1 2 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POMLAD/ VAR 2017 ISSN-2000-2173 Št./Nr 58 Letnik/Argang 16 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Marec 2017, Št./Nr 58, Letnik/Argang 16 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 530 izvodih Naslovna fotografija/omslagsfoto: Znanilci pomladi, avtor Zvone Podvinski, Švedska Fotografija na zadnji strani/sista sidan: Oprana v pomladni rosi, Andreja P. Jezernik, Slovenija Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso člani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, če je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHALL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 PREDSEDNIK IMA BESEDO _________________________________________________4 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING.....................................6 ORFEUM - LANDSKRONA............................................................................9 PLANIKA - MALMÖ.....................................................................................11 SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM..........................................14 SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM............................................................16 SKM NA ŠVEDSKEM.....................................................................................19 KULTURA - KULTUR_______________________________________________________26 NEKAJ ZA OTROKE -NAGOT FÖR VARA MINSTA_____________________________28 RECEPTI - RECEPT_________________________________________________________30 SMEH JE POL ZDRAVJA - __________________________________________________33 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET_____________________________________33 OBVESTILA - MEDDELANDEN______________________________________________35 V SPOMIN - IN MEMORIAM________________________________________________37 ŠPORT - SPORT___________________________________________________________40 PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV________________________________________42 Glavni in odgovorni urednici/ Danni Strazar, Suzana Macuh huvudredaktörer: Častna članica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 4. junija 2017! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 4 juni 2017, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Znova je pred vami Slovensko glasilo in kot urednici glasila si želiva, da bi vam bilo všeč ter da bi na vas naredilo prijeten vtis. Teče že tretje leto, odkar sva s Suzano prevzeli glasilo, in med tem časom sva se trudili, da bi glasilo postalo drugačno, morda tudi bliže mladim. Z urednikovanjem se seveda ne ukvarjava poklicno, zato so te spremembe počasne, a upava, da vsaj opazne. Ker je v zadnjih letih prišlo na Švedsko veliko novih, mlajših prise­ljencev, si želiva, da bi to glasilo postalo zanimivo tudi za njih. Dobro se zavedava, da se nova generacija priseljencev vseeno precej razlikuje od generacije, ki tukaj živi že več kot 50 let. Žal včasih članki društev morda ne odsevajo tiste življenjske iskrice in energije, za katero veva, da je bila v preteklih letih prisotna, kar pomeni, da morda za to novo genera­cijo (vsaj na pogled) niso zanimivi. Si pa društva želijo novih članov in zagotovo je mogoče najti pravo ravnovesje med »starimi« in »novimi« zamislimi, željami in hotenji. Kar pa se glasila tiče: včasih je treba preprosto polistati naprej po glasilu, če komu kakšen članek ni všeč, in najti tisto, kar je zanimivo. Seveda pa še vedno velja, da lahko svoje prispevke pošljete tudi vsi drugi, saj je v glasilu dovolj prostora tudi za prispevke mlajše generacije. Vedno bova pa veseli tudi e-pošte na naslov uredništva, v katerem nam boste zaupali svoje želje. Če bo le mogoče, jih bova tudi izpolnili. Želiva vam lepo pomlad! Aterigen har ett till blad publicerats och som alltid, hoppas vi pa redaktionen att ni kommer att tycka om det och att det gör ett gott intryck pa er. Suzana och jag är inne pa tredje aret som redaktörer och under var tid har vi gjort vart bästa för att förnya bladet, sätta var egen prägel pa det och pa sa vis kanske locka till oss även yngre läsare. Vi sysslar med detta pa var fritid och därför sker dessa förändringar i sin egen takt, men vi hoppas att de märks och att tidningen även är intressant för dem som nyligen flyttat hit. Det är en stor skillnad mellan de äldre och de yngre generationerna och att alla bidrag inte passar alla läsare. Alla föreningar är mana om att fa in nya medlemmar, att hitta en balans mellan »nya« och »gamla« idéer. Vad gäller bladet: ibland far man helt enkelt bläddra vidare och hoppas hitta nagot läsvänligt som faller en i smaken. Vi är tacksamma för alla bidrag vi far in och alla är givetvis välkomna att skriva och lämna bidrag. Vi kommer alltid att vara glada för synpunkter och andra mail vi far till oss och skriv gärna och berätta vad ni själva önskar att läsa om – vi ska göra vart bästa för att uppfylla önskemalen. Ha en fin var! PREDSEDNIK IMA BESEDO Vstopili smo v novo leto s pričakovanjem in z upanjem, da nam prihodnost prinaša boljše obdobje. Želim, da bi šlo na bolje tako glede zdravja, razumevanja, spoštovanja in uspeha ter ustvarjanja. Spoštovani vsi v društvih, vsi člani, ki ste precej oddaljeni od društev, vsi člani Slovenske zveze! Naj vam pozdravne besede napolnijo kotičke vaših domov in naj segajo v prostor, ki je namenjen druženju nas, Slovencev, ki živimo tukaj na Švedskem. Res iskreno želim vse skupaj pozdraviti na začetku tega novega delovnega leta. Čas teče in nič ne reče, jaz pa želim kot po navadi napisati nekaj lepih misli, ki naj nas po­vezujejo in vodijo k delovanju bodisi v društvih ali pa ob različnih aktivnostih ter srečanjih slovenskih rojakov v okviru Slovenske zveze. Kot predsednik Slovenske zveze si zares želim, da bi naše delo potekalo v najlepšem redu in po začrtanih smernicah za leto, ki je pred nami. Za nami sta že dva delovna meseca dejavnosti v društvih, pred nami pa so letni občni zbori, ki jih je treba izvesti. Ob tej prilož­nosti vam želim veliko uspehov ter modrosti. Prav tako je čas za poravnavo članarine po posameznih društvih in obenem tudi SZ. Tudi v Slovenski zvezi se pripravljamo na občni zbor, ki bo letos 1. aprila v Jönköpingu. Že sedaj vas vabim, da se nam pridružite, na svojih občnih zborih določite predstavnike, ki bodo sodelovali na občnem zboru Slovenske zveze. Nadaljnje delo in ustvarjanje zveze v prihodnosti bo potekalo v vzdušju, ki ste ga, spošto­vani člani, že vajeni. Skupaj z upravnim odborom bom skrbno obveščal vse rojake o delovanju zveze, ves čas bodo obvestila in vabila na spletni strani in v pričujočem Slovenskem glasilu. Kot predsednik Slovenske zveze želim, da si pomagamo in vztrajamo, da bomo s skupnimi močmi gojili in ohranjali slovensko besedo ter kulturo. Imejte veliko veselja in uspeha pri svojih društvenih dejavnostih ter veliko prijetnega počutja med vsemi člani in prijatelji na vsakem koraku in na vsakem mestu. Lepa misel pravi, da spomini ohranjajo preteklost, prijatelji sedanjost, upanje pa prihodnost. Načrt aktivnosti Slovenske zveze 1.) V mesecu aprilu bo 1. 04.2017 občni zbor Slovenske zveze 2.) Junij: Tradicionalno romanje v Vadsteno, društva poskrbijo za avtobusne prevoze. To je hkrati lepa priložnost za srečanje mlajše generacije. Presednik Slovenske zveze: Alojz Macuh Velikonočno voščilo Lepe velikonočne praznike Glad Pask Vsem članom Slovenske zveze in vsem društvom v okviru Zveze želim lepe, mirne in za­dovoljne velikonočne praznike. Naj nam v vsakdanje življenje prinesejo novo vedrino, po­gum, zdravje in zaupanje. Naj bo za nas velikonočno praznovanje polno sonca in smeha! Glad pask till alla er medlemmar i Slovenska riksförbundet! Predsednik Slovenske zveze: Alojz Macuh SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING Uvodoma želim napisati nekaj lepih misli, ki nas povezujejo in vodijo k delovanju društva v Köpingu. Poslovili smo se od preteklega leta in z velikim upanjem vstopili v novo leto 2017. Želim, da bi res leto bilo naklonjeno vsakemu članu na vseh področjih, predvsem glede zdravja. Delo slovenskega društva se nadaljuje, sestali smo se člani upravnega odbora in izved­li prvi sestanek, na katerem smo potrdili načrt delovanja društva za vse leto. Vsak član društva prejme načrt dela, vsi v upravnem odboru pa si želimo čim več skupnih druženj ob vsakem društvenem srečanju. Upoštevajmo ustaljene smernice, prizadevajmo si za ohra­njanje slovenske besede in ohranjammo medsebojne stike ter ne pozabimo, da smo člani slovenskega društva Simon Gregorčič. Vse skupaj vabim in spodbujam, da pridobimo še kakšnega novega člana v naše društvo. Obenem si skupaj z vsemi člani upravnega odbora želim, da bi se društvene aktivnosti ob sobotah ustvarjalno razvijale. V tej priložnosti moram pohvaliti Malin Meglič in Sebastiana Meglič za prevzem odgovor­nosti pri društvenih dejavnosti, saj sta namreč nova člana, ki bosta vodila dežurstvo ob sobotah po načrtovanem urniku. Dobrodošla in želim vama veliko lepih trenutkov med nami v društvenih prostorih Simon Gregorčič Köping. Aterigen har vi ett nytt ar framför oss, ett nytt ar fyllt med egna aktiviteter bade inom före­ningen och som deltagare pa besök hos andra föreningar. Jag hoppas att det nya aret för med sig lika mycket som det vi lämnade bakom oss, framförallt att det medför hälsa och välbefinnande till var och en bland oss. Styrelsen har just haft sitt första möte för i ar och pa det kom vi fram till vad vi ska genomföra under aret (se verksamhetsplanen som varje medlem fatt hem) Vi hoppas pa ett stort deltagarantal pa vara träffar. Jag vill passa pa att berömma var yngre generation, i ar har Malin Meglič och Sebastian Meglič tillkommit pa jourhavandelistan. Vi önskar dem välkomna och ser fram emot att komma när de ansvarar för att lokalerna halls öppna. Čestitke ob dnevu žena, rojstnih dnevih in pred Veliko nočjo Tako kot materinski dan je tudi dan žena posvečen ženskam. Drage žene, mamice in dekle­ta, vse najlepše ob prazniku, ki ste ga praznovale 8. marca, ob Dnevu žena. Ob tej prilož­nosti je prav, da vsem ženam izkažemo spoštovanje in hvaležnost, kar lahko storimo na več načinov. Pogosto se odločimo za voščilnico, v katero lahko zapišemo kakšno lepo in modro misel, tudi majhnih pozornosti je vsaka ženska vesela. Možje in fantje iz društva smo ob prazniku poskrbeli za žene in jim zaželeli vse najlepše ter se ob skupnem kosilu zelo lepo imeli. Vsem članom, ki ste praznovali osebni praznik, čestitamo. Ob rojstnem dnevu vam želim vse najboljše, veliko osebne sreče, predvsem pa zdravja. Pomlad se bogato je spet razcvetela, spet sonce pregnalo je zimo in mraz, ob tebi pa zbrana je družba vesela, ki tople ti želje izraža na glas. Načrt dela slovenskega društva Simon Gregorčič v Köpingu za leto 2017 Verksamhetsplan för Slovenska föreningen i Köping för ar 2017 januar/januari: Družabni večeri ob sobotah Trivselkvällar februar/februari: Valentinovo Alla hjärtans dag marec/mars: Dan žena Internationella kvinnodagen april: Družabni večeri ob sobotah Trivselkvällar pa lördagar maj: Družabni večeri in kakšen izlet Trivselkvällar, och kanske nagon utflykt junij/juni: Romanje v Vadsteno, praznovanje poletnega časa (solsticija) Pingstdagen: traditionella resan till Vadstena, Midsommar Od meseca maja – konca septembra: delo po dogovoru avgust/augusti: 26/8-2017 Srečanje vseh generacij, SZ je soorganizator projekta Načrtovano je vseslovensko srečanje 26. avgusta nekje na jugu Švedske. Kraj in čas bosta objavljena pozneje. Slovensk träff för alla generationer september: Srečanja, morda kakšen izlet po Švedski Trivselkvällar (kanske nagon utflykt inom Sverige) oktober: Družabni večeri ob sobotah Trivselkvällar pa lördagar november: Sominjamo se rajnih svojcev in prijateljev, praznovanje Dneva očetov Alla helgona och Farsdagsfirande december: Sv. Miklavž, družabni večeri, božični sejem in Silvestrovanje Sankt Nicolaus, trivselkvällar, julmarknad och nyarsfirande V septembru in oktobru je tudi čas nabiranja gob in tudi takrat se dobivamo ter skupaj preživimo lepe in sveže trenutke v gozdovih. I september och oktober plockar vi svamp och umgas ute i naturen. ORFEUM - LANDSKRONA Kaj je smisel življenja? Naša mama, Angela Budja, ki bo v aprilu dopolnila 101 leto, me je opomnila, da vse pre­malo razmišljamo o eksistenčnih vprašanjih življenja. Mama, najprej ti izročam tople čestitke za tvoj praznik v aprilu, katerim se pridružuje vsa tvoja številna družina, ti si naša vzornica, ki kažeš, da moramo vedeti tudi potrpeti, ko nam je hudo. Ker sama nimam odgovorov na vsa ta vprašanja, ki si mi jih zastavila, sem pobrskala po informacijah, kaj menijo drugi. Bolezen in težki življenjski trenutki so velikokrat povod za razmišljanje o smislu življenja. Slovenci smisel največkrat najdemo v zdravju in družini. Vprašanje o smislu življenja je sta­rodavno in temeljno filozofsko vprašanje, na katero ni dokončnih odgovorov. Ljudje smo bitja, ki vztrajno iščemo smisel, tudi če morda zunaj nas ta sploh ne obstaja. Osmišljanje sveta nam daje kompas in nam tako ponuja odgovor na vprašanje, kako živeti. O svojem smislu bivanja se velikokrat začnemo spraševati ob velikih življenjskih premikih, kot so rojstvo otrok, poroka, smrt bližnjega, staranje ali huda bolezen. Zakaj trpimo? Čemu je naše življenje namenjeno? V takšnih trenutkih nekaterim smisel življenja pomagata iskati vera in filozofija, nekateri pa ugotovijo, da posebnega smisla sploh ne potrebujejo. Je smisel življenja sreča? 'Če je smisel življenja v nekem skupnem cilju, ki si ga delijo člo­veška bitja, potem se zdi, da ni nobenega dvoma, kakšen je ta cilj. To, za kar si vsi prizade­vamo, je sreča,' v svoji imenitni knjižici Smisel življenja: Zelo kratek uvod, razmišlja Terry Eagleton. Različni misleci so predstave o smislu življenja razvijali v popolnoma različne smeri. Psihoanalitik Sigmund Freud je, recimo, naprej menil, da so smisel življenja naše nezavedne želje, pozneje pa je sklenil, da smisel življenja predstavlja smrt. 'Agape', ljubezen do bližnjega, v antičnih filozofskih besedilih predstavlja še eno kandi­datko za smisel življenja. Številne religije, od krščanstva do budizma, jo skrivajo v etičnem nauku, poznanim pod imenom zlato pravilo: »Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim.« V razpravah o smislu življenja najdemo tudi idejo, da nekega zunanjega smis­la življenja mogoče sploh ni ali pa nam je nedoumljiv. Kaj je smisel življenja za prebivalce Slovenije? Raziskava Stališča, potrebe in zmožnosti, ki jih imajo prebivalci RS, stari 50 let in več, ki jo je opravil Inštitut Antona Trstenjaka, je anketirance povprašala tudi po smislu življenja. Večina anketirancev v raziskavi meni, da svoj življenjski smisel izpolnjujejo le deloma (60,3 odstotka), 32,7 odstotka pa je takih, ki ga izpolnjuje v celoti. Večina starejših ljudi pri vprašanju, kaj je po njihovem mnenju smisel življenja, na prvo mesto postavlja zdravje. Sledita družina in delo, kar nekaj vprašanih pa je odgovorilo 'ne vem'. Visoko na lestvici je tudi poštenost. 'V skladu s slovensko pregovorno poštenostjo je poštenost zelo v ospredju. Še bolj zanimivo pa je, da starejši poštenost pogosto navajajo kot smisel življenja, redko pa se je ta odgovor pojavil pri sreči. Pošte­nost torej po mnenju udeležencev dela življenje smiselno, sreče pa ne prinaša,' pojasnijo v članku Doživljanje sreče pri starejših Slovencih: medgeneracijski dejavniki in povezanost z življenjskim smislom. Verovanje v Boga in v posmrtno življenje, pomeni predvsem vernim ljudem smisel življenja. Smisel je v predajanju izkušenj prihodnjim generacijam Raziskava še razkriva, da je za sta­rejše pomembno, da se v odnosih z mlajšimi trudijo za pristen stik, da jih ni sram lastnih izkušenj in spoznanj in da ne mislijo, da so njihove izkušnje za mlajše brez pomena. To je v svojem delu Otroštvo in družba leta 1950 potrdil tudi razvojni psiholog Erik Erikson: 'To, da naše življenjske izkušnje in spoznanja prevzemajo drugi, je znak trajnosti in smiselnosti naših življenj, kar je še posebno pomembno v starosti, ko se ljudje ozirajo nazaj in ocenju­jejo svoja življenja.' Jože Ramovš v delu Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika opozarja, da je predvsem v starosti kljub bolezni in onemoglosti nujno, da iščemo smisel in vred­nost, če želimo ohranjati kakovostno življenje. To lahko dosežemo tudi s pomočjo logote­rapije, psihoterapevtske metode, ki posamezniku pomaga poiskati življenjski smisel. Njen začetnik Viktor Frankl poudarja, da človekovo življenje v bolezni in pomanjkanju ne izgubi vrednosti in smisla. Le potruditi se moramo, da ga najdemo. Poleg sreče, zdravja, ljubezni in družine pa nam življenje lahko osmišljajo tudi povsem preproste vsakodnevne reči. Na­smeh, zahvala, naš vrt, šopek, včasih pa je dovolj že čokolada. Augustina Budja Bencek PLANIKA - MALMÖ Z vašim avtom je nekaj narobe. Pok­ličete pooblaščeno delavnico, kjer se oglasi avtomat: »Dobrodošli k nam! Če je to in to, pritisnite štev. 1. Če je kaj drugega natipkajte 2 in napišite vašo osebno številko, nato pritisnite lojtro in počakajte.« Čakate, vsako minuto pa vas glas obvesti, da je pred vami še nekaj strank. Po kakšnih 15 minutah postanete živčni in prekinete razgovor, da se odpočijete. Pri nas v Malmöju pa še imamo enega redkih mehanikov, s katerim se lahko osebno do­govorite, pa še zelo zgovoren in prijazen je. To je Živko Korečič, lastnik podjetja Sven-Olles service. Kot 15 letni fant je prišel z Goriških brd leta 1963 z materjo na Švedsko, kamor se je že leto prej doselil njegov oče. Za mehanika se je izučil v podjetju Scanauto. Leta 1981 ga je poklical njegov bivši sodelavec, takratni lastnik zgoraj omenjenega podjetja in mu ponudil službo. Živko je ponudbo sprejel in 1988 delavnico od sodelavca tudi odkupil. Predtem se je leta 1970 poročil, v zakonu sta se mu rodila dva sinova in hči. Do 1976 je z družino stanoval v Limhamnu, pozneje pa so si v Löddeköpingu zgradili hišo, v kateri še vedno stanuje s soprogo. Delavec da malo takih, vendar ne skopuh, zna si tudi privoščiti. Februarja je dopolnil 69 let, se dobro počuti, upokojensko življenje pa ga ne mika preveč. O B Č N I Z B O R V nedeljo, 22, januarja, je imela Planika v društvenih prostorih Občni zbor, ki je trajal samo uro in 15 minut. Zakaj tako kratek, se boste vprašali. Odgovor je preprost; ker je bilo vse v najlepšem redu. Izognili smo se tudi novim volitvam, ker je lanski upravni odbor pristal, da bo društvo vodil še eno leto. Tako ostaja predsednik Rudolf Belec, podpredsednica Natali Krumpačnik, tajnik Mira Dekanic, blagajnik Diana Krumpacnik. Člani odbora so še: Jozef Sternad, Suzana Sec, Vilibald Šoba in novinec, Don Sevcuk. Leto 2016 je bilo zelo uspešno v vseh vidikih. Pridobili so več novih članov, kar je v današnjih časih prava redkost, vse prireditve so bile dobro organizirane in zato tudi dobro obiskane. V letošnjem letu bodo obdržali tudi vse prireditve, ki spadajo v tako imenovani železni repertoar. Te so: slovenski kulturni pra­znik, pust ali fašenk, dan žena, junijski piknik in seveda zelo priljubljene skupne večerje v društvenih prostorih. Letos bodo združili proslavo Dneva žena in pusta, ki bo tokrat v dvorani Hrvaškega kulturnega društva Jadran na Husie Kyrkoväg 100 v Malmöju 11. marca ob 18. uri. Zabaval nas bo planikin ansambel z imenom Jat, na odru pa bo, prvič letos, tudi pevski zbor Planika. Planika, občni zbor 2017 Takšen pa je videti DVD s posnetkom lanskega Vseslovenskega srečanja in 40. obletnice PZ Planika. Slike in posnetke sta prispevala Mira Dekanič in Jože Myndel, tehnično obdelavo pa njegov brat Janez Topolovec. Cena za posamezni DVD je 100 Sek, naročila pa sprejema Jože Myn­del, klic ali SMS na telefonsko številko: 0707 79 93 55. Prispevek pripravil: Jožef Ficko SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO OLOFSTRÖM 10. decembra smo imeli Svetega Miklavža in božično srečanje! Takrat smo se znova zbrali v precej lepem številu. Pričakovali smo se še nekoliko več članov, a se jih kar nekaj zaradi bolezni (gripe) ni moglo udeležiti srečanja. Tudi otrok je manjkalo kar precej. A vseeno je bilo veselo. Najlepše presenečenje sta nam naredila Viktor in njegova Greta. Večerja (julbord), ki sta jo za nas to leto še sploh lepo pripravila Gracijela in Lucijan, Janez pa je prinesel ribe, je bila izredno dobra. Hvala vam! Sledilo je presenečenje, ki je bilo Silvanina za­misel, predsednika Janeza pa je obdarila z lepo božično rožo. Bilo je res lepo in veselo. Tudi petja ni manjkalo, še posebej je lepo zazvenela Sveta noč. Precej pozno smo se razšli, si ob tem zaželeli lepe in vesele praznike v upanju, da se drugič spet srečamo. Zadnjo nedeljo v januarju smo imeli sveto mašo in zatem kosilo v društvenih prostorih. Društveni načrt dela za leto 2017 11. marec : Občni zbor in praznovanje Dneva zena v društvenih prostorih ob 16.00 uri. 20. maj: Balinanje in srečanje v društvu ob 14.00 uri. 3. junij: Romanje v Vadsteno. 26. avgust: Piknik in srečanje v Barnakälli ob 14.00 uri. 21.oktober: Vinska trgatev z glasbo v društvu ob 17.00 uri. 16. december: Božično praznovanje v društvenih prostorih ob 17. uri NE POZABITE: Slovenska maša je vsako peto nedeljo v mesecu Zapis pripravila: Silvana Stopar SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM Slovensko društvo v Stockholmu je leto 2016 zaključilo, kot po navadi, z Miklavževanjem. Organizirali smo ga skupaj s Švedsko-slovenskim prijateljskim društvom. Otroci so izde­lali čudovite novoletne okraske, starši pa so imeli priložnost za druženje in klepet. Poseb­no je otroke razveselil Miklavž, ki ga je odlično predstavil naš 90-letni član Lojze Hribar. Miklavž je prišel kar brez parkljev, saj imamo v Stockholmu samo pridne otroke (in starše). V novem letu nadaljujemo tudi z rednimi dejavnostmi. Tako smo vsak zadnji petek v mesecu organizirali Piv’ček Slovencev v Stockholmu, ki smo ga v februarju popestrili še s partijo bowlinga. Vzdušje je bilo napeto in tekmovalno, ven­dar tudi zelo zabavno! Na koncu je zmagal naš Aleš, čeprav smo mu bila dekleta čisto za petami! Obljubili smo si, da se marca znova srečamo na kegljaški stezi in tako združimo zabavno s koristnim. Poskrbeli smo tudi za nekaj kulturnega dogajanja. 8. februarja smo se poklonili Francetu Prešernu z branjem njegove poezije. Dobili smo se v lokalu Moldau, kjer je vsak od priso­tnih prebrali svojo najljubšo pesnitev Franceta Prešerna. Večer je bil pravi balzam za dušo. V februarju smo pričeli tudi z vajami pevskega zbora Triglav, ki od letos potekajo na novem naslovu: Prostori Sensusa: Peter Myndes backe 3 (pri izhodu postaje Slussen), Stockholm Vljudno vabljeni na naslednje termine pevskih vaj: 21/3, 14/4, 18/4, 2/5, 16/5, 30/5, 13/6! Obveščamo vas, da lahko spremljate vse novice, koledar dogodkov in fotografije z dogod­kov na naši spletni strani: http://slovenskodrustvostockholm.weebly.com/novice ali na Facebook strani: https://www.facebook.com/slovencivstockholmu/ Nasvidenje do naslednjič. UO Slovenskega društva v Stockholmu SKM NA ŠVEDSKEM Pastoralni obiska papeža Frančiška na Švedskem: 2. del (posredoval Zvone Podvinski, slovenski duhovnik na Švedskem) Ko je papež Frančišek pozdravil novinarje na letalu med letom iz Rima v Malmö na Šved­skem, je poudaril pomen obiska z besedami: »To potovanje je zelo pomembno, saj je cer­kveno potovanje, zelo cerkveno na področju ekumenizma. Vaše delo bo prispevek pri ra­zumevanju tega, da bodo ljudje to prav razumeli. Hvala.« ------------------- Papež med ekumensko molitvijo: Imamo možnost popraviti ključni trenutek naše zgodovine Izhodišče papeževe homilije med ekumensko molitvijo v Lundu, ki je potekala ob 500. obletnici reformacije v tamkajšnji luteranski katedrali, je bil stavek iz Janezovega evange­lija »Ostanite v meni in jaz v vas« (Jn 15,4). Te besede, ki jih je Jezus izgovoril med zadnjo večerjo, nam dopuščajo, da se približamo Kristusovemu srcu tik pred njegovim dokončnim darovanjem na križu, je dejal papež Frančišek. »Začutimo lahko njegove utripe ljubezni do nas in njegovo željo po enosti vseh, ki verujejo vanj. Pravi nam, da je on trta, mi pa smo mladike; kakor je on združen z Očetom, tako moramo mi ostati združeni z njim, če želimo obroditi sad.« Skupna želja, da bi ostali združeni z Jezusom Papež je zatrdil, da med molitvenem srečanjem v Lundu želijo katoličani in luterani izraziti skupno željo po »ostati združeni z njim, da bi imeli življenje«. Prosimo ga: »Gospod, poma­gaj nam s svojo milostjo biti bolj združeni s tabo, da bi skupaj učinkoviteje pričevali o veri, upanju in ljubezni.« »Katoličani in luterani smo začeli skupno hojo po poti sprave.« Sedaj, v okviru skupne komemoracije reformacije leta 1517, imamo novo priložnost, da sprejmemo skupno pot, ki se je izoblikovala v zadnjih petdesetih letih ekumenskega dialoga med Svetovno luteran­sko zvezo in katoliško Cerkvijo. Po papeževih besedah, se ne smemo predati pred ločitvijo in razdaljo, ki ju je med nami povzročil razkol. »Imamo možnost, da popravimo ključni trenutek naše zgodovine in presežemo spore in nesporazume, ki so nam pogosto prepre­čevali razumevanje drug drugih.« Priznati napake, prositi odpuščanje Jezus nam pravi, da je Oče vinogradnik, ki skrbi za vinsko trto in jo obrezuje, da bi obrodila še več sadu. »Oče stalno skrbi za naš odnos z Jezusov, da bi videl, ali smo zares združeni z njim. Gleda nas in njegov pogled ljubezni nas opogumlja, da očistimo svojo preteklost in delamo v sedanjosti za uresničitev tistega sadu enosti, po katerem hrepeni.« Tudi mi moramo gledati z ljubeznijo in poštenostjo na našo preteklost, priznati napake in prositi odpuščanje: Bog je edini sodnik. Na obeh straneh je obstajala iskrena volja, da bi se izpovedovalo in branilo pravo vero. Ne zapirajmo se vase. Bog je gospodar vinograda, goji in brani ga z neizmerno ljubeznijo, je pripomnil Frančišek in pozval: »Pustimo, da nas gane Božji pogled. Edina stvar, ki jo želi, je, da ostanemo združeni z njegovim Sinom Jezusom kakor žive mladike. Ne domišljamo si, da bi s tem novim pogledom na preteklost naredili nek neuresničljiv popravek tistega, kar se je zgodilo, ampak to zgodovino pripovedujemo na drugačen način.« Reformacija dala pomembnejše mesto Božji besedi Jezus nas spominja: »Brez mene ne morete ničesar storiti« (Jn 15,5). On je tisti, ki nas podpira in opogumlja, naj iščemo načine, da bo ta enost postala vedno očitnejša real­nost. Nedvomno je ločitev bila »neizmeren vir trpljenja in nerazumevanj«, a istočasno nas je privedla do iskrenega zavedanja, da brez Jezusa ne moremo storiti ničesar. »S hvale­žnostjo priznavamo, da je reformacija dala večje središčno mesto svetim spisom v življenju Cerkve.« S pomočjo skupnega poslušanja Božje besede v pismih so bili storjeni pomembni koraki na področju dialoga med katoliško Cerkvijo in Svetovno luteransko zvezo, katerega 50. obletnico praznujemo letos. »Prosimo Gospoda, naj nas njegova Beseda ohranja zdru­žene, saj je vir hrane in življenja, brez njenega navdiha ne moremo storiti ničesar.« Brez Boga ne moremo storiti ničesar Duhovna izkušnja Martina Lutra nas spominja, da ne moremo storiti ničesar brez Boga. »Kako lahko imam usmiljenega Boga?« To je vprašanje, ki je Lutra stalno vznemirjalo. Vprašanje o pravem odnosu z Bogom je odločilno življenjsko vprašanje. Kot je znano, Luter je odkril tega usmiljenega Boga v veseli novici učlovečenega, mrtvega in vstalega Jezusa Kristusa. Nauk o upravičenju torej izraža bistvo človeškega življenja pred Bogom, je pou­daril papež Frančišek. Jezus kot posrednik posreduje za nas pri Očetu in ga prosi za enost svojih učencev, da bi svet veroval. To je tisto, kar nas tolaži in spodbuja, da se združimo z Jezusom ter ga vztrajno prosimo: »Daj nam dar enosti, da bo svet veroval v moč tvojega usmiljenja.« »To je moč pričevanja, ki ga svet pričakuje od nas,« je izpostavil papež. »Kot kristjani bomo verodostojno pričevali o usmiljenju v takšni meri, v kakšni bodo odpuščanje, prenova in sprava postali vsakodnevna izkušnja med nami. Skupaj lahko oznanjamo, konkretno in z veseljem izražamo Božje usmiljenje, branimo dostojanstvo vsake osebe in mu služimo. Brez tega služenja svetu in v svetu je krščanska vera nepopolna.« »Luterani in katoličani skupaj molimo v tej katedrali in se zavedamo, da brez Boga ne mo­remo storiti ničesar; prosimo njegovo pomoč, da bi bili živi udje, združeni z njim, vedno potrebni njegove milosti, da bi tako lahko skupaj ponesli njegovo besedo v svet, ki potre­buje njegovo nežnost in njegovo usmiljenje,« je papež sklenil homilijo. ---------------------- Skupna izjava papeža Frančiška in Mouniba Younana, predsednika LWF Papež Frančišek in Munib Younan, predsednik svetovne luteranske zveze (LWF) sta po eku­menski molitvi podpisala ob priložnosti komemoracije petstoletnice reformacije skupno katoliško-luteransko izjavo. »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni« (Jn 15,4). S hvaležnim srcem S to skupno izjavo izražava veselo hvaležnost Bogu za ta dogodek skupne molitve v kate­drali v Lundu, s katero začenjamo komemorativno leto petstote obletnice reformacije. Petdeset let stalnega in sadu polnega ekumenskega dialoga med katoličani in luterani nam je pomagalo prerasti številne razlike ter je poglobilo razumevanje in zaupanje med nami. Istočasno pa smo se približali drug drugemu s skupnim služenjem bližnjemu, pogos­to v razmerah trpljenja in preganjanja. Zaradi dialoga in skupnega pričevanja si nismo več tujci. Še več naučili smo se to, kar nas povezuje in je večje od tega, kar nas ločuje. Od spora do občestva Ko sva iz srca hvaležna za duhovne in teološke darove, ki smo jih od reformacije prejeli, pred Kristusom izpovedujeva in obžalujeva dejstvo, da so katoličani in luterani ranili vidno enost Cerkve. Teološke razlike so spremljali predsodki in spori in vera je postala orodje za politične cilje. Naša skupna vera v Jezusa Kristusa in naš krst od nas zahtevata vsakodnev­no spreobrnjenje, s pomočjo katerega bomo lahko zavrnili zgodovinska nesoglasja in spo­re, ki ovirajo službo sprave. Preteklosti ne moremo več spremeniti, lahko pa spremenimo spomin in način spominjanja. Molimo za ozdravitev naših ran in pogledov, ki ovirajo naš pogled drug na drugega. Priznavava, da smo bili osvobojeni po milosti, da bi hodili proti občestvu, h kateremu nas Bog nenehno kliče. Naše prizadevanje za skupno pričevanje Medtem ko gremo preko tistih dogodkov zgodovine, ki nas težijo, si prizadevamo pričevati skupaj usmiljeno Božjo milost, razodeto v križanem in vstalem Kristusu. Medtem ko se zavedava, da način naših odnosov vpliva na naše pričevanje evangelija, si bova še naprej prizadevala za nadaljnjo rast v občestvu zakoreninjenem v krstu, poskušajoč odstraniti ovire, ki so še ostale in ki preprečujejo, da bi dosegli polno enost. Kristus želi, da smo eno, da bo svet tako lahko veroval (prim. Jn 17,21). Mnogi člani naših skupnosti hrepenijo po tem, da bi prejeli evharistijo pri isti mizi, kar bi bil konkreten izraz polne enosti. Poskusimo izkusiti bolečino tistih, ki si delijo skupaj svoje življenje, ne morejo pa biti skupaj deležni odrešenjske Božje navzočnosti pri evharistični mizi. Sprejemava najino skupno pastoralno odgovornost, da odgovorimo na duhovno žejo in lakoto našega ljudstva, da bi bili eno v Kristusu. Goreče si želiva, da bi bila ta rana na Kristusovem telesu ozdravljena. To je cilj naših ekumenskih prizadevanj za teološki dialog. Boga prosiva, da bi katoličani in luterani znali skupaj pričevati evangelij Jezusa Kristusa in bi tako povabili človeštvo, da prisluhne ter sprejme blagovest Božjega odrešenjskega delovanja. Bog nas kliče, naj bomo blizu tistim, ki hrepenijo po dostojanstvu, pravičnosti, miru in spravi. Danes še posebej povzdigujeva svoj glas za končanje nasilja in ekstremizma, ki sta prizadela mnoge države in skupnosti, ter neštete brate in sestre v Kristusu. Spod­bujava luterane in katoličane, naj delajo skupaj za sprejem tistega, ki je tujec in tako priti na pomoč vsem, ki so prisiljeni bežati zaradi vojne in preganjanja, in da branijo pravice beguncev in tistih, ki iščejo azil. Danes se bolj kot kdaj koli zavedamo, da se mora naše skupno služenje v svetu razširiti na vse stvarstvo, ki trpi zaradi izkoriščanja in posledic nenasitne pohlepnosti. Priznavava pravico bodočih generacij, da bi užili svet, ki je Božje delo, v vsej njegovi možnosti in lepoti. Prosiva za spremembo src in razuma, ki bo vodila v ljubečo in odgovorno skrb za stvarstvo. Eno v Kristusu Ob tej ugodni priložnosti izražava svojo hvaležnost bratom in sestram različnih skupnosti in svetovnih krščanskih združenj, ki so tu navzoči in so se nama pridružili v molitvi. Ko ob­navljava naše skupno prizadevanje, da bi napredovali iz spora v občestvo, to počneva kot uda enega Kristusovega telesa, v katerega smo vključeni po krstu. Vabiva najine sopotnike na ekumenski poti, naj nadaljujejo z molitvijo za naju, naj hodijo z nama in naju podpirajo, da bova spolnjevala verske obveznosti, ki sva jih danes izrazila. Poziv katoličanom in luteranom vsega sveta Pozivava vse župnije in luteranske ter katoliške skupnosti, naj bodo pogumne in ustvarjal­ne, vesele in polne upanja pri njihovem prizadevanju, da bi nadaljevali s to veliko avanturo, ki nas čaka. Naj, bolj kot spori iz preteklosti, Božji dar enosti med nami vodi naše sode­lovanje in poglobi našo solidarnost. Zakoreninjeni v Kristusu in v pričevanju Zanj, obno­vimo svojo trdno odločenost, da bomo zvesti glasniki neskončne ljubezni Boga do vsega človeštva. Pet ekumenskih imperativov 1: Katoličani in luterani naj bi najprej delovali v luči enotnosti in ne razdeljenosti, da bi tako učvrstili to kar imamo skupnega, čeprav je lažje videti in podoživljati to kar nas ločuje. 2: Luterani in katoličani bi morali biti vedno pripravljeni, da se spreminjamo ob srečanju z drugimi in skozi skupno pričevanje vere. 3: Katoličani in luterani bi se znova morali obvezati v iskanju vidne enosti, da bi skupaj razložili kaj to pomeni v konkretnih korakih in da bi neprestano stremeli k temu cilju. 4: Luterani in katoličani naj bi skupaj na novo odkrili moč Evangelija Jezusa Kristusa za naš čas. 5: Katoličani in luterani naj bi skupaj pričevali o Božjem usmiljenju v luči oznanjevanja in služenju svetu. ------------- Papež v areni v Malmöju: Da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja Po ekumenski molitvi v luteranski katedrali je papež Frančišek odšel v športno areno v Malmöju, kjer je potekalo ekumensko srečanje. Po uvodnih pesmih, pričevanjih in govoru predsednika Svetovne luteranske zveze je zbrane predstavnike in delegate krščanskih ve­roizpovedi nagovoril tudi sveti oče. Med nami je mnogo več tistega, kar nas združuje, kot tistega, kar nas ločuje »Dragi bratje in sestre, zahvaljujem se Bogu za to skupno komemoracijo ob 500-letnici Re­forme, ki jo živimo s prenovljenim duhom ter v zavedanju, da je enost med kristjani pred­nostna naloga, saj prepoznavamo, da je med nami mnogo več tistega, kar nas združuje, kot tistega, kar nas ločuje. Pot, ki smo jo začeli zato, da bi jo dosegli, je že velik dar, ki nam ga Bog podarja. Zahvaljujoč njegovi pomoči, smo danes zbrani tukaj, luterani in katoličani, v duhu občestvenosti, da bi svoj pogled usmerili k edinemu Gospodu, Jezusu Kristusu.« Sledila so pričevanja, ki so še posebej nagovorila vse pričujoče v areni v Malmö. Papež je ta pričevanja povzel takole: »Dragi bratje in sestre, ne dovolimo, da bi zaradi nasprotovanj postali malodušni. Te zgod­be nas spodbujajo ter nam dajejo nov zagon, da bi delali vedno bolj združeni. Ko se bomo vrnili domov, ponesimo s seboj prizadevanje za to, da bi vsak dan naredili gesto miru in sprave, da bi bili pogumni in zvesti pričevalci krščanskega upanja.« Ekumenskemu dogodku v areni je sledilo srečanje s 30 voditelji krščanskih delegacij. Sve­tega očeta so spremljali kardinal Kurt Koch ter predsednik in podpredsednik Svetovne luteranske zveze. ------------------ Svetniki so odkrili skrivnost pristne sreče Papež Frančišek je na praznik Vseh svetih ob 9.30 daroval sveto mašo na športnem stadi­onu Swedbank v Malmöju. Slovesno bogoslužje za praznik vseh svetih je potekalo v latin­skem in švedskem jeziku. Papež je med homilijo v ospredje postavil svetost in jo povezal predvsem s krotkostjo. Praznik svetosti, ki zvesto in vsak dan živi zahteve krsta Danes vsa Cerkev obhaja praznik vseh svetih. Ne spominjamo se samo tistih, ki so skozi zgodovino bili razglašeni za svetnike, ampak tudi naših bratov in sester, ki so svoje krščan­sko življenje živeli v polnosti vere in ljubezni na preprost in skrit način. »Praznujemo torej praznik svetosti,« je dejal papež. »Tiste svetosti, ki se včasih ne kaže v velikih dejanjih ali izjemnih uspehih, ampak zna zvesto in vsakodnevno živeti zahteve krsta. Svetost, ki je na­rejena iz ljubezni do Boga in bratov.« To je zvesta ljubezen, ki pozabi nase in se popolnoma daje drugim, kakor matere in očetje, ki se žrtvujejo za svoje družine in se znajo z veseljem odpovedovati mnogim stvarem, mnogim osebnim nameram in načrtom, četudi vedno ni lahko. Svetniki so odkrili skrivnost pristne sreče A če je kaj, kar zaznamuje svetnike, je to, da so zares srečni. Po papeževih besedah so namreč »odkrili skrivnost pristne sreče, ki prebiva v globini duše in ima svoj izvir v Božji ljubezni«. Zato so svetniki imenovani blaženi. Blagri so njihovo življenje, njihov cilj, njihova domovina. »Blagri so pot življenja, ki nam jo kaže Gospod, da bi lahko sledili njegovim stopinjam.« Blagor krotkim Papež se je ustavil ob: »Blagor krotkim.« Jezus pravi o sebi: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen«. To je njegov duhovni profil in odkriva nam bogastvo njegove lju­bezni, da njegov profil postaja tudi naš profil. »Krotkost je način obstajanja in življenja, ki nas približuje Jezusu in nas povezuje med seboj; pomaga, da pustimo ob strani vse, kar nas ločuje in nas zoperstavlja, in da iščemo vedno nove načine za napredovanje po poti enosti, kakor so to počeli sinovi in hčere te dežele,« je dejal papež Frančišek in omenil pred krat­kim kanonizirano sveto Marijo Elizabeto Hesselblad in sveto Brigito Švedsko, sozavetnico Evrope. Obe sta molili in delali za okrepitev vezi enosti in občestva med kristjani. »Zgovo­ren dokaz tega je, da se ravno tu, v njuni deželi, zaznamovani s sobivanjem zelo različnih prebivalcev, skupaj spominjamo 500. obletnice reformacije. Svetniki dosežejo spremembe zaradi krotkosti srca. Z njo dojamemo veličino Boga in ga častimo z iskrenostjo. Poleg tega je to drža tistega, ki nima ničesar izgubiti, kajti njegovo edino bogastvo je Bog.« Blagri – osebna izkaznica kristjana Blagri so na nek način »osebna izkaznica kristjana«, ki ga identificira kot Jezusovega sledil­ca. »Poklicani smo biti blaženi, Jezusovi sledilci, ko se soočamo z bolečinami in bridkostmi našega časa z Jezusovim duhom in ljubeznijo.« V tem smislu bomo lahko pokazali na nove situacije ter jih živeli s prenovljenim in vedno aktualnim duhom: blagor tistim, ki z vero prenašajo trpljenje, ki jim ga nalagajo drugi in jim iz srca odpuščajo; blagor tistim, ki gleda­jo v oči odvrženim in izključenim ter jim izkazujejo bližino; blagor tistim, ki prepoznavajo Boga v vsaki osebi in se borijo, da bi ga v njih odkrili tudi drugi; blagor tistim, ki se odpovejo lastni blaginji v korist drugim; blagor tistim, ki molijo in delajo za polno občestvo kristjanov … »Vsi ti so prinašalci Božjega usmiljenja in nežnosti in bodo od njega zagotovo prejeli zasluženo plačilo.« Z veseljem sprejeti klic k svetosti Papež je homilijo sklenil s poudarkom, da je klic k svetosti namenjen vsem in ga je treba od Gospoda sprejeti v duhu vere: »Svetniki nas spodbujajo s svojim življenjem in svojim posredovanjem pri Bogu, mi pa potrebujemo drug drugega, da postanemo sveti. Skupaj prosimo za milost, da bi z veseljem sprejeli ta klic in bi ga s skupnim delom izpolnili. Naši Nebeški Materi, Kraljici vseh svetih, zaupajmo svoje namene in dialog za iskanje polnega občestva vseh kristjanov, da bomo blaženi v naših prizadevanjih in bomo dosegli svetost v enosti.« ------------------ Papež katoličanom na Švedskem pred angelovim češčenjem: Bodite sol in luč tam, kjer ste Ob koncu maše, ki jo je papež Frančišek daroval na športnem stadionu Swedbank v Malmöju, je z zbranimi verniki molil še Angelovo češčenje. V nagovoru se je najprej zahva­lil vsem, ki so omogočili njegov obisk Švedske. »Zahvaljujem se Bogu, da mi je dal možnost priti v to deželo in se srečati z vami, med katerimi mnogi prihajate iz različnih koncev sveta. Kot katoličani smo del velike družine, ki jo podpira isto občestvo,« je dejal. Vse je spodbudil, naj svojo vero živijo v molitvi, zakramentih in velikodušnem služenju trpečim in vsem, ki so v potrebi: »Pozivam vas, da ste sol in luč v okoliščinah, v katerih živite, s svojim načinom obstajanja in delovanja, ki je v skladu z Jezusovim stilom, ter z velikim spošto­vanjem in solidarnostjo do bratov in sester drugih krčanskih cerkva in skupnosti ter do vseh oseb dobre volje.« Izpostavil je še, da v življenju nismo sami. Vedno imamo pomoč in spremstvo Device Marije, ki se nam danes predstavlja kot prva med svetniki, prva Gospo­dova učenka. »Izročimo se njeni zaščiti in ji prinesimo svoje bolečine in veselje, strahove in hrepenenja. Vse postavimo pot njeno zaščito, v gotovosti, da nas gleda in za nas skrbi z ljubeznijo matere,« je še dejal. ------------------- Vir: sl.radiovatican.va BINKOŠTNI PRAZNIK, VADSTENA 2017, 55-LETNICA OBSTOJA IN DELOVANJA Vadstena 2017, slovesno praznovanje binkoštnega dogodka, 55-letnica obstoja in delova­nja slovenske katoliške misije na Švedskem in še kaj je pred nami. Dragi rojaki, vzemite si čas in poromajte na binkoštno soboto, ki bo letos 3. junija v Vadsteno, kjer bo ob 12. uri slovesna sv. maša, kot običajno po njej skupno fotografiranje in potem čudovita slovenska procesija, ki vas bo peljala do slovenske lipe ter nato v Kloster kyrka (samostanska cerkev), kjer so relikvije Sv. Brigite Švedske in Sv. Katarine. Vzemite si čas in radi pridite. Misijski pastoralni svet bo skupaj s pomočniki poskrbel za naša grla in lačna usta, ansambel Lun'ca pa bo znova poskrbel, da si nabrusite pete. Čaka vas tudi veliko, kar dvojno, glasbeno presenečenje! Pridite, res bo lepo doživetje! Dobrodošli v Vadsteno, dobrodošli v dvorano Petrus Magni skola, naslov je: Borgmästaregatan 2, 592 31 Vadstena Na svidenje v Vadsteni! Vaš dušni pastir Zvone Podvinski KULTURA - KULTUR Koncert komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v Stockholmu V soboto 18. februarja je v cerkvi sv. Jakoba znova zazvenela čudovita pesem iz sloven­skih grl. Koncert je bil pripravljen v okviru programa Glasba v Katedrali (Storkyrkan) in v cerkvi sv. Jakoba (S:t Jacobs kyrka) v navezi z Garyjem Gradenom, stolniškim kantorjem. Naslednji dan je zbor Konservatorija za glasbo in ablet iz Ljubljane nastopil tudi v stolnici Storkyrkan, ko je pel med sveto mašo. V soboto so našteli več kot 200 obiskovalcev. Občinstvo je bilo mešano, večina je bila sicer Švedov, ker pa so tudi slovenska društva dobila posebno povabilo, je bilo med poslušalci kar nekaj Slovencev. Zbor pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija je izvajal dela iz različnih obdobij, velik po­udarek pa je bil na sodobnih slovenskih skladateljih (Tadeja Vulc, Črt Sojar Voglar, Matej Kastelic, Andrej Makor, Ambrož Čopi), za konec pa so zapeli tudi nekaj slovenskih ljudskih skladb, za katere so priredbe naredili Lojze Lebič, Vasilij Mirk, Pavla Merku in Aldo Kumar. Celotni program je bil pravi užitek za poslušalce, s slovenskimi skladbami pa so vsem pri­sotnim Slovencem prav tako polepšali pobožali dušo. Hvala zborovodju Ambrožu Čopiju in zboru Konservatorija za glasbo in balet za čudovit glasbeni dogodek! Pripravila: Danni Stražar Fotografije: Aleš Jurca Konsert i Stockholm med Kammarkören av Konservatoriumet för musik och balett fran Ljubljana Lördagen den 18 februari hördes aterigen slovenska sangröster i St Jacobskyrkan i Stoc­kholm. Konserten genomfördes som en del i programmet Musik i katedralen (Storkyr­kan) och i S:t Jacobs kyrka och tillsammans med Gary Graden, kyrkodomskantor. Kören uppträdde även nästa dag och da under högmässan i Storkyrkan. Konserten besöktes av ca 200 personer, blandat ursprung. De flesta var visserligen sven­skar men eftersom slovenska föreningar fatt en särskild inbjudan till denna konsert, sa var det även en hel del slovener där. Kören, under ledning av dirigent Ambrož Čopi, framförde verk ur olika tidsperioder men framförallt betonades nutida slovenska kompositörer (Tadeja Vulc, Črt Sojar Voglar, Ma­tej Kastelic, Andrej Makor, Ambrož Čopi). Konserten avslutades med nagra tolkningar av slovenska folkvisor av bland annat Lojze Lebič, Vasilija Mirko, Pavlel Merkuj in Aldo Kumar. Hela programmet var en underbar upplevelse för askadarna, de slovenska styckena nadde ända in i själen pa alla, även om jag tror att styckena pa slovenska berörde framförallt den slovenska publiken. Ett stort tack till körledaren Ambrož Čopi och kammarkören av Konservatoriumet för mu­sik och balett fran Ljubljana för ett underbart musikevenemang! Skrivet av: Danni Stražar Bilder: Aleš Jurca NEKAJ ZA OTROKE -NAGOT FÖR VARA MINSTA Ste že gledali risanko Čebelica Maja, otroci? Če ne, potem si jo le poglejte. Mi pa tokrat prilagamo pesmico o Čebelici Maji in na naslednji strani tudi pobarvanko (našli smo jo na spletu). Čebelica Maja Nekoč, že dolgo je tega, v deželi, res ne vemo kje, živela je čebelica, imela lepo je ime. Vsi, ki so jo poznali, so ji rekli Maja, mala, zvita in predrzna Maja, Maja, ki leti, leti kamorkoli se ji zdi. Spet danes z nami tu čebelica je Maja, mala, zvita in predrzna Maja, Maja, ki leti, leti, Maja, Maja, Maja, o sebi kaj povej. RECEPTI - RECEPT Belokranjske pisanke Priprava Za tehniko voskanja potrebujemo vosek, tulec – posebno pisalo, rdeč krep papir in črno tekstilno barvo ter veliko potrpljenja. 1. Jajce izpihamo z buciko tako, da na obeh straneh jajca naredimo luknjice in vsebino jajca izpihamo v skledico (ali vsebino jajca odstranimo z iglo). Lupino dobro, a previdno speremo – pustimo dlje časa pod tekočo vodo. Golo jajčno lupino bomo najprej porisali z voskom. Tulec napolnimo s segretim voskom in hitro premaknemo tulec k jajcu, da nare­dimo poljubne oblike, geometrične vzorce ali rastline. 2. Prvič povoskana jajca potopimo v mrzlo vodo, ki jo predhodno obarvamo z rdečim krep papirjem. Obarvano jajčno lupino osušimo, nato pa ponovno vzamemo v roke tulec z voskom in vse, kar hočemo, da ostane rdeče, z voskom porišemo. Jajce ponovno potopi­mo v mrzlo vodo, ki smo jo obarvali s črno barvo za tekstil. Obarvano jajčno lupino povsem osušimo. 3. Previdno odstranimo vosek z jajca in pripravimo rdečo volno. Iz rdeče volne izdelamo cofke, ki jih potegnemo skozi luknjice jajca. (Vir: http://okusno.je/recept/belokranjske-pisanke) Lammstek med ben, perfekta rätten till paskbuffén Ingredienser: 1 kg lammstek med ben 2 vitlöksklyftor 25 g Arla® Svenskt Smör, rumsvarmt 1/2 msk honung rivet skal av 1/2 citron 1 msk hackad färsk timjan 1 tsk salt 1 krm svartpeppar Gör sa här: Sätt ugnen pa 225°. Skala vitlöksklyftorna. Dela 2 klyftor i 8 langa bitar, finhacka resten. Stick djupa hal i steken och tryck ner vitlöksbitarna. Rör ihop smör, honung, hackad vitlök, citronskal och timjan. Salta och peppra köttet runt om. Bred pa smörblandningen. Lägg köttet pa ett galler i en langpanna. Stek i mitten av ugnen ca 10 min. Sänk värmen till 125°. Stek ytterligare ca 2 tim tills köttets innertemperatur är 60-65°. Lat vila 15-20 min före servering. Pohorska omleta Sestavine: 3 beljaki 3 rumenjaki 3 žlice moke 3 žlice sladkorja 3 žlice brusnične marmelade sladka smetana sladkor v prahu Priprava: Za pohorsko omleto stepemo beljake v trd sneh ter vanj počasi vsujemo sladkor. Dodamo rumenjake in moko ter vse skupaj na rahlo premešamo. Pečico segrejemo na 220°C. Okrogel tortni model (premer 22 cm) obložimo s peki papir­jem. Testo vlijemo v model. Pečemo približno 12 minut, omleta mora zarumeneti. Vmes čvrsto stepemo sladko smetano. Še vročo omleto namažemo z brusnično marmelado, jo prepognemo in položimo na krožnik. Pohorsko omleto posujemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s stepeno smetano. Nasvet: Pri tem receptu lahko namesto brusnične marmelade uporabimo tudi džem ali pa vložene brusnice. Po želji lahko pohorsko omleto obložimo tudi z različnim sadjem. Sladko smetano lahko tudi izpustimo. Dober tek! (vir fotografije: www.slovenija.nl) Prispevek pripravil: Boštjan Pristovnik SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET V: Kaj je predrznost? O: Če greš v Cankarjev dom in vprašaš, ali je Ivan doma ... * * * – Du lovade att inte skvallra till mamma och pappa om när jag kom hem i natt, sa systern surt till sin lillebror. – Det gjorde jag inte heller, protesterade han, jag sa bara att det var trakigt att äta frukost utan dig. * * * Vaški doktor, poročen, oče treh otrok, se je zaljubil v svojo medicinsko se­stro in več mesecev sta se dajala dol. Končno je napočil čas resnice. Medi­cinska sestra je zanosila. Da bi prikrila škandal, je doktor predlagal: »Poslal te bom za leto dni v Ameriko, da boš tam rodila. Ko se boš vrnila, bodo vsi mislili, da ti je otroka naredil Američan. Plačal ti bom vse stroške, ti pa mi moraš, ko boš rodila, poslati razglednico in nanjo napisati besedo »zelje«. Tako bom vedel, da si srečno rodila.« In res. Sestra odide na doktorjeve stroške v Ameriko. Neke­ga dne se doktor vrne domov in žena mu reče: »Prejel si čudno razglednico, na kateri piše: Tri porci­je zelja, dvakrat s klobaso in enkrat brez.« * * * – Pappa, kan du hjälpa mig med matten? – Vad ska jag hjälpa dig med? – Jag ska hitta den gemensamma nämnaren … – Vad fan, har ni inte hittat den än? Den letade vi ocksa efter da jag gick i skolan?! * * * Janezek je imel izpit v šoli! Učitelj ga vpraša: »Janezek povej mi koliko žarnic je v tem razredu?« Janezek vidi eno luč zato reče: »Ena.« Učitelj pa: »Žal mi je, padel si ker sem imel jaz še eno žarnico v žepu.« Čez en mesec: »No Janezek povej mi sedaj koliko žarnic je v tem razredu?« Janezek: »Dve žarnici.« Učitelj pa: » Ne, sedaj je pravilen odgovor ena, ker jaz nimam nobene v žepu!« Janezek pa: »Jo imam pa jaz!« Vet du vad som händer när man tappar en iPhone? - Det blir äpple-paj. * * * Na tržnico pride gospa in reče: Kumare bi rada, ampak naj bodo kratke in debele. Prodajalec ji ustreže. Čez nekaj minut pride druga gospa in reče: Ku­mare bi rada, ampak naj bodo dolge in tanke. Prodajalec ustreže tudi njej. Čez nekaj minut pri­de še tretja gospa in reče: Kumare bi rada. Prodajalec vpraša: Kakšne, ali naj bodo dolge in tanke, ali pa kratke in debele? Gospa ga čudno pogleda in odgovori: Čisto vseeno mi je, rabim jih za solato. * * * Vad säger grodan när den tappar sina ben? - Jag är hopplös! OBVESTILA - MEDDELANDEN Spoštovani rojaki na Švedskem, piševa vam, ker raziskujeva družinsko deblo rodbine Gradin, ki izhaja iz Žic v Jurovskem Dolu v Slovenskih Goricah. Uspelo nama je najti podatke vse do leta 1800. Kot prvi pred­stavnik se v virih pojavlja Matias Gradin, čigar izvor je neznan. Vsi Gradini v Sloveniji izvi­rajo z območja Žic, drugje se ne pojavljajo, zato sklepava, da se je prvi Gradin od nekod preselil v te kraje. Našla sva podatke, da na Švedskem živi največ oseb s tem priimkom (okrog 800). Po nekaterih imenih je mogoče sklepati, da gre za Slovence. Meniva, da torej obstaja nekakšna povezava. Dragi rojaki zato vas tukaj prosiva za pomoč. Vse, ki vedo karkoli o priimku Gradin (iz­vor) prosiva, da nama podatke posredujejo na spodnji elektronski poštni naslov. Iščeva kakršnokoli povezavo s priimkom Gradin ali potrditev, da je med vami Gradin s slovensko krvjo. Najlepša hvala! Lep pozdrav iz Slovenije, Ivan in Tanja Klobasa E-naslov: tanja.melisa@gmail.com Kära slovener i Sverige, vi haller pa att släktforska och därför skriver vi nu till er. Vi forskar om släkten Gradin som kommer fran Žiče som ligger i Jurovski dol i Slovenske Gorice. Vi har lyckats med att hitta information ända tillbaka till 1800. Matias Gradin hittar vi ingen information om. Alla med efternamnet Gradin i Slovenien kommer fran omradet Žiče och vi kan inte hitta dem nagon annanstans och därför antar vi att den första med efternamnet Gradin flyttat hit fran nagonstans. Vi har hittat uppgifter om att det i Sverige bor flest antal människor med efternamnet Gradin (ca 800 st) Utifran vissa förnamn kan man ana att det handlar om slovener och därför misstänker vi att det finns ett samband. Kära läsare, vi skriver till er för att vi vill be er om hjälp. Alla ni som vet nagot om efternam­net Gradin (ursprung), vänligen hör av er till oss genom e-postadressen som finns angiven längst ner. Vi vill utforska om det finns nagot samband med efternamnet Gradin eller en slags bekräftelse om att det finns personer med slovenskt ursprung i Sverige som delar samma efternamn med oss. Tack pa förhand Hälsningar fran Slovenien, Ivan och Tanja Klobasa e-post: tanja.melisa@gmail.com Obvestilo uredništva Pozdravljeni! Preden bo izšla naslednja številka, bomo s pomočjo seznamov članov slovenskih društev preverili vse zabeležene naslove, kamor pošiljamo Slovensko glasilo. Naslove, ki jih ni na aktualnih seznamih posameznih društev, bomo odstranili. Obrnite se najbližje slovensko društvo, če veste, da niste plačali članarine, saj boste le tako lahko še naprej prejemali Slovensko glasilo na dom. Prisrčen pozdrav Hej! Inför nästa nummer kommer vi, med hjälp av slovenska föreningarnas medlemslistor, att ga igenom alla registrerade adresser dit vi skickar Slovenska Bladet. Adresser som inte finns med pa respektive förenings aktuella medlemslista kommer att plockas bort. Kontakta din närmaste slovenska förening om du vet att du missat betala medlemsavgif­ten och för att fortsätta fa hem Slovenska Bladet! Vänliga hälsningar Redaktionen V SPOMIN - IN MEMORIAM JOŽEF KAPLAN Na praznik Sv. Lucije, ki je na Švedskem ve­lik dogodek, so se rojaki, skupaj s sorodniki poslovili od pokojnega Jožefa Kaplana. Slovo je bilo 13. decembra 2016 ob 10.00 v S:t Si­gfrids kapell na Kvibergu, kjer so se navzoči zbrali ob očetu in prijatelju, sodelovali pri sv. maši zadušnici in po njej je sledil pogreb na tem pokopališču. Jožef je bil rojen 10 novembra 1934 na Je­senicah v številni družini. Med drugimi brati in sestrami je imel še brata dvojčka Tonyja. Danes živi le še sestra Terezija, Zinka. Njegov dvojček je pred nekaj leti umrl in bil pokopan v Borasu na Švedskem. Tony in Jožef sta priš­la na Švedsko po letu 1960, kjer sta se zaposlila in si tako uredila tudi ugodno ekonomsko podlago za človeka vredno življenje, česar pa si doma nista mogla zagotoviti. Jože je s svojo družino obiskal Slovenijo tudi 4 do 5 krat na leto. Njegova druga žena je bila Nemka, zato se otroci na žalost niso naučili slovenskega jezika. Jože je delal v različnih tovarnah. V 1980-ih letih se je zaposlil pri Göteborgs sparvagnar, kjer je vozil avtobus, vse do zasluženega pokoja. Oče je svojim domačim veliko pripovedo­val o lepotah Slovenije, o Bledu, Postojni, Portorožu, Kranjski gori. Jožef je bil preprost človek. Znal se je »pohecati« s svojimi otroki in tudi med drugimi ljudmi je bil zabaven. Rad je prepeval. Všeč so mu bili stari ameriški avtomobili. Njegova ljubezen so bili tudi domači hišni ljubljenčki. Zanimivo, da je z zadnjem času svojega bivanja na zemlji veliko govoril o svojih pokojnih sorodnikih. Vedel je, da je hudo bolan in morda je tudi slutil, da se mu bliža zemeljski konec. Hčere Laila, Nina in Annelie so se skupaj s svojimi družinami in očetovimi prijatelji ter sodelavci poslovili od očeta. Doma na Jesenicah mu je navček pel zadnje slovo. Naj v tuji zemlji počiva v miru, kjer naj skupaj z vsemi rajnimi čaka vstajenja in poveličanja. ROZIKA BOBIČ Dober mesec pozneje, 15. februarja 2017 so se v cerkvi v Bjuvu zbrali sorodniki, rojaki in prijatelji pokojne Ro­zike Bobič, da se še zadnjič poslovijo od nje, ki so z njo potovali skozi življenje. Hčerki Mirica in Lillian z druži­nama, nečakinja Jožica Babič z možem Markom iz Slo­venije, lepo število rojakov iz skupnosti v Helsingborgu in Rozikini prijatelji ter sosedje, so se od Rozike poslo­vili najprej s sv. mašo zadušnico. Nato je sledil pogreb na pokopališču v Bjuvu, kjer je Rozika živela svojo jesen življenja. Z Roziko so se rojaki redno srečevali drugo nedeljo v mesecu pri sv. maši v slovenskem jeziku v Helsingbor­gu, kamor je prihajala sama, dokler so ji moči dopušča­le, potem pa je hčerka Lillian poskrbela za mamin prevoz v cerkev in nazaj. Rozika je bila rojena 2. septembra 1934 v kraju Brezje št. 19, župnija Sv. Mihaela, Pišece, od koder prihaja tudi slovenski dušni pastir na Švedskem. Zanimivo, da sta oba hodila v isto osnovno šolo v Globokem pri Brežicah. Kot njegovo mamo Angelo Podvinski, je tudi Roziko na začetku II. svetovne vojne pot vodila v pregnanstvo v Šlezijo, od koder sta se obe po koncu vojne srečno vrnili domov, kjer je bilo vse izpraznjeno in je bilo potrebno začeti pov­sem znova. Rozika se je zaposlila v rudniku Globoko, kjer je delala v težkih razmerah. Tam je spoznala rojaka Milana Germovška. Zaljubila sta se in se kasneje poročila. Pot ju je po­tem vodila v Maribor, kjer jima je sestra Micka našla službo v Mariborski livarni. Življenje je bilo tudi v Mariboru težko in skromno. Leta 1964 je na Švedskem obiskala svojega brata Jožeta. Potem se je vrnila domov. Rozika in Milan nista dolgo ostala skupaj. Milan je odšel na delo v Nemčijo, Rozika pa se je skupaj s hčerko Mirico podala na Švedsko s trebuhom za kruhom. Kasneje je srečala Lojzeta Bobiča, doma iz župnije Šentjernej na Dolenjskem, s katerim sta se poročila in rodila se jima je hčerka Lillian. Rozika je delala vse do zasluženega pokoja v Findusu. Ko je leta 1996 mož Alojz končal zemeljsko življenje, se je Rozika posvetila svojim rožicam, kakor tudi sadnemu drevju, ki ji je vsako jesen dajalo sladke sadove. Družina ji je bila zelo pomembna in ob nedeljah je bila vesela obiska otrok in vnukov, da jih je lahko pogostila z okusnim kosilom. Vera, dru­žina, vrt in sadovnjak, s tem je bila zadovoljna in to je tisto, kar jo je osrečevalo in kar je z veseljem delila naprej. Nečakinja Jožica Babič in njen mož Marko, ki sta se udeležila pogreba iz Slovenije, sta s sabo prinesla tudi slovensko zemljico, ki so jo posipali v grob drage jim tete Rozike. Poči­vajte v miru in hvala Bogu za vse dobro ter plemenito, kar ste storili v svojem življenju, ki ni bilo lahko, a je bilo duhovno bogato! Pripravil: Zvone Podvinski V SPOMIN ČLANOMA SLOVENSKEGA DRUŠTVA V STOCKHOLMU PETER SKRINJAR Peter Skrinjar, dolgoletni član Slovenskega društva v Stockholmu, je umrl 6. 11. 2016 v starosti 70 let. Doma je bil iz Slovenskega Javornika - Jesenice. Od njega smo se poslovili 1. 12. 2016. ------------------------------------ PETER LEGAT Peter Legat je umrl v 90 letu starosti. Doma je bil iz Jesenic, kjer se je tudi rodil. Na Švedsko je prišel leta 1964, naslednje leto mu je sledila družina, žena Vida, sin Andrej in hčerka Mojca. Peter in njegova preminula žena Vida sta bila zelo aktivna člana Slovenskega drustva v Stockholmu od vsega zacetka. Med drugim sta pela v pevskem zboru, organizirala in sode­lovala pri krožkih, ter bila med prvimi ob opremljanju in obnavljanju društvenih prostorov v Farsti. Peter pa je bil tudi član prvega instrumentalnega ansambla v društvu. Od Petra smo se poslovili 13. 1. 2017. ob 13.30 v Trons Kapell, Skogskyrkogarden v Stockholmu. Zapisali: člani Upravnega odbora Slovenskega društva v Stockholmu. ŠPORT - SPORT Vujović: Zdaj sem »Janez«, počutim se kot »Janez« Selektor Veselin Vujović, brez dvoma. Največji!« je na vprašanje, kdo je močnejši - Chuck Norris ali Veselin Vujović, odgovoril 56-letni Črnogorec, selektor slovenske rokometne reprezentance. Gospod Vujović, legendaren je postal posnetek deset minut pred koncem tekme s Hrvati. Time-out, dobesedno ste nagnali naše fante, da pustijo srce na igrišču. Zanima me, je bil to ta trenutek, ko se je tekma odločila v našo korist? Če ekipa 20 minut pred koncem zaostaja za 8 golov, kar je v športnem žargonu svetlobno leto od uspeha, in če v desetih minutah zaostanek prepolovi ter je v silovitem naletu, mora selektor prepričati igralce, naj zadnjih deset minut odigrajo po najboljših močeh. Ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Po tej minuti odmora bi vseeno lahko izgubili. Vedno se lahko domisliš genialne taktike, toda če ni uspešna, nihče ne govori o njej. Šele, ko uspe, jo razglasijo za genialno. Poglejte trojanskega konja, pri katerem so se stražarji napili. Kaj če poveljnik stražarjev ne bi hotel piti alkohola? Načrt ne bi uspel. Fante sem takrat nagovoril iz srca. To jih je spodbudilo, da so dali vse od sebe, in vemo, kako se je končalo. Na Hrvaškem niso mogli dojeti, kaj jih je sploh doletelo zadnjih 15 minut. Videli smo slike komentatorjev, funkcionarjev in podobno. Mnogi si vas zdaj želijo na Hrvaškem za selek­torja. Boste še naprej vodili »Janeze« ali boste morda trener sosedov? Hrvati so v športu precej naduti, za vse sosede so prepričani, da so slabši od njih. To še posebno velja za Slovence. Vem, da je hrvaška javnost želela, da prevzamem njihovo re­prezentanco, toda tega niso hoteli tisti, ki o tem odločajo. Zdaj sem »Janez«, počutim se kot »Janez«. Čestitke smučarki Ilki Štuhec Želite še enkrat podoživeti vse skupaj? Zlati dan za slovensko alpsko smučanje in predvsem zlati dan za zlato Štajerko Ilko Štuhec se bo zapisal v zgodovino, mi pa vam prinašamo presek vsega - tudi zmagovito vožnjo Ilke in tudi neprecenljive fotografije iz središča St. Moritza, kjer je Ilka ugriznila v zlato. Zmaga Ilke Štuhec v smuku na svetovnem prvenstvu v St. Moritzu je evforijo povzročila tudi v vrstah slo­venske ekipe v Švici. Predstavniki švicarskih in drugih medijev pa se ne morejo načuditi fenomenu sloven­skega smučanja, ko sta Slovenki osvojili zaporedna smukaška naslova svetovnih prvakinj na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih po vrsti. Ema Klinec Najboljša slovenska skakalka v tej zimi Ema Klinec je v olimpijskem Pjongčangu osvojila odlično tretje mesto, po­tem ko je bila po prvi seriji četrta. Za 18-letno slovensko skakalko so to letošnje druge stopničke, potem ko je bila v Oberstdorfu na večji napravi druga. V karieri je zdaj pet­krat stopila na zmagovalni oder, očitno pa ji ustreza azijski zrak, saj je bila med najboljšimi še v japonskih skakalnih središčih Zau in Saporu. Peter Prevc Prevc zelo razpoložen ob prvem stiku z olimpijsko skakalnico V Pjongčangu, kjer bodo prihodnje leto olimpijske igre, so slovenski skakalci uspešno prestali kvalifikacije. Vseh se­dem Slovencev bomo videli na torkovi tekmi. Anže Lanišek je imel drugi dosežek. Nastop na tekmi sta že imela zago­tovljen Domen in Peter Prevc. Slednji je bil razpoložen pri vseh skokih, pri kvalifikacijskem je šel od prvokategornikov najdlje in se bo jutri potegoval za stopničke. Vsem slovenskim športnikom, ki se tako zelo trudijo, iskre­no čestitamo za vse pridobljene medalje. Želimo jim še veliko uspehov. Vir besedil in fotografij: splet; prispevke pripravil: Alojz Macuh PISMA BRALCEV - LÄSARNAS BREV Orfeum in kultura v Landskroni Te dni je izšla nova knjiga avtorice Augustine Budja Ben­cek, knjiga je v švedskem jeziku na 385 straneh z naslo­vom MIN LIVSHISTORIA. Prilagam naslovno fotografijo. Knjigo lahko naročite pri založbi Recito Förlag, Izdaja je majhna in knjiga stane 300 kron. Naročite jo pa lahko tudi pri avtorici Augustini na e-naslovu: budja bredband.net. Se priporočam. Augustina Budja Bencek presenterar sin bok pa följan­de sätt: Boken bestar av tre delar, del 1 handlar om min uppväxt i Slovenien, del 2 om mitt nya, vuxna liv i Sverige och del 3 om mina upplevelser efter att ha drabbats av en stroke under semestern i Slovenien 2014. Boken är nyutkommen, sa det är inte manga som har läst den ännu, men en del positiv feed back har den redan fatt: Bla skriver Krille Olsson följande: Min livshistoria, en bok om Landskro­nakändisen Augustina Budja Benceks liv. En fantastisk fängslande berättelse och ett väl värt tillskott i er bokhylla. Že lansko leto pa je izšla tudi knjiga v švedskem jeziku v treh delih, avtorice Ide Andersson, pri Recito Förlag, z naslovom: KATJA, DEN OÖNSKADE DOTTERN. Knjigo lah­ko naročite pri avtorici na Facebooku (FB) Ida Andersson. Knjiga Katja, den oönskade dottern je na vrhu bralne le­stvice v njeni občini Svalöv. Čakamo še na izid za zadnji, tretji del. Ida Andersson skriver om sin bok följande: Katja och jag växte upp tillsammans. Men inte ens jag, som själv va­rit sa nära inpa hennes liv, kan första varifran hon far sin otroliga, envisa viljestyrka. Att inte vara langsint och att aldrig blicka bakat. Det maste rymmas oerhört mycket först ... Hennes historia är sa grym och otrolig, men sa stark, att den kan gripa tag i det ky­ligaste hjärta. De är i sanning lyckligt lottade, de som fatt bade kärlek och en ljus barndom värd att minnas. De som aldrig har känt hunger eller frusit, eller som bett sa innerligt om en kram och verkligen fatt en, istället för att fa en spark. De som sa innerligt har önskat att bara fa lov att vara barn. Som önskat sig en docka att leka med och som faktiskt fatt en, istället för att fa en livrem över ryggen och tvingats bli vuxen i förtid. Historien om Katja är hämtad direkt ur livet. En sann historia om en oönskad, misshan­dlad, mobbad och utstött flicka som med sin familj flydde fran Slovenien, en republik i davarande kommunistiska Jugoslavien, till faderns ursprungsland Italien för att senare hamna i Sverige. Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORČIC Preds. Alojz Macuh, 0221-185 44 Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com KD SLOVENIJA Preds. Janez Rampre, 073-344 95 27 Vall­movägen 10, 293 34 Olofström janez.rampre@oktv.se SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupančič, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 Faks: 0045 33 15 06 07 vkh@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se SD STOCKHOLM Preds. Vika Lindblad, 08-89 74 96 C/O Kisovec Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna vikilindblad@gmail.com PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Avguština. Budja C/O Bencek-Budja Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona budja@bredband.net SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone@kristuskonungen.se zvone@telia.com Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien