PoStnina plačana v gotovini.
Leto XXIL, št. 172
*t)m
Ljubljana, četrtek 24. JnflJa 1941XIX
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Ste v. 31-22, 31-23, 31-24, Inseratni oddelek: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St_ 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
VKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln Inozemstva ima
Unione Pcbbllcitft Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSION ARLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. A-, Milano
Artiglieri e aviazione battono Tobruk e Sollum
Postazlonl contraeree, automezzi e barracamenti
bombardati
Dva novo nemško ofenzivna sanka
Nemško-finske čete prodirajo med Ladoškim in Oneškim jezerom proti Petrozavodsku — Na jugu so prodrle motorizirane kolone mimo
žitomira
Stockholm, 23. jul. d. Položaj sovjetskih armad pred Leningradom in Kijevom se je ponovno poslabšal, dočim na področju pri Smolensku zadnje dni niso nastale večje izpremembe. Leningrad, ki je bil ogrožen z juga in severozapada, je sedaj tudi pod pritiskom nemško-finske ofenzive ki ce je pričela na področju med Lato-škim in Oneškim jezerom, severno od mesta Petrozavodska. Močni nemški in finski oddelki so v kombiniranih akcijah v ponedeljek in torek prodrli sovjetske obrambne črte v vzhodni Kareliji in prodirajo sedaj z velikimi silami in s precejšnjo brzino ob vzhodni obali Ladoškega jezera ter se že bližajo Petrozavodsku, kjer je močna posadka sovjetske vojske. Sovjetsko poveljništvo očitno na prodor v tej smeri ni računalo in je bila sovjetska obramba razmeroma slaba. Zlasti sovjetska vojska na tem področju ne razpolaga z močnimi motoriziranimi oddelki. Položaj Leningrada je zaradi nemško-finskega prodora v vzhodni Kareliji postal izredno kritičen, ker bo moralo sovjetsko poveljništvo poslati na to področje rezerve z baltiškega frontnega odseka in s Ka-relske ožine.
Nemški pritisk pa se slej ko prej nadaljuje tudi na Karelski ožini in na črt! med Pskovom in Ilmenskim jezerom, kakor tudi s severnovzhodne obale Pejpu-škega jezera v severnovzhodni smeri.
Na bojišču pri Smolensku je tempo nemške ofenzive počasnejši kakor prejšnje dni in se operacije še zmerom razvijajo po večini v severni in južni smeri med gornjim tokom Dnjepra in Dvine. Pri očiščevanju frontnega zaledja razkropljenih sovjetskih edinic so Nemci ujeli tu veliko število sovjetskih vojakov.
V Ukrajini je sila sovjetskih protisun-kov v odseku pred Kijevom zelo oslabila pod navalom novih nemških rezerv, ki so na mnogih krajih prebile sovjetske obrambne črte in s prvimi motoriziranimi kolonami napredovale že mimo mesta Žitomira. Glede na to je treba pričakovati v kratkem odločilne bitke za ukrajinsko prestolnico Kijev.
Letalstvo je na vseh frontnih odsekih izredno aktivno. Nemško letalstvo je razen prometnega omrežja v sovjetskem zaledju fronte v noči na sredo izvršilo svoj drugi velenapad na Moskvo ter zadelo številne vojaško važne objekte.
Berlin. 23. juL s. Nemški poročevalski
urad javlja, da je nemška podmornica potopila v vzhodnem Baltiku sovjetsko podmornico, ki se ni utegnila niti braniti.
Nemške in madžarske čete, ki operirajo skupno v Ukrajini, so 20. in 21. julija zlomile srdit odpor sovjetskih čet, ki so po velikih izgubah slednjič pobegnile. Nemške in madžarske čete so jih zasledovale ter so preprečile sovražniku reden umik.
Nemškim četam se je na raznih krajih vzhodne fronte posrečilo obkoliti v zadnjih dneh znatne sovražne kontingente, ki so zaman skušali prodreti skozi obroč, da bi se umaknili proti vzhodu.
Nemške čete so pri prodiranju proti Leningradu zajele veliko število članov leningrajske obrambe. To oprambo tvorijo ljudje vseh starosti ter so brez vsake vojaške izobrazbe.
s finskega bojišča
Helsinki, 23. juL d Navzlic zelo težavnemu ozemlju, na katerem operirajo, so finske in nemške čete dosegle zadnje dni zelo velike uspehe v sovjetski Kareliji Finsko-nemške čete so pričele ofenzivo v Kareliji v začetku julija z izhodiščem v finski vasici Suomusalmi. Odtod so finske mctorizirane čete in pehota pod poveljstvom generala Issillasuoa, ki se je odlikoval v borbi z Rusi že v pretekli vojni, napredovale vzdolž edine ceste, ki križa to področje v smeri proti kraju Ultua, kjer se odcepi druga, približno 1500 km dolga cesta, vodeča do železniške proge Len ngrad-Murmansk do kraja Kema na zapadni obali Belega morja. Sto kilometrov dolgo pot je v tem času prevalila finska ofenziva v neprestanih srditih borbah s sovražnikom, ki je trdovratno branil svoje postojanke in le korakoma odstopal s terena. Najbolj ogorčene borbe v tej ofenzivi so se bile v bližini mesteca Vuanninen ter na višavju, ki obvladuje malo pristanišče Kivijaervi. Umikajoče se sovjetske čete so pustile za seboj silno opustošenje ter so na umiku odvedle s seboj tudi del domačega prebivalstva.
Bolj severno odtod prodirajo finske čete skupaj z nemškimi udarnimi oddelki vzdolž železniške proge, ki teče od Saile, da se priključi na železniško progo za Murmansk.
Na jugu finskega bojišča pa so se pričele sedaj nove operacije in sovjetstvo poveljništvo v svojem poročilu prvič omenja silovite borbe v smeri proti mestu Petrozavodsku, prestolnici sovjetske Kare-lije na obali Oneškega jezera. Finsko-nemška ofenziva tu naglo napreduje in so sprednje finske in nemške čete oddaljene sedaj kvečjemu še 100 km od Petrozavodska.
Berlin, 23. juL d Danes je bilo z merodajnega vojaškega mesta objavljeno, da so nemške in finske čete med 21. in 22. julijem zlomile odpor sovjetskih čet vzhodno od Ladoškega jezera in prodrle globoko na sovjetsko ozemlje.
Berlin, 23. julija, d. Oddelek nemških in finskih pionirjev, ki se skupaj bore na vojnem področju okrog Salle, je osvojil celo vrsto sovražnikovih bunkerjev in poljskih utrdb. Kakor je bilo davi službeno objavljeno z merodajnega vojaškega mesta, so nemške in finske čete te utrdbe zavzele v naskoku. Ko so sprednje edinice teh nem-ško-finskih pionirskih oddelkov zadele na spretno zgrajene sovjetske utrjene postojanke, so se pionirji pod vodstvom Fincev, ki so jim tamkajšnje terenske razmere dobro znane, dokopali sovražniku v bok ter pričeli napad na njegove postojanke, ki so bile deloma na zelo odprtem terenu. Nemški in finski oddelki so zmetali proti sovražniku veliko število ročnih granat, nakar so nemški in finski pionirji postojanke naskočili ter večino posadke v boju moža pro- . ti možu pobili. V neprestanih nadaljnjih |
Razbit polk sovjetskih četnikov
Berlin, 23. juL s. V borbah, do katerih je prišlo južnozapadno od Leningrada, so nemške čete, kakor poroča DNB, obkolile 20. julija cel ruski polk. Sovjetske čete so si prizadevale na vse načine, da bi se izvile iz nemškega obroča, toda vsi njihovi poskusi so jih veljali le ogromne izgube. Preostanki ruskega polka so bili prisiljeni vdatj se. Ko so zasliševali ujetnike, so ugotovili, da polk sploh ni bil sestavljen iz rednih čet. marveč iz oddelkov četnikov, ki so se v zadnjem trenutku formirali iz vrst leningrajskega prebivalstva. Polk ni bil dovolj oborožen, in so čete delovale vsaka zase. Neki ujetnik je izjavil, da so bili polkovni politični komisarji proti predaji polka in da so še v zadnjem trenutku silili četnike, naj nadaljujejo borbo. Vsakomur, kdor se je hotel predati, so grozili z orožjem. V resnici so ustrelili več vojakov in nekega poročnilia.
Operacije madžarske vojske
Bukarešta, 23. julija, s. Iz merodajnega vira poročajo, da madžarske čete na gali-ški fronti prodirajo dalje. V odseku pri Zaleščikih so Madžari zasedli več krajev, ki jih bo navedlo poročilo madžarskega generalnega štaba. Madžarska konjenica je imela pri tem napredovanju pomembno vlogo. Operirala je na slabih cestah, posamezni oddelki pa so zasedli važne kraje v Podolju.
Berlin, 23. julija, s. V gornjem odseku Dnjestra so madžarske čete dobile važno sovjetsko sporočilo. Gre za ukaz sovjetskega glavnega generalnega štaba, v katerem se opozarja na veliko važnost železniških zvez, ki vodijo proti Črnemu morju od ga-liških in ukrajinskih predelov. V sporočilu je navedeno med drugim, da je treba z vsemi sredstvi rešiti važne železniške zveze, ki vodijo od Finskega zaliva do črnega morja, zlasti pa južne odseke teh zvez, ki so glavne žile železniškega omrežja v Ukrajini. Ce bi madžarske in rumunske čete skupno z nemškimi zavzele glavne odseke teh železnic, bi sovjetske oblasti ne mogle več zadostno oskrbovati svojih čet v vzhodni Ukrajini.
V Resarabiji
Rim, 23. julija, s. Z besarabske fronte poroča posebni dopisnik agencije Štefani, da so zavezniške nemško-rumunske čete z velikim uspehom izvedle nadaljnjo zelo važno operacijo onstran Dnjestra. V severovzhodnem predelu Bukovine in Besarabije so se strnile predvčerajšnjim nemške divizije, ki so prišle z bivše poljske meje, in nemško-rumunske divizije, ki so operirale na ukrajinskem ozemlju. Divizije so se srečale po dneh srditih bitk in uničenju vseh obrambnih črt sovražnika. Operacije kolon, ki so se strnile, se nadalje zmagovito razvijajo.
ogorčenih borbah se je nato Nemcem in Fincem posrečilo osvojiti še nadaljnje tri enake postojanke, kakor je bila prva, tako da so polagoma vse bolj razširili začetno prodorno vrzel. Po posamičnih borbah, ki so trajale nato še 6 ur, so te nemške in finske udarne edinice osvojile v celoti 23 poljskih utrdbenih postojank ter 8 betonskih bunkerjev.
Helsinki, 23. jul. s. V Vuokimienaiju je bilo včeraj veliko zborovanje, na katero je prišlo mnogo ljudi iz Karelije. Na zborovanju so z velikimi manifestacijami slavili osvoboditev Karelske dežele. Finska zbornica je poslala maršalu Mannerheimu in vsem svobodnim narodom proglase, v katerih naglasa, da so se izpolnile stoletne i željo Fincev, da bi se jim priključila I vzhodna Karelija.
Drugi nočni letalski napad na Moskvo
Berlin, 23. julija, d. Nemško letalstvo je preteklo noč z močnimi skupinami vnovič napadlo vojaške objekte v Moskvi. Po prvih v Berlin dospelih informacijah so nemške bombe zanetile mnogoštevilne zelo raz-aežne požare.
Stockholm, 23. jul. d. Nemško letalstvo je preteklo noč zopet z močnimi silami napadlo sovjetsko glavno mesto. Kakor že v noči na torek je tudi pri tem napadu sodelovalo več sto nemških letal. Napad je bil izvršen v več zaporednih valovih in je po doslej zbranih podatkih v polni meri uspel. Dasi jutranje sovjetsko uradno poročilo ne priznava, da bi bila povzročena škoda na vojaško važnih objektih, poročajo vendar iz privatnih virov, da so bombe zadele tudi mnogo gospodarsko važnih objektov in zanetile v Moskvi in okolici mnogoštevilne požare.
Stockholm, 3. julija, d. V pretekli noči je Moskva doživela že drugi napad nemških letal. Po sovjetskem uradnem poročilu se je približala ponoči Moskvi skupina 150 nemških letal, zaradi nastopa sovjetske letalske obrambe in protiletalskega topništva pa se je posrečilo le posameznim nemškim letalom prileteti nad mesto, kjer so odvrgla več bomb. Nastalo je nekaj požarov, vendar pa vojaško važni cilji niso bili zadeti. Močno sta bili poškodovani neka bolnišnica in neka poliklinika. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj tucatov ljudi ubitih in ranjenih. Po priznanju sovjetskega uradnega poročila je bilo pri tem napadu, ki je trajal kakih pet ur, kakor v prejšnji noči, sestreljenih samo 15 nemških letal.
Letalski napadi na prometne zveze
Berlin, 23. julija, d. Tudi 22. julija je bilo nemško letalstvo na vzhodni fronti ves dan zelo aktivno. Napadi so bili v prvi vrsti usmerjeni proti železniškim progam, kolodvorom in mostovom v neposrednem sovražnikovem frontnem zaledju. Nemška letala so med drugim z dobrimi bombnimi zadetki na več krajih prekinila neko v Leningrad vodečo železniško progo ter napravila neuporabnih tudi več drugih poti, ki vodijo v isti smeri. Do včeraj opoldne so nemška letala v okviru teh akcij uničila 55 sovražnih letal, ki so bila bodisi sestreljena v letalskih borbah, bodisi uničena na tleh.
Povratek italijanskega poslanika iz Moskve
Carigrad, 23. julija, rs. Semkaj je dospel italijanski poslanik pri sovjetski vladi S poslanikom Rossijem js dospelo tudi 30 oseb italijanskega poslaništva v Moskvi.
Bukarešta, 23. julija, s. Včeraj je dospel semkaj bivši rumunski poslanik v Moskvi Gafencu.
H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 23 luglio il seguente bollettino di guerra n. 413:
Nell'Africa settentrionale sul fronte di Tobruk attivita di artiglieria, Velivoli ger-manici hanno attaccato postazioni contraeree della piazza. Sul fronte di Sollum la
Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil je objavilo dne 23. julija naslednje 413. vejno poročilo:
V severni Afriki je bilo na delu topništvo na odseku pri Tobruku. Nemška letala so napadla postojanke protiletalskega topništva v trdnjavi. Na fronti pri Solumu so
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. jul. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V Ukrajini prodirajo nemške, rumunske, madžarske in slovaške čete v neprestanem zasledovanju sovražnika.
Na ostalih delih vzhodne fronte se nadaljuje obkoljevanje in uničevanje manjših in večjih sovjetskih sil v skupinah.
Pri poskusih izpadov in napadov za razbremenitev, ki so se vsi izjalovili, je imel sovražnik nenavadno krvave izgube.
Na finski fronti potekajo operacije ob nadaljnjih pridobitvah na terenu po načrtu.
Letalstvo je bombardiralo tudi zadnjo noč z močnimi silami vojaške naprave v Moskvi. Zaradi bombnih zadetkov težkih in najtežjih kalibrov ter velike množine zažigalnih bomb so bile povzročena nova izredno huda razdejanja. Požari po napadih predzadnje noči še niso bili zajezeni.
Na morju okrog Anglije so bojna letala potopila 5000 tonsko tovorno ladjo. Na-daljni letalski napadi so bili zadnjo noč naperjeni proti pristaniškim napravam ob Humberju in na jugovzhodu Anglije kakor tudi proti raznim letališčem.
Podnevi so ob kanalski obali sestrelili lovci in protiletalsko topništvo 11, mornariško topništvo in stražni čolni pa 4 angleška letala.
Angleška bojna letala so odvrgla zadnjo noč na raznih krajih jugozapadne Nemčije brez učinka neznatno število razdiralnih in zažigalnih bomb.
Letalski boji na zapadu
Berlin, 23. jul. d. Kakor je bilo davi objavljeno z merodajnega mesta, so britanska letala tudi v noči na sredo preletela več krajev v jugozapadni Nemčiji. Britanska letala so vrgla večje število rušilnih in zažigalnih bomb, ki pa v nobenem kraju niso povzročile večje škode.
Berlin, 23. jul. d. Angleško letalstvo je včeraj zopet skušalo prodreti preko Ro-kavskega preliva nad francosko ozemlje. Nemška lovska letala so se z napadalci spustila v boj in je bilo najmanj 11 sovražnih letal vrste Spitfire sestreljenih nad francoskim ozemljem. Nemško protiletalsko topništvo je dodatno k temu sestrelilo še tri sovražnikova letala.
Stockholm, 23. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, javlja angleško letalsko ministrstvo v svojem komunikeju, da je bilo delovanje nemškega letalstva nad angleškim otočjem preteklo noč zopet manjšega obsega. Napadi so bili osredotočeni predvsem na dve mesti na obali vzhodne Anglije. Nemške rušilne in zažigalne bombe so povzročile gmotno škodo na raznih poslopjih. Po tem angleškem poročilu naj bi bilo v teh dveh mestih zadetih tudi nekaj stanovanjskih hiš, kjer je bilo tudi manjše število človeških žrtev. Razen teh dveh mest so nemška letala preteklo noč bombardirala tudi še razne druge cilje v Angliji, kjer je bila povzročena gmotna škoda.
De Valera o irskih problemih
Dublin, 23. jul. s. Min. predsednik de Valera je imel na nekem zborovanju govor, v katerem je obeležil težave in pomanjkanje, ki jih mora prenašati irski narod zaradi sedanje vojne v Evropi. De Valera je v svojem govoru naglasil, da je irska politika premočrtna in da je stroga nevtralnost njena najtrdnejša osnova. Irska vlada bo vse ukrenila, da ohrani Irsko izven vojne. Države, ki bi rade Irsko zapletle v vojno, niso niti same toliko sposobne, da bi krile potrebe irskega prebivalstva. Irska je res ločena od ostalega sveta in mora z vso resnostjo presoditi in se prilagoditi položaju, da bi lahko premagala vse težave, ki nastajajo glede na preskrbo irskega prebivalstva. Težave in pomanjkanje se bodo še povečale.
De Valera je govoril nato o irskih kmetijskih problemih in o ukrepih, ki jih je
nostra aviazione ha colpito automezzi e baraccamenti nemici.
Aeroplani britannici hanno bombardato la citta di Bengasi.
Nell'Africa orientale incursioni di aerei nemici su Gondar. Nessun'altra novi ta di rilievo.
naša letala bombardirala sovražna motorna vozila in skladišča.
Angleška letala so bombardirala mesto Bengazi.
V vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Gondar. V ostalem ni bilo nikakega posebnega dogodka.
Dvolična igra Britanije
Anglija je vselej igrala zvijačno. Zvijača je nekaj, kar se približuje razumni laži, spada pa, v celoti ljudskih pregreh, v hinavstvo. Zvijača je izrazno sredstvo hinavstva. Zvijača je kakor cev, skozi katero gre hinavstvo. Anglija je velika hinavka vseh časov Njena zgodovina je tkanina hinavščine, ki se je ves čas udejstvovala skozi lokave diplomatske zvijače. Angliji je zavoljo preproste dobrote narodov vselej uspelo, da njena volja obvelja. Tako tudi v slučaju, ki ga bomo zdaj prikazali. Gre za dejstvo, ki po sebi ima samo sorazmerno pomembnost, gledano pa pod zgodovinskim vidikom, po naukih prošlosti, ima čisto posebno važnost, kei nam kaže smrtonosno senco britanskega cesarstva.
Gospod Girja Bajhai, član izvršilnega sveta indijskega podkralja in eden najvišjih predstavnikov indijskega uradništva, ki je na splošno Angliji popolnoma vdano, je bil imenovan za prvega generalnega agenta Indije v Zedinjenih državah. Z druge strani se uradno objavlja, da bo Roosevelt poveri! nekemu svojemu prijatelju položaj generalnega agenta Zedinjenih držav v Indiji. Ta vest lahko izgleda brezpomembna. Ima pa pojasnjevalno dejstvo v pogledu britanske miselnosti in hkratu osvetljuje Rooseveitove namere ne le napram Evropi, ampak tudi, in še posebno, na onih jjodročjih, kjer je Anglija ohranila že skozi stoletja svoje gospostvo in svojo vladavino.
Ž odlokom, da v Zedinjene države pošlje generalnega agenta Indije, je Anglija mislila igrati dvojno igro. Ona hoče pre-variti Indijo, kakoi že med veliko vojno, češ da so Angleži čisto razpoloženi popustiti pred indijsko željo za narodno neodvisnostjo. Britanska ladja danes plove po grdih vodah. Tam je vse v nevarni borbi in viharju, in ta ladja je kakor zaznamovana od božjega prsta zasluženi usodi. Oni, ki jim je poverjeno poveljstvo, si seveda izmišljujejo, da bi se mogli braniti, vse mogoče načine, da se vsaj tešijo. Anglija je danes kakor brodolomec, ki obupno grabi za katerim koli koščkom lesa, da bi se le otel smrti. Anglija torej stavi ja v pokret svoje navadne spletke in skuša še enkrat ogoljufati tako plemeniti indijski rtarod, da bi ji verjel ono, kar Anglija v resnici nikakor ni voljna storiti.
Druga polovica igre se odnaša na Zedinjene države. Anglija kaže Zedinjenim državam, kako bi bila razpoložena popustiti tudi v indijskih zadevah. Predsednik Roosevelt se je res podvizal z izjavo, da bo imenoval generalnega agenta Zedinjenih držav v Indiji in očituje svojo zado-voljnost s tem britanskim ravnanjem, češ da utegne britansko nasledstvo pripasti Zedinjenim državam.
Anglija ie popustila v svojih imperialnih zadevah pred jasnimi namerami Roosevelta, ki se naglo približuje mirnemu zaseže-nju britanskega kolonialnega premoženja; Anglija se pa ne zaveda, kako gospod Roosevelt dela za ameriške koristi Sta peč taka zaveznika, da drug drugega skuša speljati za nos. Toda v tej igri sta pozabila in pozabljata na prisotnost dveh najvažnejših činiteljev v položaju, to je Italije in Nemčije, predstavnikov cele Evrope. ki delujeta v lastnem imenu, ampak za račun in dobrobit evropskih narodov.
C. Nogari
izdala vlada za prehrano in ostalo oskrbo prebivalstva. Posebno velike težave so nastale z dobavami premoga, tako da so morale nekatere tovarne prenehati delo in je ostalo mnogo ljudi brez dela. Kriza, ki tako nastaja za Irsko, se bo morala premagati in k temu naporu bodo morali prispevati prav vsi Irci.
Rivši grški kralj v Južni Afriki
New York, 23. julija, d. Ameriški listi poročajo, da je dospel v Capetown v Južni Afriki bivši grški kralj Jurij.
Topništvo in letalstvo napadata Tobruk in Solum
Bombardirane so bile postojanke protiletalskega topništva, motorna vozila in skladišča
Odhod Filova In Popova iz Rima
Prisrčno slovo od prestolnice Italije
Rim, 23. juL s. Predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov sta davi zapustila Rim. Zjutraj sta si še v spremstvu rimskega guvernerja in funkcij onarjev za oskrbovanje umetniških spomenikov ogledala nekaj najpomembnejših spomenikov v Rimu.
Iz vile Madame sta se odpeljala nato na postajo z zunanjim ministrom Cianom in državnim podtajnikom pri ministrskem predsedstvu Russom. Po ulicah so jima ljudje znova prirejali navdušene ovacije. Posebno mnogo ljudi se je zbralo na Hitlerjevi cesti. Trg pred postajo Ostience je bil spet ves okrašen z zastavami in na njem so se zbrale fašistične organizacije s številnimi prapori. Množica je tam bol-
garska državnika sprejela s silnim vzkB-
kanjem. Na postaji sta bolgarska državnika pregledala častno četo karabinjerjev. Godba je ta čas intonirala italijansko in bolgarsko himno. Tudi postajni peron je bil ves okrašen z zastavami, preprogami in cvetjem Tam sta se bolgarska državnika poslovila od italijanskih osebnosti. Posebno toplo je bilo slovo od grofa Cia-na. Ko je vlak z bolgarskimi gosti zapuščal postajo, so ljudje bolgarskima državnikoma priredili nove in navdušene ovacije. Z istim vlakom je zapustil Rim tudi italijanski poslanik pri bolgarskem dvoru, ki spremlja bolgarske državnike nazaj v Sofijo. Do meje ju spremlja tudi posebna misija zunanjega ministrstva.
Namere in izsiljevanja Bele h še
Nemški protest pri bolivijski vladi
Berlin, 23. jul. u. Roosevelt in njegovi privrženci delajo na vse kriplje, da bi kon-fres čim prej odobril nove »previdnostne ukrepe«, podaljšanje vojaške službe, zasedbo Islandije, pošiljanje vojnih ladij v blokadni pas, ukaze, ki jih je dobil ali jih bo dobil poveljnik atlantskega brodovja, in zasedbo novih letalskih ali pomorskih oporišč na vzhodni polobli.
Bližnje odločitve kongresa so torej usodno važne za Zedinjene države. Vojna psihoza, ki jo podžiga Roosevelt s svojimi govori, odredbami in politiko načrtnega izzivanja, se bliža cilju, kajti sprejetje novih vojaških ukrepov bi bilo nevaren korak k oboroženi intervenciji. Skrb Bele hiše je le še v tem, kako bi ustvarila >:casus belli«, ki Amerike vsaj formalno ne bi postavil v krivično luč. Washington pričakuje, da se bo Nemčija nazadnje odzvala izzivanju in sprožila prvi strel. Zato je intervencionistična javnost tako radostno pozdravila včerajšnjo vest moskovskega radia, v kateri bi bil Hitler ukazal svojim podmornicam na severozahodnem Atlantiku, naj brez svarila torpedirajo vojne in trgovske ladje Zedinjenih držav, ako jih zalotijo v blokadnem pasu med Islandijo, Grenlandijo in Novo Fundlan-dijo.
V berlinskih krogih pravijo, da je značilna izjava Sumner Wellesa tik pred objavo najnovejše poslanice kongresu. Državni podtajnik za vnanje zadeve je opozoril na »nove napadalne naklepe, ki jih misli Nemčija v bližnji prihodnosti uresničiti«. Žrtev teh naklepov ni imenoval, a namestu njega so to storili uradni komentatorji: mislil je Španijo in Portugalsko. Nemški napad na iberski polotok naj bi veljal predvsem Gibraltarju. Poleg tega je Sumner Welles pokazal na nedavni incident z Bolivijo. »Zedinjene države,« je dejal, »so pripravljene pomagati Boliviji, če bi jo Nemčija napadla.«
Vse to kaže, 1) da pripravlja Bela hiša ozračje za svojo, že sklenjeno akcijo proti iberskim posestim na vzhodnem Atlantiku, namreč, proti Azorom in Zelenemu rtu, 2) da napihuje slučaj z Bolivijo v nameri, razširiti vojno psihozo tudi na Južno Ameriko, in 3), da imata Portugalska in zlasti Španija opravka s čim dalje hujšim pritiskom washingtonskih izsiljevalcev.
Značilna je vest nekaterih ameriških listov, da misli Roosevelt s takojšnjo ustavitvijo živilskih dobav kaznovati Franca za njegove nedavne izjave. Kakor vsak ve, zbuja preskrba Španije precejšnje skrbi in ustavitev dobav z one strani Atlantika bi utegnila imeti resne posledice, toda Franco je jasno povedal, da se Španija v obrambi svoje svobode in neodvisnosti ne bo uklonila nobeni blokadi. Kako malo zaleže to orožje, je pokazal že primer z Italijo pred petimi leti.
In kaj je z Bolivijo? Vlada v La Pazu
je pozvala diplomatskega zastopnika Nemčije, naj zapusti deželo. Tisku je pojasnila svoj korak z trditvijo, da je postalo nemško poslaništvo središče zarote, ki je merila na odstranitev režima ln na postavitev nove vlade, sestavljene Iz plačancev nacizma. Eden izmed prvih ukre-kov nove vlade bi bila takojšnja ustavitev dobav kositra Zedinjenim državam in Veliki Britaniji. Da bi se zdela trditev tem verjetnejša, je bilo hkratu razglašeno obsedno stanje.
Po izjavah berlinskih krogov je na prvi pogled očitno, da gre za debelo mistifi-kacijo, ki spada v okvir vvashingtonskih izzivalnih spletkarij. Roosevelt hoče ubiti več muh na en mah. Rad bi prepričal države latinske Amerike, da so tudi one neposredno ogrožene od »nacističnih napadalcev«, razpihal njihovo vznemirjenost in dosegel uvedbo proslulega »črnega spiska«, tako da bi v bodoče trgovale samo z anglošaškima velesilama in boljše-viško Rusijo.
Važno vlogo igra seveda tudi kositer, ki je za vojno industrijo največjega pomena. Jasno je, da si hočejo Anglosasl in boljševiki zagotoviti kositrov monopol.
Reakcija nemške vlade na to najnovejše dejanje ameriških vojnih hujskačev se je takoj pokazala. Nemški pooblaščeni minister v La Pazu je po nalogu iz Berlina predal bolivijski vladi odločen protest, v katerem označuje njene trditve kot povsem neosnovane in neresnične ter naznanja, da je v odgovor na ta nezaslišani in s pravili diplomatskega občevanja ne-združljivi ukrep tudi vlada Nemčije pozvala bolivijskega zastopnika v Berlinu, naj zapusti nemško ozemlje.
Kakor javlja bolivijsko poslaništvo v Berlinu, je bil tamkajšnji chargč d'affai-res Alfredo Flores od svoje vlade odpoklican in je dne 22. t. m. zapustil glavno mesto Nemčije.
La Paz, 23. jul. d. Nemški poslanik pri bolivijski vladi je včeraj zjutraj odpotoval iz La Paza v Chile. Verjetno je, da bo po prestopu na čilska tla nadaljeval potovanje z letalom v Antafagosto, odkoder bo najbrže prav tako z letalom nadaljeval pot v Rio de Janeiro ali pa v Bueons Aires. Odtod bo nemški poslanik Wendler morda uporabil za povratek v Evropo italijansko prekoatlantsko letalsko progo.
La Paz, 23. jul. d. Nemški poslanik pri bolivijski vladi VVendler, ki je včeraj zapustil Bolivijo, je pred odhodom protestiral zaradi postopanja bolivijskih oblasti. Izjavil je, da je šele iz časopisja zvedel, česa ga oblasti po krivem dolže. Izjavil je, da ni nikoli storil ničesar, kar bi utegnilo Bolivijo zaplesti v neprilike. Vsa nasprotna zatrjevanja in obdolžitve, ki jih navaja tisk, morajo temeljiti na pomoti ali pa se za njimi skriva gotova namera.
Japonska v obrambi svojih
interessv
Poostritev položaja na Daljnem vzhodu
Tokio, 23. juL d. Vsi današnji tokijski listi objavljajo očividno od japonske vlade inspirirani članek, ki ugotavlja, da se japonska politika navzlic izpremenjeni vladi v bodoče ne bo v ničemer izpreme-nila, marveč se bo prej ko slej ravnala po ustaljenih smernicah. V članku je nadalje rečeno, da pričenja novi japonski zunanji minister Koj oda svoje delovanje previdno in obzirno. Novi zunanji minister je takoj pri prevzemu svojih službenih dolžnosti neposredno po preosnovi vlade informiral vse japonske diplomatske predstavnike v inozemstvu o tem, da bo nova vlada trdno nadaljevala svojo staro ustaljeno politiko. V članku se nadalje navaja, da si bo novi zunanji minister Koj oda prizadeval ohraniti tudi vse japonsko diplomatsko osebje na svojih mestih ter da se bodo personalne izpremembe skušale čim bolj omejiti.
Posamezni japonski listi objavljajo k temu od vlade inspiriranemu članku tudi svoje komentarje, v katerih tolmačijo ugotovitve s službenega mesta. Tako n. pr. pripominja list »Niči-Niči«, da pač danes noben Japonec ne dvomi, da bi mogel doživeti le najmanjšo izpremembo berlinski trojni pakt, ki tvori z mikadovim podpisom trdno osnovo japonski politiki. List »Jomiuri« pa ugotavlja, da si ni mogoče prikrivati dejstva, da se je napetost na Daljnem vzhodu zadnji čas ponovno zelo poostrila in sdcer v prvi vrsti zaradi raznih akcij Velike Britanije. Med ukrepe, ki zaostrujejo položaj na Daljnem vzhodu, spada nedvomno tudi premestitev angleškega ministra Duffa Coopra na Daljni vzhod. List zahteva, naj Japonska budno spremlja vse te pojave ter ukrene vse potrebno, da se čim bolj zavaruje vzhodnoazijski gospodarski prostor, ki je za Japonsko življenjskega pomena.
Japonski vojaški transporti v Mandžurijo
šanghaj, 23. julija, d. Tukajšnji listi objavljajo vsakovrstne senzacionalne informacije o velikih premikih japonskih čet proti severu. Vse te informacije pa za sedaj še niso službeno potrjene. Tako naj bi bil po teh informacijah ukinjen ves civilni železniški promet iz južnih kitajskih pokrajin v smeri proti seveipi Kitajski in
Mandžuriji. Po železnicah odhajajo v severno smer veliki vojaški transporti. Tujcem je potovanje v Madžurijo baje prepovedano. številne japonske transportne ladje so bile iz šanghaja usmerjene proti severu. Potniki, ki so hoteli potovati s temi ladjami, so bili baje odklonjeni. Preko Pej-pinga, Tiencina in Kalgana so baje te dni vozili mnogoštevilni japonski vojaški vlaki.
Nov japonski pomorski poveljnik v srednji Kitajski
' Tokio, 23. julija, d. Kakor je objavil japonski glavni mornariški štab, je bil vice-admiral Komatsu imenovan za vrhovnega poveljnika japonskega brodovja v vodovju osrednje Kitajske.
K temu imenovanju pripominjajo japonski listi, da bo tudi japonsko pomorstvo na splošno, tedaj tudi trgovinska plovba v najkrajšem času postavljena pod bolj energično "državno kontrolo, kakor je bila doslej. Listi pravijo, da se je izkazala potreba, da se tudi ta važna panoga japonskega gospodarskega življenja čim tesneje prilagodi današnjemu naprednemu svetovno-po-litičnemu položaju.
Japonsko-francoski razgovori v Indokini
Tokio, 23. julija, d. šef japonskih inšpekcijskih oddelkov na ozemlju Francoske Indokine podpolkovnik Sumika je imel včeraj zopet važne razgovore z generalnim guvernerjem Francoske Indokine, Decou-xom. Po informacijah japonskega tiska iz Hanoja sta Sumika in Decoux razpravljala o zarotniškem delovanju čungkinške vlade, Anglije ter de Gaullovih pristašev v Francoski Indokini. Po teh informacijah se bodo posvetovanja med japonskim službenim predstavnikom in francoskim generalnim guvernerjem v bodoče redno ponavljala.
Razpust komunističnih organizacij v Franciji
Vichy, 23. julija, d. Z vladnim odlokom je bilo včeraj v Franciji razpuščenih 320 | raznih organizacij, federacij, sindikatov in j športnih klubov, ki so bili kakor koli v zve-| zi s komunističnimi ali židovskimi elementi v Franciji.
Huda suša v Kanadi
New York, 23. juL d. Kak«: poročajo iz kanadska prestolnice Ottave je pretekli teden zajel vse prerijske pokrajine Kanade silen vročinski vaL Preko teh pokrajin so več dni zaporedoma pihali vroči suhi vetrovi, ki so povzročili neizmerno akodo na poljih. Položaj je tak, da so upravičene bojazni za letošnjo žitno žetev. Posebno so bili od vročinskega vala prizadeti bogati žitni pokrajini Saskatche-wan in Alberta. V pokrajini Manitoba je povzročena škoda nekoliko manj obsežna. Prizadete pokrajine je prepotoval kanadski trgovinski minister Mackinnon. Po povratku Je Izjavil, da je bila v omenjenih pokrajinah že doslej povzročena neizmerna Skoda, da pa postajajo zaradi še zmerom trajajoče suše okoliščine za žetev od dneva do dneva slabejše. Zaradi suše se žitna žetev še zmerom zmanjšuje za 10 milijonov bušljev žita na dan.
Orkani na Japonskem
Tokio, 28. juL x. (Domej). Preko nekaterih japonskih otokov so zadnje dni divjali silni orkani v zvezi z velikanskimi nalivi. Tako n. pr. je padlo v Toklju toliko dežja, kakor ga doslej še nikoli niso zabeležile vremenske opazovalnice. Mnogo stanovanjskih okrajev v Tokiju je zalila voda. Zaradi poplave je bil nekaj časa ves železniški promet med japonsko prestolnico in okOlico onemogočen. Na otoku Oshi-ma so poplave povzročile velikansko škodo. Deževje je trajalo v Toklju in okolici tudi še včeraj vso noč. Promet v Tokiju je silno oviran. Vodovje še vedno narašča.
Tokio, 23. julija. (Domei). Po desetdnevnem diluvialnem deževju je danes v Tokiu spet nastopilo lepo vreme. Center tajfuna, ki je že grozil zajeti Tokio, je potoval samo 40 km severovzhodno od mesi«. Japonska prestolnica je bila zaradi tega prizadeta samo od zunanjih plasti zračnega vrtinca. Deževje , ki je trajalo zadnjih 10 dni, je poplavilo Tokio in okolico tako, da je bilo 5575 hiš do stropa v vodi, dočim je v 69 drugih poslopjih segala voda malce niže. Nad 5000 ljudi je v Tokiju začasno ostalo brez strehe. Reka Tarna Je prestopila bregove in poplavila okolico. Voda je nek most odnesla. Pri zrušenju neke hiše sta bila dva človeka ubita, pet pa ranjenih.
Gospodarstvo
Razširjenje trgovinskega prometa
med Italijo in Nemčijo
Poročali smo že o zasedanju italijansko nemškega gospodarskega odbora, ki je ob koncu junija sprejel tudi predloge podkomisije za izvedbo sporazuma za izmenjavo kmetijskih proizvodov. Ta sporazum vsebuje določbe, ki omogočajo italijanskemu producentu, da se za daljšo dobo prilagodi potrebam nemškega trga in sicer na podlagi dolgoročnih dobavnih in prevzemnih sporazumov, ki predvidevajo od leta do leta rastoče prevzemne in dobavne količine. Italijanski produ centi se bodo lahko prilagodili potrebam nemškega trga tako glede količin in dobavnih rokov, kakor tudi glede zahtevanih vrst, zlasti sadja, sočivja in povrtnine. Italija bo dobavljala Nemčiji te proizvode predvsem v mesecih, ko na nemškem trgu ni enakega ali podobnega blaga domače proizvodnje. Tako se je Nemčija za dobo treh let zavezala odkupiti razne vrste zelenjave in sočivja v količinah, ki se od leta do leta stopnju-
jejo. Ta sporazum se zlasti nanaša na solato, špinačo, grah, stročji fižol, paradižnike in cvetačo. Tako bo Italija dobavljala Nemčiji solato in špinačo v času od novembra do marca, stročji fižol od oktobra do decembra in od maja do junija, cvetačo od novembra do januarja, paradižnike od oktobra do decembra itd. Ta sporazum upošteva na eni strani potrebe nemškega trga, na drugi strani pa nudi italijanskemu producentu najboljše cene, ki se dajo doseči samo v oni dobi, ko na nemškem trgu ni dotičnega blaga domače proizvodnje.
Enak sporazum se nanaša tudi na italijanske dobave sadje, kjer je prav tako
predvidena prevzemna obveznost s strani Nemčije in dobavna dolžnost s strani Italije za več let. Na podlagi te pogodbe bodo v Italiji lahko povečali produkcijo raznega sadja za nemški trg.
!*S£RIRAJTE V „ JUTRU"!
Gospodarske skrbi Grčije
Po končani vojni ima nova grška vlada, ki ji predseduje Tsolakoglou, polno posla, da odstrani težkoče, ki so nastale kot posledica dolgotrajne vojne. Zlasti si grška vlada prizadeva, da bi vsaj omilila težkoče, ki so nastopile v preskrbi prebivalstva z živili. Italijanska vlada je Grčiji dala za prvo silo na razpolago nekaj najnujnejših živil. Duce je v tej zvezi poklonil grškemu prebivalstvu 28.000 ton kondenziranega mleka, da se razdeli med otroke do dveh let starosti.
Grška vlada se je obrnila na turško vlado in nekatere druge vlade zaradi nujno potrebnih dobav pšenice. S Turčijo so v teku pogajanja za trgovinski sporazum, po katerem naj bi Turčija dobavila Grčiji poleg žita tudi meso, jajca in ribe. Pričakovati je, da bodo pogajanja uspela, zlasti ker ima Grčija v Turčiji še klirinško do-broimetje v višini 500.000 turških funtov.
Medtem ko na eni strani hudo primanjkuje zlasti moke, mesa, jajc in drugih živil, se je v zadnjem času pojavila v ravnih
Disciplina del commercio e della lavorazione
del latte vacdno
L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana, visto 1'art 3 del R. Decreto legge 3 maggio 1941-XIX, visto 1'art. 1 del R. Decreto legge 7 giugno 1941-XIX in relazione all'art. 6 del bando del Duce 17 maggio 1941-XIX, ritenuta 1'urgente necessita. di discipl^nare il commercio e la lavorazione del latte di vacca allo scopo di assicurare alla provincia un regolare approvigiona-mento di latte e latticini in relazione alle esigenze alimentari della provincia stessa, ordina:
Art. 1. Tutte le ditte, che esercitano II commercio del latte di vacca o ne provve-dono alla lavorazione in burro, formaggio e altri derivati, devono presentare denuncia di tale attivita, entro il 28 luglio 1941-XIX agli uffici dei comuni nei quali il commercio o la lavorazione sono esercitati, indi-cando le generali ta della ditta, gli elementi dell'attrezzatura tecnica della stessa, il quantitativo di latte destinato, nei mesi di maggio e giugno 1941-XIX al consumo di-retto e alla lavorazione, nonchč i quantita-tivi dei prodotti ricavati dalla lavorazione.
I comuni trasmetteranno Immediatamente le denunce raccolte all'Ente per l'alimen-tazione della provincia di Lubiana, incari-cato della disciplina del commercio del latte e dei latticini.
Art. 2. L'Ente per l'alimentazione della provincia di Lubiana, determinera, avuto riguardo all'attrezzatura tecnica, quali ditte potranno esercitare il commercio del latte vaccino e gestire impianti per la sua lavorazione, e rilascerš. analoga autorizzazio-ne.
Fino a che l'Ente per Falimentazione non si sara pronunciato, s'intendono autorizza-te a cootinuare provvisoriamente l'eserci-zio del commercio o della lavorazione le ditte che avranno preseptato la denuncia di cui all'articolo precedente.
Art. 3. I produttori possono vendere il latte di propria produzione, oltre che ai consumatori diretti, alle ditte autorizzate
a sensi dell'articolo preeedente. Possono inoltre continuare la produzione del burro, esclusivamente pero per i bisogni familiari.
I produttori che, per 1'ubicazione delle rispettive aziende agricole, non sono in grado di effettuare la consegna del latte o della crema alle ditte autorizzate, potranno essere eccezionalmente autorizzati a trasformare l'eccedenza di latte in burro. L'autorizzazione č concessa dall'Ente per 1'alimantazione della provincia di Lubiana che stabilirš, di volta in volta le ditte alle quali il burro dovrži essere ceduto.
Art. 4. Le ditte autorizzate al commercio e alla lavorazione del latte sono obbli-gate a tenere un registro di carico e sca-rico, vistato dall'Ente per Talimentazione, nel quale dovranno essere annotati giornalmente e distintamente i quantitativi dei prodotti ottenuti e delle relative cessioni.
Un riassunto periodico dei dati suddetti dovra essere comunicato all'Ente per l'ali-mentazione della provincia di Lubiana, giu-sta le disposizioni dallo stesso impartite.
Art. 5. L'Ente per 1'alimentazione della provincia dl Lubiana ha facoltžt di determi-nare obbligatoriamente per ciascuna ditta, in relazione alle esigenze alimentari della provincia, i quantitativi di latte da desti-nare, mediante cessione, al consumo diret-to, e quelli da destinare alle diverse lavora-zioni, nojichš di designare le ditte o enti cui dovra essere effettuata la cessione dei quantitativi stabiliti di latte o di latticini.
Art. 6. I contravventori alle disposizioni della presente ordinanza sono puniti, quan-do il fatto non costituisca piu reato, con l'ammenda da 500 a 5000 lire e, nei časi piii gravi, con l'arresto fino a sei mesi.
Art. 7. La presente ordinanza, che sosti-tuisce ogni altre norme contrarie o incom-patibili, entra in vigore il 28 luglio 1941-XIX.
Lubiana, 19 luglio 1941-XIX.
L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Predpsi o trgovini in predelavi kravjega
mleka
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-X1X, na podlagi člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX v zvezi s členom 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in smatrajoč za nujno potrebno, da se uredita trgovina in predeila-va kravjega mleka radi zagotovitve redna oskrbe pokrajine z mlekom in mlečnimi izdelki po potrebah prehrane te pokrajine, odreja:
Čl 1. Vse tvrdke, ki trgujejo s kravjim mlekom ali ga predelujejo v surovo maslo, sir in druge izdelke, morajo tc< svoje poslovanje prijaviti do vštetega 28. julija 1941-XIX uradu občine, kjer opravljajo to trgovino ali predelovanje; v prijavi morajo navesti splošne podatke o tvrdki, sestavine njene strokovne opreme, koLičine mleka, oddanega v mesecih maju in juniju 1941-XIX v neposredno potrošnjo in od-deljenega za predelavo, kakor tudi količine od predelave dobljenih proizvodov.
Občine morajo poslati zbrane prijave nemudoma Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino, ki mu je poverjeno urejanje trgovine z mlekom in mlečnimi izdelki.
Čl. 2. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino doleči po strokovni opremljenosti tvrdk, katere izmed njih smejo s kravjim mlekom trgovati in ga predelovati, ter izda ustrezna navodila.
Do odločitve Prehranjevalnega zavoda veljajo tvrdke. ki so vložile prijavo iz prednjega člena, kot pooblaščene začasno nadaljevati trgovino oziroma predelovanje.
Čl. 3. Proizvajalci smejo prodajati mleko svoje proizvodnje razen neposrednim potrošnikom tudi tvrdka m, ki imajo dovolilo po prednjem členu. Tudi smejo še na-
dalje izdelovati surovo maslo, toda samo za rodbinske potrebe.
Proizvajalci, ki zaradi lege svojega kmetijskega podjetja ne bi mogli izročati mleka ali smetane pooblaščenim tvrdkam, se smejo izjemoma pooblastiti, da predelujejo presežek mleka v surovo maslo. Pooblastitve izdaja Prehranjevalni zavod za Ljubljanske pokrajino, ki doiloči sproti tvrdke, katerim naj se surovo maslo oddaja.
Čl. 4. Tvrdke, ki so pooblaščene za trgovino in za predelavo mleka, morajo voditi vpisnik prejem« m oddaje, ki ga potrdi Prehranjevalni zavod; vanj se morajo vpisovati dnevno in ločeno količine proizvedenega, kupljenega, oddanega ali predelanega mleka, kakor tudi količine mlečnih izdelkov in njih oddaje.
Periodičen povzetek teh podatkov ie poslati Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino po navodilih, ki jih izda sam.
Čl. 5. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sme glede na petrebe prehrane te pokrajine obvezno določiti za vsako tvrdko', koliko mleka naj tvrdka oddaja v neposredno potrošnjo in koliko naj ga oddel i za vse vrste predelave, in tudi določiti tvrdke ailti ustanove, katerim naj se oddajo določne količine mleka in mlečnih izdelkov.
Čl. 6. Kršitelji te naredbe se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev.
Čl. 7. Ta naredba nadomestuje vse druge, nasprotne ali z njo nezdružljive predpise in stopi v vezavo dne 28. julija 1941-XIX.
Ljubljana, dne 19. julija 1941-XIX.
Visoiki Komisar Emilio Grazioli
krajih Grčije obilica svežega sadja in sočivja, ki ga je prej Grčija izvažala, sedaj pa je zaradi prometnih težkoč izvoz zelo oviran. Grška vlada si zato prizadeva, da bi se to blago konzerviralo. Grška vlada je napravila korake tudi pri angleški vladi, da bi deblokirala znatne količine pšenice, ki so bile nakupljene v Egiptu za račun Grčije, poudarjajoč, da bi dovoz te pšenice znatno olajšal vprašanje preskrbe prebivalstva. Ta korak grške vlade pa je ostal brez uspeha.
Finančni minister Gotsamanis je te dni podal izjavo glede stabilizacije grške valute. Ostro je demantiral govorice, po katerih naj bi se grški bankovci žigosali, pri čemer bi se znižala njihova vrednost. Finančni minister je poudaril, da se obtok bankovcev od končane vojne ni povečal in da obstoja kritje, četudi to kritje trenotno zaradi vojnih dogodkov ni razpoložljivo. Kot dodatno kritje je smatrati tudi dobro-imetje Grčije v kliringu z Nemčijo, ki izvira še iz predvojne dobe. Končno je omenil, da ima Grška banka v svojih tresorjih za 10 milronov okupacijskih mark in da je še prav toliko okupacijskih mark v prometu.
Razmerje grške drahme do lire in marke bo ostalo nespremenjeno. Razmerje med drahmo in liro je določeno na 8 drahem za 1 liro. Grška vlada je proglasila kot dodatno zakonito plačilno sredstvo bankovce, glaseče se na drahme, ki jih je v imenu italijanskih okupacijskih oblastev izdala Sredozemska banka v Atenah. Tudi razmerje drahme do marke ostane nespremenjeno in znaša 60 drahem za eno marko, medtem ko je do 26. junija veljal tečaj 50 drahem za eno marko.
Da bi se vsaj deloma omilila brezposelnost in omogočila eksistenca brezposelnim uradnikom in inteligentom, je grška vlada izdala zakon, ki onemogoča dvojno za-služkarstvo. Ta zakon se nanaša predvsem na uradnike, obsega pa tudi svobodne poklice. Drugi zakon predpisuje, da se mora preizkusiti nastanek premoženj, ki so nastala po 4. avgustu 1936. Ta določba se nanaša predvsem na osebe v javni službi, kakor tudi na sorodnike takih oseb in končno na premoženje bivših ministrov, državnih tajnikov, generalnih guvernerjev itd. V 30 dneh morajo vsi prizadeti prijaviti svoje premoženje in navesti, kako so si ga pridobili.
Gospodarske vesti
= Industrializacija Albanije. Italijanski listi navaja;'o sedaj podrobnosti o načrtu za industrializacijo Albanije. Ta načrt predvideva v Albaniji gradnjo velike jeklarne, podjetja za predelavo kovin in man;:ših podjetij kovinske stroke, nadalje gradnjo tvornice za eksplozivne snovi, dveh destila-cijskih naprav, kemične tvornice, več tvornic cementa in opekarn, naprave za čiščenje volne in predilnice za volno. Na področju živilske industrije je predvidena ustanovitev tvornice sladkorja kakor tudi naprav za industrijsko predelavo mleka in mlečnih proizvodov ter za konzerviranje rib. Predvidene so tudi naprave za preša-nje olja in hladilnice za vskladiščenje živil. V zvezi s temi industrijskimi napravami bodo zgradili več novih elektrarn
= Nemška udeležba pri francoskem kemičnem koncernu Kuhlmann. Te dni je
bil v Parizu občni zbor delničarjev velikega francoskega kemičnega in barvnega koncema Etablissements Kuhlman, kjer je bilo sporočeno, da je sedaj koncem Kuhlmann v tesnih stikih z velikim nemškim kemičnim in barvnim koncemom IG Far-benindustrie A. G. v Frankfurtu. To sodelovanje se nanaša predvsem na produkcijo raznih kemikalij in na produkcijo sintetičnih barv. V tej zvezi poročajo sedaj iz Berlina, da so se že v začetku letošnjega leta pričela pogajanja med družbo IG Farbenindustrie in koncemom Kuhlmann, ki so nedavno dovedla do sporazuma, po katerem je nemška družba IG Farbenindustrie prevzela 50 odstotkov delnic francoskega kemičnega koncema Kuhlmann. Delniška glavnica tega koncema znaša 506 milijonov frankov in so torej Nemci prevzeli za nominalnih 253 milijonov frankov delnic. V upravnem svetu francoske družbe so zaenkrat še zastopani samo Francozi. Francoski kemični koncem se peča tako z izdelovanjem vsakovrstnih kemikalij, zlasti pa v velikem obsegu z izdelovanjem superfosfata, sintetičnega amonijaka, sintetičnih barv in sodobnih snovi za prešanje in umetnih smol. V zadnjih mesecih je francoski koncem Kuhlmann prevzel še nekatera druga kemična podjetja v Franciji.
= Tudi v Budimpešti bodo uvedli krušne karte. Težkoče pri oskrbi Budimpešte s krušno moko imajo za posledico, da je oskrba Budimpešte s kruhom nezadostna. Budimpeštanski podžupan je v odboru za prehrano izjavil, da se pripravlja uvedba krušne karte. Takojšnja uvedba krušne karte še ni mogoča, ker bo šele z novo letino omogočeno preskrbovalni ustanovi, da se založi z moko. Podžupan je nadalje izjavil, da je pomanjkanje krulia deloma posledica nervoznosti publike, ki se je v zadnjih tednih prekomerno založila z moko, mnogi pa tudi kupujejo več kruha, nego ga potrebujejo. V budimpe-štanskem predmestju Pest-Szent-Erzebet so že uvedli začasne krušne karte za 150 g kruha dnevno, medtem ko je prodaja moke še prosta.
Vodja italijanskega športa v Ljubljani
Ustanovitev pokrajinskega odseka olimpijskega odbora
za Ljubljansko pokrajino
Sadje nas zdravi
Ljubljana, 23. julija.
Včeraj je prispel v Ljubljano predsednik Italijanskega narodnega olimpijskega odbora (CONI) nacionalni svetnik Manga-niello. Dopoldne ga je sprejel Visoki Komisar, s katerim je proučil razna športna vprašanja, ki zadevajo novo pokrajino. Popoldne je ob spremstvu poveljnika fašistične zveze pokrajinskega tajnika Dopo-lovora obiskal sedež Stranke ter nato športne prostore, stadione in bazene. Kasneje so bili šefu italijanskega športa predstavljeni na Visokem Komisariatu predstavniki in voditelji pokrajinskega športa.
£ arrivato ieri a Lubiana il presidente del CONI cons. naz. Manganiello. La visita era di grande importanza per lo svilup-po dello šport sloveno. In mattinata il cons. naz. Manganiello e stato ricevuto dail'Alto Commissario col quale son state esaminate varie questioni sportive interessanti la nuova provincia. Piu tardi il cons. naz. Manganiello ha visitato in qualita di membro del Direttorio nazionale del PNF la sede del Centro di assistenza dove e stato ricevuto dal vicecomandante centuiione Gatti e dove si e soffermato a lungo interessan-dosi del funzionamento degli uffici dell'im-pia,nto amministrativo e dell'organizzazione del Fascio Femminile. Nel pomeriggio, ac-compagnato dal centurione Gatti e dal segretario provinciale del Dopolavoro, ha fatto una lunga visita ai campi sportivi, agli
S POET
čeprav še ni bilo nič sklenjeno oficielno, je skoraj že gotovo, da bomo imeh v dobrem mesecu lahkoatletski troboj med Ilirijo, Planino in Hermesom, ki naj odloči, katera od teh treh atletskih sekcij je najboljša in katera najslabša. Spored tega tekmovanja naj bi bil čisto olimpijski brez tekov na 3000 m steeple-chase, 10.000 m in maratonskega teka. Kakor že rečeno, vlada za to tekmovanje že sedaj veliko zanimanje in slišijo se glede na res izredno izenačenost vseh treh klubov zelo različne pro-gnoze o izidu tega tekmovanja. Medtem ko so eni mnenja, da je siguren favorit za zmago Planina, ne izključujejo drugi možnosti zmage Hcrinesa, medtem ko tretji smatrajo, da ima Ilirija izglede za drugo mesto pred Hermesom. Iz vsega tega sledi, da bo to tekmovanje — seveda če bo do izvedbe sploh prišlo — res nadvse zanimivo, posebno zato, ker Ljubljana do sedaj še nikoli ni imela kar treh skoraj enako močnih lahkoatletskih klubov.
HLADE, GABKŠEK in POLJŠAK
ki so naši športni javnosti dobro znani kot odlični atleti, so tudi že začeli trenirati. Hlade, ki je s 13.46 m slovenski rekorder v metu krogle in je bil do sedaj zaradi študija zadržan, da ni mogel trenirati, je že začel z rednim treningom ter takoj pokazal, da bo kmalu prišel v formo. Razen krogle meče Hlade izvrstno tudi kladivo, ki ga je do sedaj vrgel najdlje preko 41 m, in pa disk. kjer ima na;'boljši rezultat nad 37 m. Nastopal bo za ŽSK Hermes. Razen Hladeta pa je začel resno trenirati tudi Gabršek, ki je eden najboljših slovenskih srednjeprogašev. O tem pričajo najbolje njegovi rezultati na srednjih progah, ki so tile: 400 m 51.5. 1000 m 2:41.7 in 800 m 1:59.4. Kakor je pred kratkim izjavil, še ni pristopil k nobenemu klubu, pričakuje pa se njegov pristop k SK Planini. Razen teh dveh moramo posebej omeniti še Poljšaka, ki je tudi srednjeprogaš in je dosegel že lepe uspehe na 400 m in na 400 m preko zaorek. kjer je bil lani četrti najboljši tekač bivše Jugoslavije. Nastopal bo za ŽSK
še o minuli nedelji
V	milanski areni so zadnjo nedeljo izvedli še posebno lahkoatletsko tekmovanje za državno prvenstvo, in sicer v hoji na 25 km v zaprtem prostoru. Izmed 32 tekmovalcev je prišel prvi na cilj Tržačan Josip Cressevich v času 2:14:35.4.
V	soboto je v Milanu umrl Meo Con-stantini, eden izmed nekdanjih najboljših italijanskih dirkačev, ki je bil zadnji čas zaposlen kot tehnični ravnatelj avtomobilske tvornice Alfa Romeo. Constantini je bil šele 52 let star.
Italijanski kolesarski prvak Severgnini se je odločil, da ne bo več aktivno sodeloval v kolesarstvu. Kakor prejšnji kolesarski prvaki Binda, Girardengo, Linari in Verri bo tudi Severgnini dobil svoje mesto v upravi kolesarske federacije.
Nogometno moštvo GAK iz Gradca je v nedeljo gostovalo v Mariboru proti tamkajšnji izbrani enajstorici in zmagalo s 5 : 1 (3 : 1). Edini gol za Mariborčane je spravil v mrežo Gajšek.
Poverjenik za šport na Hrvatskem je imenoval za poverjenika sekcije nogometnih sodnikov v Zagrebu znanega sodnika Antona Mlinarica, uradnika železniškega
Predstavil jih je bivši predsednik športnih
zvez.
Nacionalni svetnik Manganiello ln Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli sta Izrazila svoje zadovoljstvo spričo športnega udejstvovanja v pokrajini in spričo vneme ln lojalnosti slovenskih športnikov. Naznanila sta, da bodo njih športne organizacije vključene v italijanske organizacije. Ustanovljen je bil pokrajinski odsek olimpijskega odbora za ljubljansko pokrajino. V njem bodo zastopane zveze vseh športnih panog.
stadi e alle piscine. Durante queate visite egli ha avuto modo di rendersi preciso con-to della attrezzatura tecnico-sportiva loca-le, per la quale ha trovato parole di lode.
All'Alto Commissariato son stati a tardo pomeriggio presentati al capo dello šport italiano i dirigenti dello šport della Provincia. L'ex presidente delle federazioni sportive ha rivoito un devoto saluto al cons. naz. Manganiello e all'Ecc. Grazioli che presenzio alla radunata. Ambedue gli alti gerarchi si sono compiaciuti per lo svi-luppo raggiunto daile attivita sportive in questa provincia e per la lealta degli sportivi sloveni, annunciando, che la loro orga-nizzažione sara inserita in quella italiana. In questa occasione e stato costituito il comitato provinciale del CONI, al quale faranno capo le federazioni dei vari šport.
Hermes, ki je z njim, kakor tudi s Hlade-tom, dobil dve krepki ojačenji.
10 NOVIH ATLETSKIH SODNIKOV
Preteklo soboto popoldne je opravljalo na letnem telovadišču v Tivoliju pred dvema komisijama izpite 11 kandidatov za lahkoatletske sodnike. Izpit, ki je obsegal najprej teoretični in nato praktični del, je z uspehom končalo 10 kandidatov, in sicer: Slavko Banko, Milan Boltavzer, SU-vester C e r n e t i č, Andrej Hafner, Franc M e v 1 j a, Jože P e r o v i č, Dušan Rozman, Janko Smodiš, Zdeno V a h -t a r in dr. Franc ž e b o t. En kandidat že pri teoretičnem delu izpita ni pokazal zadostnega znanja. Pomnožitev sodniškega zbora v naši atletiki je vprašanje, ki bi ga bilo treba že davno rešiti. Novi sodniki bodo posebno dobrodošli v sedanjih razmerah, ko nastopa na tekmovanjih vedno več in več atletov in dosedanji maloštevilni sodniški zbor često z najboljšo voljo ni mogel biti kos danim nalogam.
Razpis
atletskega mitinga SK Ilirije, ki bo v soboto na letnem telovadišču v Tivoliju
SK Ilirija priredi v soboto 26. t. m. ob 18. na letnem telovadišču v Tivoliju propagandni lahkoatletski miting. Tekališče je dolgo 309 m, ima nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Prijavnine in nagrad ni. Tekmuje se po pravilnikih Slovenske lahkoatletske zveze. Prrave je treba poslati najkasneje do petka 25. t. m. do 18. na naslov: SK Ilirija, lahkoatletska sekcija, kavarna Evropa.
Vrstni red tekmovanja: 60 m zapreke juniorji, med kladiva seniorji, skok v višino juniorji, tek 300 m juniorji, tek 100 m juniorji predteki, tek 1500 m seniorji, met kopja juniorji, met krogle seniorji, skok s palico seniorji, 100 m finale juniorji, skok v daljino seniorji in juniorji, met diska juniorji, tek 1000 m juniorji, štafeta 4X100 juniorji.
ravnateljstva. Prav tako sta bila določena tudi poverjenika za osješki nogometni podsavez in za sodniško sekcijo v Sarajevu.
Med izidi nemškega atletskega prvenstva, ki je bilo v soboto in nedeljo v Berlinu, smo med drugim zasledili naslednje najboljše: na 5.000 m Raff 14:39.8, v skoku v višino Nacke 1.94 m, v štafeti na 4X400 m štafeta Luftwaffen SV iz Berlina 3:17.5, v kladivu Storch 53.49 m, na 400 metrov Ahrens 49.3, na 800 m Harbig 1:94 in v disku Wotapek 47.58 m. Nekatere ženske discipline: skok v daljino Schulz 5.90 m, m 2200 m Blask 225.6, na 100 m Kuhnel 12.3, v metu krogle Mauermayer 12.92 m itd.
L'cscuramento daile ore 22 alle 5
Da domani »era, il 24 m. c. fino a nuovo ordine 1'osourampnto par/.iale avra inizio alle ore 22 e avrk termine alle ore 5.
Zatemnitev od 22. do 5«
Od jutri, dne 24. t. m. zvečer dalje se bodo ukrepi o delni zatemnitvi izvajali od 22. zvečer do 5. ure zjutraj.
Sadje nas tudi hrani in redi, čeprav v manjši meri kakor druga živila. Njegova sladkorna vsebina in neke vrste žive sestavine, ki jih poznamo pod imenom vitaminov, so nam najbolj v korist
Poleg hranilnih snovi pa vsebuje sadje tudi celulozo, kj je naš organizem sicer ne vsrka, ki pa je človeškemu telesu zelo potrebna za razčiščenje in razstrupljenje. Predvsem pospešuje sadje izločanje kislin (alkalizacijo). To je za mnoge ljudi silno potrebno, ker se v tkivu organizma zmanjša kislina, prav tako pa tudi v krvi in žolču. Neki učenjak je dokazal, da povzroča kilogram jagod v človeškem telesu isto razkislinenje kakor 9 g sode bikarbone, kilogram grozdja pa daje v tem oziru isti uspeh kot 6 g sode, in tega z zdravilnega stališča ni podcenjevati.
Oglejmo si zdaj zdravilne lastnosti onih sadežev, ki jih ljudje v svrho zdravljenja in tako zvane izmene tvarin najbolj za-uživajo.
Semkaj spada v prvi vrsti jagoda. Pri tem sadežu pa velja pripomniti, da ga vsi ljudje ne morejo enako prenašati, ker povzroča pri nekaterih hipne slabosti ali pa neprijetne, koprivnim izpuščajem podobne mehurčke. Onim pa, ki jagode kot dietno sredstvo lahko zauživajo, je jagoda izrecno priporočljiva. Točna analiza jagodnega sadu je pokazala kot sestavino salicilno kislino, ki se uporablja kot zdravilo pri le-čenju revmatizma.
Prav tako smatra modema zdravniška veda jabolka in njihov nadomestek hruške za zelo priporočljivo dietno sredstvo. Opazovali so. da vpliva uživanje jabolk na po-jemanje revmatizma. Odstranjuje pa tudi razne solne tvorbe v človeškem organizmu, n. pr. mehurne, ledvične in žolčne
Rdeči križ poroča
Pošto na dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b:
Bubmajer Marija, Beg Ante, Vič, Bric Dominik, šmartinska c. 1, Dobravec Frančiška, šiška. Fabjan dr. Janez, Tyrševa cesta, Gaberščik Andrej, Rutarjeva ul., Jama Magarš, židovska ul. 5. Jeriček Blaženka, Glavarjeva 13a, Josifovič Lepo-sava, Glavarjeva 10-L, Lipovš Leopold, Ambrožev trg 6, Marne Zora, Friškovec 1, Matkovič M. Bogdan, protojere, šubičeva št. 3, Pahor rodbina, Hudovernikova 37, Puc Drago, Pražakova ul. Kanduš Josip, Roglič Milan, Streliška 24, Savnik Slavko, prej v Kranju, Srebotnjak Ivan, Suša Ivan, Bizjanova 7, Sušelj Ivan, šibeniška 14, šaplja dr. Tone, Puharjeva ul., špendo.1 Marija, uradnica, Tavželj Josip, Triglavska 3, Zavadlav Dušan, stud. mont., Tur-nerjeva 1, Zupan Ivan, Beljaška 22, Drofe-nik Ferdo, Trdinova 5, Mali Minka, Gradišče 4.
Zaradi odpreme pisem naj se zglase v
pisarni:
Besov Cvetka, Ulica na Grad 2, Bitenc Nada, Gornji Grad, Petrač Lojzka, Sv. Petra c. 43, Vavpotič Francka, Zaloška cesta 61.
Dokumente naj dvignejo v pisarni:
Briifach Gvidon, geometer, Jeršek Avgust, abs. trg. akad. Dobeic in Osvald.
Po kurirju je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojci naj jih dvignejo v pisarni:
Andjelič Ivanka, Bevk Kilijan, Krsma-novič Milica, Markov Franjo, Mohor Anton, Ošaben Ivanka, Peternel Henrik, Srebotnjak Vane, Primec Ivan z družino, Rupnik Jože, štrban Tončka, Vlajkovič Stojanka, Trglavčnik Lizl, Vrhovnik Franc.
Rodbina Plaskan se je preko nas zanimala za usodo rodbine ing. Jovanoviča iz Sarajeva, škerliča 14b. Ker leži obvestilo že dalje časa v pisarni, nujno prosimo, da to obvestilo dvigne član rodbine Plaska-nove.
Živilske nakaznice za maščobo in sladkor za avgust
V navodilo in ravnanje prebivalstva in trgovcev na drobno objavlja mestni preskrbovalni urad:
Živilske nakaznice za maščobo (mast, slanina, olje) in sladkor za mesec avgust bodo izdane na podlagi prošenj, ki so bile vložene prejšnji mesec. Zato ni potrebno prošenj ponavljati.
Ce pa so nastale spremembe v ptpesti zalog, bo treba postopati na naslednji način:
Družinski glavarji, ki so že v posesti živilskih nakaznic za maščobo in sladkor in ki so sedaj pridobili zalogo, morajo zalogo takoj prijaviti pri trgovcu na drobno. najpozneje pa do 24. t. m. na posebnih formularjih. ki se dobe pri trgovcu — dctaj listu.
Oni družinski glavarji, ki so pa med tem že prijavljeno zalogo porabili, pa bodo lahko zahtevali gori navedena živila pri trgovcih na drobno.
Trgovci na drobno bodo morali vse spremembe, ki so jim jih naznanili interesenti, predložiti najpozneje do 25. t. m. mestnemu preskrbovalnemu uradu, kjer bodo lahko dobili tudi nadaljnje tozadevne tiskovine.
Civilne zavodske družine, gostinski obrati in — samo za sladkor — tudi lekarne, bodo morale eventualne sprememba zalog prijaviti 24. t. m. neposredno pri mestnem preskrboval nem uradu, kjer se jim odobri bon za dobavo.
Zdravstvena kolona na delu v Št. Juriju pri Grosupljem
Grdsuplje, 23. julija.
Te dni je prispela v št. Jurij pri Grosupljem zdravstvena avtokolona. že dve uri pred prihodom kolone so se zbirale matere z deco, šolarji in ostalo prebivalstvo, da potožijo zdravnikom svoje bolelzni. Oba sanitetna avtomobila sta se ustavila pred Se-verjevo hišo in osebje je takoj pričelo pregledovati ljudi. V osnovni šoli je bil v dveh razredih obči pregled otrok in preiskava notranjih bolezni odraslih, dočim je bila ordinacija za oči, ušesa, nos in	ter
zobe v sanitetnih avtomobilih. Na željo in po potrebi je bil v avtomobilih tudi rentgenski pregled posameznikov.
Skupno je bilo 1043 pregledov, že to število samo dokazuje, kako veliko je bilo med vsem prebivalstvom zanimanje za človekoljubno ustanovo. Vse tukajšnje ljud-
kamne, ki bolnikom povzročajo silne boie-čine.
Nadalje zavzema dandanes v dietnem zdravljenju gotovo najvažnejše mesto grozdje. Njegov ugoden vpliv na zdravje sta spoznala že Plinij in Celsus. Hranjenje z grozdjem v zdravilne svrhe je danes vako razširjeno, da so postali kraji, znani po posebnem okusnem grozdju, že prava zdravilišča. tkzv. grozdne postaja, kamor romajo vsako leto ogromne trume častilcev grozdja.
Grozdje je znano, da pospešuje izredno čiščenje telesa, služi pa tudi kot neke vr. m odvajalno sredstvo. Grozdje podžiga izločanje žolča.
Oglejmo si slednjič še pomarančo, ki je prvič prispela na našo celino v šestnajstem stoletju. Dolgo so smatrali ta sadež za nedosegljivo sredstvo proti kamnom v mehurju. Praznoverni srednji vek je celo pripisoval moč večne mladosti onemu, ki je užival pomaranče. Danes vemo, da je pomaranča sadež izredno prijetnega okusa. Kot hranivo zelo dobro vpliva na prebavo in izmeno tvarine. Ker vsebuje mnogo vitaminov, je priporočljiva predvsem za otroke.
Iz vsega tega razvidimo, da je uživanje sadja brez izjeme za naš organizem neobhodno potrebno. To zdravljenje moramo smatrati za nekakšne vrste naraven zakon. Zauživanje sadja tvori nekakšen srečen protiutež našemu umetnemu načinu življenja in izredni kompliciranosti naše prehrane. Brez posebnega premagovanja nam omogoča omejevanje, dovaja našemu organizmu žive in sveže tvarine, zmanjšuje strupene kisline in ustvarja v nas nekakšno ravnovesje. Vse to so koristi, ki jih ne smemo podcenjevati.
stvo je vodji sanitetne kolone g. dr. Duceju, zdravnikom in bolničarkam iskreno hvaležno, saj so bolnikom brezplačno pomagali in v lepi meri doprinesli k njihovemu zdravju. Vse ljudstvo, zdrave in bolne, pa so člani kolone strokovno poučili, kako naj živijo, da si izboljšajo zdravje in se že vnaprej obranijo bolezni. Splošna želja vsega prebivalstva je, da bi nas sanitetna avtokolona sše večkrat obiskala, za kar ji bomo prav hvaležni.
Dosedaj smo imeli prav lepo vreme, ki je bilo kakor nalašč za košnjo in sedanjo žetev. Seno je že vse pospravljeno, žetev ječmena je opravljena, na vrsti je žetev pšenice. Po dosedanjih izgledih bo prav dobra letina, katere smo zelo potrebni. Pri spravljanju sena se je ponesrečil posestnik Remec Janez iz št. Jurja. Ko je zmetaval krmo v skednju, se je vdrl strop in padel z vso težo na posestnika. G. Remcu so se pretresli možgani, je pa upanje, da bo v doglednem času okreval.
Rdeči križ v Novem mestu v pomoč priseljencem
Novo mesto, 21. julija
Tudi dolenjska metropola se je zavedla, da mora nujno priskočiti na pomoč neštetim slovenskim priseljencem, ki so se pri nas preko noči znašli brez strehe in hrane. Da bi številnim prizadetim rodbinam omilil bedo in nudil prvo pomoč, je novomeški odbor »Rdečega križa« začel podporno akcijo, v kateri se je obrnil na prebivalstvo s prošnjo, da upošteva v teh težkih dneh položaj rojakov-priseljencev in vsak po svoji moči daruje za njihovo začasno vzdrževanje. Ta akcija je bila po-krenjena v sporazumu in z blagohotno naklonjenostjo tukajšnjega okrajnega civilnega komisarja g. dr. Ottona Grisellija, ki je z njemu lastno uvidevnostjo razumel in podprl stremljenje krajevnih funkcionarjev »Rdečega križa«, čigar okrajnemu odboru predseduje sreski sanitetni referent dr. Božidar Kussel. Tako je bilo z velikim uspehom izvedeno pobiranje prostovoljnih prispevkov, katero se bo v bližnjih dneh zaključilo.
Okrajni odbor »Rdečega križa« v Novem mestu se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pravilno umeli klic »Rdečega križa« in so z denarjem, obleko, živili in drugim blagom podprli stremljenja »Rdečega križa«. Tako so s svojimi darovi omogočili v naših naseljih življenje bednim priseljencem.
»Rdeči križ« obenem obvešča vse priseljence, da je bil pri novomeškem odboru »Rdečego križa« ustanovljen poseben odsek rod naslovom »Socialni in poizvedovalni odsek Rdečega križa« v Novem mestu, taterega naloga je, da se bavi z ugotavljanjem razmer in potreb priseljencev, katerim tudi razdeljuie podpore v denarju in drugem blagu. Ta odsek posluje začasno vsak delavnik v prostorih mestne občine v Novem mestu. II. nad-stropie. V nasledniih dneh bo odbor »Rdečega križa« objavil imena in zneske, ki so jih poedinci darovali za pomožno akcijo.
Dr. KonvalZszka je šel v pokoj
Te dni ie bil na lastno prošnjo upokojen pokrajinski zdravnik v Dol. Toplicah dr. Konstantin Konvalinka Po rodu Čeh je dovršil študije na Češkem ter nato kot mlad zdravnik nastopil službo distriktnega zdiavnika v Žužemberku kjer je kmalu zaslovel po vsej zgornji Krški dolini. Po več letih službovanja v Žužemberku je prevzel mesto zdiavnika na Brdu pri Kamniku, kjei se je poročil s hčerko slovenskega pisatelja Janka Kersnika. V letu 1911 se je preselil v Dolenjske Toplice, kjer je nastopil mesto distriktnega in kopališkega zdravnika. Ves čas je bil tudi zdravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev za topliški okoliš tei nekaj let tudi želez-ničarski zdravnik. Za časa zadnje svetovne vojne, ko je bila v Dol. Toplicah i>ojna bolnica za bivše avstrijske vojake, ki so bili potrebni zdravljenja v termalni vodi, je bil tudi šef-zdravnik te bolnice.
V letu 1921, ko je knez Auersperg prodal dolenjsko zdravilišče, je to prišlo v last g. dr. Konvalinke, ki se je lotil popravil in spravil kopališče v stanje, kakršno je še dandanes. Ko je leta 1934 prevzela zdravilišče v upravo Kmetska posojilnica v Ljubljani, je dr. Konvalinka izprva opravljal le službo banovinskega zdravnika ter je zdravil delavce, vpisane v bolniški blagajni. Pozneje pa je spet prevzel mesio kopališkega zdravnik? kar je tudi še zdaj , ob svoji upokojitvi. Pridno je sodeloval v |
i javnem življenju in so mu zlasti dobrodelna društva pri srcu. Veliko veselje gf>-ji za rejo lepih konj.
Dekret o upokojitvi mu je g civilni komisar na steskem načelstvu v Novem mestu v ponedeljek dne 21. t. m. osebno izročil. Zaslužnemu zdravniku želimo, da bi pokoj uživat še mnogo let v krogu svoje družine, katere sinovi m hčere uživajo kakor roditelji splošen ugled v naši javnosti.
Maline dozorevale
Dol. Toplice, 23. julija.
Maline, ki malone vsako leto zslo bogato obrode po širnih kočevskih gozdcv.h, so do nekaj let sem po največ neizrabljene in neizporiščene ostale v gozdu ali kjt hrana številnim gozdnim živalim, alj pa so se preveč dozorele osipale na gozdna tla. Sele nekaj let sem so se začeli zanimati trgovci in izvozniki tudi za maline po kočevskih gozdovih, ki so zelo sočne in spadajo med najboljšo kvaliteto. Povpraševanje po teh malinah je bilo toliko, da se je razvila pravcata konkurenca med interesenti in so dobile maline tako visoko ceno ko še nikoli prej. S konkurenco so bili zadovoljni preprosti nabiralci, ki so zaslužili z nabiranjem malin prav lepe vsote. Cele družine so ostale kar po cel teden v gozdu, kjer so imeli tudi dobro organizirano aprovizacijo, da jim ni bilo skrbeti za prehrano. Tako so nabrali ogromne množine malin, ki so bile večinoma dobro konzervirane odposlane v inozemstvo.
Letos so maline zelo polne in po nižjih legah tudi že zrele. Zaenkrat še zanje ni pravega zanimanja ne med običajnimi obiralci, ne med kupci in prekupci. Preskrba v oddaljenih samotnih gozdih je pač zelo težavna in skoraj tudi ni mogoče dvakrat dnevno premeriti daljno pot.
Novi namestnik zunanjega ministra
Tokio, 23. julija, d. Za novega namestnika japonskega zunanjega ministra Tojode je bil imenovan Jamamoto, dosedanji načelnik urada za orientsko službo. Novi namestnik zunanjega ministra je bil na prejšnje mesto postavljen od odstopivšega zunanjega ministra Macuoke. Jamamoto ima za seboj že zelo uspešno kariero v vladni diplomatski službi in je bil med drugim tudi japonski službeni delegat na svoječasni svetovni gospodarski konferenci v Londonu.
Tokijski list »Asahi« komentira imenovanje Jamamota na to odgovorno mesto kot dokaz za realizem, s katerim namerava novi zunanji minister Tojoda v bodoče voditi japonsko zunanjo politiko.
Japonska in plovba skozi Panamski prekop
Tokio, 23. julija. (Domei.) Japonski politični krogi se ostro pritožujejo zaradi nerazumljivega postopanja Zedinjenih držav, ki so prepovedale japonskim ladjam prehod skozi Panamski prekop. V tokijskih političnih krogih smatrajo, da je resnično ozadje te ameriške odločitve edinole namen, onemogočiti Japoncem, da bi mogli opazovati reparacijska dela, ki so sedaj v teku v Panamskem prekopu.
Kakor poročajo iz Balboe v kanalski coni, je davi zaplula v Panamski prekop ameriška ladja »Santacla«, ne da bi ji ameriške oblasti delale kake ovire kakor japonskim ladjam, ki bodo morale sedaj pluti okrog Južne Amerike na Japonsko. Snoči je morala na to pot neka nadaljnja japonska ladja, ki so ji ameriške oblasti zabra-nile prehod skozi Panamski prekop.
Kralj Mihael ranjencem
Bukarešta, 22. julija, s. Rumunske radijske postaje so danes pričele oddajati posebno zabavno »uro ranjencev«. Ob otvoritvi te radijske ure je govoril kralj Mihael. V svoji poslanici je izjavil, da se klanja s čustvi spoštovanja in hvaležnosti pred nemškimi in rumunskimi vojaki, ki so žrtvovali svoje življenje za osvoboditev zemlje, ki pripada Rumuniji. Izrazil je vso ljubezen rumunskega naroda do ranjencev. Po radiu sta govorila tudi soproga generala Antonesca in podpredsednik vlade prof. Antonescu.
Nezanesljive sovjetske rezerve
Teheran, 23. jul. s. Tujci, ki so prispeli i;: Rusije, pripovedujejo, da je Stalin postavil v borbo na fronti vso sovjetsko mladino, na katero se je lahko zanesel. Starejši letniki so bili pridržani v rezervi. 20 let komunistične propagande namreč teh ljudi ni moglo duhovno preusmeriti. Te rezerve so po pripovedovanju omenjenih potnikov zelo slabo oborožene in prav tak slabo tudi izvežbane. Ko bodo vojake sovjetske mladine decimirane, bo Stalin le s težavo še branil svoj režim v Rusiji.
Aretacije Židov na Madžarskem
Budimpešta, 23. julija, s. Policija nadaljuje zatiranje tajne londonske propagande. Aretiranih je bilo 25 bogatih Židov, ki so razširjali lažnive in alarmante vesti. Izročeni so bili takoj sodišču ter pridejo pred nagli sod. V industrijskem središču Ujpesta je policija prijela okoli tisoč Židov iz vzhodne Galicije. Prepeljali jih bodo v posebno koncentracijsko taborišče. Tudi v Kispeti je bilo aretiranih okoli sto židovskih špekulantov in oderuhov.
Kološvar, 23. julija, s. Madžarske oblasti so zaprle vse židovske trgovine, židje ne smejo več dobiti trgovinskih dovoljenj.
Silen ciklon na Danskem
Kodanj, 23. julija, s. Silen vihar je v nekaj minutah popolnoma uničil tovarne v mestu Aarhus. Ciklon je izruval na tisoče dreves ter poškodoval brzojavne in telefonske zveze.
Pomanjkanje kruha v Egiptu
Rim, 23. jul. s. Iz raznih krajev prihajajo vesti, da postaja vprašanje ljudske | rehrane v Egiptu zmerom resnejše. Pričelo je primanjkovati kruha. Angleške oblasti si zaman prizadevajo, da bi pomirile ljudi z obljubami, da bodo poslali v Egipt žito iz Kanade in iz Zedinjenih držav. Mnogo pekarn je napovedalo prekinitev dela, če jim oblasti ne bodo preskrbele ob pravem času zadostnih količin moke in če bodo pristale na povišanje cen kruhu.
D Consigliere nazionale Manganiello, presidente del C.O.N.I., visita il campo sportivo a Lubiana. — Nacionalni svetnik g. Manganiello, predsednik C.O.N.I.,
si ogleduje športno igrišče v Ljubljani
II cons. naz. Manganiello a Lubiana
La costituzione di un comitato provinciale del CONI
vega pri atletih?
Na terene pridejo spet — novi atleti in novi sodniki
H Duce visita - Ducejev obisk
Riparazione sul campo di artiglierie catturate al nemico. — Sovražniku zaplenjena
vozila popravljajo kar na bojišču
Najstarejši liktorski snop, kar jih do danes poznamo, je nedvomno etrurskega izvora. Ta snop sestoji iz železnih šib, na vrhu pa nosi dvorezno sekiro; leta 1898. ga je našel Isidoro Fachi v čudovitem grobu, ki je bil odkrit med izkopavanji v Vetulo-niji (današnjemu Maglianu v Toskani), enem izmed dvanajstorice mest Etrurske zveze.
Ta najdba je dokazala, da je liktorski snop etrurskega izvira, in potrdila, kar pravi Silius Italicus, pesnik 1. stoletja po Kr. r., v VII. knjigi svoje pesnitve »Puni-ca«: da je bila Vetulonia, ponos etrurskega ljudstva, »prvo mesto, ki je dajalo nositi pred svojimi oblastniki dvanajst snopov in s tiho grozo natikalo le-tem dvanajst sekir«. Zastran števila 12 velja omeniti, da je po današnjem naziranju dvanaj-storica snopov pomenila dvanajstorieo mest, ki so tvorila etrursko nacijo.
Annius Florus, pisatelj II. stoletja po Kr. r., omenja liktorski snop v svojem delu »O vojnah Rimljanov«, ko našteva etrurske naprave, ki jih je Rim prevzel.
O tem, kdaj je Rim uvedel liktorski snop ,pa se mnenja pisateljev razhajajo. Cicero pripisuje to uvedbo tretjemu rimskemu kralju Tuliju Kostiliju, Annius Florus in Dionisius iz Halikarnasa pa Etrurcu Tarkviniju Prisku.
Dasi sta navedbi Flora in Dionlzija verjetnejši, se moramo vendar ozirati na to, kar pravi o tej stvari rimski zgodovino-pisec Titus Livius, ki trdi, da je bila uvedba liktorskega snopa delo samega ustanov-nika Rima.
Ko v svoji rimski zgodovini (knjiga I., pogl. 4.) obravnava medvladje (dobo pred izvolitvijo Nume Pompilija, drugega rimskega kralja) piše Titus Livius: »Zaradi tega so se očetje razdelili med seboj na deset desetnij ter izvolili deset mož, za vsako po enega, ki naj bi skupno imeli vrhovno vladarsko oblast. Tako je teh deset mož vladalo, enega izmed njih, ki je bil načelnik, pa je spremljalo znamenje liktorskega sodništva; njegovo prvenstvo se je končavalo peti dan in tako so se vrstili med seboj, in ta način je trajal za čas enega leta«. Rimski liktorski snop je bil svežen meter in pol dolgih brestovih in brezovih šib, povezanih z rdečim jermenom, ter je imel na vrhu sekiro.
Liktorski snop je bil znamenje vrhovne državne oblasti in s to oblastjo združenega vrhovnega sodništva. Liktorji m nosilci snopov so imeli pravico, klicati občane pred sodišče.
Liktorji s snopi so bili odlika visokih državnih dostojanstvenikov. V kraljevski dobi so imeli rimski kralji pravico do dvanajstih liktorjev, ki so nosili snope s sekirami, za časa republike pa je bila pravica do sekire pridržana vrhovnemu dostojanstveniku.
Pred konzulom, ki je bil na vrsti, so stopali liktorji s snopi; ko se pa vrstni red ni več uveljavljal, je imel vsak konzul po dvanajst snopov. Enaka pravica je bila kasneje priznana vojaškim tribunom in prokonzulom. Pravico do dvanajstih snopov so imeli tudi decemviri, to je, deseto-
Sul fronte di Sollum
rica dostojanstvenikov, ki so jih leta 452. pr. Kr. r. izvolili izmed rimskih patricijev, da bi popisali vse zakone, posvečene po običaju, ter jih zbrali v enoten zakonik.
Leta 82. pred našim štetjem je imel diktator Cornelius Sulla štiri in dvajset liktorjev s snopi, in ravno po toliko sta jih imela kasneje cesarja Caesar Octavianus Augustus in Domitianus.
Pravico do šestih liktorjev s snopi so imeli magistri equitum, pretorji in dostojanstveniki s pretorskim činom, tako n. pr. liktorji in legati pro praetore v cesarski dobi.
Po dva liktorja s snopom so imeli, tudi zunaj mesta, curatores viarum in curato-res aquarum. Po zatrdilu M. T. Cicerona je posebno od Sullove dobe naprej pokrajinski namestnik časih priznal senatorjem, ki so bili njegovi gostje, in svojim lastnim legatom častno pravico, da so pred njimi nosili snope. Po dva liktorska snopa, toda brez sekir so imeli »seviri augustales«; tudi pred najvišjim svečenikom so stopali liktorji s snopi, kadar je skliceval comitia calata. Pravico do enega liktorja so imeli od leta 42. pr. Kr. r. najprej flamen dialis, vestalke, svečeniki in vdove vladarjev, razglašenih za božanstva.
V notranjščini mesta so s snopov republikanskih sodnih uradnikov snemali sekire, ker je njihovo ius necis (pravico usmrtitve) omejevala provocatio, t. j. pravica do paziva na ljudstvo. Po starem običaju,
Varna brez sezone
Bolgarsko pristaniško mestece Varna, ki je bilo vsako leto ob tem času polno gostov iz raznih krajev, je letos prazno in pusto. Tudi na njegovo peščino ob črnem morju so padle sence vojne, ugotavljajo dopisniki nemških listov. Namesto tujcev srečuješ na ulicah Vame vojake in peščina, ki se vleče tu šest kilometrov daleč, nima nobenega prometa. Ob promenadi se sprehajajo penzionisti, vojaki in študenti. Sonce pali z vso svojo vročino, Varna pa čaka, da napočijo tudi za letovišča boljši časi.
Eden, k! je imel čut za ženske
španski slikar Velasquez je hotel pri lepih ženskah hotel videti tri bele stvari: polt, zobe in roke; tri črne: oči, lase, obrvi; tri rdeče: ustna, lica in nohte; tri dolge in vitke: telo, ramena in lase; tri majhne: zobe, ušesa in noge; tri široke: ned-ra, čelo in prostor med obrvmi, ter tri mehke: lase, prste in ustna.
Škodljive bakterije
Med bakterijami so tudi takšne, ki uničujejo steklo, jeklo in cement. Neka cerkev na Angleškem ima krasna stekla v oknih. Ta stekla so napadle bakterije in so jih tako onečedile. da so šipe zdaj nepro-sojne.
Bojišče pri Sclumu
ki ga je bil že leta 509 pr. Kr. r. uvedel konzul P. Valerius Publicola, so morali liktorji raznih dostojanstvenikov na javnem zborovanju pobesiti snope pred ljudstvom in s tem izkazati njegovi vrhovni oblasti priznanje. V znamenje žalovanja so nosili snope narobe; med tem ko so zmagovitemu republikanskemu dostojanstveniku, ki ga je narod pozdravljal s klicem »Imperator!«, ovenčali snope z lavorikami; te lavorike so pozneje stalno krasile pozlačene snope rimskih cesarjev. Snope so končno lomili v znamenje žalosti in sramote po kakem hudem vojaškem porazu, ob notranjih bojih ali tedaj, kadar so kakega dostojanstvenika odstavili.
Na nekaterih rimskih spomenikih še danes opažamo dobro ohranjene liktorske snope, znamenje moči in oblasti Rima. Takšni spomeniki so: Ara Pacis Augustae, slavolok v Suzi, Forum Romanum, Konstantinov slavolok (relief, ki je tam vzidan, je vzet s Trajanovega fora), steber Marka Aurelija na Piazzi Colonna, nagrobna spomenika C. Lusija Storaxa in S. Ticija Prima ter mnogo drugih.
Liktorski snop (fasclo, iz lat. fascis), po Ducejevem odloku znamenje prerojene moči fašistične Italije, dandanes zmagovito vlada nebesom in morjem Rima, ki je v Mussolinijevem stoletju znova zaživel slavne čase cesarskega imperija.
(Po dr. Armandu Troniju)
i lavori per la costruzione delTossario Garibaldino sul Gianicolo — in ogled del pri
Garibaldijevi kostnici na Janikulu
Con la camera cinematografica al campo di battaglia — Filmska kamera na bojišču
čim manj vode,
tem boljše za nas!
Hamburg
prekop s cestami m hišami ob njih. Tudi neko drugo korito so prepleskali na podoben način, da bi prikrili tujim letalcem položaj kolodvora in glavno cesto v Hamburg. Centralna postaja je tako maskira-na, da se vidi iz zraka kakor vrsta cest. To so torej najnovejše vojne zvijače proti letalskim napadom iz zraka.
Zaklad
Iz Carigrada poročajo, da se je obrnila na ondotno vilajetsko poveljstvo neka ženska iz Armenije, in prosi, naj ji dovoli poiskati na starem pokopališču rakev z mrličem, ki so ga pokopali z zakladom, predstavljajočim vrednost nad milijon turških lir v gotovini. Ta zaklad je položil v rakev za časa rusko-turške vojne neki sorodnik pokopanega pokojnika in Ar-
,,Najboljšl vojskovodja. •
Nemški listi citirajo moskovsko »Pravdo«, ki imenujejo Stalina o priliki prevzema vrhovnega povejstva nad rusko vojsko, »najbojšega vojskovodjo«. Obenem pristavljajo, da bi se pač bolj spodobilo Stalina imenovati drugače, kajti on je bil tisti, ki je spravi mnogo generaov rdeče vojske s tega sveta ...
v rakvi
menka ima v rokah dokaze, ki ji dajejo pravico, da ta denar obdrži zase.
ženska pravi, da razpolaga z listinami, ki lahko izpričajo resničnost njenih trditev. Turško finančno ministrstvo, ki je pregledalo dokumente, je že dalo načelno dovoljenje, da se grob poišče in rakev izkoplje. Armenka je ves čas navzoča na pokopališču in pričakuje, da ga bo zapustila kot bogata dedična.
četrta obletnica smrti Guglielma Marconija
Te dni so minila štiri leta, odkar je umrl italijanski izumitelj svetovnega slovesa Guglielmo Marconi. Ves italijanski tisk se je ob tej priliki spomnil genija velikega moža, ki je s svojim življenjskim delom koristil znanosti in domovini.
vajati našemu organizmu v homeopatskfh dozah, šele potem popusti žeja. Imamo n. pr. juhe. To niso nič drugega, kakor prekuhane vode, katere sestavljajo tudi v prvi vrsti soli. Sadje vsebuje nasprotno povečini vodo, v kateri se tudi nahajajo soli prav tako kakor v drugih živilih. To je ravno vzrok, da nam te vrste hrana bolj nego kaj drugega, gasi žejo.
Potem si je pa treba zapomniti še nekaj važnega, (čim hladnejša je pijača, tem manj nam pogasi žejo. želodec je skrben varuh našega organizma in sploh ne prepušča prehladne vode v črevesje. Zato velja pravilo, da je treba v vročih dnevih vročino preganjati s toploto. Niti najmanj nam ni ustreženo, če v vročih poletnih dnevih pijemo ledenomrzlo vodo ali pivo, ki se zdi nekaterim naravnost odrešilna pijača. Nasprotno, skodelica vročega čaja aH tople kave nam ugasi žejo mnogo bolj nege mrzla vtda in pivo, ki zahtevata od .srčne mišice in obisti velikih naporov.
Kdor se er.kiat premaga in v veliki vročini namesto mrzle vode pije vroč čaj, bo potrdil, da so ta pravila točna, žejo je treba torej gasiti ne samo s tekočinami, ampak tudi s pametjo. Paziti moramo, da pri tem ne delamo napak, kajti samo na ta način bomo premagali »peklensko« žejo ....
Mišični sestav pri ženski
Mišični sestav je pri ženski mehkejši m gibčnejši kakor pri moškem. Moška mišica je bolj odporna, ženska pa bolj gibljiva in gibčna ter bolj izrazita.
ANEKDOTA
Veliki mojster Michelangelo Buonarotti je na svoji sliki o poslednji sodbi naslikal nekega kardinala, da ga je vsakdo lahko spoznal na prvi pogled. Kardinal se je zaradi tega pritožil papežu Klementu VII., toda papež ga je odslovil z besedami:
»Jaz lahko rešujem ljudi iz vic, iz pekla jih, žal, ne morem!«
VSAK DAN ENA
»Izvedel sem, da se ne morete niti ganiti, in to priložnost hočem porabiti, da vam povem, da site figovec in idiot!«
žeja je hujša od lakote. To staro resnico potrdi lahko vsakdo z lastnim izkustvom, ko vidi, da ga v vročih poletnih dnevih neizmerno žeja. Kdor je poleti na potovanju in zasliši v bližini šumljanje potočka, si zaželi perišča svežega okrep-čila. Najbolj zdravo okrepčilo pa je voda.
Operatore cinematogTafico alla presa del materiale per i giornali cinematografici set-timanali — Kinooperater snema prizore za tedenske slike na filmskem platnu
Med ljudmi jih je malo, ki vedo, da se da se da žeja ugasiti tudi z majhnim koščkom kruha in enim samim požirkom vode. čim manj pijemo, tem boljše za nas! Kajti žeja ne pomeni še, da telesu primanjkuje tekočine, žeja je nekaj povsem drugega kakor nedostajanje vode v organizmu. V glavnem gre samo za napajanje tkaničevja. Predstavljati si moramo nani-re, da čista voda izpira v tkaničevju soli — in prav te soli so tiste, ki zadržujejo vodo v našem telesu nalik gobi.
Seveda pa ne smemo kadar smo žejni prehajati iz ene skrajnosti v drugo. Napačno bi ravnal tisti, ki bi n. pr. hotel uži'4ati slanq vodo, da bi na ta način ugasnil žejo. Nasprotno, s tem bi šele porušil ravnotežje med tekočino in tisto »gobo«, ki nenehoma terja od nas, da se vedno iznova nalivamo. Soli je treba do-
Maskirani
Listi poročajb, da se nemški vojaki krogi v Hamburgu poslužujejo vseh mogočih zvijač, da bi sovražniku prikrili dejansko sliko mesta ter ga zavedli k napačnim zaključkom. Med drugim so pokrili neko korito, ki je 600 m dolgo in prav toliko široko, z lepenko, na kateri so naslikani ogromni splavi. To naj bi zavedlo sovražne letalce k domnevi, da imajo pred seboj
i
Kulturni pregled
Italijanska učila
Hoteč onemogočiti nevšečna navzkrižja in drage dvojnike, je urednik O. Župančič 1. 190.6 v LZ otvoril predelek: »Kaj prevajamo«. Narodič, kakršen smo, si pač težko privoščimo razkošje, da bi hkrati tiskali po dvoje del iste vsebine. Koliko bolje in cenejše bi mogle biti knjige, 6e bi smel založnik trdno računati z večjim številom od-jemalstva! Na to je vsekakor mislilo podjetje, ki se je lotilo objaviti velik franc.-slovenski slovar, poverivši nalogo sestavljanja dr. F. Sturmu. Enako bi kazalo naprej določiti pisca slovnicam ali vadnicam za druge jezike.
Pa se ni zgodilo. Ondan smo dobili na knjižni trg obenem dva enolika ital.-slov. besednjaka. Oblika žepna, cena pa manj žepna. Naj se tokrat ustavim nekoliko pri Bajec-Kalanovem. Precej ugodnih strani: dober papir, pregleden tisk, obilo rečenic, upoštevanje sodobnih izrazov iz raznih tehničnih panog, na pr. sciismo smučarstvo, crodaidlo plezavec (hribolazec, sorodno si. skrotina, skrotje = skala?). Desna plat pomenoslovja je sicer kratka, vendar večinoma posrečena: decoratore ukrasnik, den-te del giudizio modrostnik, gettone di pre-senza sejnina, merciaidlo brate (krošnjar), pastinaca rebrinec itd. Za secčsso bi dr. Černič rekel kaj drugega ko stolica, čeprav morda ne tako kakor oba duhovnika, Va-ljavec in Androvič, »sr ... e«. Mestoma bi se lahko še kaj dodalo, tako pri scilinguare sesljati, slekati (s in z slabo govoriti), pri tettoia kolnica, lopa. Seveda izredno bogastvo italijanščine se ne bo dalo kar tako izčrpati. — Tupatam utegneš mrvico pri-
govarjati tolmaču: fermaruota je zapirač, iglica pri kolesu na vodni žagi (broehe d'arret, Sperrnagel), molecola bodi po zahtevi kemika Prezlja kar molčkula (ne molekul); seroto modnik, modnjak, mošnja (ne modo), zibetto cibetovka, izgubljeni zibibbo pa ocveba, rozina.
Poslednji primer sodi očito med hudomušnosti tiskarskega škrata: mrknila je cela vrsta. Isto tako je za disimpegno izpadlo: za vsako priliko. Nekateri grehi črkostavnega nagajivca so sicer našteti s. 637/8, a zaman boš iskal ondi: castra-metazione (brez n v sredi). Toda 8 »popravkov« ne razumem: nobene spremembe ne prinašajo prvotnemu besedilu! Eden dodatkov pa nastopa v pokvečeni obliki: ri-tčrcere. Na s. VI 4. v. sp. naj se samostalnik e prelevi v samoglasnik. Od besed z okrnjeno pismenko prinaša moj izvod še: cinabro in tricromia. Maccao stoji v zajetnem rečniku Rigutini-Bulle 1897, vendar Melzi 1941. piše en c. Isti Rigutini navaja reklo: nel punto della morte (s. 494 I), kar pa sta naša slovarnika v Popravkih zamenjala s sodobnejšim: in punto della morte. Vprašujem se: je li to nujno? Saj slovar ni samo za današnjo govorico; omogočati mora umevanje tudi starejših slovstvenih umotvorov. Kako naglo se kedaj izrazi postarajo, nam ponazori vojaško povelje crociatčt, gotovs! Od 25 vojakov, pri katerih sem pozvedal, so se po nekolikšnem pomisleku le 4 spomnili tega pojma, opuščenega baje pred 10 ali 15 leti. Med temi 4 je eden, častnik, razumel besedo takole: v špalir postrojeni junaki prekrižajo puške
preko pota, da zabranijo prehod. Vsi sobe-sedniki pa so izpuščali končni t. Nasprotno pa naša slovarščaka rabita samo staro kopčnico -uolo, čeprav se zadnje čase ta pripona poenostavlja, zlasti za nebniki: ar-maiolo, farnigliola, spagnolo. Med uporniki je na priliko figliuolo, pa še tega slišimo v tukajšnjem Ital. zavodu brez u! O tem prim. pravorečni in pravopisni priročnik: Bertoni & Ugolini predočujeta v Rimu nekaj takega kakor v Ljubljani pravopisca Ramovš & Breznik. Po pameti se je treba držati njunih ugotovitev. Zategadelj bomo spremenili v Bajec-Kalanovem priročniku spol naslednjim samostalnikom: Namesto kur bodo nastopili petelini v teh zgledih: bagnomarla (tudi v Babilonu ob Seini pravijo kropu: le bain-marie). battistrada (edino v deželi Amazonk utegne biti privesek f. dober), cavalcavia, corsš, eristia-nia (Palazzi), crocevia (Melzi (f.), dormi-veglia, fantasima, grillotalpa (tudi Melzi-jev in Oberoslerjev rečnik), mdca, para-piglia, parapioggia, passavja, vaglia (vred-notnica). Dvomljiv se mi zdi c&rdia, pri Bertoni;'u cardias m. Navzlic Melzijevemu f. štejem tudi fermaruota za moško. Nasprotno pa Bertoni vidi samice v tehle stvorih: errata-corrige, fatti-spčcie, auto-mdbile (m. zastarel). Oba spola bi se brez posebne porabe prostora izlahka zabeležila pri nekih spoluvercih ali hermafroditih: affittac&mere, attaccalite, rabula, rčvere (Bertoni daje le f.) i. dr. Oznako f. nosi po krivem brezspolna sirota: salmisla!
Cela sodrga besed je v zadnjih desetletjih presedlala v svojem političnem prepričanju: poudarek je uskočil na drugačen zlog. Za take švigašvage bi kazalo v drugem natisku slovarja zapreti starejšo obliko v oklepaj ali jo označiti s križcem: rfe-cluta (4- recliita). Marljivi »listmarnek« bo vsaj vedel, kaj naj si vcepi v možgane. Poleg tega se je neredko predrugačila ka-
kovost samoglasnika: :zaprt ali ozek 6, 6 — odprt ali širok e, 6. Naša italijanista nista vedno in redno za glagolom označila, na kateri zlog sede poudar, niti zabeležila samoglasnikovo svojtstvo. Vse vrzeli bom poskusil zamašiti v naslednjem, kolikor mi jih ni ušlo ob takem mučnem brskanju. Ako zaznamenjujem pri e in o dve možnosti, se prva nanaša na Rim, druga na Flo-renco. Pri deblih z a, i, u, veljata obe dopustnosti na splošno. Torej: abnegare (ž, e) naj imetnik Bajčevega slovarja razume takole: sedanjik ni več žtbnego, marveč v rimskih izobraženih krogih abnego, v flo-rentinskih olikanih slojih pa abnčgo. Sprevod se pričenja: adamantino, affloscire (dscio), acclimatare (i), allucinare (h in 1), arena (pesek, v R tudi amfiteater, ki pa v F slove z č), areopago, arrotare (6 in uo), assolare (6, osamiti, sončiti), as-sonnare in menda tudi dissonnare (o); ba-chicoltura (tako vse slične sestavljenke, toda za umske ali nravstvene pojme se jemlje latinizem: cultura, Bertoni L 1. 73), bčcero (etimologom neznanega izvora, imam ga za turško bekjar kot shv. bečar, neože-njenec), besso, bigdnciolo (+ bigoncičlo), bipenne, bireme, bisciolo (blsciolo), bisturj in blsturi, bleso (prim blesast v Kozakovem »Šempetru«), bdtro, cafarnao, cate-tere, čembalo, centaurea in centaurea, che-la, cinque-, tri-reme (-rčme), cistifellea, commensurare (č), eoltura dei campi, cultura (omika, prosveta), potakem nič enačaja vmes!; cdlubro, compilare (6), com-pdsto, condiscfepolo, condor, conglobare (6b), corizza in cdriza (dz), costipare (6), čredo, cornidl-a, -o (drenulja, dren), creso, crettare, cretto, crimenlese, eristianesimo (tako še: arianesimo, cattolicčsimo, genti-lčsimo, menda germančsimo, luterančsimo, republicančsimo, toda z ozkim č: battčsi-mo, incantčsimo, med&simo, puttančslmo, ruffiančsimo, toecančsimo; za nameček pa
razkolnike: R cresima, secentesimo, uma-nesimo, F pa ravno narobe), defecare (ec, prim. fčccia), deflorare (o), denegare, (e, e), denotare (o), desinare (e), dinaro, di-scepolo, disposto, ddga, dogare (o), ecce-orao, ecchi-mosi, eco m (č; samo v edn. včasi f.). Vrstica »ed = e (pred vokali in« ni popolna ali pa je veznik »in« odveč. Bertoni je strožji: ed si adopera solamente dinanzi ad altra e! — Besedo edelvais piše Melzi: edelvveis (stella alpina); edema, el-ce m, elettrolisi, embrice, endice, erpicare (e), escara (?), esile, estimare (e), evo-care (e), faldistoro, fčccia, felsina, fere-tro, film(e), fignolo (+ fignolo), fioricol-tura, gnegnero, grotta, icneumone, icono-clast-a in -e, integrare (i, e), inviare (in), ippocšstano in -ano, irritare (ir), latebra, lanc(i)čre, lena in lena, lesina, madrilč-(g)no, m£na, menare (č), mentire (sco), mercivšndolo, mdnna (madonna, scimmia), nutricare (i), obeso, oboe in oboe, odeo, oppilare (6 in 1), ordalie, perserutare (e), pisci-, pomi-coltura, portesigaro, priapo in priapo, le reni (nič več: rene), ricin-e, -o, Sardanap&lo, scaricabarile, scassinare (a), scilecca, selvicoltura, semelle, senza, seri-coltura, sgominare (o, R), di sottecchi (odtod naša sotenka = priležnica), subodora-re (6d, ta iktus bode latinca nič manj nego kak collaboro!), succub-e, -o, tecc(ol)a!. temere (e), tosolare (6s), ussaro in tissero, veltro, Vdsgi (+ Vog(h)esi), črka z f., zoofitto, zoolito.
Dalje naj pribijem še naslednje Bertoni-jeve predloge: aleale, androgine s. m., ar-ruffapdpolo, binocolo, cefalgia, driade, druid-a, -o, infraporre, pentatlon ...
Dvoumnosti glede trdega ali mehkega z (c, dz) so često v B.-Kalanu neopažene: ammalizzire, azzeccare, barziletta, belzebii, bozzima, frizzo, ghiribizzo, lezzo, sozzo itd. Nekateri Bertonijevi zgledi so gotovo tiskarske hibe, na pr. epizoozia (le prvi z je
renika
*	Mussolini jevo darilo za dvojčke. Dve
tržaški materi, Giorgio Verginella in Aldo Borghese, sta povili dvojčke. Obe sta bili deležni posebne Ducejeve pozornosti; prva je dobila 700, druga pa 600 Lir.
*	Prometni minister Host Venturi V Mo-nal-oiem. Kakor znano se prometni minister Host Venturi že delj časa mudi v Nemčiji. Na svpjem potu je zdaj prišel v Monakovo. Nemški prometni minister je v čast ministra Venturija priredil banket, ki so sc ga udeležili med drugimi predsednik bavarske vlade dr. Sieber, veliki župan dr. Fiehler, italijanski generalni konzul in prestavnik Fašistične stranke. V pozdravnem govoru je nemški prometni minister poudaril sodelovanje držav osi tudi na prometnem področju. Prometni minister Host Venuri je za časa svojega bivanja v Monakovu počastil spomin žrtev narodnosocialistične revolucije in položil na njihov grob venec.
*	Promoviran je bil na univerzi v Zagrebu doktorjem vsega zdravništva g. Dušan MravIJak lz Ribnice, po rodu iz ugled-nti šoštanjske družine. Čestitamo!
*	Nov grob. V cvetu mladosti 23 let je v Mokronogu nenadoma zapustil svojce car.d. vet. Sandi Majcen. Pokopali ga bodo v četrtek ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Pokojnemu blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
*	Tragična smrt planinca. Iz Gorice poročajo, da se je smrtno ponesrečil v hribovitem predelu na bivši jugoslovansko-italijanski meji slovenski planinec Vladi-slav Pirič, star 24 let, doma iz Bistrice, ki je v družbi prijatelja Lovra Sodje plezal po tamkajšnjem hribovju. Nad nekim prepadom je Pirič izgubil ravnotežje in zdrknil v globino kakih sto metrov. Pozno popoldne so prišli na kraj nesreče štirje alpinisti, ki so truplo odnesli v dolino.
*	Proslava tristoletnice smrti Galilea Galilei. Ze zdaj se vrše priprave za naj-svečanejšo proslavo tristoletnice smrti slavnega italijanskega zvezdoslovca Galilea Galilei, čeprav pade obletnica šele na 4. januarja prihodnjega leta. V Rimu se je osnoval poseben odbor, ki mu na5eluje predsednik Italijanske Akademije Luigi Federzoni. Proslava se bo začela v Rimu in nato nadaljevala v mestih, ki so tesno povezana z življenjem slavnega znanstvenika, to je v Firenzi, Pisi in Padovi Ob tej priliki bodo izdali tudi vsa Galileieva znanstvena dela.
Stoletnica rojstva Achilla TorelMja. Ita-lijanski časopisi se spominjajo stoletnice rojstva slavnega komediografa Achilla Torellija, ki se je rodil v albanski rodbini, naseljeni v Neaplu, 6. maja 1841. leta. Njegove številne komedije so bile igrane tudi na mnogih tujih odrih.
*	Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani je razpisala mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso za zdravniški okoliš Logatec s sedežem v Logatcu, s pogoji kolektivne pogodbe in honorarjem lir 855.— letno po zadnjem povprečnem številu članrtva v navedenem zdravniškem okolišu. Rok za vložitev prošenj poteče dne 30. julija 1941 ob 12. uri. Podrobnejša navodila -o razvidna iz razpisa, objavljenega v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino z dne 16. julija 1941, kos 57. (—)
*	Vlagateljem Poštne hranilnice, podružnica Ljubljana, biva.jočim v Ljubljanski pokrajini. Prosimo vas v vašem lastnem interesu, da nam čim prej, a najkasneje do 4. avgusta dopošljete na osminki pole sledeče točne podatke: 1. ime, priimek in poklic lastnika vložne knjižice PH, 2. višino vloge, mišljene so samo vloge pod din 20.000, 3. v kakšne svrhe so se sedanji dvigi uporabljali do zapore na pr.: za preživljanje, bolezenski stroški, vzgojevalni ali vzdrževalni izdatki otrok in drugih oseb itd. Omenjene prijave izvolite poslati na uredništvo »Jutra« pod »Vlagatelj«. Namen tega poziva je, da izposlujemo v korist manj premožnim slojem čim prejšnje izplačilo obrokov poštno-hranilnih vlog, kar bo omogočeno, čim se prijavi v ta namen primerno število vlagateljev. Za stroške odgovora in dopisovanja naj prizadeti vlagatelji priložijo prijavi Lit 2.
*	Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom. Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je vložil mnogo truda v to, da bi se vojnim ujetnikom lahko pošiljali paketi. Osebne intervencije in prošnje Visokemu Komisa-rijatu v tej zadevi so doslej rodile uspeh v toliko, da je dovoljen paketni promet za italijanske ujetnike. Za pošiljanje paketov nemškim ujetnikom pa teko dogovori z Rimskim Rdečim križem in je upanje, da bo to vprašanje v kratkem ugodno rešeno.
*	»Ljudski vrtovi« v Firenzi. Kakor pri
nas je bila letos tudi po ostalih pokrajinah države živahna akcija, da naj se obdela vsak kos neizrabljene plodne zemlje. Na stotine hektarov doslej neobdelane zemlje so kmetje spet spremenili v polja. Na vsaki nezazidani parceli in po parkih zdaj raste Icrompir in drugi poljski pridelki. V Firenzi so preteklo nedeljo Po prizadeva-
zveneč). Enako je morda v Bertoniju čr-kostavni pogrešek v: astore. Jezik je življenjski. biološki pojav, ne pa umski, logični. Potemtakem tujec ne more dognati na sleherni nepravilnosti, ali jo je morda skotil tiskarski malič. Spričo tega sem že meseca decembra pismeno vprašal v Rim, ali sa za Bertonijev frontuario dobi kaka ocena, ki bi vsebovala morebitne tiskarske pogreške. Odgovora doslej še ni.
Pri ortoepskem ali pravo rečnem poglavju nas tolaži dejstvo, da občevalni jezik v severni in južni Italiji ne loči zaprtih in odprtih e ali o, kakor je povedala dr. Giu-lia Porru iz Florence v Praškem lingvističnem krožku (Prager Presse, 21. dec. 1338). Tolaži nas dalje še to, da se narečja kakršnih ima Italija razmeroma več nego katera koli druga dežela (Bertoni n. m. 7), vselej ne strinjajo v obravnavanju glaso-slovja: neve govori os Roma-Firenze, neve pa Siena. Pisa i. dr. Niti sama glavna oso-vina R F se vedno ne sklada med seboj v blizu 200 korenih, ne vštevši njihovih izvedenk, tako R allegro, bčstia, centro, eolAnna, debbo (devo), fčro, lčttera, maestro, membro. pošto, quattordici, sede, io (essi) sono, voi siete, trčnta itd., dalje v glagolskih oblikah R -ebbe(ro), passato re-moto (perd-)etti, -čtte (ro), pridevniškem obrazilu -dgnolo. Obe izreki sta dopustni, I toda presvetli g. akademik Bertoni predlaga rimsko izgovarjavo, saj če ima Flo- |
nju tamkajšnjega Dopolavora izročili v uporabo kar 200 novih »ljudskih vrtov«, katerih površina znaša 15 ha. Svečanosti so se poleg velike množice ljudstva udeležili tudi predstavniki oblastev. V kratkem bodo v splošno korist izročili še nadaljnjih 200 vrtov v skupni izmeri nad 10 hektarov.
*	Zatemnitveni predpisi v Trstu. Od
preteklega ponedeljka so po odloku tržaškega prefekta v veljavi novi zatemnitveni predpisi. Od 10 zvečer do 5 zjutraj mora vladati po mestu stroga zatemnitev. Za kršitelje predpisov so določene stroge kazni do treh mesecev zapora in do 2000 lir globe. Policijska oblastva bodo budno pazila na to. da bo mestno prebivalstvo nova navodila vestno izpolnjevalo.
*	Boj muham je napovedan po vsej Italiji Ministrstvo za notranja dela je pred kratkim izdalo prekoristno knjižico z navodili, kako naj ljudje uničujejo mušjo zalego, ki prenaša nevarne bacile raznih nalezljivih bolezni Red in snaga, zlasti v hlevih, kuhinjah in pri trgovcih z živili, sta na prvem mestu. Pisec knjižice vzpodbuja prebivalstvo, naj na vsej črti poživi svojo borbo z muhami
*	Hrvatski vojni ujetniki na svobodi. Po dvomesečni odsotnosti se je te dni vrnil v Zagreb poročnik hrvatske vojske Vladimir Bosiljevič. Po nalogu vlade je obiskal vsa koncentracijska taborišča ujenikov v Bolgariji. Srbiji. Albaniji in Grčiji, od koder so bili odpuščeni vsi hrvatski vojni ujetniki. Na svojem potovanju je poročnik Bosiljevič zbral tudi podatke o Hrvatih, ki so padli ali bili ranjeni med balkansko vojno.
*	Mož v kopalnici, v hiši tatovi V stanovanje g. Caduccija v Rimu so vdrli neznani tatovi in mu medtem, ko je bil v kopalnici, odnesli dve url, listnico z legitimacijo in drugimi listinami ter štiri tisočake, ki jih je imel spravljene v hlačnem žepu.
*	Voznikova nesreča. Ko se Je posestnik Josip Figel iz Solkana, star 53 let, vračal domov z vozom pfienice, je tako nesrečno padel z voza, da je obležal nezavesten na tleh. Nesrečneža so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil zapestje in nogo v kolku.
*	Podivjan bik je napadel gospodarja.
70 letni posestnik Jožef Remec iz Vitovelj je gnal bika na napajališče. Žival pa je nenadoma podivjala, podrla gospodarja na tla in ga začela z rogovi obdelovati. Na pomoč sta gospodarju prihiteli žena in hčerka, ki se jima je posrečilo odvrniti bika od gospodarja. Zdaj pa sta bili sami v veliki nevarnosti, ker se je podivjana žival obrnila proti njima. Na njuno kričanje je prihitel domači sin, ki je s kolom tako dolgo obdeloval bika po glavi, da se je žival sama vrnila v hlev. Poklicani zdravnik je nudil gospodarju prvo pomoč in ugotovil, da ima zlomljeno rebro in izpahnjeno desno roko.
Iz Ljubljane
u—Začetek pasjih dni. Včeraj so se po koledarju začeli pasji dnevi. Vreme pa ni bilo prav nič pasje, ravno nasprotno: skoraj hladno. Kakor vse kaže, so nastopili letošnji pasji dnevi najmanj deset dni prej kakor po navadi. Zmedeno vreme se nikakor ne more spraviti spet v svoj normalni tir. Dnevi so navadno oblačni, vetrovni in deževni, noči pa jasne in mirne. Prijatelji kopalne sezone zaman čakajo, da bi nastopila prava vročina.
u— V torek zjutraj je bila najnižja toplota v letošnjem poletju. Po zadnjih deževnih dneh se je ozračje za poletni čas nenavadno ohladilo. Ze v nedeljo zjutraj so zabeležili samo 12.8 stopinj C. Sončno vreme čez dan je segrelo ozračje in v ponedeljek zjutraj je znašala jutranja toplota 15.1 stopinje. Ponedeljkov dež pa je spet močno ohladil zrak in v torek so namerili samo 11.2 stopinje toplote, kolikor znaša običajno v pomladnih dneh. Megla je ta dan ležala izredno dolgo nad mestom. Potem pa je ves dan sonce toplo prigrevalo. Tudi včeraj zjutraj je bilo megleno, sonce pa je kmalu meglo razpršilo in spet smo imeli najlepši solnčni dan. Zdaj je z vremenom menda vsem ustreženo. Kmetje bodo lahko ob suhem spravili žetev, kopalci imajo vreme kakor naročeno in tudi meščani, ki jim je usojeno, da se v teh dneh še mude v mestu, so zadovoljni, ker je zadnji dež prav prijetno ohladil ozračje.
u— Živilski trg je bil na včerajšnji tržni dan spet prav dobro založen s sočiv-jem in sadjem. Krakovčanke in Trnovčan-ke ter okoliške kmetice so pripeljale toliko vrtnih pridelkov, da ni šlo vse v denar in so mnoge prodajalke del tovora morale peljati spet domov. Cene sočivju in zelenjavi so bile tudi za ta teden v sporazumu z gospodinjami in prodajalkami uradno določene. Več ali manj jih vsi upoštevajo. Od prejšnjega tedna so se pocenila skoro vsa živila, ki jih zdaj lahko dobiš na trgu. Gospodinje pa še vedno tožijo, da je vse predrago. V primerjavi s prejšnjimi leti je
renca zase preteklost, ima pa Rim zase bodočnost. Ni li sam Duce izjavil: La Capitale in ogni Stato bene ordinato ... non k una citta, ma una istituzione politica, una categoria morale? — Tako vidim, da se je za rimske glasove odločil strokovnjak, ki priobčuje v »Jutru« svoj Italijanski tečaj.
Bajec-Kalan upoštevata nekod tudi rimsko izreko, na pr. accocco, Agnese, enor-me, groppo, melma, nčgo, drgano, Romo-lo, scimpanzč, scocco i. dr. V prevesni večini pa se oklepata florentinske. Vobče brez načela. Nekatere nedoslednosti utegnejo biti plod stavčeve domišljije. Doživel sem, da je v tiskarni iz rokopisnega mas-chile nastalo: masculino (ko bi bilo vsaj maseolino!), da je lapide f. postal lapide m. Tukaj je očividno vplivala stavčeva latinščina.
V 2. izdaji slovarja bo treba uporabiti še ločilnico ali rez (dierezo, Androvič jo ima kot tremo, na pr. ajzzare). Ogromni večini občinstva vse te podrobnosti nič ne pomenijo, strokovnjaku pa imenitno služijo-	A. D.
Pogumen poskus je pol uspeha. Ujedljivost prijatelja je boljša nego pri-liznjenost sovražnika.
Nobena ptica se ni dvignila tako visoko, da ne bi morala zopet k tlom. Majhnim dušam ugajajo majhne stvari.
njihova todEba upravičena, toda vpoč tavati maramo čase, v katerih živima Včeraj je po dolgem presledku bilo spet nekaj blaga pri stalnih prodajalcih mlečnih izdelkov. Prodajali So več vrst italijanskih sirov, boljše po 25 lir, sir ala stiski po 21 lir in parmazan po 35 lir kg. Tudi smetano in domač sir si lahko kupii Gozdne jagode in borovnice gredo zdaj h kraju, zato je bilo tega blaga manj naprodaj. Velike količine pa so včeraj prinesli lisičk po 2 liri liter. Uvoženo sadje Je obdržalo staro ceno, le fige so se v enem tednu pocenile kar za 4 lire pri kg. Zdaj jih prodajajo po 6 lir. Zaradi zaključnih del na novih tržnicah so mestno prodajalno preselili v lopo ob Mahrovi hiši Tam so prodajali sojino moko in krompir po 1.75 lire kg.
u— Borovnice, črne jagode! Vsa leta doslej, pa naj je bilo tega sadu v gozdovih veliko ali malo, so ob tem času na trgu vsak dan ponujali borovnice. Gospodinje pa so vse bolj upoštevale drugo sadje iz bog ve kakšnega razloga. To Je zdaj obrnjeno na glava Največje zanimanje kažejo naše gospodinje prav za borovnice. Drugega sadja nič kaj ne upoštevajo. Vemo zakaj. Borovnice so najcenejše, pa tudi sladkorja je najmanj treba, če se jih vku-ha. — Domiselni fant, ki prodaja na trgu suho robo, in se le tu in tam oglasi pri njem kak kupovalec, Je včeraj prišel na originalno misei Izrabil je ugodno konjunkturo, ki jo imajo na trgu borovnice Bolj potiho, kakor da ga Je malo sram, je vabil gospodinje z besedami: borovnice, črne jagode! in res, namah je bila okoli njegove prodajne mize gneča in vsakdo je čakal, kdaj bo fant odprl košaro s tem žlahtnim sadom. Seveda je bila to le fantova vaba in gospodinje so razočarane, nekatere pa tudi malo ogorčene odhajale naprej za borovnicami
FOTOGRAFI!
Tenzi karte in filmi so doSli.
Foto Tourist — Lojze šmne
Ljubljana — Aleksandrova c. 8.
u— Delo na novi knjižnici Na monu-m en talnem poslopju nove univerzitetne knjižnice so pravkar v teku poslednja dela, ki pa veljajo bolj olepšavanju nove stavbe. Zdaj urejujejo glavni vhod v Turjaški ulici Slednja še ni tlakovana in tudi pločnik ob novi knjižnici še ni urejen. Pred monumentalnim vhodom so v teku dela za nov betonski tlak, ki bo imel obliko precej visoke stopnice. Na vsaki strani vhoda pa že stojijo po trije nizki, široki stebri iz finega kamna, povezani med seboj s kovinskimi drogovi
u— Modernizacija cestnega prometa. Poleg številnih novih napisnih tablic, ki kažejo smer motornim in drugim vozilom na vseh pomembnejših točkah mesta, so začeli te dni obnavljati še tiste napise, ki opozarjajo na nevarnejših točkah na tramvajsko progo. Dosedanje rdeče table so imele napis »Pozor tramvaj!«, nove pa bodo imele namesto napisa velik klicaj rdeče barve in narisan tramvajski voz. Take table so seveda sodobnejše in morejo tudi eventualni tuji avtomobilisti razbrati njih pomen. Prvo tako tablo so pritrdili na oglu Gradišča in Kongresnega trga, kjer je doslej še ni bilo, čeprav je prehod tu zelo nevaren, posebno za pešce, saj je spejjana proga električne cestne železnice tik že itak mnogo preozkega pločnika. Novi napisi bodo uvedeni na vseh nevarnih točkah.
u— Mirje urejeno. Urejevalna cestna dela na Mir ju so skoraj zaključena. Cesta od Gorupove do Groharjeve ceste ob rimskem zidu je že izročena prometu. Cestišče je temeljito tlakovano, da je zdaj gladko ko zrcalo, hodniki za pešce so urejeni Urejena je tudi kanalizacija. Zdaj so v teku dela v Bogišičevi ulici ki jo je že obraščala zelena trava in še ni imela niti točno naznačenih pločnikov. Ista dela se vršijo tudi na ulici, ki teče od piramide do Gradaščice, katero je trava še bolj prerasla. Mirje je v glavnem že dobilo svoj končni izgled. Posebno lep je zdaj zgodovinski rimski zid. Novi nasadi so se že razkošatili, da delajo prijetno senco.
u— Vrsta nesreč. Kolesarske nezgode so na dnevnem redu. V ljubljanski bolnišnici sta iskala pomoč 171etni delavec Marjan Polik iz Ljubljane, ki si je pri padcu zlomil levico v rami; hude notranje poškodbe pa je dobil, ko je padel s kolesa 161etni pleskarski vajenec Anton Pogačar iz Ljubljane. Med ponesrečenci je vedno tudi precejšnje število otrok, ki si pri igri ali pa zaradi nepazljivosti staršev nakopljejo kakšno neprijetnost. 91etna hči delavca Terezija Kosova iz Ljubljane ima poškodbe na glavi, ker ji je nekdo pri igri vrgel kamen. Posestnikov sinček Ciril Ro-geli iz Trebnjega pa je hudo opečen po vsem životu. Ko se je sukal okoli ognjišča, se mu je vnela obleka. Prav hudi opekline ima tudi 71etni posestnikov sin Anton Str-le iz Velikih Lašč, ki se je poparil s kropom. Pri delu v gozdu si je zlomil desno
Dober prijatelj
Dnevi so bili vroči, noči soparne, kakor pač vsako poletje. Kopališki gostje so se kopali, polegali na soncu, hodili na sprehode in se pomalem dolgočasili, kakor je že običajno v podeželskih kopališčih. Zvečer je na terasi restavracije igral orkester, ki ni bil prvovrsten, in takrat, ko se je zrak nekoliko ohladil, so se ljudje za spoznanje razgibali. Posamezne družbe, zbrane ob svojih stalnih mizah, so postale glasnejše.
Gospa Medenova, ki je prišla šele pred dnevi, se je glasno smejala. Stresala je pepel s cigarete in se zdaj pa zdaj sklonila k sosedu, ki ji je očitno dvoril. Prav dobro ga je poznala — starega prijatelja svojega moža— in šele zdaj ji je prišlo na misel, kako čeden dečko je prav za prav ta Vaclav. Položila mu je roko na zapestje in se mu izpodbudno nasmehnila.
Sonce je utonilo za nizkimi griči. Iz mlak so se oglasile žabe. Mračilo se je počasi, kakor da bi se dnevna svetloba težko poslavljala. In še preden se je utegnilo stemniti, je že na nebu zablestela zvezda večernica.
Vaclav je povabil družbo k sebi na dom. Tam je bila miza že pogrnjena, kakor da bi bili pričakovali goste. Prižgali so luč. In potem so glasno napilall življenju, mladosti in ljubezni. Vaclav je vse bolj vneto
&ogo 531etni delavec Jakob Alflfca Iz Otefa
ca pri Črnomlju. Podiral je bukve in se Je ena zvrnila nanj. llletnega Marjana Rozmana iz Ljubljane je pes ugriznil v levo nogo. Zaradi pasjega ugriza *> pripeljali v bolnišnico tudi dve družini iz Semiča, in sicer 41etnega Antona Skalo in njegovega 151etnega brata Jožeta, dalje 50-letno po&estnico Marija Ivčevo, njene hčere 201etno Frančiško, llletno Angelo in 61etno Marijo ter 91etneg& sina Jožeta.
u—• Veseli teater v Delavski sbornici ob pol 9. uri.	(—)
u— Kurja vas. Ob želji po mesu je nekatera gospoda Jela spreminjati Ljubljano v kurnik. V raznih hišah, osobito vilah, pa makar stoje sredi mesta, so se pričele pojavljati kokoši in petelini katerih del imajo stanovniki, kjer je to mogoče tudi na balkonih, pa naj si bodo obrnjeni na cesta Ne glede na § 42 cestnega policijskega reda, ki strogo zabranjuje puščati perutnino v prostorih, od koder petelinje petje časih sredi noči, vsaj pa od 4. ure naprej moti nočni mir sostanovalcem. Pozabiti pa tudi ni higienskih ozirov. Perutnina povzroča smrad, osobito, kadar se iztrebki zmešani s peskom in žaganjem parijo na soncu in skrbe za to, da tiste lepe muhe mesarice tako hitro ne izumro. Priporočamo zatorej več obzirnosti do meščanov, ki so potrebni nočnega oočitka.
u— Prevelika vnema. Ponovno smo že grajali v zadnjem času nastalo razvado, da stepajo nekatere gospodinje in njihove asistentinje perilo, prte in tudi preproge na cesto. Se boljša je pa tista kategorija, ki ima množino preprog, katere ne glede na ure, predpisane v hišnem redu, stepa od ranega jutra pa do desetih zvečer nemoteno in v presledkih in seveda brez vsake potrebe dan za dnem, tako da nikoli ne moreš imeti odprtega okna in napisati v miru par vrstic. Tudi tu bo storjen red, tako glede ur, kakor glede mej, v katerih se neha potrebno delo in se začne l'ard pour Pard. Komur ugaja snažen je samo na sebi, naj se prijavi pri pristojnih uradih, kjer bo lahko ceste pometal in snažil kanale, bodisi povrhu celo noč.
Iz Novega mesta
n— Plavalni šport. Novo ustanovljena plavalna sekcija novemškega športnega kluba »Elana« je pričela urejati začasno plavališče na otoku pri železniškem mostu, kjer se bodo pričeli strokovni treningi novomeških plavalcev. Člani sekcije marljivo čistijo in planirajo otok, na katerem bodo starti, na drugi strani na Loki pa bo urejen prostor za obrate. Takoj po ureditvi začasnega plavališča bo pričela plavalna sekcija z rednimi plavalnimi vajami, ki jih bo vodil absolvent rimske visoke telesno-vzgojne šole g. Slavo Cucek. Vse plavalke in plavalci ki se nameravajo udeleževati vaj. naj se nemudoma prijavijo g. čučku. Sredi avgusta bo plavalna sekcija priredila na Krki plavalne tekme, na katerih bodo po vsej možnosti sodelovali člani ljubljanske »Ilirije«.
n— Brezplačni italijanski tečaj za otroke, ki ga prireja novomeška podružn. »Jutra«, se bo pričel v začetku avgusta. Prosimo naše naročnike, da zaradi tiskanja učne snovi nemudoma prijavijo svoje otroke v tečaj, ker se zapoznele prijave ne bodo mogle upoštevati. Prijave se sprejemajo v podružnici »Jutra«, kjer se dobe tudi vsa ostala podrobna pojasnila.
n— Nov gostinski obrat. Delavni bivši mariborski kinematografski podjetnik in kavarnar in restavrater g. Julij Guštin je prevzel v Novem mestu znano Ferličevo gostilno pri mestnem parku. Podjetni g. Guštin je gostilno lepo preuredil in tako je prišlo naše mesto do novega lepo urejenega in dobro oskrbovanega gostinskega obrata, kar je prav važno za razvoj tujskega prometa v našem mestu.
n— Ni dneva brez nesreče. V ponedeljek zvečer je bila 21 letna lekarnar jeva hčerka Grahek Balda iz Mokronoga nesrečno ob-streljena v spodnji del hrbta. Dekle je bilo takoj prepeljano v novomeško žensKo bolnišnico. K sreči je poškodba lažjega značaja in ni nevarnosti za življenje mladenke. Pri žetvi se je 46 letna posestniko-va žena Marija Berčičeva iz Vrteče vasi pri Semiču s srpom užela v levo nogo. Štiriletni kmetski sin Stanislav Skoda iz Svinjskega pri St. Rupertu je pri igranju iz neprevidnosti prevrnil na kozolec naslonjena vrata. Težka hrastova vrata so pri tem pokopala pod seboj nesrečnega otroka in mu prizadejala hude poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v Novem mestu.
Lastnosti kamnov
žlahtnim kamnom so že od nekdaj pripisovali čudovite lastnosti. O demantu so bili prepričani, da dela človeka nevidnega. Indski ahat je podeljeval ljudem moč zgovornosti, karneol je baje krotil srd, hia-cint je pospeševal dobro spanje, ametist je zmanjševal opojnost, granat je preganjal demone, bezoar je ščitil človeka pred kugo in strupom, aspilat pa pred ognjem.
dvoril mladi gospe in ona se je vedno bolj predajala njegovemu čaru. Ko so se proti polnoči prijatelji poslovili, jo je prijel za roko in jo odvedel nazaj v sobo, ki je dišala po vinu in cigaretah.
Ugasil je luč. Tedaj je začutil njene vroče roke okrog vratu. Prižel jo je k sebi in jo naglo poljubil.
Naglo je strgala s sebe lahno poletno obleko. Bosih nog in v kombineži je obstala sredi sobe. Vaclav je stopil k oknu in jo gledal. Med njim in njo je bil mrak. da je videl le nejasne obrise njenega telesa. Iztegnila je roke in stopila proti njemu. On pa se je naglo zganil in stekel mimo nje k pisalni mizi. Dvignil je telefonsko slušalko in, sklonjen tik nad aparat, zavrtel številke. Potem je za hip nastala tišina, da se je slišalo njuno sopeče dihanje. Nekdo se je oglasil onkraj telefonske žice in Vaclav je glasno vprašal: »Halo, si ti, Oton?«
Ko je Vaclav izgovoril ime njenega moža, je mlada gospa naglo pogledala prijatelja: »Kako... « Hotela je izpregovoriti in vprašati, kaj pač dela njen mož tu, v kopališču, ko je vendar doma, v pisarni, in je popolnoma izključeno, da bi bil prišel — tedaj pa je že zaslišala jasno in razločno prijateljeve besede:
»Tvoja žena je tu, pri meni, in te prosi, da prideš ponjo... da, takoj!«
Ko se je obrnil, je zagledal namesto ljubkega, zapeljivega ženskega obličja
Dva praznika na en dan
Že 60 let se bo danes dopolnilo, odkar )e Janku Žagarju dano spoznavati vesele in tegobne reči na tem svetu. In že polnih 45 let je Janko Žagar prištel k črni umetnosti. Izšel je iz številne družine močno zavednega nadučitelja, ki ga je vsa Spodnja Štajerska poznala pod popularnim imenom »Tone iz gošče«. Janko je ves po svojem očetu: od mladih nog je neuničljiv ko dren. V svetovni vojni in po njej se je izkazal hrabrega borca. Kjerkoli je bil v službi, je sodeloval pri društvih. Zlasti je lepa pesem od nekdaj spričevalo njegovega veselega značaja, po katerem smo ga svojčas krstili za žingar-žagarja...
Črne umetnosti se je izučil pri Dragoti-nu Hribarju v Celju, potem pa ga je usoda vodila po samih lepih slovenskih mestecih. Bival je dalje časa v Kamniku in v Idriji, nazadnje pa se je ustalil v Ljubljani, kjer ie bil vrsto let metčr »Jutra«. Tista neugnana hudomušnost, s katero je v celjski tiskarni kot vajenec piizadel marsikatero bridko takratnemu uredniku »Domovine«, nestorju slovenskih rovinarjev g. Ante Begu. ga je spremljala skozi neštete peripetije v življenju in ravno s svojo vesel ostjo si je Janko Žagar pomagal preko mnogih zadreg. Take tudi zadnja leta. ko ga je usoda prizadela, prizadela močneje ko kdaj prej, bodro prenaša kar je nevšeč-nega Pa bo že še tudi Janku Žagarju spet zasijalo kaj lepih dni. To mu ob njegovem današnjem praznovanju želimo vsi njegovi pri jat el ji.
Žene s& se izkazale
Vedno smo imeli o ženah pri nas mnenje, da so nekako manjvredne. To mnenje smo imeli zdaj pri'iko temeljito revidirati. V izrednih razmerah, ki smo vanje prišli, smo stvaritelji stvarstva postali naenkrat drugorazredni. Zdaj razumemo, zakaj so pri ruskih emigrantih igrale žene tako odločilno vlogo: mož jim je prinašal kavo v posteljo, sekal je drva in ni vedel, kako naj se jim še ptikupi.
Ob nesrečah, ki so zadele mnoge, so po večini bile baš žene, ki so ohranile mirno kri in treznejšo presojo. Morda je večje čustvo sigurnosti, ki daje ženi hrabrost, da v takih trenutkih dela, ko mož izgublja živce in glavo. Treba jim bo pisati epopeje. Neverjetno so bite hrabre. Odslej bomo vedeli, kaj imamo v rodbini. Poznam ženo, ki je z ničemer prišla v Ljubljano z možem in dvema otrokoma. In zdaj že ima nekaj skromne živežne zaioge in skoraj že za majhno stanovanje priprošenega pohištva, in kadar sem prišel k njim, sem dobil kruh s kislim mlekom ali celo kak skromen prigrizek.
In nič ne jadikujejo. Resnično žive bolj kozmično življenje, bolj povezano z naravo, in laže nosijo udarce usode. Vprašanje, kaj bo, jih ne muči tako. da bi jim jemalo odporno silo. Mi pa smo bili kakor miši v pasti in naše misli so se lovile v praznem prostoru in se zaletavale v stene. Več prenese žena nego mož.
Pred mnogimi leti sem govoril z ruskim emigrantom, ki je bil sodnik pri nas, o ženah. Dejal je, da so v suženjstvu podobnem položaju. Niti v kavarne ali v kino da jih ne puščamo same in da v družbi nimajo besede. Tedaj ga nisem razumel, zdaj ga popolnoma. Mi smo res mislili, da smo veliki gospodje, pa m bilo tako. Tam pa. kjer so razmere neustaljene, kjer je vsaka pozicija bežna in kjer živi skoraj pol nomadsko življenje tudi intelektualec, vedno pripravljen na spremembo življenjskih razmer, tam je nujno ugled žene večji, najmanj enako, če ne več vreden. Kajti pri takih obratih bo ona, ki bo zdržala.
Tudi zdaj se je pri mnogih pokazalo tako. Hrabre so žene in neustrašene. Iz nič si vedo pomagati in ne obupujejo. Ne mislijo nazaj, temveč se skušajo zviti skozi bodočnost. Z zemljo dihajo, mi pa smo hi-perintelektualiziranci.
Pokazalo se je, da so res »zvesto srce in delovna ročica« več vredni nego dota milijonarke. Bogastvo razvaja in onesposab-Ija človeka za prenašanje težje situacije. Začeti znova — to znajo žene.
Z resničnim spoznanjem bomo postavili zdaj nov spomenik ženi in materi. Sedaj vemo, kaj so vredne.	Dr. 1. R.
Obnovite naročnino!
obraz, na katerem je bila z neskončnim prezirom zapisana ena sama beseda:
Podlež!
Vaclav se je vljudno priklonil:
»Gospa, izvolite sesti, tamle. Vaš mož bo takoj tu... V vaših očeh bom morda največji podlež na svetu, a ne gre zame. Hotel sem končno vašemu možu odpreti oči in ga prepričati o vaši zakonski zvestobi ...«
Besno je zacepetala z nogami.
»Dajte mi obleko, vi, podlež! Vi...«
Ni utegnila dokončati stavka. Tisti hip so se vrata naglo odprla in na pragu je obstal gospod Meden, v sivi poletni obleki, skrbno počesan in na videz popolnoma miren. Sekundo, dve je molče gledal to sobo, sredi katere je stala njegova žena, še vedno bosa in v kombineži, pred tujim moškim.
»Tako, zdaj se obleci,« je rekel nato z glasom, ki se mu je poznala rahla utrujenost. Potem je stopil k prijatelju in mu stisnil roko: »Hvala!«
Ko sta odhajala, si je Vaclav prižgal cigareto. Spodaj je zabrnel motor in avto je zdrčal po gladki cesti. Nekje daleč so reg-ljale žabe...
»... in živela sta srečno do konca svojih
dni... «
»Torej se nista nikoli poročila?«
»jimuv st mr
Četrtek, 9LVTL 19«1-XIX
Itaiijansiu tečaj
LXIX.
35. lekcija. Lezione trentacinqučsima.
Trgovine. NegdzL Abbiamo gia parlato dei negozi dove si vendono vettovaglie, adesso vo-gliamo discorrere alquanto dei negozi dove si esitano gli altri oggetti che ci sono necessari nella nostra vita. Ol-tre i viveri abbiamo anehe bisogno di vestiti, ci sono dunque negozi di con-feztoni, dove possiamo avere abiti fat-ti, volendo invece avere un abito su misura, entriamo in un negozio di ma-nifattura, dove troviamo ogni specie di tessuti, cioe ogni sorta di stoffa lavo rata eol telaio: panno, tela, stoffa di cotone, di seta, di lana ecc. Dal cap-pellaio compriamo cappelli di feltro e di paglia: un feltro o cappello floscio, eolla tesa larga o stretta, alto o basso di cocuzzolo, un cappello duro, un cappello a cilindro, detto comunemente e per iseherzo staio o tuba. una pagliet-ta, un panama, come pure berette a visiera (da ragazzi, da velocipedista, da viaggio). La modista (crestaia) fa e vende cappellini, cuffie e acconcia-ture da donna. Per comprare della bianeheria (bianeheria da dosso: ca-mice bianehe o colorate, da giorno, da notte, colletti, mutande corte o lunghe, fazzoletti, maglie, bianeheria da tavo-vola: tovaglie. tovaglioli) entriamo in un negozio di bianeheria o di moda, dove possiamo comprare anehe eravat-te, scialli, bretelle, giarrettiere, calze, cinture e per le donne combinazioni, fascette, reggipetti, mutandine di seta, di lana ecc. II pellicciaio fabbrica e vende pellicce, boa e manicotti.
Vocaboli.
Discorrere pogovarjati se, pass. rem. diseorsi, discorrcsti, p. pass. diseorso, alquanto nekoliko. 1'oggetto predmet, oltre razen, i viveri=le vettovaglie živila, avere bisogno di potrebovati, la
confezione izdelava, le conJezioni izdelana oblačila, un abito su misura obleka narejena po meri v nasprotju z un abito bell'e fatto, la manifattura tvornica, manufakturno blago, il tessuto tkanina, tessere tkati, la stoffa blago, sukno, lavorare (iz)delati, il telaio statve, il panno sukno, la tela platno, il cotone bombaž, la lana volna, il cap-pellaio klobučar, il feltro klobučevina, mehek klobuk, la paglia slama, flo-scio medel, uvel, mehak, la tesa krajec, il cocuzzolo štula, per iseherzo v šali, lo staio mernik, la tuba tromba, la paglietta slamnik (žirardi), il panama mehak slamnik, il velocipedista kolesar, la modista=la crestaia modist-ka, il cappellino ženski klobuk, la visiera naličnik, senčnik, la cuffia čepica, avba, 1'acconciatura lasni okras, la bianeheria perilo, da dosso telesno, da tavola namizno, colorato pisan, K col-letto ovratnik, le mutande spodnje hlače, il fazzoletto žepni robec, la ma-glia zanka, pletena spodnja srajca, (majca), lo scialle šal, le bretelle naramnice, la giarrettiera podveza, la cal-za nogavica, la cintura pas, la combi-nazione kombineža, la fascetta steznik životek, bočni pas, il reggipetto množ. i reggipčtti modrček, prsnik, A pelic-ciaio krznar, la pelliccia kožuh, krzno, il boa množ. i boa udav (kača), kožu-hovinast šal, il manicdtto rokovnik, muf.
Predlon di v naslovih.
Negozio di commestibili =negozio commestibili ali na kratko commestibili, negozio di confezioni=negozio confezioni ali na kratko conf~zioni, spaccio forodajalna) di tabacchi = spaccio tabacchi, l-bbrica di tabacchi = fabbrica tabacchi ecc. V naslovih se predlog di često izpušča.
krvnega
Zvišan krvni pritisk je tisto, kar ne da miru sodobnemu človeku. Učenjaki so dognali, da razlikujemo dva tipa krvnega pritiska, ki se po videzu kakor po mehanizmu ločita drug od drugega.
Pri bledem ali belem nadpritisku je videti človek bled, utrujen in mlahav. To kaže, da vlada pomanjkanje krvi v možganih. Mogoče je tudi posledica majhnega srca, tesnih obrobnih krvnih posodic in utesnjene vidne arterije očesnega ozadja. noma za zvečanje krvnega pritiska zaradi
obolenja ledvic. Zaradi nepravilnega delovanja ledvic namreč zastajajo v krvi neke snovi, ki povzročijo skrčenje krvnih posodic in s tem povečanje krvnega pritiska.
Rdeči pritisk pa je značilen zato, ker očituje zdrav, cvetoči videz, veliko zmogljivost, a tudi nagnjenost h krvnemu navalu v glavo. Te vrste pritisk nadleguje človeka podnevi in ponoči. Na njem trpe ljudje z velikimi srci in s širokimi perifernimi krvnimi posodicami
Mesta In velemesta
V takšnih primerih vidimo, da gre veči-
Prebivalstvo z dežele tišči čedalje bolj v mesta ali se jim vsaj približuje. Natančnih podatkov o tem sicer nimamo, ker sedanji časi ne dovoljujejo organizacije, ki bi proučevala takšna vprašanja. Vendar izhaja iz podatkov, ki so na razpolago še izza prejšnjih let, da se je število velemest v zadnjih šestih desetletjih pomnožilo skoraj štirikrat. Marsikje, kjer so se pred nekaj desetletji razprostirale vasi ali kvečjemu trgi, imamo zdaj lepa moderna mesta ali celo velemesta.
Dežel brez velemest je v Evropi zelo malo. Lahko bi zapisali, da spadajo sem še Albanija. Andora, San Marino, Lichten-stein, Luksemburg in Monako. V Aziji pa so ogromni predeli še brez velemest, prav tako tudi v Arabiji, v Angleški in Portugalski Indiji, v Mongoliji, Perziji in Tibetu. Največje ozemlje brez velemest pa obsega Afrika z okrog 75 milijoni prebi-
valcev. V Ameriki so predeli brez velemest redek pojav.
Pokrajine, M so v Evropi najbolj gosto posejane z veliki mesti so severna Nemčija, Italija, Holandska, Belgija, Severovzhodna Francija in Južna Anglija. V Aziji pa: Severna Indija, Japonska in osrednji del Kitajske. V Afriki lahko prištevamo sem nekatere južne dele v Severni Ameriki pa nekatere vzhodne dele, v Južni Ameriki pa deloma Brazilijo in Argentino.
Zanimivo je končno vedeti, da so bila v starem veku samo štiri mesta, ki so imela nad milijon prebivalcev. To so bila mesta Rim, Babilon ln morda še Ninive in Alek-sandrija.
Evropa sama je Štela L 1870. vsega komaj 20 velikih mest s približno 20 milijoni prebivalcev. Koliko jih šteje zdaj, o tem bo povedala kakšna statistika šele v bodočnosti.
Spreminjanje težnosti
Privlačnost lune in sonca povzroča plimo in oseko. Vpliv teh dveh nebesnih teles se seveda ne more poznati samo na morju, marveč povsod na zemlji, in sicer se to dogaja na ta način, da se težnost teles neprestano spreminja.
Spremembe znašajo 1 do 3 mi lig rame pri vsakem kilogramu. Ta pojav je zadnji čas posebno natančno raziskal veščak Toma-šek s pomočjo peresne tehtnice z meter dolgo vzmetjo. Da se izloči vpliv nestalne temperature, je bila tehtnica nameščena v kleti 20 m globoko pod zemljo.
Izrazito se je pokazalo valovito spremi-
njanje težnosti v teku 24 ur. Iz tega bi se dalo sklepati, da ima enako kakor morje tudi zemljska skorja svojo plimo in oseko, da se dviga in pogreza v istem ritmu kakor morska gladina in da znašajo ti premiki okoli 23 cm navzgor in navzdol.
Da tega ne opazimo, vzlic temu. da beležijo naši potresomeri še neprimerno manjše gibanje zemeljske skorje, je ta vzrok, da se vsa okolica enakomerno in prav počasi dviga in upada. Tudi med vožnjo po morju se čutijo samo valovi, plima in oseka pa ne.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor iSče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. L—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Službo dobi
Beseda l —.60. taksa —-60, dajanfe naslova ali ca fifto L
Knjigovodjo in les. manipulanta
potrebujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod iifro »Kočevje«.
13046-1
Ogljarje
dobre, sprejmem. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »Hrana na razpolago«.
13045-1
Snažno dekle
k 8-letni deklici, ki bi obenem pomagala v gospodinjstvu, iščem. Javiti se od 9. do 13. ure: Igriška ulica 14/111., levo. 13240-1
Oskrbnik
neoženjen, nad 25 let star, ki je vešč v poljedeljstvu in vinogradništvu, dobi takoj službo. Naslov: graščinsko oskrbništvo Bajnof, pošta Novo mesto.
13228-1
Strojnika
za 80 KS lokomobilo, za parno žago in pogon električne rezervne centrale iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojnik«.
13230-1
Uradnico
začetnico sprejmem v pisarno za 1. avgust. Pismene ponudbe je poslati na: Filatelija Modrijan, Miklošičeva c. 34.	13227-1
Natakarico
vljudno, postrežljivo, resno sprejme takoj gostilna Lovšin, Gradišče št. 13.
Vajenca
za zlatarsko obrt sprejmem. Strajnar Josip, Ljubljana, Cankarjeva 7. 13223-1
Službe išče
Beseda l —.30. taksa —-60. za daianje naslova tli ta iifro t
Pošteno
bi se rad preživel, zato sem pripravljen sprejeti vsako službo (sluga, čuvaj ali pisarniška moč) za malo odškodnino. Šel bi pa tudi k starejši vdovi ali gospodični za družabnika, zmožen sem vsakega hišnega dela. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skrom-nost 59«._13041-2
Uradniško mesto
ali kakršno koli zaposlitev išče mlada dama, vešča slovenskega, srbo-hrvatskega, nemškega in francoskega jezika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi vzgojiteljica«.	13222-2
Ali Vas zanima
kaj Vam ie usoda namenila?
Obrnite se na astrološko posvetovalnico »FATA«, da Vam napravi Vaš osebni horoskop. Ljubljana, Masarykova c. 14/L levo (palača Grafike), tel. 29-70, pošt. predal 93.
V Ljubljani,
i po možnosti v centru, bi rad prevzel
prodajalno vina in likerjev
v steklenicah, ali trgovino z drogami, vinom in likerji. Ponudbe na:
CASSETTA 5. D. Dniooe Pubbliciti Italiana — Ferrara
Lubiana
preferibilmente centrale ri-ieverei
bottiglieria vini, liquori,
oppore drogheria coc vini liquori. Scrivere a:
Laneno seme
in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja
HROVAT & KOM P.
LJUBLJANA, Tyrševa c. la/IIL Tel. 23-03 in 29-01
Radio Ljubljana
Četrtek, 24. julija Ob 730: Vesti v silovenščmi. — 7.45: Lahka glasba, v presledku ob 8. napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30 Vesti v silovenščmi. — 12.45: Slovenska glasba. — 13: Napoved časa in vesti v italijanščini — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkester Adamič in duet Jožek in Ježek — 14: Vesti v italijanščini — 14.15: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Alfreda Caselle. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Koncert sopranistke Dragice Sokove in tenorja Andreja Jarca. — 19.30: Vesti v slovenščini — 19.45: Avgust Stanko v solih na harmoniko. — 20: Napoved časa in vesti v italijanščini. — 20.20: Predavanje v slovenščini. — 20.40: »Mavrica«, pesmi — 21.20: Koncert violinista Ari ga Serata, v presledku predavanje v slovenščini — 22: Koncert zbora Glasbene Matice pod vodstvom prof. Sama Hubada. — 22.30: Različna glasba. — 22.45: Vesti v slovenščini.
Prodam
Beseda l —.60, taesa —.60, ta dajanje naslova ali za iifro t
Menthol steklenice
10.000 komadov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklo«.
13215-6
Otroški voziček
globok, rabljen, prodam. Domobranska c. 23/H.
13236-6
Koza
mladica, in več zajcev, naprodaj. Mariborska ul. 17.
13235-6
Okno
1.50 m visoko, 1 m široko, kompletno s šipami, novejše, odpira se notri, prodam za polovično ceno. — Vipavska 8.	13231-6
Marmelado
prvovrstno iz marelic in češenj, prodam ugodno samo vagonske pošiljke. Interesenti naj se obrnejo na ogl. odd. Jutra pod »Marmelada«.	13251-6
Kupim
Beseda t —.60, taksa —.60. z* daianie naslova ali za iifro L 2.—,
SREBRO - PLATINO
BRIL3PHTE
SMBRBCDE SRFIR3E RUIIME BISERE I TD. STSBinSKE ŽMHKITE TER UMETNINE '■PO NAJVIŠJIH CEH0H
STARA TVRDKO
Jos EBERLE
UUBLJOMR, TYRŽEVA 2
El^^SLON
Rabljen kotel
iz litega železa, najmanj 3 m3, kupimo. Ponudbe na Rižarno, Linhartova 35.
13142-7
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Dober pisalni stroj«. 13233-7
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu stalnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13234-23
Garsoniero
na Mrrju, 2 sobi, kopal-nieo, kamerco s plinskim rišojem, oddam. Languso-va ul. 11, tel. 26-48.
13232-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Malo sobico
prazno ali meblirano, z vhodom iz stopnišča, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«. 13241-23a
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo kopalnice, išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Mlad par«.
13244-23a
V najem
Beseda L -.60. taksa —.60. za dajanje naslova tli za iifro L 2.—.
Zobozdravniško
ordinacijo
oddam v najem ali prodam v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.	13239-17
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro l 2.—
Damska kolesa
(drap) naprodaj. Leopold Ambrož, Tyrševa 71.
13238-11
Triciklje
različne velikosti, s prvovrstnimi gumami, dobavlja takoj. GENERATOR DELAVNICA, Tyrševa 13 (Figovec (levo dvorišče).
13248-11
Moško kolo
znamke Standard, malo rabljeno, po ugodni ceni naprodaj. Poizvedbe: Sv. Petra cesta, hotel »Soča«, na dvorišču, v četrtek od 2. do 6. ure popoldne. — Smeh Ivan.	13250-11
Avto, moto
Beseda l —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro t 2.—.
Tovorni avto
kamion, kupim. Ponudbe na Peič, pošt. predal 17, Ljubljana.	13245-10
Bencin
se ne bo več dobilo in se z njim brez izjeme, ne bo smelo več voziti. Zato si pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v SPECIALNI GENERATOR DELAVNICI. Tyrševa 13, Figovec (levo dvorišče).	13249-10
Beseda l —.60, taksa —.60.
za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro in točno. — Obrnite se na:
RUDOLF ZORE,
Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10.
13247-16
Posest
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Naprodaj
posest 170 oralov, pri postaji, ravnini ali le gozda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri železnici«.
13237-20
Lepo hišo
v šiški, 6-stanovanjsko, lokali, pripravni za gostilno ali trgovino, z lepim vrtom, ogelna točka, prodam za Lir 270.000.—. Lepa prilika, ki se ne povrne.
RUDOLF ZORE,
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
13246-20
Hišo
z lepimi sobami v okolici Ljubljane takoj prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13243-20
Izgubljeno
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Dragocenosti
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali ts šifro L 2.—.
Vsakovrstno zlato
Kupuje pc najvišjih
cenah ČERNE — juvelir, Ljubljana. Uolfova ulica
8-54
usu
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za iifro t 2.—.
Interprete giurato
della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italiianski •ezik dr. Mikuletič Fortu-oat. Kralja Petra trg 9 — tel 34-32	36-31
mm	E	3H
Beseda L —	.60,	taksa —.60,
za daianie	naslova ali za	
šifro	L	2.—.

Jopico
pleteno, temnomodro, sem izgubila od Hribarjeve tovarne mimo ženske bolnišnice po Zaloški cesti za Ljubljanico do mostu na Selu in nazaj na Zaloško cesto. Pošteni najditelj se naproša, da jo odda v tovarni Hribar. 13226-28
Inserirajte v „ Jutru"!
DRVA — nudi
h Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Vsakovrstni prevozi SEMENIč Privoz 13 Telefon 36-92
Lokale za pisarne
v pritličju ali I. nadstropju
Iščemo v strogem centru za takoj.
Pismene ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »U. P. Tri.«
		
1: -		I&l
Mestni pogrebni zavod
f
Umrla nam je naša ljubljena in draga žena, mama, teta, svakinja in tašča, gospa
Jerina Jerica
23. t m. po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek 24. julija 1941 ob 5. uri popoldne z žal — kapele sv Frančiška — k Sv. Križu.
LJUBLJANA — RADEČE pri ZIDANEM MOSTU, KRANJ, dne 23. julija 1941.
Žalujoče rodbine: JERINA, MACORATTI, PAVLIČEK, POTOČNIK
... '■ .• .• -••• - • • •. -i v.	... *.V » . rl- •...
rffc«-
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustil v cvetu svoje mladosti 23 let naš ljubljeni, predobri, nepozabni sin, gospod
Sandi Majcen mL
cand. vet.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 24. t. m. Db 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
MOKRONOG, dne 22. julija 1941.
Žalujoča obitelj MAJCEN in ostalo sorodstvo.
Inserati v »JUTRU" imajo velik uspeh
J. Esteven
12
SKRIVNOSTNA KRČMA
Imam svoje razloge, da se spominjam Leilinih oči. Bila je večja od volka in v vseh posameznostih docela podobna volku; toda oči je imela na pol volčje, na pol človeške, ali bolje, na pol volčje, na pol demonske. Prelivale so se iz rumene v zelenkasto barvo, kakršna je bila svetloba, toda izraz okrutne prekanjenosti se ni v njih nikoli spremenil. V tej psici je bilo nekaj mrzlega, ukročenega in molčečnega, toda nič nasmejanega ali blagega, in baš to jo je razlikovalo od gospodarja.
Mati je pomilovala gospoda Gilla zaradi njegove nadložnosti ter mu voščila, da bi se počutil v gostilni »Monteneri« kakor doma. »Storili bomo vse,« je dejala, »da vam bo udobno...« Meni pa je bilo ta čas pri duši, kakor da se uresničujejo grde sanje.
»Oh, evo moža z mojo prtljago,« je rekel Gill, ko so se oglasili na terasi težki koraki. »Če dovolite, gospa, se takoj umaknem v svojo sobo. Precej dolgo pot imam za seboj in zelo sem utrujen. Ali bi hoteli biti, vi ali vaša hčerka, tako ljubeznivi in bi me peljali v mojo sobo?« Nasmehnil se je ter dodal: »Vaša lepa hčerka. Nimam oči, a vendar čutim, zamišljam si jo...« Tako govoreč se je po-drgnil po šiljastem nosu.
»Primite se me za komolec,« je rekla mati. »Ana, pazi, da kovčeg ne odrgne opone. Tod, gospod Gill.
Hiša ima dve krili: eno gleda na potok, drugo pa v nasprotno stran. Ali vam je katero ljubše?«
Slepec je prikimal.
»Da... najljubša bi mi bila soba na potok, če nimate nič proti temu. Šum vode sproščuje živce in mi pomaga, da laže zaspim. Nespanje naju z Leilo pogosto muči.«
V tej pripombi ni bilo nič posebnega, a vendar mi je jela žila hitreje utripati, ko sem vštric z no-sačem, ki je tovoril kovčeg, stopala za materjo, Gillom in Leilo na vrh.
Ko sva spravili gospoda Gilla s prtljago in psico vred v eno izmed največjih in najlepših sob, sva voščili novemu gostu lahko noč ter se vrnili v pritličje, kjer je v salonu udarilo iz mene:
»Tega človeka nikakor ne moremo obdržati v hiši,« sem dejala.
»Zakaj neki ne?« je mati odgovorila.
»Iz mnogih razlogov ... pred vsem pa zaradi služkinj. Pobegnile bodo, da ga le zagledajo. In vrhu tega je res grozen na oko... ta človek... s svojim ugaslim obličjem... in s tistim otrplim nasmehom ...«
Nikar me ne pripravljaj v smeh! To je vrl in miren mož, ki ga tare ena izmed najstrašnejših nesreč, kar jih more zadeti človeško bitje. Zakaj bi ga podili od hiše? S služkinjami se že pomenim.«
»Ne,« sem silila, »oh, mama, premisli, prosim te. Ta njegov prihod je bil kar od sile čuden.«
Videla sem, kako se je mati napela.
»Dobro me poslušaj, Ana. Z vsemi temi neumnostmi kar nehaj. Res ne razumem, kaj si si vtepla
v glavo. Slepcev je ves svet poln. Samo zato, ker se je eden izmed njih slučajno pojavil v spremstvu svojega psa, se obnašaš, kakor bi bila videla prikazen. Nikoli se še nisi tako otročje vedla. N« vem. kaj hudega bi nam mogel storiti ta človek. Ali se vam ne zdi, gospod Clavering?«
Materina posebnost je, da takoj ustvari tok iskrenosti in zaupanja med seboj in med tistim, ki z njim govori. Z Ragem Claveringom se ji je bilo še bolje obneslo. Njuna južnjaška miselnost je delala, da sta ujemala tudi v najmanjših podrobnostih. Clavering je ležal na zofi, in njegov obraz je bil še bolj zamišljen kot po navadi. Ta mah je privlekel iz žepa ščepec tobaka in si zvil cigareto.
»Prav,« je dejal z malce nerazločnim izgovorom, kakor je bilo njegova navada. »Že od malega sem vajen, da ženskam zmerom pritrjujem, zato utegne biti najbolje, če vama pritrdim obema.« Obliznil je papirček cigarete, ki jo je bil zvil. »Povsem se soglašam z vami, gospa, zastran tega, da gospod Gill ni prikazen in njegov pes takisto ne; in soglašam se z gospodično Ano zastran tega, da sta njegov prihod in njegova vnanjost od sile čudna. Bolj popustljiv ne morem biti, j elite da ne?«
Mati je odgovorila, da v teh besedah ni bogvekaj soli in da se čudi, kako hitro je ljudem nepremišljena sodba na jeziku. Clavering si je prižgal cigareto in potegnil nekaj dimov.
»Sodba ni nepremišljena, gospa Leejeva. Samo enkrat poglejte njegovo psico ...«
»Kako?« je osupnila mati. »Kaj hočete reči?«
Povzdignil je glas.
»Ako hočete spoznati človekov pravi značaj, ne videza, temveč njegovo resnično bit, opazujte njegovega psa. Ste se že kdaj zanimali za neumne, prevzetne pekineščke, ki jih debele gospe ob vrvici vodijo na sprehod? Ste videli, kako podobni so svojim lastnicam, da ne govorim o vsem tistem, v čemer jih sčasoma začno posnemati?«
»Jaz sem imela zmerom samo lovske pse,« je mati odgovorila.
»Svoje dni sem poznal nekoga,« je Clavering nadaljeval, »ki se je hvalil, da je pogumen kakor lev; toda njegov pes je bil strahopetnejši od ovce. In ko so ga dogodki postavili na preskušnjo, se je moj prijatelj v resnici pokazal brezprimernega slabiča. Poznal sem neumne pse, klavrne pse in pse, ki so bili polni srčne dobrote; prej ali slej se je pri vseh izkazalo, da so bili njih gospodarji enaki svojim zverem. Nič drugega vam ne rečem, gospa Leejeva, kakor: opazujte to psico.«
Izraz njegovega obličja se je mahoma spremenil, in spoznala sem, da ne govori za šalo. Žarke, nemirne oči so se mu še bolj zaiskrile.
»Ta čas,« je nadaljeval, »ko ste vi opazovali gospoda Gilla, ki se je smehljal in ceremonil, sem jaz pazil na njegovo psico. Ta žival vam je zgovorna kakor ostrina izdrtega bodala.« Spet je potegnil iz cigarete in končal: »Vidite, zato se strinjam z gospodično Ano.«
Mati se je zasmejala, a videla sem, da ji postaja nerodno.
»Kakor kaže, ste imeniten detektiv, gospod Clavering.«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi y Ljubljani.