev. Navzoči so z zanimanjem poslušali gospodarsko poročilo sedanjega predsednika občine Hrpelje Antona Ovčariča in v razpravi navedli probleme vasi, ki naj bi jih občina rešila. Ureditev napajališč za živino, podaljšanje vaškega vodovoda, popravilo poljskih poti, vse to je potrebno urediti za gospodarski napredek vasi. V letošnjem letu so vaščani sami zgradili poldrug kilometer vaške ceste in so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom še nadalje, ako jim bo obč;na zagotovila cement in gramoz. Divji prašiči povzročajo kmetom ogromno škodo; vaščani predlagajo, naj bi lovske družine bolj intenzivno pokončevale to divjad. Ob zaključku šahovskega festivala ? Portorožu IZOLA —NAJBOLJŠE MOŠTVO NA PRIMORSKEM Pravkar zaključeni četrti šahovski festival v Portorožu lahko mirne duše ocenimo kot doslej najbolj uspešnega. To ne samo zaradi tega, ker je bilo letos največ udeležencev (400), ampak tudi zaradi kvalitetnih partij in velike borbenosti igralcev. V Portorožu smo zopet enkrat manifestirali geslo »Šah druži narode« in v tovariškem vzdušju preživeli mnogo lepih ur ob šahovskih deskah. Zato se ob zaključku turnirja ni nobeden pritožil nad bilanco, tudi tisti ne, ki so izgubili. Ce začnemo ocenjevati turnir pri mojstrih in kandidatih, potem je treba povedati, da rezultati niso nikakor presenetili. Gli-gorič je ponovno dokazal, da je razred zase in s 100 %> uspehom zesedel prvo mesto. Na drugem mestu se je znašlo kar pet igralcev: Puc, Janoševič, Poljak Branicki, Romun Ciocaltea in mladi slovenski mojstrski kandidat Stupica. Medtem ko je plasman drugih pričakovan, je treba o Pucu in Stupici le povedati nekaj besed. Naš mednarodni mojster se namreč po večletni krizi spet bliža svoji stari slavi, saj je portoroški turnir njegov že tretji zapovrstni uspeh (prvenstvo Slovenije in Sarajevo). Toda tokrat ni izgubil nobene partije in le utrujenosti je pripisati, da ni bil sam drugi. Za Stupico pa je treba povedati, da se je v zadnjih dveh letih zelo naglo vzpel in da danes od vseh slovenskih mladih šahistov največ obeta. Na turnirju šahistk sta pripravili lepo presenečenje Rakičeva in Cirovičeva, ki sta osvojili prvo mesto pred mojstrskima kandidatoma Vukovičevo in Vincelja-kovo. Slovenk je nastopalo sedem, vendar so se slabo plasirale. Prvakinja Primorske Štekarjeva ter Korenova, Albrehtova in Dvoržakova so zasedle šele sedmo do enajsto mesto, druge tri pa so obtičale na repu tabele. Na moštvenem turnirju je sodelovalo 62 ekip, ki so bile razdeljene v štiri skupine na osnovi kategorizacije igralcev. Prvak A skupine in s tem tudi moštvenega turnirja je postal mariborski Železničar (že drugo leto po vrsti!). V B ekipi so osvojili prvo mesto igralci Zrenjanina. Res je sicer, da jih je nekoliko spremljala sreča, vendar zmagali so zasluženo, saj so bili od vseh ekip najbolj borbeni. V tej skupini je Izola zasedla tretje mesto, kar je doslej največji uspeh primorskih šahistov na šahovskih festivalih v Portorožu. Izolane so zastopali Mišura, Cijan, Dolinšek in Cah. Z malo več sreče bi bili lahko celo prvi, saj so v odločilnem srečanju z Zrenjaninom izgubili dve dobljeni partiji. V tej skupini so nastopila še tri primorska moštva: Koper I in Koper II ter Anhovo. Koprsko prvo moštvo je zasedlo šele deveto mesto, kar je vsekakor neuspeh. Zlasti je treba grajati neborbenost in nepazljivost igralcev na tretji in četrti deski, ki sta iz šestih partij napravila le pol točke. Nasprotno pa je treba pozdraviti plasman drugega moštva Kopra, ki se je plasiralo takoj za prvim moštvom. Anhovčani so se dobro borili, vendar je bila konkurenca prehuda in so obtičali na 12. mestu. Od primorskih moštev so nastopili še Piran, Portorož, Izola II in Sežana. Njihov plasman smo bolj ali manj pričakovali. Znašla so se v zlati sredini tabel, kar je glede na močno konkurenco kar dober uspeh. Koper nadaljuje z zmagami V tretjem kolu nogometnega prvenstva primorske podzveze je Koper na svojem igrišču premagal Anhovo s 3 : 1 in obdržal vodstvo na tabeli. Koprčani so igrali vso tekmo precej ležerno in očitno podcenjevali nasprotnika. Tako igro so gledalci sprejeli seveda z negodovanjem, prepričani pa smo, da bo Koper, če bo tako nadaljeval, kaj kmalu doživel neljubo presenečenje. Od drugih srečanj je treba omeniti ponovno zmago sežan- Vse knjižnice, čitalnice, založbe in prosvetna društva opozarjamo na novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Zahtevajte prospekt pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12. Ob krajevnem prazniku ŠMARJA pri Kopru, ko se spominjamo prvega požiga vasi in nacifašističnega pokolja vaščanov želi Kmetijska zadruga v Šmarjah svojim članom, da bi z delom počastili spomin padlih ter povečali svoje napore za socialistično preobrazbo vasi AVTOPODJETJE »SLAVNIK« KOPER AVTBUSNO PODJETJE MARIBOR avtobusne proge KOPER—LJUBLJANA—CELJE—MARIBOR vozi vsak dan od 5. oktobra 1957 km ODHOD POSTAJA PRIHOD SL A A SL — 14.00 PIRAN 14.55 — 11.45 14.45 Koper 14.15 20.00 13.25 16.30 Postojna 12.40 18,20 14.45 17.40 11.10 17.00 15.00 17.45 Ljubljana 11.15 16.45 15.50 18.50 Trojane 10,10 15.55 16.50 19.45 Celje 9.15 15.00 18.15 21.10 MARIBOR 7.45 13.30 INFORMACIJE v Slavnikovih prometnih birojih v Piranu, Kopru in v Slavnikovi poslovalnici v Ljubljani, v poslovalnicah Potovalnega urada ADRIA v Portorožu in Kopru ter pri Avtobusnem prometu Maribor. SL — Avtopodjetje »SLAVNIK« — Koper A — Avtobusni promet — Maribor skega Tabora. Tokrat so premagali piransko Sidro s 5 : 2 in so torej Kopru tesno za petami. V glavnem srečanju tega kola je Branile premagal Postojno z 2 : 0, medtem ko je Primorje premagalo Adrio s 4 : 2, Lestvica: Koper Tabor Branik Primorje Postojna Adria Anhovo Sidro 3 3 0 0 18:4 6 3 3 0 0 12:5 6 3 2 0 1 8:8 4 2 10 1 4:4 2 3 1 0 2 3:5 2 2 0 0 2 5:8 0 2 0 0 2 3:8 0 2 0 0 2 4:13 0 Najzanimivejše srečanje četrtega kola bo v nedeljo v Postojni Postojna—Koper. 6. oktobra, ob 20. url Dobričanin: SKUPNO STANOVANJE. Gostovanje v Škofijah, 8. oktobra, ob 20. uri Dobričanln: SKUPNO STANOVANJE. Gostovanje v Piranu. PROGRAM »TEDNA OTROKA« V IZOLI Petek, 4. oktobra: Tekmovanje v streljanju in šahovski turnir pionirjev. Sobota, 5. oktobra: Izlet pionirjev. Na izletu pogostitev otrok. Nedelja, G. oktobra: Filmska predstava. Ponedeljek, 7. oktobra: ob 9. uri sprejem na ObLO Izola, ob 15. uri akademija šolskih otrok, Glasbene šole in otroškega vrtca, ob 18. uri sprejem na ObLO oseb, ki aktivno delajo s pionirji in mladino. PREKLICUJEM žaljive besede, ki sem jih govorila o tovariši-ci Ogrizek Antoniji, gospodinji iz Rakitnika št. 24 v zvezi s pokojnim bratom Brezcem Andrejem, ker so neresnične. Zahvaljujem se, da je odstopila od tožbe. — Dolenc Jožefa, gospodinja, Rakitnik št 5. Na osnovi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov razpisuje komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Divača MIZARSKEGA PODJETJA SENOŽEČE Pogoji: Tehnik lesne stroke ali mizarski mojster z večletno prakso v upravno-komercial-nih poslih obrtnega podjetja. Udobno družinsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave s kratkim opisom dosedanjega službovanja je dostaviti komisiji najkasneje do 25. oktobra 1957. Nastop službe je možen takoj. KOPER: 4,, 5. in G. oktobra ameriški barvni film DOLINA NASILJA, 7. in 8. oktobra nemški barvni film KAMNITO SRCE, 9. in 10. oktobra ameriški film URE OBUPA, IZOLA: 4. oktobra jugoslovanski film KRVAVA POT, 5. in 6. oktobra italijanski barvni film GIU-SEPPE VERDI, 6. oktobra jugoslovanski film KRVAVA POT (matineja), 7, in 8. oktobra ameriški barvni film PIKNIK, 9. in 10, oktobra nemški barvni film KAMNITO SRCE, SEČOVLJE: 5. oktobra ameriški barvni film RDEČE PODVEZE, 6. oktobra francoski film OBSEDENOST. 10. oktobra ameriški barvni film DOLINA NASILJA. ŠMARJE: 5. oktobra francoski film OBSEDENOST, 6. oktobra ameriški barvni film RDEČE PODVEZE, 9. oktobra ameriški barvni film DOLINA NASILJA. ŠKOFIJE: 5. oktobra ameriški barvni film PIKNIK, G, oktobra francoski barvni film GROF MONTE CRISTO II. del, 9. oktobra ameriški barvni film RDEČE PODVEZE. DEKANI: 5. oktobra nemški barvni film KAMNITO SRCE, 6, oktobra ameriški barvni film PIKNIK. POSTOJNA: 4., 5. in 6. oktobra italijanski barvni film TEODORA, 8. in 9. oktobra jugoslovanski film POSLEDNJI TIR. PIVKA: 5. in G. oktobra ameriški film SESTRICNA RAHELA, 9. in 10. oktobra ameriški film VELIKA URA. SEŽANA: 4. oktobra italijanski film V ZNAMENJU VENERE, 5. in 6. oktobra ameriški film NOCOJ POJEMO, 8. in 9. oktobra mehiški film ZADNJA ZELJA, 10. in 11. oktobra Italijanski film PREPOVEDANE ZVEZE. Tvrdka BELTRAM, uvoz-izvoz, TRST, ulica Valdirivo 3, telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, LAMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN IyIOŠKA DVOKOLESA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspedicijo odpremlja darilne pakete za Jugoslavijo. BILJARD dobro ohranjen z vso opremo ugodno prodam. Ogled in vse informacije dobite pri mizarju F i č u r j u Antonu, Slavina, pošta Prestranek. Moto »GUZZI« 500 cmm, tip V, poceni proda Č e m a ž a r Vinko, Vilharjeva 4, Ilirska Bistrica. Takoj sprejmemo v službo dobro šivilsko pomočnico in delavko za pobiranje zank na nogavicah. Naslov v upravi lista Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrd-ko Aldo Merolli v Gorici, ul. Garibaldi št. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila! DVOKOLESA od 7.000,— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vcspe nove in rabljene Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. NEDELJA, 6. oktobra 1957: 8,00 Kmetijska oddaja: V Brdih so odprli vinsko klet — Obisk pri KZ Marezlge — 8.30 Jankovičeve vesele skladbe — 10.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.10 Lahka glasba — 15.30 Naša nedeljska reportaža: »S trnovskimi gozdarji« — 15.50 F. Liszt: Meflsto valček št. 1. PONEDELJEK, 7. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Veseli godci. TOREK, S. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Globoko Jesensko oranje« — 13.50 Torkov operni oder — 14.30 Okno v svet: Damask — 14.40 V ritmu z znanimi orkestri — 15.00 Vesti — 15.16 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi iz Lcvča ln Gruža. SREDA, 9. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.20 Sola in življenje — 14.40 Poje zbor Centr. doma JLA p. v. Slobodana Kr-stlča — 15.00 Vesli — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne pesmi Izvaja Borut Les-jak. ČETRTEK, 10. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Gnojimo naše travnike« — 13.50 E. Lalo: Norveška rapsodija — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govor predsednika Okraja Koper tov. A. Dujca« — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Pojeta Mi j a in Stane, spremljajo »Štirje flosarji«. PETEK, 11. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetjiski nasveti — 13.45 Melodije in ritmi — 14.00 Pisan spored solistične in orkestralne glasbe — 14.30 Gospodarska oddaja: »Turizem in gospodarstvo« — 14.40 Melodije starega Dunaja — 15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom. SOBOTA, 12. oktobra 1957: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: »Vzrejne bolezni telet in prašičev« — 13.50 popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturna oddaja: »Ob tednu muzejev« — 14.40 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Belokranjske popevke. Primorske prireditve Gostovanje Eksperimentalnega gledališča iz Ljubljane V četrtek, 10. oktobra, ob IG. uri (dijaška predstava) in ob 20, uri za red A in B Platon — Sovrž: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Gostovanje v Kopru. V petek, 11. oktobra ob 20. url Platon — Sovrž: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA, Gostovanje v Piranu. V soboto, 12. oktobra ob 20. uri Platon — Sovre: POSLEDNJI DNEVI SOKRATA. Gostovanje v Izoli. Ker so predstave v okviru Primorskih prireditev, vabimo abonente abonmajev A in B, da dvignejo vstopnice najkasneje' do četrtka, 10. oktobra do 11. ure v upravi gledališča. Ker vsi sedeži niso zasedeni z abonmaji, lahko občinstvo kupi vstopnice za to izredno uspelo predstavo v predprodaji 10. oktobra od 10, ure dalje. ČESTITAMO PREBIVALCEM ŠMARIJ PRI KOPRU OB KRAJEVNEM PRAZNIKU Tovarna elcktro-radioinehanike proizvaja radiosprejemnike in aparate za gospodinjstvo. Prepričajte se o kakovosti naših izdelkov! V kratkem Vas bomo presenetili s povečanim asortimentom in z znižanimi cenami! V to tekmo so posegli zadnje čase tudi Angleži. Njihov načrt za medplanetar-no postajo je pravzaprav nekakšna kombinacija ruskega in ameriškega. Prostor za posadko je v zunanjem obroču, ki se bo vrtel okrog svoje osi, tako da bo centrifugalna sila nadomeščala privlačnost zemlje Državni udar v San Mari-nu. Regenta te najmanjše republike na svetu Marani in Giacomini sta sc pred dnevi nasilno polastila oblasti. Razpustila sta skupščino in prepovedala opoziciji vhod v njene prostore. To sta naredila zato, da bi preprečila spremembo volilnega zakona. Volitve bodo namreč v novembru in Jijhna je sedaj potekel maridat. Po novem volilnem zakonu bi dobile volilno pravico tudi žene, kar bi lahko bistveno spremenilo politično ravnotežje med strankami, to pa je tisto, kar sta hotela preprečiti C 1 . I 72 ¿OSLOVINIL RADO BOtlDOK Ošinil sem s pogledom karabinjerje. Gledali so nove prišleee. Drugi so gledali polkovnika. Sklonil sem se, sc pognal med dvema človekoma naprej in s sklonjeno glavo stekel proti reki. Na bregu sem se spotaknil in štrbunk-nil v vodo. Voda je bila zelo mrzla, a oslal sem pod gladino, kolikor dolgo sem mogel. Čutil sem, kako me tok nosi s sabo, (oda ostal sem pod vodo tako dolgo, da sem mislil, da sploh ne bom mogel več splavati na površino. Vi tistem hipu. ko sem prišel na površino, sem zajel sapo in se spet potopil. Z vso obleko in škornji je bilo lahko ostati pod vodo. Ko sem drugikrat priplaval na površje, sem zagledal pred sabo hlod; dosegel sem ga in zgrabil z eno roko. Skril sem glavo za hlod in nisem niti pogledal čezenj. Nisem hotel videti brega. Ko sem bil stekel, sem slišal strele, in ko sem se prvikrat prikazal na površju, so prav tako streljali. Slišal sem streljanje, ko sem bil že skoraj nad vodo. Zdaj niso več streljali. Hlod je plaval s tokom, jaz pa sem se ga oklepal z roko. Pogledal sem na breg. Zdelo se mi je, da se hitro oddaljuje. V reki je bilo mnogo lesa. Voda je bila zelo mrzla. Plavali smo mimo z grmovjem obraščenega otočka, ki je štrlel iz vode. Z obema rokama sera se oklenil hloda in pustil, da me je nesel s tokom. Brega ni bilo več videti. XXXI Človek ne ve, koliko časa je v reki, če je tok močan. Zdi se ti, da je minilo že dolgo časa, čeprav ga je le malo. Voda je bila mrzla in narasla in nosila je mnogo predmetov, ki jih je bila, ko je naraščala, odplavila z brega. Imel sem srečo, da sem se bil lahko oprijel velikega hloda. Ležal sem v ledeni votli, opirajoč se z brado na hlod in oklepajoč sc ga z obema rokama, kolikor mogoče udobno. Bal sem se, da me zgrabi krč, in upal sem, da me bo zaneslo k bregu. V dolgem zavoju me je neslo navzdol po reki. Že se je začelo daniti, da sem lahko videl grmovje vzdolž brega, Prikazal se je z grmovjem obraščen otok in tok se je obrnil proti bregu. Vprašal sem se, ali naj slečem obleko in sezujem škornje ter poskušam splavati na obalo, toda odločil sem sc, da ne. Ves čas nisem podvomil v to, da bom na nek način dosegel breg, toda bil bi v nerodnem položaju, če bi prišel bos na breg. Kakorkoli sem hotel dospeti v Mcstre. Videl sem, kako se breg približuje in spet oddaljuje, potem pa vnovič približuje. Ztlaj me je neslo počasneje. Breg je bil zelo blizu. Videl sem že vrbovo šibovje. Hlod je počasi plaval, tako da je bil breg za mano, in spoznal sem. da sem v vrtincu. Počasi sem se vrtel v krogu. Ko sem spet zagledal breg. ki je bil ztlaj zelo blizu, sem se poskušal držati hloda z eno samo roko, z drugo in z nogami pa zaplavati ter ga potiskati proti bregu; toda tako se nisem nič bolj približal. Bal sem se, da me bo odneslo iz vrtinca; z eno roko sem se oklepal hloda, z nogami pa sem sc od strani uprl vanj in ga krepko potisnil proti bregu. Videl sem grmovje, toda kljdh vsemu svojemu naporu in temu. da sem plaval na vso inoč, me je tok spet odnesel. Tedaj mi je prišlo na misel, tla zavoljo škornjev lahko še utonem, vendar sem sc še naprej otepal in sc prebijal skozi vodo; ko pa sem pogledal proti bregu, sem videl, da se mi približuje, ter sem se dalje boril in plaval, v obupnem strahu zaradi težkih nog, dokler ga nisem dosegel. Obesil sem se na vrbovo vejo in nisem imel moči, da bi se vzpel, vendar sera vedel, da zdaj ne bom več utonil. Ko sem se še oklepal hloda, mi niti za hip ni prišlo na misel, da bi lahko utonil. Čutil sem se praznega, v želodcu in prsih pa sem občutil bolečino od naporov; držal sem se za veje in čakal. Ko je slabost prešla, sem se zavlekel med vrbe in se vnovič predal počivanju. Z rokami sem se oklepal enega izmed grmov ter sc s prsti krčevito držal za veje. Potem sem se splazil naprej in se skozi vrbovje zvlekel na breg. Bil je že skoraj dan, vendar ni bilo videti nikogar. Ležal sem na trebuhu na bregu ter poslušal reko in dež. Cez nekaj časa sem vstal in se napotil vzdolž obale. Vedel sem, da ni na reki nobenega mostu vse do I.atisa-ne. Mislil sem, da sem najbrž nasproti San Vitu. Začel sem razmišljati, kaj naj storim. Pred menoj je bil potok, ki se je izlival v reko. Stopil sem v tisto smer. Dotlej nisem bil opazil nikogar, zato sem sedel poleg grma na bregu potoka, si sezul škornje in izlil iz njih vodo. Potem sem si slckcl jopič ter vzel iz njega listnico z dokumenti in denarjem, ki se je bil v notranjem župu čisto premočil, ter nato jopič ožel. Slekel sem hlače in jih prav tako ožel, potem pa še srajco ¡11 spodnje hlače. Otrl sem se in obrisal ter se spet oblekel. Čepico sem bil izgubil. Preden sem spet oblekel jopič, sem z rokavov odtrgal zvezdice in jih vtaknil v notranji žep skupaj z denarjem. Denar je bil moker, vendar v redu. Preštel sem ga. Imel sem tri tisoč lir in nekaj čez. Obleka je bila mokra in se je lepila, zato sem mahal z rokami, da bi pospešil krvni obtok. Nosil sem »olneno perilo in sem mislil, da se ne bom prehladil, če se bom gibal. Pištolo so mi bili odvzeli na cesti in skril sem prazno torbico pod jopič. Plašča nisem imel in v dežju je bilo hladno. Šel sem po bregu kanala. Že se je zdanilo in pokrajina je bila mokra, ravna in žalostna. Polja so bila gola in premočena. V daljavi sem videl zvonik, ki se je dvigal nad ravnico. Prišel sem na cesto. Spredaj sem videl čete, ki so Sle po cesti. Mlahavo sem stopal po robu ceste, mimo mene pa so hodili vojaki, ne da bi se zmenili zame. 75 kg TEŽAK OKEL rrl kopanju temeljev za novo elektrarno v bližini češke- V kanadskem mestu Thame-sville sta trčila vlak in tovorni avto. Nezgoda sama po sebi ni bila huda. saj ni zahtevala nobene Človeške žrtve, le vozač kamiona je bil lažje poškodovan. Toda na tovornjaku je bilo pet ton enega izmed najhujših strupov, kar Jih poznamo — clankallja. Ker Je vlak potiskal razbit kamion skoraj poldrugi kilometer daleč skozi središče mesta, se je ves strup razsul daleč naokrog. Zato Je morala oblast popolnoma za-preti ves ta del mesta, obenem pa so poslali na kraj nezgode posebne ekipe, da odstranijo strup. To nI bilo lahko delo. CiankaliJ Je bil namreč v drobnih kristalih, ki so se razpršili po ulicah in parkih. Strup pa Je, kot vemo, že ob dotiku s kožo smrtno nevaren. Itazen tega so morali hiteti, da ga odstranijo pred dežjem. V eni izmed zadnjih številk našega lista smo poročali o sovjetskih načrtih za gradnjo prve električne centrale, ki jo bo poganjal ognjenik. Nekaj podobnega so pričeli graditi tudi v Mehiki. Tam bo generatorje poganjala para iz toplih vrelcev — gejzirov. Načrt predvideva gradnjo celega sistema sicer šibkih elektrarn, ki pa bodo skupaj le dajale znatno količino električne energije. STOLETNIKU ZRASLI LASJE Arsu Uzelac iz Doljnn pri Vrhovini je nedavno praznoval svoj 104. rojstni dan. Mož je kljub starosti še zmeraj izred- no svež in pri moči. Najbolj zanimivo pa je, da so mu pred kratkim spet zrasli lasje. To je tembolj čudno, ker je postal že zelo zgodaj popolnoma plešast in preživel večji del svojega življenja 7. golo glavo. ZDRAVILNO VINO Madžarski kemiki so ugotovili, da vsebuje znano madžarsko vino tako imenovani to-kajec, znatno količino penicilina, to je tiste zdravilne plesni, ki jo danes tako pogosto-ma uporabljajo v medicini. S tem se je sloves že itak priznanega vina seveda še bolj dvignil, saj menijo, da bodo lahko z njim zdravili celo vrsto bolezni. Tekma za osvojitev vesolja. Tako Američani kot Rusi z inizlično naglico pripravljajo načrte za medplanetarne ladje in postaje, ki naj bi pripomogle k uspešnim poletom na druge planete. Na sliki vidimo dva načrta — ruskega in ameriškega. Takoj bomo opazili, da med njima ni bistvenih razlik in trenutno gre največ za to. kdo ga bo prej uresničil Dvaindvajsetletni Daviš Dutij se poslavlja od svojega zvestega psa, ki ga je spremljal na dolgi poti iz Amerike v Anglijo. Daviš je namreč popolnoma slep in brez spremljevalca ne more nikamor, pes pa bo moral ostati šest mesecev v karanteni, kot to določajo angleški predpisi POPLAVE V TURČIJI Prejšnji torek je zajela glavno mesto Turčije Ankaro huda nevihta. Voda je preplavila ves severovzhodni del mesta ln dosegla ponekod višino 9 metrov. Popolnoma je uničenih več kot -100 hiš, okoli tisoč pa poškodovanih. Po dosedanjih podatkih je terjala poplava S7 smrtnih žrtev. Te dni so odprli na neki londonski kliniki nov oddelek za zdravljenje raka. Oddelek so opremili s tako imenovano kobaltno bombo. Po izjavi direktorja Britanskega atomskega centra so z novo pripravo dosegli zelo ohrabrujoče uspehe v boju proti tej zahrbtni bolezni. Radioaktivni žarki, ki jih izžareva kobaltna bomba, uničujejo rakaste celice, ne da bi pri tem kakorkoli poškodovali zdravo tkivo Znano filmsko igralko Marilyn Manroe in dramatika Arthurja Millcrja proglašajo zadnje čase za najsrečnejši zakonski par. V pravljicah in legendah prav pogostoma srečamo orjaška bitja, strašne velikane, pod čigar koraki se trese zemlja in trepeta vse živo okrog njih. Seveda gledamo nanje le kot na proizvod človeške domišljije in zaman bi iskali tistega, ki bi verjel, da so takšna bitja res kdaj živela. Najnovejša odkritja pa so po- Marilyn si je že opomogla po pretresu, ki ga je doživela zaradi prekinitve nosečnosti in izjave zdravnikov, da bo težko kdaj postala mati. Pravijo, da je Marilyn vzorna žena. kazala, da imajo te pravljice le nekaj osnove in sicer dokaj stvarne. Ze 1313. leta so našli nekje v Aziji nekaj nad sedem centimetrov dolgih zob. za katere so znanstveniki trdili, da pripadajo nekemu človeku podobnemu bitju neverjetne velikosti. Ni dolgo tega. ko so odkritja na Malaji to potrdila. Tam so namreč izkopali razen podobnih zob tudi več drugih kosti pračlove-ka, ki so mu dali učeno ime gigantropitekus. l'o izkopaninah sodeč, je bil to res pravi orjak, saj je meril od pet do glave celih pet metrov. Ugotovili so tudi. da so ta bitja živela približno pred 600.000 leti. Razumljivo je, da so ta odkritja povzročila veliko zanimanje tako med učenjaki kot v ostalem svetu. ker bi v nasprotnem primeru nastali hudo strupeni hlapi, tako da bi morali za daljšo dobo popolnoma izseliti vsf prizadeto področje. ga kopališča Piščan so izkopali orjaški okel mastodonta, prednika današnjih slonov. Okel je več kot meter dolg in 13 cm debel ter tehta 75 kilogramov. ŽEPNI RADIO TELEFON Znana ameriška kompanija Bell je pred kratkim dala na trg nov tip radio telefona, ki se odlikuje po izredno majhnih razmerjih in teži. Aparat je tolikšen, da ga njegov lastnik lahko brez. težav nosi zmeraj s sabo v žepu. Namenjen je predvsem poslovnim ljudem, zlasti pa zdravnikom, novinarjem in drugim podobnim poklicem. Preko njihovega hišnega telefona jim omogoča vsak čas zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom. Dva dni in dve noči so čakali na pomoč. V bližini Filipinov v Tihem oceanu se je pred dnevi potopila ladja s 36 potniki. Ti so se oprijeli razbitin svoje ladje in čakali na pomoč. Sele po 4S urah jih je opazila danska ladja ter jih popolnoma izčrpane rešila na svoj krov