a # List 27. XXX V III. •. 1 . Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold. po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 7. julija 1880. pošiljanr W 'i r .* - - V«- O b s e g : Dajmo podporo sadnim drevesom ! Pet poglavitnih potreb novega vrta. po Bosni. Gospodarske novice Njihova Prevzvišenost gospod dr. Andrej Gollmayr 25 let knezonadškof v Gorici. deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar. Pop o to vanje Obravnave iz Gospodarske stvari Kako pa treba gnojiti sadnemu drevju? Gnoj se lahko s h 1 e v s k i m gnojem , ki se pred Dajmo podporo sadnim drevesom! zimo krog drevesa potroši, da ga zimska vlaga spira v tla Vsakako pa je treba y da se mlj Spisal prof. Povsè. meter na široko prekoplje in na to překop se nasuje gnoj ter se ž njo tudi nekoliko pokrij krog debla za mlj< Pre Letos so nam sadna drevesa vendar zopet enkrat mlad 'in preslamnat ne sme biti hlevski gnoj, v slamnat pokazala svojo obilno korist. Posebno po Primorskem, gnoj se kaj rade miši priklatij kjer so kmetovalci zarad nesrečne minole letine bridko trpěli, pomoč je letošnja letina prav nalašč kot prava Božja došla. ter da zamorejo z izkupljenim denarjem koplj jarek Ki so redno v vrstah zasajeni sadni vrti, pre 'j. v v i o tau iiiíioaj v>ui oauui viti ^ jjic" se lahko med vrstami dreves */2 metra globok — ------------t*.™™ — ~ • /2 v katerega se položi gnoj ; saj ni ravno treba pomoc aosia, ier aa zamorejo z ízKupijenim uenarjem j*«^, v naicicga dc puiu^i guuj, za črešnje in sedaj za' prve hruške in marelice preživeti da pride gnoj tik debla, celó bolj Je y da je bolj od se ) ker ni še žito požeto in zmleto za vsakdanji kruh. Kaj bi naši ljudje počeli, UU UI UC ÎIIICII sauuiu ure- T WJ zj^ujxjKy, 1U IO ac uauujaju u a JVUUWU Uiwcvi piuo v kako veliko pomoč so nam še pred malo leti le od debla razprostirjajočih se korenin. Prav posebno ko ne imeli sadnih dre- vež iz debla, ker le najmlajše koreninice so, katere srkajo ži mlj in te se nahajajo na koncéh dalec proč ves tvoj y rvaixu v viiixv j/viuvv wv uuiu wv ^/i vvi ajjmav avu» *v ---------—^ malo čislana sadna drevesa! Pač res ona so nam to, potrebno pa je y da se gnoji na priliko f s k o m p kar severnim prebivalcem krompir, kateri je uže mno- ^om pred zimo ali po zimi, da přidej o po snegu in gokrat ljudstvo obvaroval lakotě. Le preznano je da ^ v v VV* UALUV V%JLA J/V "IUJA y VltV J/HU V/J \J UU Vg ti JL U dežji redilni gnojni drobci do spodnjih plasti, v katerih imajo po obilném sadonosnem letu malokedaj sledí zopet bo- se navadno razprostirajo najboljše korenine gata sadonosna letina. Saj tudi drugače ne more biti, obilno hlevskega gnoja na razpolaganje, morejo tako ker zemlja ne more vedno bogate hrane dajati drevesu, postreci sadnemu drevju. Po mojem prepričanji je pa katero se v bogati letini tako rekoč iznosi in nima ob enem potrebne moči, da bi nastavilo tudi dovolj cvetnih popkov za prihodnje leto, in če bi jih tudi nastavilo, ne more jih izrejati, ker pomanjkuje mu potrebne hrane. malo gospodarstev, posebno po Primorskem, ako gnoj ostaj al, še premalo ga je za polj polju res pošteno z gnojem pomagati. i se bi hoče gnoj yy Zemlja peša, drevje ne rodi več tako obilno" sadno drevje, ker pride prav pa imamo izvrstno gnojilno moč za pravij o nasi ljudje , in prav imajo. Vedno le jemati renin, ki se in nikdar povrniti y to mora proizvoditi tak následek hajajo pa navadno glo do jfinejših ko v jglobokejih plastéh na opesanj a Res Je da drevo na priliko hruševo na- debelim, na koncu ošpičenim kolom ali tudi s pravlja silno globoko segajoče korenine, katere dospé krampom seokrogpa nekoliko oddaljeno od drevesnega metra globoke in v nje nj«, ouuu ^iv u^^i^j^v^ , w v.wwj^ ------r--— -----o r - onih zemeljskih plasti, do katerih ne more nobena debla napravijo ljuknj po druga rastlina preriti, pa v 50 letih tudi pobere drevo se vliva gnojnica, katero treba, ako je močna, navadno vode stanjšati. Dobro pa je, daje gnojnica uže mnogo redilnih tvarin iz zemlje ter slednjič mora pesati prav zarad pomanjkanja živeža, katerega ne dobiva več nekoliko stara, to je, da je uže povrela v tej izmolzeni zemlji. Drevo hira in peša, dokler ne Prav primeren gnoj za sadno drevje si napravimo, vsahne popolnem. do tega y da pripomogli s primernim gnojem, nismo še prišli še vedno se drevo smatra kot ona rastlina sadnemu drevju če zbiramo v neprodirni jami ali kadi za to odredj y ker navadne hlevske gnojnice, in v njo nametavamo smeti 7 } ki naj se pepela, pepelnike, saj ter pustimo, da vse to dobro po sama preživi vre. Po potrebi prilijemo vode, da ni premoćna ta te-Ako hočemo, da bodo naša sadna drevesa redniše kočina, posebno če jo rabimo v suhem ali celó vročem in obilniše rodila, posnemati moramo poljedelce molzeni zemlji pomagajo z gnojem. Tudi sadjerec mora voda in potem čez nekoliko časa se luknje zasujejo s ki 1Z- vremenu kop luknj se vliva taka gnojilna iskati si pomoči v gnoju, brez katerega bo le redkoke- mlj ali pa le z rušovjem pokrijejo. Nikdar pa ne w imel bogate letine. Sadnemu drevju moramo z g no- smemo rabiti take premočne pa premlade gnoj jenj em vsaj en del onih tvarin, katere je nam dalo po bi lahko mladim korenikam škodovala po svoji y ker ijed- sadju, povrniti. Zagotovljen pa sme sadjerejec biti, da ljivosti, vsled katere koreninice tudi lahko vsahnej imel najveći dobiček on sam, ker sadno drevo mu bo jako hvaležno in bogato povračalo, kar je od njega přejelo v dar. mladi, ali gnojnico se gnoji sadnemu drevj ali godaj spo pa koncem julija in začetkom avgusta y V poslednji dôbi pa mora biti dokaj stanj V m jbolj 216 je, da se gnojenje ob močnem deževji izvrši. Ako je tak tekoč gnoj uže razkrojen, povret, silno hitro se spozná njegova korist, v malo tednih skoro opešana drevesa na novo krepke mladike poženó. Ce je še tako drobno sadje in da dobi drevó takega zdelanega gnoja, v 3 tednih se neverjetno odebelí. Vsi skušeni vrtnarji priznavajo , da s takim tekočim gnojenjem, izvršenim meseca avgusta, se obilno pripomore k debeljenji sadja, katero tudi ne odpada, ker drevo pridobi večo moc. Prav posebno pa koristi v tem, da drevo oživljeno po takem gnoj i izdelava močne cvetne popke, kar se v tej dobi vrši. Onim sadjerejcem, ki imajo stare ope-šane sadne vrte, kakoršni se nahajajo le prepogostoma, prav toplo svetujemo, da privošcijo svojim drevesom, da jih pred zimo okopljejo, namreč, da prekopljejo vso trato, ali saj krog vsakega debla zemljo za 1 meter na široko. Pogostoma je prav to , da je trata v sadnem vrtu stara, vsa posuta in trda postala, vzrok pešanji drevja in ni je boljše pomoČi v takem slučaji od tega, da se taka stara trata prekoplje pred zimo in pognoji. Tako prekopavanje zemlje pospešuje, da prihaja v zemljo zrak sè svojim kislecem, prepotrebnim za razkrojevanje še nerazkrojenih rudninskih tvarin. Paziti pa je treba pri prekopavanji, da se korenine drevja ne ranijo. Da okopana drevesa bogato rodé, spričuje nam skušnja, da v opreseninskih vrtih, po katerih so sadna drevesa zasaj ena, in kateri se zarad vrtninskih rastlin obilno gnojé in prekopavajo, tudi sadna drevesa navadno obilno in redno leto za letom rodé. Umni sadjerejci poskušali so tudi razne rudnin-ske gnojilne tvarine, na pr. pepel, zmlete kosti, žveplenokisli kali itd. Poskušnje so dokazale, da je gnoj, sestavljen iz pepela in zmletih kosti, jako pospešujoč razvitek cvetja. S tako pomešanico pogno-jeno majhno, komaj 3V2 metre visoko drevo je imelo nad 1800 cvetnih popkov. Prav obilni sad imelo je drevje, ka- teremu se je pognojilo z mešanico zmletih (razkrojenih) kostí in žveplenokislega kalija vsakega po 2 kilograma. (Zmes 2 kilogr. zmletih kosti in 2 kilogr. žveplenokislega kalija zadostuje za 12 dreves.) Gnojnica in pepel, in sicer na 10 kilo gnojnice 1 kilo bukovega pepela, naj bode tedaj jako toplo pri-poročena gnojilna tvarina za sadno drevje. Dandanes mora poljedelec prav v umni gnojitvi iskati si pripomoči, da ž njo prisili pešajočo zemljo do le sploh mogoče rodovitnosti. Prav tako naj tudi sadjerejci skušajo iz sadnih vrtov dobivati najobilniših dohodkov, kar bodo gotovo dosegli, če si bodo pomagali z umnim gnojenjem sadnih vrtov in dreves. Pet poglavitnih potřeb novega vrta. Vodilo za napravo šolskih pa tudi druzih vrtov. Vrte si napravljajo dandanes ljudske šole posebno zato, da se šolska mladina v njenih drevesnicah sadje- reje uči; vrte pa imajo ljudje sploh prav radi; to se vidi v tem, da marsikdo peščico svoje zemlje za to obrne, da si napravi vrtec. Al vsakdo ne gleda na to : ali je tudi kraj, kjer ga naredi, vrtnarstvu ugoden. Pet poglavitnih reči je, ki so neobhodno potrebne, ako hočeš, da se ti dobro sponaša vrtec; te so: zrak, svetloba, toplota, voda in varnost. Dajmo o vsaki besedico spregovoriti. Zrak, to je, dober zrak je prvi pogoj rastlin-skemu življenju. Kakor člověk brez dobrega (čistega) zraka in brez tega, da se stanovališča njegova vsaki dan prezračijo, hirati in bolehati začne, taka se godi tudi vrtnim rastlinam, ako se v slabém ali pa v zapr-tem (zaduhlem) zraku. Blizo gnojišč, med hleve, za visoke zidove ne naredi vrta. Ako ima vrt tvoj tako Pa ti drevesa in druga zelišča ne rastejo veselo, iskal bodeš drugih vzrokov, ki so jim škodljivi, a tega ne veš, da pomanjkanje čistega zraka je prva ovira vesele in zdrave rasti. Svetloba pa je tudi potrebna, pa ne samo cvet-licam, temuč tudi drevju. Al tu ne mislimo popolne temnote, ampak tište zapreke, ki delajo, da je vrt tvoj v senci. Senca je sicer povsod, tište sence pa, ki se spreminja po dnevu , ne mislimo tukaj, ampak tište sence se bojimo, katera je skor celi dan na našem vrtu. Navaden pregovor je: „senca mori", to je, senca zatira in kvari rastlino, ki stoji v senci. Da vrt potřebuje dosti in pripravne vode, tega menda ni treba še le dokazovati, brez vlage trpijo rastline žejo; njih žeja je suša, suša pa tudi kakor senca mori rast. So letine, v katerih ni treba veliko prilivati; so pa tudi take, da nebo ne priliva, koiikor je treba, — da tedaj Člověk mora pomagati. Treba tedaj, da je na vrtu vodnjak (štirna), kapnik (cisterna), ali da kak potok ni daieč od vrta. Čas je kapital za vsacega člověka ; kjer ni vode blizo, rado se zanemarja prilivanje. Brez toplo te ni življenja v rastlini; brez toplote vse otrpne. Najbolj naravno in najcenejšo toploto daje nam solnce. Solnce ima s svitlobo in toploto toliko moč do rastlinstva in živalstva, da je vse mrtvo ondi, kjer solnca ni. Ako imaš cvetiice v loncih , lahko jih prenašaš sèm ter tjè, da jim privoščiš svitlobe in toplote; a druga je z vrtom, njega ne moreš prestavljati, tedaj glej, kedar nov vrt napravljaš, da ga narediš na osolnčje. Konečno še priporočamo varnost. Ako je vrt blizo hiše, dobro! Sicer je pa ograja potrebna, pa tudi še varha potřebuje vrt, kadar so pridelki v nevarnosti, da jih okrade tat; pa tudi zavoljo živine je treba vrtu meje. 911 Gospodarske novice. * Za pleme državnih žebcev v deželah našega cesarstva v 471 štacijah do konca maja razpostavljenih bilo je 1573, po katerih je bilo 70.304 kobil obrejenih: dohodkov je ces. blagajnici do onega časa došlo 134.818 gold. S tem pa ni še konec računa, kajti plemenski žebci so bili še meseca junija na svojih Štacijah. — Lansko leto je število vbrejenih kobil znašalo le 65.045 in od tega je dohodka bilo 128.805 gold. Ozir po svetu. Popotovanje po Bosni. Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.) Ko sem si ogledal okolico, podam se zvečer zopet na pošto, da bi odšel drugi dan v Sarajevo. Al, kako sem se začudil, ko mi poštni uradnik pové, da je iz Broda uže telegrafično toliko častnikov prijavljenih, da bodo še od tistih nekateri morali ostati v Zenici. Meni ni ostalo drugo, kakor iskati si kakega žida, da se ž njim pogodim, da me drugo jutro rano odpelje v Sarajevo. Našel sem hitro žida iz Pečuha, s katerim sem se pogodil za 30 gold., da me pelje drugi dan do Sarajeva. Na to pa grem zopet v brijašnico v drušino mohamedancev, v kateri sem bil prejšnji večer. Kaj vljudno so me sprejeli; vsak mi je ponujal smodko ali pa črno kavo, in čudil sem se, kako da so Zeničani še dandanes v Bosni zarad gostoljubnosti na tako slabém glasu. Pripoveduje se namreč, da Zeničani še v prejš- 317 njih časih niso dali ceste blizo mesta izpeljati zato da se pravi po nevarnih gorskih krajih potovati, znal bode ne bi jih nadlegovali ptujci, katere bi morali včasih po- ceni ti pastirske obhode našega kneza. Pa kaj, saj nam gostiti. Res pa je to, da stara cesta ne pelje skoz Ze še tiči v udih strah od unega leta (13. junija 1863), ko nico, ampak kake pol ure proč vi ogoče je tudi to, da so pri Bukovém sè splašenega konja na trda tla padli. so se zmerom bali ptujcev, zato so pa tudi zmerom sami Hvala Bogu, da je to edina pomenljiva nezgoda v 25 bili in nikdar nič videli, ne siišali o običajih in razme rah drugih narodov. Zatoraj pa tudi ni čuda, da so tako bili prestrašeni letih. teh vizitacijah so bili vselej ne kakor gospodar, ampak kakor oče med svojimi f Spoznavši tedaj po kanoničnih obhodih ali po dru- ko je přišel prvi železniční vlak v Zenico. Ko je namreč gih potih potrebe katerega kraja, prizadevaii so si večer , po- železnica prišla v Zenico, zbralo se je to- magati mu. In tako vidimo nadškofijo na pol prero- drugi liko ljudstva iz cele okolice na kolodvoru, da se je vse trio. jeno Bilo je zvečer in vlak prižvižga z rudečimi sve- danih 11 Novih cerkvá je bilo v preteklih 25 letih zi- tilnicami na mašini. Ko vlak ostane, so vsi hoteli blizo Mirnu), na Srednjem Flavéh, obeh Vertojbah, na Gradu mašino > in pregledati ta čudež. videti Da se ne bi zgodila kakošna nesreća, maŠinist spusti po strani sopar iz mašine in zajedno mašina za- > na Kamnem, v Borjani, na Sedlu jLutiuu ua 1 vju ííj v; i li j ua ixauiu^iu, v uuijaui, ua utui u, v Flumiželu, v Krojibergu in Gargarji] ; razširjenih [StržiŠče y Soča i ZVIZga larvu, ua ou ou vox ^ujjiaoin. jjjuuoivu ^vucguc BA.U1 • UCllvva . v u&l Ulili , Xlčtvoii, UiCglUj i, iXlUliUCi ^ U, na vse strani, kričeč, da je to sam vrag, z rudečimi v obeh Vertojbah, in (leta 1876. 13. julija) slavno bazi- tako dana, Rutarji Škrbina, Doberdob, Opačeselo y Me- Doljenja, Barbana]; posvetili so nad- u* xju ujuoiuvj m aajuuuv luaoiua uaua^ xiuvaiji , 1/uijouja, xj,de Notre Dame" v v Gorici središčno ognjišče vsega cerkveneg in IA U IM/UU Till I jVJ^UlVi ) UVIUUU uvut.â. W JJVAV XI V U A. v v Gorici in sestre Previdnosti božje sv. Kajetana v Kor- duhovskega življenja in delovanja, obrnili so nadškof minu. Cerkvene bratovščine so se razširile; češčenje očetovsko svoj okó na dušno-pastirst raz m po škofiji, katere potrebe so spoznavali po v čedalje većih krogih nih kanoničnih leta vso škofij do presv. SrcaJezusovega se goji; cerkvena zavednost se je povsod vzbudila. biskovanjih. Obhodivši prva Sijajna priča temu nepozabljiva velikánská procesija za adnj....... kapelice, prihajale so pozneje Pija IX. na Sv. Goro 2. septembra 1872., katere so se samo veče fare vsako peto leto na vrsto. Kdor vé, kaj tudi nadškof udeležili. Priča temu neverjetno obilni 218 zneski milodarov za papeža, ki so se po škofiji pobírali. Priča temu živo zanimanje za Pij a IX. in vse njegove jubileje in druge slavnosti, pa tudi prisrčno zanimanje za našega goriškega višega pastirja mašniško 50letnico 1871. leta 24. septembra. Kakor se je pod njihovim zavetništvom in po modrem njihovem vplivu razvijalo cerkveno življenje domá, tako so opravljali apostoljsko svojo službo tudi na korist avstrijsko-katoliške in vesoljne cerkve. Dvakrat, v letih 1856. in 1867., so bili pri škofovskih posvetih na Dunaji; 1. 1861. pa (24. aprila) so šli v Beč kot ud gosp. državne zbornice. V Rim so potovali v prvo 17. maja 1862. Papežu Piju so se brž prikupili; dokaz temu rimska častna naslova: „Nobilis ci vis Romanus" in „Solio Pontificio Assistens". Slovesen in ginljiv je bil Nj. Prevzvišenosti odhod iz goriške prvostolnice v Rim k Vatikanskemu cerkv. zboru 1. decembra 1869. Vrnili so se iz Rima sred meseca marcija 1870. Dne 3. avgusta 1871. leta so razglasili sklepe Vatikanskega zbora, kakor že leta 1865. (8. febr.) znani „Syllabus" — ali prav za prav neznani, ker ga namreč tisti, ki najbolj proti njemu upij ej o , najmanj poznaj o ali vsaj ne razumejo. — Se dveh dokaj pomenljivih cerkvenih do-godkov ne smem pozabiti. Leta 1863. dne 15. avgusta so kronali v romarski cerkvi na otoku Barba na ondašnjo slo večo podobo Matere božje vpričo ranjk. patriarha beneškega Trevisanato a, nadškofa Videmskega, preč. gosp. Andr. Casasola-e in druzih odličnih duhovnikov. — Z veliko svečanostjo so 2. septembra 1877. na Sv. Gori posvetili za obljubni altar postavljen v spomin že omenjene procesije od 1. 1872. V prebuditev ali ohranitev duhovnega življenja in cerkvenega duhá med duhovščino vabili so jo — včasih vsako leto, včasih vsako drugo leto — k duhovnim va jam, katerih so se zgledno tudi sami redno udelež-vali. — Tudi za ljudstvo so enake vaje zdaj tu, zdaj tam napovedovali. PaČ lepo so izročene jim vérne v božjem strahu vzdrževali, da le ne bi bilo svobodnjaštvo med nje luljke zasejalo! V dopolnitev slike še nekaj črtic. Dohodki gori-ških nadškofov niso prebogati, obilo pa jih je, ki na škofijska vrata trkajo, mnogo potřeb je v mestu in po deželi, katerim mora služiti véliki oče ubozih. Tu je treba cerkvam ali kateremu duhovniku pomagati, tam sramožljivim beračem; tu zavode podpi-rati, tam spet o raznoterih pobiranjih doneskov za do-brotne namene kaj dostojnega na polo zapisati. Le en par izrednih zneskov naj sem postavim: za damaste v presbytêriji v prvostolnici so podarili nadškof 1000 gld., za poravnavo prostora pred in okoli Velike cerkve druzih 1000 gld. Bog vé pa, koliko tisuč gold, v 25 letih! Ker sem uže pri finančnih rečéh, naj povem, da se je za knez Gollmayr-jeve vlade tukajšnja grof Thur-nova zastavij avnica in ž njo združena hranilnica vsa preuravnala, da se zdaj lahko meri z na j bolj šimi takimi napravami. (Omenjeno našo napravo — ki imá cerkvén značaj — oskrbuje namreč nadškof z 2 mest-nima župnikoma.) Težavni časi za avstrijske škofe v cerkveno-politi-škem oziru so prišli leta 1868. Naš knez so se držali prislovice: Srednja pot najboljša pot. Zmernost jim je bila vselej načelo ; principa niso nobenega žrtvovali duhu nove dobe. Da je temu tako, kaže med drugim zani- miva okrožnica do duhovščine od 24. julija 1869. 1., s katero vpeljujejo in razlagajo nove Šolske postave. Kako vestno znaj o varovati principe, posname se tudi s tega, da jim zastopanje cerkve v šolskih svetih po dotičnih duhovnikih do današnjega dne le nekako kot poluradno in zasilno veljá; v nadškofijskem šematizmu namreč se vsa ta stvar ignoruje. — Močno je večkrat prečastit- ljivega starčeka žalila novodobno-liberalna breztaktnost in cinična brezozirnost marsikaterih vladinih organov v cerkvenih zadevah. Hvala Bogu, da imamo presvetlo dinastijo, ki zna vse navskrižnosti modro in čudovito taktno poravnati. Dinastiji so naš viši pastir prisrčno zvesto vdani. Presvetli cesar to vé in pokazal je svojo milostljivo prijaznost našemu nadškofu — kakor o vsaki priliki — tako sosebno v Trstu 19. marcija 1869. leta; podělilo jim je takrat Njihovo veličanstvo véliki križ reda Leopoldovega. Tajni svetovavec z naslovom „ekscelencija" pa so bili že od 1. 1863. H koncu naj še dostavim, da so nadškof prečastiti dr. Gollmayr povrh skrbi za duševno blagostanje goriške nadškofije, prizadevali si zboljšati tudi men-salno imetje. Prizidali so svoji palači lepih prosto-rov; zboljšali ves vrt in vinograd (polovica trti je mladih) in kupili prostorno senožet vrh griča za menso. V Spesi (v Lahih — poleg Brd) 2 uri od Gorice je zapustil grof Kamil Thurn en grad in dva kolona nadško-tijski menši; drugi 2 koloniji (kmetiji) so pa nadškof za menso ukupili. Veliko so storili tudi za domačo kapelo. To je tedaj — dasi ne prav živa — podoba vele-častitljivega in mnogozaslužnega cerkvenega glavarja goriškega, čigar 251etaico smo v četrtek, 24. junija, sv. Ivana Krstnika dan svečano obhaj ali. Obravnave deželaih zborov. Deželni zbor Kranjski. 5. seja 21. dne junija. *) Vladna predloga z nacrtom postave v povzdigo rib-štva se izroči gospodarskemu odseku. — Vitez Ve-steneck poroča v imenu gospodarskega odseka o vla-dinem nacrtu postave zastran plačevanja stroškov za obravnave vsled prepozno vloženih nápovědi zemljiških pravic, katere so po službeni dolžnosti odkupu ali uravnavi podvržene po §. 9. ces. patenta 5. julija 1853. 1. Ker nacrt v tem obziru, kdaj ima postava stopiti v veljavo, ni bil prav jasen, nasvetoval je dr. Poklukar zaaevno premembo , katero je tudi gosp. c. kr. deželni predsednik priporočal. Potem se je postava po nasve-tovani premembi dr. Poklukarja sprejela. — Vitez Ve-steneck v imenu gospodarskega odseka poroča o §. 3. poročila o deželno-odbornem delovanji zastran zem-ljiško-odveznih obravnav, in nasvetuje, to poročilo vzeti na znanje, kar obveljá. Pri tej priliki izreka poslanec RobiČ željo, da bi se te obravnave kmalu dognale ter priporoča, naj bi se kakor na Goriškem, tako tudi na Kranjskem oglasila gledé gozdnih in pašnih pravic obravnavala ob enem. Gospod c. kr. deželni predsednik omeni, da mu ni znano, kako se je v tem obziru na Kranjskem postopalo, ker je še le malo časa tukaj , a pritiskal bode na to, da se bodo obravnave kmalu končale (dobro-klici na levi), v to svrho bode vsak mesec zahteval poročila o tem , kar se je storilo, ter izreka upanje, da mu bode v prihodnjem zborovanji mogoče, natančno poročilo predložiti (dobro-klici na levi;. — Deželno-odborno poročilo z načrtom postave, kako *) Po nepovoljni naključbi je bilo vse to poročilo v zadnjem našem listu na strani 200. izpuščeno, zato pa na-pačno v sejo 4. privzeto to, kar je poslanec vitez Gut-mansthal govoril in so govorili drugi poslanci o sadje- in vinorejski šoli na Slapu itd. Naj častiti bralci blago-voljno na znanje vzamejo to pomoto in današnje poročilo o 5. seji z unim koncem napačno napisane 4. seje poravnajo. Vred. novčne dolgove izterjevati od občin in skladnih združeb, se izroči gospodarskemu odseku. — Posl. grof Thurn poroča o §. 2. poročila o deželno-odbornem delovanji gledé davčnih stvari in v imenu zadevnega odseka nasvetuje v imenu: 1) Deželni zbor kranjski obžaluje, da je e. kr. deželno íinančno vodstvo deželnega odbora prošnjo za pojasnila o davkovskih eksekutorjih odbilo, ker to je kratenje v §. 19, 1.) lit. a) deželne postave deželnemu zastopu zagotovljene pravice; zavolj tega dobiva deželni odbor nálog, naj navedeno prošnjo v imenu zborovem ponavlja in potem v prihodnjem zbo-rovanji poroča. 2) Deželni odbor naj pri vladi delà na to, da se pri davčnih izvržbah oziralo bode na posest-nike majhnih zemljišč in hiš ter gledé malih zaostankov tudi na veče davkoplačevalce in sicer tako, da se v slučajih, ko skupna davčna dolžnost s priklado vred na leto ne presega 5 gold., ali če davčni zaostanek ne presega 2 gold., zaračunjevati sme le po 10 krajc. enekratne opomine (Mahngebiihr). Poslanec Pfeifer živo priporoča odsekova predloga, dokazaje po številkah, kako ogromni so stroški vsled izterjevatev po davkovskih eksekutorjih; če se davki redno ne plačujejo , je temu le uboštvo na Kranjskem krivo. Pri glasovanji obveljata odsekova nasveta. — Poslanec grof Thurn poroča gledé obrokov za poplačevanje davkov. Vlada je namreč zboru poslala nacrt državne postave, katere bistveni del se glasi tako-le : „Zemljiški, hišno-razredni in pa hišno najemšini davek ima se razdeliti za celo leto v 4 enake dele, ki se imajo uplačevati 15. februarija, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra vsacega leta. Ako Be kdo ne drží teh v tej postavi doloČenih obrokov, veljá znesek, ki bi ga imel plačati v določenem obroku od drugega dne naprej po onem dnevi, ki je bil za uplačevanje odločen, kot zaostanek, in se ima iztir-jati s silo in z odpadlimi zamudnimi obresti, ki se imajo zaračunati po postavi dne 9. marca 1870. 1., kakor se sploh iztirjuje neposrednji davek." Vlada želí zvedeti mnenje deželnega zbora. Grof Thurn v imenu dotič-nega odseka nasvetuje: 1. del §. 1. naj se glasi: „Zemljiški in hišnorazredni davek naj se v treh ena- kih obrokih, to je, 15. februarija, 15. avgusta in 15. novembra plaČuje; hišnonajemšini davek naj se pa plačuje v š tir i h enacih obrokih: 15. februarija, 15. avgusta in 15. novembra. Drugi odstavek državnega nacrta naj ostane nespremenjen. — Poslanec Detelja dokazuje v daljšem govoru, kako neugodni so ti obroki z ozirom na razmere na Kranjskem ter nasvetuje: §. 1 naj se glasi: zemljiški in hišnorazredni davek naj se vplačuje v treh enacih obrokih 1. marca, 1. septembra in 1. decembra. Drugi odstavek vladnega nacrta pa naj se glasi: Ako se kdo ne drži teh v tej postavi določenih obrokov, naj se iztirja zaostanek z obresti, ki se imajo zaračunavati po postavi od 9. marca 1870. leta po preteku 4 tednov od zadnjega obroka. — Poslanec Navratil se poteza še posebno za vinorej-ske kraje ter nasvetuje dostavek: ,,Za vinorejske kraje naj bi veljala samo dva obroka: 1. marca in 1. decembra." — Zares prečudna logika napotila je barona Apfaltrerna do nasveta, naj se obravnava o tem predmetu od 1 oži ter vlada popraša, kateri obroki: ali odsekovi, ali poslanca Detelje oziroma Navratila, so jej všečni. Takoj ga poslanec dr. P oki u kar zavrne, rekši, da ne sklepamo postave, temveč izrekamo le mnenje in želje, da zahtevamo to, kar je primerno razmeram naše dežele. — Poslanec Dežman spodbija Deteljin nasvèt, češ, da ne gre predaleč segati gledé obrokov. — Pri glasovanji se je Apfaltrernov predlog zavrgel, obveljal pa je predlog Detelje in Navratila z veliko večino glasov. — Poslanec Klun poroča v imenu odseka za pregledovanje deželno-odbornega delovanja o deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu in nasvetuje sledeče : 1. Slavnému deželnemu odboru se naroča, da naj skrbi za redna popotna predavanja o vinoreji po Dolenjskem , ter v ta namen po c. kr. kmetijski družbi skuša pridobiti primerno vladino podporo. Vodstvu vinorejske šole na Slapu pa naj se naroči, šolsko leto tako vravnati, da bode g. Rihardu Dolencu med počit-nicami mogoče taka popotna predavanja po Dolenjskem imeti. Posebno pa naj deželni odbor prevdarja, bi li ne bilo primerno in koristno, na Slapenski šoli nastaviti še enega adjunkta, ki bi z vodjo opravljal popotna predavanja, ter naj skuša zvedeti, koliko stalne podpore bi se bilo v ta namen od sl. ministerstva za poljedelstvo nadej ati. 2. Deželnemu odboru se naroča v porazumljenji s c. k. kmetijsko družbo poskrbeti izdajo praktične, po domače spisane knjige o vinoreji s podobami. FinanČ-nemu ooseku pa se naroči, da v proračun deželnega zaklada uže za 1.1881. za ta namen postavi primerno svoto. 3. Deželnemu odboru se naroča, ministerstvo po-ljedelstva prositi, da bi vladino podporo za sadje- in vinorejsko šolo na Slapu zopet pomnožilo na 2000 gld. na leto. 4. Deželnemu odboru se dovoljuje? da se pri raz- pisovanji in oddajanji ustanov na deželni sadje- in vi-norejski šoli na Slapu ne gleda tako strogo na dokaze revščine. 5. Poročilo deželnega odbora o napredovanji sadje-in vinorejske šole na Slapu in o drugih zadevah te šole se blago voljno na znanje jemlje. Deželni zbor goriški. Peta (5.) seja, 23. junija t. 1. popoldne ob 4. uri. Nazoči vsi poslanci, samo bar. De Pretis ne. — Glavar naznani, da lani sprejeti stavbeni red za Gorico ni dosegel ces. potrditve; — razne peticije se iz-ročajo dotičnim odsekom. — Glavar omeni 251etnico prevzv. g. kn.-nadškofa Andreja Gollmayr-ja — uda deželnega zbora — slavi njihovo delavnost in vabi zbor, naj bi njega (glavarja) in podglavarja poob-lastil, da pojdeta se jubilantu poklonit. (Zbor vstávši pri- trdi.) Dnevni red. Važniše reči so tele: Nacrt postave zastran šolske davščine od zapuščin, ki ga je deželni odbor po vladini želji prenaredil, izroči se pravnemu odseku. — Za cesto med Mernikom in Golim Brdom (na ital. meji) je dovoljenih 2348 gld. podpore. — Glavarstvu tominskemu je bil deželni odbor nakazal 2000 gold, za posušitev močvirja kobaridskega. Ker se pa za ta znesek uže 2 leti ni nihče oglasil, obveljal je nasvèt, da se dovolitev ponovi. — Prošnja društva „Sloga", da naj se neke določbe vdeželnih postavah zastran ljudskih šol prenaredé, izročena je deželnemu odboru, da stvar pretehta in v prihodnji sesiji svoje nasvete podá. — Preudarka stipendijskega zaloga pro 1880. in 1881. se potrdita. — Petici j ski odsek po raznih svojih poročevavcih nasvetuje med drugim podpore raznim dijakom viših šol in še druge lokalne reči. — Plastični zemlje vid goriške grofije učitelja Jos. Picha *— ki je na parižki razstavi dobil zlato medaljo, prevzame dežela za 800 gold, in da narediti več iztisov za ljudske šole. — Mnoge prošnje niso uslišane. — Mnogih zalogov računski sklepi so potrjeni. Šesta (6.) seja, 30. junija t. 1. popoldne. — Manjka poslancev Gořjupa, Pretisa in Ritterja. — Nekatere peticije se izročé peticijskemu odseku. — Posl. Del Torre podá tale predlog: „Deželni odbor naj se prizadeva, da od vlade doseže, da se vsled preuravnava 220 zemljiških davkov ti davki ne le ne zvišajo, ampak da se primerno znižajo. Del Torre popisuje po tem gospodarske reve v Lahih, posl. Faganel pa dotične težave pri Slovencih. Nasvet se je obravnaval konec seje kot nujen in je enoglasno sprej et. — Vladin zastopnik g. dvorni svet. baron Rechbach bere dolgo razpravo zastran pobiranja davkov, s katero je odgovoril tudi resoluciji zborovi od 4. oktobra 1878. leta. Na to je vladni komisar odgovoril zanikavno na interpelacijo poslanca Faganela in tovarišev zadeva-jočo cene lesů in drví in način, po katerem se kupuje les v êrarskem gozdu trnovskem. (Interpelacija je bila podana 1. 1878.) — Dnevni red: Nacrt zastran šolsk. davka od zapuščin bistveno po vladini želji potrjen. — O prošnji „Slogi ni" zastran pre-naredbe srednjih šol na narodni podlagi (po-ročevalec pravn. odseka dr. Dépéris) je bila zanimiva razprava. Odsekov nasvet je tak-le : „Deželni odbor naj pošlje prošnjo visoki vladi, da preskrbi, kakor hitro bo mogoče, da se bosta učila narodna jezika v srednjih šolah goriških tako, kakor je nju-nemunamenunajprimerniše, toraj ne le kot obligatna predmeta, po več ur nateden, tem-več da imata biti tudi vsaj za nekatere predmete učila jezika. Dr. Tonkli vzame na to besedo in v dolgem govoru raziaga in podpira ta le predlog: „Peticija polit, društva „Sloge" (od 8. junija t. 1.) zahtevajoča vpeljanje narodnih — kot učnih jezikov v obe srednji šoli (gimnazij in realko) v Gorici bodi izročena dež. odboru, da jo dobro podprto pošlje ministerstvu". Ta nasvet je po večini obveljal. (Kon. prih.) Deželni zbor tirolski. V seji 24. junija je bil sprejet sledeči predlog: „Gledé na žalostni stan tirolskega kmeta se naroČa deželnemu odboru, da pozveduje, kako bi se mogel propad kmetijskega stanu odvrniti, ali po poti postajedal-stva, da se zabrani neizmerno razkosevanje zemljišč ali da se napravijo deželne zastavnice ali pa deželne hra-nilnice in založniee; o tem naj poroča odbor prihod-njemu zboru." Naši dopisi. Z Dunaja 5. julija. — Pozor Slovenci! Tukaj se je ustanovil „deutscher Schulverein" (nemška šolska družba), to je, družba, ki ima vse žile napeti, da se po Avstriji čedalje bolj širi „nemštvo' in več i postane „das deutsche Vaterland". V vrsti ustanovnikov tega društva in med ustanovljenimi odbori nahajajo se imena móž, ki uže od leta 1870. propagando delajo za „veliko Nemčijo". Cilj in konec tega društva je zlasti ob me-jah, kjer Nemci in Slovani bivajo, nemške šole ustanoviti, slovanskim šolam pritisniti nemške paralelke, po-potne učitelje za nemščino udinjati, učiteljem nemškega duhá denarno podporo dajati, nemške šolske bukvarnice osnovati, in sam Bismark vedi, kaj vse še „ad majorem Germaniae gloriam". Pripoveduje se, da ponemčevalna ta šolska družba šteje neki uže 4000 udov. Vse to je velike pomembe, in zakaj? Zato, ker Slovani v Av-strijo nimajo namena in ga nikoli niso dejansko kazali, da bi slovanské šole delali Nemcem, ampak oni ho-čejo le in imajo pravico in dolžnost skrbeti za to, da so šole slovanskému narodu ne po nem čuj ej o. Dosti jasno je zato vsemu svetu, da nemštvo ni nikjer v nevarnosti, in da „nemški Schulverein" nima druge naloge, nego to, da bo propagando délai za veliko Nem-cijo in slovanski narodnosti grobokop bil. Zato kon- čamo te vrstice z opomnijo, ki smo jo stavili na čelo temu članku : pozor Slovenci! Z Dunaja 30. jun. (TisoČletnica slov. jezika.) H. — TÍ80Čletnic0 slovanské liturgije praznovali so slovanski vseučiliščniki dunajski veličastno in dostojno. V nedeljo t. j. 27. junija bral je v tukajšnji frančiškanski cerkvi hrvatski duhovnik Matesan staroslověnsko mašo z obiln asistenco. Mimo slovanskih vseučilisnikov bil je skoraj ves slovanski svet dunajski pri božji službi navzoč; med temi predsednik slovanskega komiteta v Kijevu knez Gologan, ki je navlašc zaradi te slovesnosti došel na Dunaj, knez Schwarzenberg, Helfert, Šembera, in če se ne motimo, tudi državni poslanec gosp. vitez Schneid. Slovanski pevci so precizno peli staroslověnsko mašo od Bartnianskega; res veličastno je donel po cerkvi „Gospodin z vami". Po maši se je zahvalil ruski knez Gologan pevovodji g. Jireku za krasno petje. — Zvečer bil je v slavo sv. Cirila in Metoda velik dijaški komers v prostrani dvorani dunajské „Gartenbau - Gesellschafť'. Zbrali so se tu dijaki vseh slovanskih narodnosti, govorili so zastopniki vseh tukajšnjih slovanskih društev. Pevci so prav dobro peli pesmi v vseh slovanskih je-zikih. Priznati moramo, da niso bili še nikdar v tako velicem broju Slovani zbrani, kakor baš ta večer. Tu se je pač lahko videlo, kako se Slovani zavedajo svoje narodnosti, kako vedó spoštovati in ceniti svoje velikane. Ta komers imel je po vsem slovanski značaj. Kar je moralo sosebno vsacega Slovana veseliti, je gotovo to, da so se tudi Poljaci udeležili te slovesnosti v velicem številu. V njih imenu govoril je grof Blazovskû Njegov govor bil jez burnimi živio- in slava-klici sprejet. Povdarjal je on, da bili so nekdaj Poljaci separatisti, a sedaj se čutijo Slovane, oni dobro vedó, kaj veljá slo-vanska vzájemnost. Govorili so nadalje: Ceh g. Klement slavnostni govor sè slava-klici na cesarja, g. Pav-lik v imenu slovaškega društva „Tatran", g. Penižek ("Ceh) govoril je prolog, g. Radoslavov, poslanec bolgar-ske narodne skupščine bulgarske, g. Matesin hrvatsko, g. Markovič srbsko , g. Kopčanko ruski, g. Peniček v imenu akad. spolka česki, g. Mašek v imenu društva Čeških naravoslovcev Čtski, urednik ,,Narodnih novin" slovaški, sourednik ruskega Berega ruski. Vsi govor-niki slavili so v svojih govorih delovanje sv. Cirila in Metoda, napijali so na boljšo bodocnost slovanstva ter na slovansko vzájemnost. V imenu Slovencev govoril je g. Zavadlal ; pogrešali smo ta večer Slovenci dobrega govornika; gotovo bi tacega med tukajšnjimi Slovenci našli. Nazadnje je še poprijel besedo ruski knez Gologan. Napil je slovanskim vseučiliščnikom dunajskim, ki kažejo ptujemu svetu, kaj čutijo v svojem srcu kot verni sinovi Slovanstva. — Došlo je nad 100 pozdra-vilnih telegramov iz vseh slovanskih pokraj in, največ pa iz ,,svete" Rusije. — Prepričati se je mogel pač vsak, da vsi navali na Slovanstvo so zastonj ; Slovani so zavedajo svoje naloge; močni so dovolj, da se branijo skupno za svete svoje pravice proti oholemu tujcu. — Tukajšni liberalai listi so se jako velikodušno izrazili o tej slovesnosti. Najbolj smo se Čudili nekemu židovskému listu, ki govori o tej slovesnosti, a ni ravno preveč prijazen Slovanom. ki piše: „mehr oder minder ge-haltvolle reden, sowie lieder in all' den idiomen der sla-vischen spracbe verherrlichten die ruhmvoile vergangen-heit des slaventums und die „ruhmvolle zukunft" des-selben". Menda tudi Nemci sedaj uže previdijo, da so lepi časi prešli, ko so slobodno pritiskali Slovane na stěno. V Gorici 4. julija. — Deželni zbor Goriški je skle nil svoje zboro vanje v četrtek l.jul. zvečer. Zad- *) Prosimo ! bode vsakokrat dobro došlo. Vřed. 221 .V F* uja seja je bila dokaj viharna. Slo je za kmetijsko šolo ali za poskušno polje, ki ga je kmet. družba prepustila dež. kmetijski šoli, zarad katerega, oziroma, zidanja ali popravljanja kmetijskih poslopij teče že delj časa pravda med dež. odborom in kmet. družbo. Več o tem drugi pot. Vikar se je ulegel zvečer pri kozarcu (pri „3 kro-nah"), kjer je bila skupna večerja. — „Tombola" na ss. Petra in Pavla dan je donesla za zavod zanemar- jenih dečkov 1778 gold, (od 8890 oddanih kartél). Ljudi je bilo sila veliko na Travniku. — „Šola", učiteljski list goriški, začne izhajati jutre, in sicer v četrtletuih avezkih po 32 strani. Zgubili ste mi menda uni pot no-vico, da je vodja tukajšnjega centralnega bogoslovsk. semenišča in prof, dogmatike — ljublj enec naše duhovščine — častni kanonik g. dr. Alojzij Matija Zorn — imenovan pravi kanonik prvostolnega kapiteljna, F. F. Q. S. Iz občine Velikodolinske 3. julija. (Peticija do sl. c. kr. deželne vlade.) — Ravno sedaj prav pogostoma nam prinašajo „Novice" iz mnozih krajev naznanila o volitvah občinskih predstojništev. O tej zadevi mi iz vogála kranjske dežele svojim rojakom nic druzega ne kličemo , kakor: Pazite dobro, koga si volite na čelo svoji občini! Skušenj, kakoršne smo imeli mi s župan-stvom zadnjih treh let, ne privoščimo^nikomur. Dose-danji župan združene velike občine Čatežko - dolinske, kramar Do li nar, begal je naše ljudstvo prav po be-riško z grozenji in kaznimi in udeležil se činov, o katerih ne vemo, ali bi jih bolj připisovali njegovi neiz-obraženosti ali zares smešni slavohlepnosti, ki župan-ske veljave išče v surovém nasilstvu ali svoji naravni vzhitenosti. Njegovo načelo je po njega lastnih besedah bilo: „Župan mora vedno koga imeti, da ga mesto sebe obesi!'* Po tacih bedarijah spoznalo je naše občinstvo sploh njegovo nesposobnost pa tudi nevrednost za ime-nitni posel župana, in zato je bila pa tudi udeležitev pri občinskih volitvah letos prav posebno obilna, katere následek je: sijajna nezaupnica Dolinarj u, kajti volil ga ni nikdo, razen mokriškega logarja Svobodě in dveh druzih, ki sta se bala glasovite „županove palice". — A preteklo je sedaj uže mesec dni po volitvah, in še vedno so pri nas stare razmere Doiinar-j eve g a pašovanja. Ko je nedavno po toči poškodovanim mile darove delil, znosil se je nad njimi z oči-tanjem: ,,zdaj me vidite, a pri volitvi me niste viděli". Mi pa mislimo, da volja Nj. veličanstva presvitlega cesarja gotovo ni, da se darovi njegove preblage radodar-nosti revežem s takimi neopravičenimi očitan ji ogren-jujejo! „Nehvaležnim" občanom, ki ga voliti niso hotli, prisolil je zdaj kot zadnjo brco neko plačilo od senénih Yozov prihajočih iz hrvatskih travnikov. Inteligenca se je, se ve, tej precej previsoki zahtevi ustavila, a kmet, uboga raja, boječ se jeze „mogočnega" plačuje ter gleda, da se reši. Ce je to plačilo kazen takim, ki ob Času goveje kuge zoper postavno prepoved seno vozijo iz Hrvatskega, prav je, in kaj tacega grajati nočemo, — al če je to plačilo le samovlastuo po županu ljudem naložen davek, je pa to vse kaj druzega. Da bi tacega terorizma uže skoraj konec bil, podalo se je bilo nedavno nekoliko odbornikov pred c. kr. okraj nega gla-varja g. Schonweter-a v Krško, al ta jim je komaj kaj spregovoriti dal. Vzroka temu ne vemo gotovo, a slutimo ga. Ker pa vse prebivalstvo županije Velikodolinske — izjema je le logar Svoboda — silno želi, da bi enkrat konec bil dosedanjim nestrpljivim razmeram v tej občini, zato zdaj od visoke c. kr. deželne vlade željno pričakujemo , da bi dala našim 1. junija izvolje-cim odbornikom priložnost, postaviti naši veliki občini dostojnišega župana na čelo, nego je bil kramar Do- li nar, kojega županovanje ostalo bode se dolgo čas» v britkem spominu. Iz Ljubljane. — Ker so obravnave dosedanjih 8 sej deželnega zbora bile obširne , smo s poroČili o njih v našem listu nehoté zaostali, a zaostalo se bode kmalu dopoinilo. Naj omenimo danes le nekatere važnejše stvari iz prejšnjih sej. V 6. seji je dr. Vošnjak v soglasji z národními poslanci stavil interpelacijo do c. kr. deželnega predsedstva: ali hoče vlada delati na to, da vse cesarske uradnije strogo spolnujejo ukaze, ki jih uže davno imajo o rabi slovenskega jezika, pa jih ne spolnujejo? — Poslanec P o točnik je v 7. seji stavil nujni predlog, naj bi zbor délai na to, da se na podlagi državnega zakona od 25. maja 1880. leta zi-dajo Dolenjskem stranske (vicinalne) železnice» Predlog je bil sprejet, in v odsek, ki ima to stvar pre-vdarjati in zboru nasvete daljega postopanja podati, so bili voljeni poslanci : Potočnik, Navratil, Dreo, Lukman in Hočevar. — Osma seja pa je imela ves drug obraz kakor ga je imelo prejšnjih sedem. V prvi polovici so doneli po zbornici navdušeni slava- in živio klici pre-svitlemu cesarju, ki je po naznanilu gospoda deželnega predsednika odloČil, da ima gimnazija Kranjska s 4razredi zopet o ž i v e t i. *) V drugi polovici te seje pa je hudo vršelo po zbornici zato, ker je narodnim poslancem nasprotna večina gospodarskega odseka predlagala zboru, naj zahvalo „kranjske dežele" izreče gosp. deželnemu glavarju za njegovo zaslužno osnovanje in oskrbovanje zaklada 9000 gold, za reserviste o bos-niškem boji. Ta predlog je národna stranka smatrala zastrankarsko zaupnico ustavovercev svojemu načelniku in vnela se je osorna debata, po kateri so narodni poslanci „in corpore" zapustili zbornico in je ostal le dr. Bleiweis, ki je namesto nenavzočega deželnega glavarja predsedoval zboru, v katerem je potem 18 ustavovernih poslancev potrdilo predlog. — V današnji seji je dr. Bleiweis předložil náčrt postave, po kateri naj se županstvom dá pravica, da morejo odreci ženitev revnih in slaboglasnih ljudí. — Tudi ta seja je o občinskih razpravah bila sem ter tje viharna. — Klub narodnih poslancev je telegraíično čestita! gospodu mioistru dr. Pražaku o odlikovanji z imenovanjem za tajnega svétnika, —gospodu dr. Dunaj ev-skemu pa k imenovanji za finančnega ministra. — Gospod minister Dunajevski je v nedeljo dr. Blei-weisu telegrafično odgovoril: „Prisrčno zahvalo za prijazno čestitko izrekam Vam, gospod doktor, in pa ča-stitemu klubu." Danes pa je gospod minister Pražak odgovoril: „Za prijazno čestitanje najtoplejšo zahvalo Vam, gosp. doktor, in pa Vašim prijateljem". — (Kanonika iz cesarske ustave) pri stolnici ljubljanski sta po Nj. veličanstvu imenovana : gosp. dr. 0 e-bašek, seminiški vodja in profesor bogoslovja pa gosp. Andrej Zamejec; častna kanonika pastaob enem postala gosp. dr. Gogala, vodja Alojznici in pa c. k. profesor gimnazije, in pa gosp. Martin Po ga čar, vodja knezoškofijske pisarne. — Krasni trak, ki so ga Slovenke v Ljubljani unidan izročile hrvatskemu „Sokolu", je bil v Zagrebu na javni ogled več dni razpoložen v štacuni „Eisenbut-Stiasnovi". ,,Obzor", ki to Zagrebčanom naznanja, piše: „To je zaista krasota, koja bi mogla rešiti kraljevski stieg. Vrpca je od težkoga crvenoga atlasa, izvezena okolo zlatom, na krajevih zlatnom franzom , a po sriedi na jednom traku: „Ljubljanske Slovenke", na *) Kakor se nam poroča, nemčurji v Kranj i niso nic zadovoljni z gimnazijo. Da bi muri popil to svojat! 222 drugom: „Zagrebškomu Sokolu 1880." Ovaj napis izvezen je težkim zlatom, a izvezle su napis i svu vrpcu ček potem Ako se ta cesta izpelje, spoznal bi se velik dobi ako bi se razdelila „Bistra Loka a dobro obdelana, neizmerno vrednost zadobila in dvie slovenske rodoljubke. Občinstvo prolazeće udiv ljenjem motri toli krasotu izradbe koli i dragocjenost na vsako stran mnogo koristila. 5 katera dara. „Sokol" in Narodna društva: „Čitalnica" (pevski zbor) y dramatično društvo" napravijo v nedeljo zjutraj v spomin tisočletnice slovanské liturgije izlet v Ka m nik, kjer je ob desetih slovesná sv. maša poje , ki jo „čitalniski pevski zbor". Po maši razgled okolice. Ob polu petih veliki koncert s petjem y godbo m telo- vadbo v vrtu pivovarne na korist po toči in povodnjih poškodovanim Dolenjcem. (Preskušnja ucencev orglarske šole) Cecilijnega društva ljubljanskega bode 29. dne t. m. Predstojništvo tega društva uljudno vabi ude in druge gospode, ki se zani-majo za cerkveno glasbo in napredek te šole. (Grozen požar) je v nedeljo zvečer upepelil vas Kam nik v Preserski fari, v kateri so izmed 76 hiš ostale le Stroški za to kratko cesto bi ne bili izdatni, ker je „Bistra Loka" v sedanjem stanu malo vredna, toraj bi dotična odkupnina ne znašala veliko, šuta za nasi-panje ceste bi se pa v podpeškem kamnolomu skoraj zastonj dobila. Vrh tega odobrujejo tudi oblastnije (gospóske) iz-vršitev te ceste, kajti deželni odbor je to stvar uže večkrat sprožil in župan ljubljanski zagotovil, da mesto y ako se ta cesta izvrši, izdatno svoto 1000 gold, v pod poro daruje. Naj bi se torej ta na toliko strani koristna cesta prav kmalu izvršila! K. (Javna zahvala.) Podpisanemu odboru je čast, presrčno zahvaliti se vsem častitim društvom in poaam- nim osebam, ki so sodelovali pri slavnostnem sprejemu y . zagrebškega „Sokola" in pripomgli, da je cela ta sve-(O náčrtu nove ceste na Ijubljanskem močvirji.) čanost vzbudila v sosednih nam bratov srcih navdušeno Revščina strašna. letošnjem listu^so „Novice" poročale o náčrtu, da se cesta, ki pelje iz Crne vasi do Dolzega grabna, pri Pod peči zveže z okrajno (kantonsko) cesto, katera Ta načrt je velike važnosti, zato pelje v Borovnico, zasluži tudi večo pozornost Prebivalci poleg in okoli Podpeč Borovniške okrajne ceste zdaj hodijo v Ljubljano ali skozi Vrhniko ali pa iz Podpeči skozi Notranje gorice in od tod na okoli priznanje. Vzlasti gre v prvi vrsti zahvala domoljubni gospej Murnikovi in Valentovi za trudoljubivo prizade-vanje zaokinčanje zastave, najbolje pa gospicami Smre-karjevi m Winterhalterjevi, ki ste izvanredno žrtvovali se z brezplačno umeteljno napravo traků. Omenjamo z radostjo sodelovanja Sišinske čitalnice oziroma njenih pevk, in vsigdar pripravljenih domoljubnih pevcev ljub- _ I II lljanske čitalnice, da ne zabimo Bizaviške zastave in sploh po tržaški cesti. Ce bi se pa cesta po gori navedenem vaeh Slovencev Gorenjske. Živili! na zdravje! náčrtu naredila, bi se Lj ubij ana s Podpečjo skoraj naravnost zvezala. Tem krajem bila bi ta cesta, kar se Odbor „Sokola". samo po sebi umeva velika dobrota, zatorej ste tudi občini Borovnica in Preser za izpeljavo te ceste prosili, a tudi ljubljanskemu mestu in dotični okolici bi ta krajša nova cesta o ložejem preskrbljevanji živeža jako koristila. Blizo 900 sežnjev dolga bi segala ta nova cesta skozi Jezersko polje in tako Novičar iz domaćih tujih dežel. Dunaja. novih ministrih piše 55 Reform" imenovano „Bistro loko" katera se sme prištevati najrodovitnejšim krajem celega močvirja in ima najugodnejo lego med Krimom in Ljub-ijanico, potem med potokoma „Dolgi graben" in „St. Lorenc", ki obá imata čisto in dobro vodo. Al kakošen je tù svét? Iz ceste pod Krimom pelje le malo časa slaba kolovozna pot v notranje dele tega obširnega in mlaku-žastega svetá ; tu ni nobene hiše *), nobenega drevesa med drugim tako-le: Po možéh, ki so unidan bili po-klicani v ministerstvo, že celo sedanje ministerstvo kaže kot ministerstvo delà, rodovitnega delà, ki hoče izvršiti vse, kar po obljubi prestolnega govora ni še do m, kar je n aj b o 1 j „Bistra Loka", potrebno, tudi nobenega grabna ) ne. ki meri 130 oralov in 126 □ sežnjev, je lastnina obČin : Strahomer, Tomišelj in Vrbljene in ker je menjalna senožet, spada zopet dalje razdeljena v last dotičnim posestnikom imenovanih občin ; teh je pa vršeno. Mi ne zahtevamo od ministerstva Taaffeovega ničesa druzega, kakor to, da storí vse, kar pravica zahteva, in odstrani vse, kar žali pravice ka-koršnega koli naroda, to je ministerstvo avstrijsko naj vlada avstrijsko. Več ne zahtevamo, a manj tudi ne!" Hrvatsko. Iz Zagreba. 55 Obzor (C je v svojem 145. listu signaliziral krizo v narodni stranki deželnega zbora 5 v poslednjem nam došlém listu pa uže poroča o toliko, da šele v 90 letih ali še pozneje lastniki pridejo razdoru popolnem. Nagodba menda z Ogersko in po do vžitka svojega delà. Kdo neki se tù za svet, ki ga u sebno Davidov ukaz o magjarskem jeziku sta vzroka je po košnji zapustil, dalje briga? Kakošno senó se pa raz poru. Poslanec gosp. Miškatović je vsled razkola tu nakosi, to si vsak sam lahko misli. Saj velik del v narodni stranki popustil odgovorno vredništvo „Obzora Bistre Loke" se imenuje „ločnat"! Pase se tudi tu katero je po njem prevzel gosp. Klement Božić. včasih kaka ? yy živina y kakošna je ta paša in kako- šen dobiček prinaša, če se mora živina y na priliko y IZ Iz Nemčije. — Pruski zbor je sprejel paragraf Bis-markove cerkvene postave, da se izgnani škofje vrnej o Vrbljen po 2 uri dalječ le-sem goniti, to vsak sam lahko na svoje sedeže. „Železni kancelar" Bismark je toraj ugane vse premagal, le katoliške cerkve ne ' * Tu je skoraj res tako, kakor v potopisu: „Listovi o Italiji" Adolf Tkalčevič naše močvirje napačno tako le popisuje : „Zemljište, kojim vozi željeznica od Ljubljane do Fran- censdorfa, crno je 5 gnjilo i truhlo, razpuklo, gdě zaraslo tr- skom , gdě zaplavljeno kaljužinom , bez kucah i ljudih , pače bez gnězda i pticah, a rekao bih i bez ribah , osim gadnih dvoživacah magjaronah, pusto i žalostno itd. Darovi za Dolenjce po toči poškodovane. Gosp. Janez Jane, župnik v Solčavi 10 gold. Klub narodnih dež. poslancev v Ljubljani 10 gold govorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: J. Blaznifcovi naslediiiki v Ljubljani. %