Jezikov pouk. Za veroukom je materini jezik prvi, ki vpliva na razvoj duševne zmožnosti. Šola si mora tedaj veliko prizadevati za pouk v materinem jeziku. Šolsko berilo naj je središče vsemu jezikovemu poučevanju. Pouk v materinern jeziku pa obsega: misel in besedo, branje in pripovedovanje, pravopisje in zaznamovanje ločnic, slovnico in spisje. A nobeao ni samo za-se; vse vaje so tako rekoč, strune pri jednem orodji, ki pripravljajo, izpeljujejo in sveršujejo to, čemer se je v berilu postavila podloga. Berila gre sicer obravnavati po občnih pravilih, in sploh se stavi red, po katerem naj se vrste posamezne vaje pri jezikovein pouku, vender ne gre vsega obravnavati po jednem kopitu. Za nekatere vaje v berilu se otrok lahko pripravlja, ako jih doina na tibem prebere. Druge vaje so pa zopet take, da je najbolje, ako jih učitelj prvi prebere ali za uvod kaj pripoveduje. — Le mislimo tukaj na take vaje, ki se morejo prijeti srca otroškega, te ni dobro preveč razčesati in zdrobiti; saj tudi cvetica zgubi svojo vonjavo, ako se peresce za perescem izpipa. Pri branji velevatno otrokom, da naj zadržaj povedo s svojimi besedami. Predno pa to od otrok zahtevarao, sprašujmo posamezno. Vender so na srednji stopnji za to pripravne le najlože vaje. Vsak učitelj ve, kako še otroku manjka besedf ali prav za prav oblik za izraz; ako mu rečemo, povedati povest s svojimi besedami, bode to povedal s tistirai besedami, kakor je bral v berilu, drugače ne more. Prosto in sainostalno pripovedujejo otroci le na višji stopnji. Da učenci razumo berilno vajo, in to kar so razumeli tudi v se sprejmo, zato je treba vprašati po zadržaji. Za tako imenovano deklamovanje je treba posebnega daru, takega, kakoršnega učenci v večini nimajo. Rekli smo uže, da učenec, ker ima dober besedni sponrin, berilno vajo pove s tistimi besedami, kakor jo v bukvah bere. Berilo pa ima dostikrat stavke, in izraze, ki se razločujejo od govora navadnega učencu v pervih razredih; le mislimo y kako priprostih stavkih in besedah je sestavek, katerega napravi samostalno učenec ljudske šole. In če otrok pripoveduje priprosto in po otroško, bodimo s tem zadovoljni. Od dobrega in primerno izdelanega berila smemo pričakovati, da ima dosti gradiva in da ima berilne vaje, ki se dado rabiti za spisne vaje vsake vrste. Posamič pa naštejmo naslednje: a) Prepisovanje. Ako otroci razumo, kar so brali, je to prav koristna vaja, ker se z njo pripravljajo na tako imenovano prosto pisanje. Vender gre otrokom dopo- vedati, da ne prepisujejo posameznih črk, ruarveč celo besedo naj si v glavi zapomnijo, pozneje pa naj se navadijo tudi krajše stavke na pamet zapisovati; pri tem jim gre zatrditi, da naj dobro pogledajo, kako so besede zapisane; tako se bodo otroci privadili, da bodo samostalno znali spisovati. b) Zapisovanje stavkov na pamet priučenih. — Prepisovanje je za prvo stopinjo, a zapisovanje na pamet je uže za srednjo. Tukaj gre gledati na zadržaj in obliko, posebno pa gre tukaj poudarjati pravopis in ločnice. Naj se tedaj otrokom naroča, da posebno na to gledajo, kadar se pripravljajo za take vaje. c) Prenarejanje beril ali njih preobraženje, kar se tiče oseb, števila in spola. To je vender gotovo, da je ta vaja sploh koristna, in da si z nje pomočjo privadijo otroci slovniških oblik. Zaradi tega je zelo koristna, in večkrat naj se rabi. Razumeva se samo ob sebi, da ni vsaka vaja za to pripravna; jemljo naj se le za to primerne. d) Zapisovanjepesni v nevezani besedi (prozi). Tukaj se govori le o epičnih (poučnih) pesnih. Pri uvodu tacega sestavka naj se najprej zapiše glavna misel. Razprava naj potem pesen (vezano besedo) razveže in razširi. K sklepu naj se vse še enkrat povzame, in če je mogoče ali koristno, naj se še kaj dodene. — Naj spretnejši školniki priporočujejo take vaje za učence in učenke viših razredov v ljudski šoli, ker namreč donašajo duhu najlepši predmet; domišljijo silijo, da misli za pesnikom; dodajajo, kar je un zamolčal; izpuščajo, kar je pesnik samo zavoljo lepotičja povedal; njemu misel razvrste, in njegove podobe opisujejo. A vender tako izdelovanje ni tako lahko, kakor se vidi na prvi pogled, to skuša vsak učitelj, kdor hoče to razpravljati v svojem razredu; take vaje niso, da bi učitelj učencem kar ukazal: to pesen povejte s svojimi besedami. Učitelj mora poznati čas, kraj, zgodovino in značaj delujočih oseb; poznati mora vire, iz katerih je pesnik zajemal, misel, ki ga je nadvladala in^pripomočke, katerih se je poslužil, da je dosegel svoj namen. Učitelj mora napravljati take naloge sam za se, da učencem pokaže, kako se dajo premagati težave pri izrazu; on jim kaj tacega prebere in pri posameznih vrstah pokaže, zakaj je rabil ta izraz, unega pa opustil. Le počasi se mu bode posrečilo doseči pri učencih, da bodo znali opisovati pesnikove podobe, kolikor se more to zahtevati od učeucev ljudskih šol. Nihče ne more dati tega, kar nima; učenec ljudskih šol ne more še veliko vedeti in znati; on le pove, kar od drugih sliši; pripoveduje le, kar druge sliši pripovedovati, ako je to sploh resnično, velja pa posebno za take vaje, kakor jih imamo ravnokar v mislih. Kdor iz dobrih primernih pesen nabira gradiva za spisne vaje, drži se pravila, po katerem je za otroke še le najboljše dobro. Zadržaj pesni naj tudi starejši učenci v obliki pisem predeljujejo. Da se pesen razume, treba je znati tudi kaj iz zgodovine, zemljepisja ali iz prirodoznanstva, kakor uže pesen nanaša. Ako je temu tako, služijo pa realije za uvod, kadar se pesni razlože v navadni govor. Kar je pa neogibljivo potrebno, je, da otroci pesniške vaje, katere se jim dado v predelovanje, razumo in da niso previsoke za njih duševno zmožnost. e) Veča berila se skrajšajo. Ta vaja pa uže zahteva nekako dozorelo razumnost, duševno zmožnost in zrelost, in je sposobna le za više razrede. Razume se, da vaja, za to odločena, mora po svoji vsebini, po obsegu in zadržaji za to sposobna biti. f) Kratka berila se razširjajo. Ta vaja je uni ravno navsprotna. Navadno se zahteva, da se vaja razširi, s okoliščinami kraja, časa, načina. Taka vaja zahteva domišljije, sploh duševnega izobraženja, kakoršnega navadno učenci nimajo. Tudi učenec ljudske šole ne more dosti razsoditi, so li okoliščine, ki se pristavljajo, na vse strani primerne ne glede na to, da so kratka berila posebne vrednosti prav zaradi svoje točnosti.  (Dalje prih.)