ISSN 2712-3294 E-ISSN 3023-9567 Kaj poceti MED FAKSOM? ERASMUS + in projekti FVZjevci Kaj poceti MED FAKSOM? ERASMUS + in projekti FVZjevci ISSN 2712-3294 Kaj poceti MED FAKSOM? ERASMUS + in projekti FVZjevci ISSN 2712-3294 AD SALUTEM: revija študentov UP Fakultete za vede o zdravju Glavna urednica: Lana Erjavec Uredniški odbor: Lana Erjavec, Lara Dobaj, Ema Rener Borovic, Enej Adamic Odgovorni urednik: doc. (Ph.D.) Republika Ceška, David Ravnik Uredništvo: UP Fakulteta za vede o zdravju Polje 42, 6310 Izola info@fvz.upr.si · www.fvz.upr.si Izdala in založila: Založba Univerze na Primorskem Fotografije: www.freepik.com www.shutterstock.com Oblikovanje in prelom: Medijske storitve Tina Jošovc s.p. Tisk: Tisk Žnidaric, d.o.o. Naklada: 1000 izvodov Publikacija je brezplacna. ISSN 2712-3294 E-ISSN 3023-9567 © 2023 Avtorji KAZALO VSEBINE UVODNA BESEDA UREDNICE Lana Erjavec 3 SKRIVNOSTI MATERINEGA MLEKA Kristina Banovic 4 ODKRIVANJE POTENCIALA Z BOBATH KONCEPTOM: KAKO DELUJE NEVROPLASTICNOST? Ema Batagelj 6 LICINKE V HRANI. NJAMI! Lara Dobaj 8 POMEN UŽIVANJA ZAJTRKA Tinkara Dvoršak 10 DAROVANJE Tjaša Hajnrihar 12 PREHRANA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO Aja Ana Jelaska 14 VPLIV NEPRAVILNEGA NOŠENJA ŠOLSKIH NAHRBTNIKOV NA TELO ŠOLARJA Sara Koprivec 16 Z GIBANJEM NAD »ZNUCANA« KOLENA Žiga Leban 18 SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA CREVESJA ALI VSE POGOSTEJŠA FUNKCIONALNA MOTNJA RAZVITEGA SVETA Judita Polanc 20 VPLIV COVID-19 NA OSEBE Z DEMENCO Mojca Posedi 22 STRES PRI ŠTUDENTIH ZDRAVSTVENE NEGE IN NACINI SPOPADANJA S STRESOM Ema Rener Borovic 24 JAZ. RANLJIVO BITJE. GIBAM. ŽIVLJENJU NAPROTI. Miša Šinkovec 27 PRAVILNA PREHRANA V OBDOBJU NOSECNOSTI KOT TEMELJ ZA ZDRAVJE BODOCE MATERE IN OTROKA Nina Rogina 30 SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA – SKRITA GROŽNJA VAŠIM ROKAM Miloje Vacic 32 ERASMUS+ PROJEKT: NEPOZABNA PUSTOLOVŠCINA! Ema Rener Borovic 34 ŠTUDIJSKA IZMENJAVA ERASMUS+ : BRNO, CEŠKA REPUBLIKA Enej Adamic 36 DOGAJANJE NA UNIVERZI IN FAKULTETI 38 CESA SE LAHKO UDELEŽIŠ MED ŠTUDIJEM? 42 OD PROFESORJEV ZA VAS 43 UVODNA BESEDA UREDNICE Drage bralke in bralci, z velikim veseljem vam predstavljam prvo številko študentske revije UP Fakultete za vede o zdravju z imenom AD SALUTEM. Revija je delo študentov za študente. Sestavlja jo bogat nabor študentskih prispevkov, predstavitev izkušenj študentov na mednarodnih izmenjavah in projektih, koristnih informacij in nasvetov glede ob- študijskih dejavnosti ter sporocil s strani naših cenjenih profesorjev. Z revijo smo želeli dati priložnost študentom, da predstavijo tematike, povezane z zdravjem, ki jih zanimajo in bi jih želeli deliti z drugimi. Naš cilj je bil predstaviti, kaj vse vam je na Univerzi na Primorskem in fakulteti na voljo tekom študija, da lahko to cimbolj izkoristite. Med študijem imate veliko priložnosti za sodelovanje pri raznih dejavnostih, projektih in dogodkih, s pomocjo katerih spoznavate tako druge kot sebe. Resnicno upam, da vam bo revija predala veliko novih informacij in vas navdušila nad novim študijskim letom. Vsi študenti ste lepo vabljeni, da sodelujete pri izdaji naslednje številke revije, bodisi s pisanjem prispevka bodisi z vkljucitvijo v uredniški odbor. Zahvaljujem se vsem študentom, ki so prispevali k izdelavi revije, Študentskemu svetu UP FVZ za financno podporo, clanom uredniškega odbora in doc. dr. Davidu Ravniku za ves trud, ki so ga vložili v nastanek revije. Hvala tudi vam, bralke in bralci, za podporo in zaupanje. Želim vam prijetno branje. Lana Erjavec Glavna urednica revije AD SALUTEM 3 Vir fotografije: Freepik SKRIVNOSTI MATERINEGA MLEKA Materino mleko zagotavlja pomembna hranila in bioaktivne spojine, ki podpirajo rast in razvoj imunskega sistema otroka v zgodnjem otroštvu. Razlike v sestavi in bioaktivnih spojinah so lahko posledica demografskih in genetskih dejavnikov, pa tudi življenjski slog matere ima pozitivne kot negativne ucinke na sestavo mleka. Sama prehrana dojece matere precej vpliva na vsebnost hranil v mleku, kot so recimo omega-3 mašcobne kisline, predvsem eikozapentaenojska kislina (EPA) in dokozaheksaenojska kislina (DHA), ki sta pomembni za razvoj možganov pri otrocih, ter jod in selen, ki sta pomembna za normalno delovanje šcitnice. Poleg tega so tu še kalcij, magnezij, folna kislina, fosfor, natrij in kalij, ki so zagotovljeni na racun praznjenja materinih zalog, zato je pomembno, da se dojeca mati ustrezno prehranjuje. Materino mleko poleg makro in mikrohranil ter bioaktivnih spojin vsebuje številne vrste bakterij, gliv in kvasovk. Najbolj razširjena rodova gliv sta Malassezia in Davidiella, poleg teh pa tudi Sistotrema in Penicillium. Sestava V zadnjih nekaj letih se vse bolj ceni in spodbuja hranjenje z materinim mlekom za izboljšanje zdravstvenega stanja, rasti in razvoja dojenckov. Materino mleko je sestavljeno iz pravilne kolicine hranil in bioaktivnih spojin, ki zagotavljajo popolno prehrano za dojencka v razvoju ter koristne bakterije, ki šcitijo otrokov imunski sistem pred boleznimi. Materino mleko je v bistvu dinamicna biološka tekocina, katere sestava se med dojenjem spreminja, da bi zadostila potrebam odrašcajocega dojencka. Sestava mleka se razlikuje pri materah, ki so rodi le donošene in prezgodaj rojene otroke. Glede na vir bakterij lahko razlicni dejavniki prispevajo k oblikovanju mlecne mikrobiote. Dejavniki, ki vplivajo na materino crevesno mikrobioto, kot sta debelost ali prehrana, lahko vplivata na bakterije, ki izvirajo iz materinega crevesja, medtem ko dejavniki, ki vplivajo na mikrobioto dojencka, kot so nacin poroda, starejši bratje in sestre, dopolnilno hranjenje in nacin dojenja, lahko spremenijo bakterije, ki izvirajo iz ustne votline dojencka. Druge sestavine mleka, kot so oligosaharidi cloveškega mleka (ang. »human milk oligosaccharides«), mašcobne kisline, hormoni, imunske celice in protitelesa, lahko prav tako modulirajo mlecno »mikrookolje « in ustvarijo nišno omejitev, ki vpliva na sestavo mi- krobne skupnosti. Medicinski slovar opredeljuje ‘kolostrum’ kot ‘prvo mleko’, izloceno v casu poroda. Od mleka, ki se izloca pozneje, se razlikuje po tem, da vsebuje vec laktalbumina in laktoproteina, poleg tega pa je bogato s protitelesi, ki novorojencku dajejo pasivno imunost, imenovano tudi mlezivo oz. kolostrum. Traja 2–4 dni po zacetku laktacije. Kolostrum podpira cloveški organizem na dva glavna nacina. Prvic, številni imunski dejavniki in naravni antibiotiki zagotavljajo mocno podporo imunskemu sistemu. Drugic, njegovi številni rastni dejavniki nudijo širok spekter spodbud organizmu za spodbujanje optimalnega zdravja in zdravljenja. 4 Bioaktivne snovi v materinem mleku Poleg zagotavljanja pravilnih hranil, potrebnih za energijo, materino mleko zagotavlja številne bioaktivne sestavine in imunske dejavnike, kot so protitelesa, imunoglobulini, laktoferin, lizocim, protimikrobni peptidi, rastni dejavniki, bele krvne celice, mikroRNA in oligosaharidi materinega mleka, ki igrajo kljucno vlogo pri krepitvi razvijajocega se imunskega sistema dojenckov in zagotavljanju obrambe pred patogeni. Kolostrum vsebuje višje ravni imunoglobulinov, citokinov in imunskih celic v primerjavi z zrelim mlekom. Bioaktivne spojine v mleku prihajajo iz številnih virov, mnoge jih proizvajajo in izlocajo epitelij dojke, druge pa se prenašajo z dolocenim receptorjem iz ma- terinega seruma. Bakterije v materinem mleku, dragoceni zakladi za zdravje novorojenckov Novejše raziskave so ugotovile, da je materino mleko dom številnih bakterijskih vrst, lastnega edinstvenega mikrobioma, vkljucno s koristnimi probioticnimi bakterijami. Gavin in Osto- var (1997) sta iz materinega mleka petih dojecih žensk izolirala bakterijske vrste, ki pripadajo petim družinam: Micrococcaceae, Streptococcaceae, Corynebacteriaceae, Lactobacillaceae in Neisseriaceae. Scasoma so se številne študije nadaljevale z identifikacijo in izolacijo bakterijskih vrst v materinem mleku, ki pripadajo Staphylococcus spp. (S. aureus, S. epidermidis), Streptococcus spp. (S. salivarius), Enterococcus spp., Lacto- bacillus spp. in Bifidobacterium spp. Med rodovi, izoliranimi v mleku, so bile izolirane številne vrste, ki pripadajo Bifidobacterium in Lactobacillus, kot so Bifidobacterium breve, Bifidobacterium bifidum, Bifidobacterium adolescentis, Lactobacillus gasseri, Lactobacillus fermentum, Lactobacillus plantarum, Lactobacillus rhamnosus in Lactobacillus salivarius. Razlike v mikrobiomu mleka lahko pripišemo številnim dejavnikom, kot so prehrana matere, genetika, zdravje, nacin poroda, demografske ali okoljske razlike. Yi, D. Y. in Kim, S. Y. (2021) so preucevali vpliv gestacijske (nosecnostne) starosti, nacina poroda in faze laktacije na mikrobioto materinega mleka. Ta študija je ugotovila, da so bila rojstva s carskim rezom povezana z višjimi skupnimi koncentracijami bakterij v zgodnji laktaciji. Raziskovalci porocajo tudi, da je bila mikrobna sestava mleka povezana s pomembnimi spremembami zaradi nacina rojstva in izpostavljenosti antibiotikom med porodom. Nekatere prednosti dojenja Skupine bakterij v materinem mleku vplivajo na splošno zdravje in razvoj dojenckov, hkrati pa tudi na oblikovanje crevesne mi- krobiote v zgodnjem življenju. Dojenje oblikuje razvojno mikrobioto crevesja novorojencka v zgodnjem življenju; neposredno z izpostavljenostjo novorojencka mikrobioti materinega mleka in posredno preko dejavnikov materinega mleka in bioaktivnih snovi, ki vplivajo na rast in presnovo bakterij. Da se dojenje zacne, gre mlecna žleza skozi vrsto razvojnih sprememb, ki se zacnejo z ugnezditvijo jajceca v maternici in se nadaljujejo do rojstva. V tem casovnem obdobju se mlecna žleza razvija, podaljšuje in tvori popolnoma delujoco mrežo za izlocanje mleka, ki se aktivira po porodu. Številne raziskave so namrec pokazale, da dojenje ne zmanjšuje le tveganja smrti in bolezni v zgodnjem življenju, ampak ima trajne koristi za zdravje v odrasli dobi. Dojenje zagotavlja zašcito dojencka pred boleznimi, kot so okužbe gastrointestinalnega trakta (GIT), nekrotizirajoci en- terokolitis, okužbe dihalnih poti, zmanjša pa se tudi pojavnost sindroma nenadne smrti dojencka. Študije porocajo tudi o tem, da imajo otroci, ki so bili dojeni vsaj 6 mesecev, zmanjšano tveganje za pojavnost alergij, astme, sladkorne bolezni, debelosti, sindroma razdražljivega crevesja in Chronove bolezni, tako v otroštvu kakor tudi v odrasli dobi. Poleg tega je bilo dolgotraj- no in izkljucno dojenje z materinim mlekom povezano z izboljšanim kognitivnim razvojem pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija priporoca materam po vsem svetu, da dojijo dojencke prvih šest mesecev življenja, da dosežejo optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Kristina Banovic Viri in literatura Gavin, A. in Ostovar, K. (1977). Microbiological Characterization of Human Milk. Journal of Food Protection, 40(9), 614–616. https://doi.org/10.4315/ 0362-028X-40.9.614 Godhia, M. in Patel, N. (2013). Colostrum - Its Composition, Benefits As A Nutraceutical : A Review. Current Research in Nutrition and Food Science Journal, 1(1), 37–47. https://doi.org/10.12944/CRNFSJ.1.1.04 Lyons, K. E., Ryan, C. A., Dempsey, E. M., Ross, R. P. in Stanton, C. (2020). Breast Milk, a Source of Beneficial Microbes and Associated Benefits for Infant Health. Nutrients, 12(4), 1039. https://doi.org/10.3390/nu12041039 Moossavi, S., Sepehri, S., Robertson, B., Bode, L., Goruk, S., Field, C. J., … Azad, M. B. (2019). Composition and Variation of the Human Milk Mi- crobiota Are Influenced by Maternal and Early-Life Factors. Cell Host & Microbe, 25(2), 324-335.e4. https://doi.org/10.1016/j.chom.2019.01.011 Mosca, F. in Gianně, M. L. (2017). Human milk: composition and health benefits. La Pediatria Medica e Chirurgica, 39(2). https://doi.org/10.4081/ pmc.2017.155 Nuzzi, G., Trambusti, I., Di Cicco, M. E. in Peroni, D. G. (2021). Breast milk: more than just nutrition! Minerva Pediatrics, 73(2). https://doi.org/10.23736/ S2724-5276.21.06223-X Thai, J. D. in Gregory, K. E. (2020). Bioactive Factors in Human Breast Milk Attenuate Intestinal Inflammation during Early Life. Nutrients, 12(2), 581. https://doi.org/10.3390/nu12020581 Yi, D. in Kim, S. (2021). Human Breast Milk Composition and Function in Human Health: From Nutritional Components to Microbiome and MicroRNAs. Nutrients, 13(9), 3094. https://doi.org/10.3390/nu13093094 5 ODKRIVANJE POTENCIALA Z BOBATH KONCEPTOM: KAKO DELUJE NEVROPLASTICNOST? Odbor za izobraževanje IBITA (International Bobath Instructors Training Association) je leta 2008 pod vodstvom Susan Ryerson zacel z razvojem današnjega Bobath koncepta v klinicni praksi. Kako deluje? Koncept je individualiziran in inkluziven, saj vkljucuje posameznike vseh starosti in stopenj telesne ali funkcionalne invalidnosti. Temelji na treh glavnih komponentah: Analiza funkcionalnega gibanja Facilitacija Klinicni sklep Ali je nalogo dokoncal? Fizicna pomoc pacientu. Identifikacija potenciala, Ali je potreboval pomoc in na kateri Ali zna uporabljati besedne namige kot diagnoza gibanja in tocki? Je bila naloga izvedena pravilno poziv za ustrezno? Ali sprememba v delovna hipoteza. in ucinkovito? okolju vpliva na motoriko? Analiza funkcionalnega gibanja nam preko opazovanja izvedbe naloge omogoca oceno posturalne kontrole, senzomotoricne zmogljivosti in koordinacije; glavni cilj pa je, da terapevt selektiven gib ali funkcionalno zaporedje gibov oznaci kot tipicno (normalno) ali atipicno (in ali so morebiti prisotne kompenzacije). Facilitacija je glavna tehnika v klinicni praksi Bobatha, pri kateri se manualno, verbalno in s pomocjo spremembe okolja pacienta uci novih gibov. Za optimalno klinicno sklepanje mora terapevt upoštevati tudi druge dejavnike na podrocju pacientovega zdravja (diagnoze, zdravila, zgodovina zdravljenj), splošne podatke (sta- rost, spol, poklic, rutine, navade) in vpliv okolja na pacienta. Poglavitno znanstveno dejstvo, na katerem temelji Bobath koncept, je nevroplasticnost. Ta fenomen opišemo kot sposobnost možganov za regeneracijo in reorganizacijo, s kateri- ma dosežemo oblikovanje novih sinaps in nevronskih povezav. To nam omogoca napredek in spremembe tako v vsakdanjem življenju kot tudi pri patološkem stanju okvare centralnega živcnega sistema. Bobath koncept je ena izmed glavnih terapij v obravnavi bolnikov z nevrološkimi diagnozami, kot so možganska kap, cerebralna paraliza, nezgodna poškodba možganov, multipla skleroza, spinalne lezije. V nadaljevanju sta opisana primera pristopov pri cerebralni paralizi in možganski kapi. Kje se Bobath koncept uporablja? Cerebralna paraliza Znaki cerebralne paralize so težave pri staticnih in dinamicnih nalogah, slab mišicni tonus in s tem nestabilna drža ter motnje pri nadzoru drže, pomanjkanje gibanja in slabše ravnotežje in percepcija; opazimo kognitivne in zaznavne težave ter epilepticne napade. Pri Bobath konceptu se na zacetku testira in opazuje motoricne sposobnosti otrok preko testov za grobe gibe (ležanje in prevracanje, sedenje, plazenje, hoja, tek, skakanje), ravnotežje 6 in posturalni nadzor. Nato se oblikuje primeren program, pri katerem se izvajajo vaje za ravnotežje in propriocepcijo (pre- poznavanje položaja v prostoru), vaje na ravnotežni deski in žogi, pred ogledalom, z odprtimi in zaprtimi ocmi, na trampolinu, nosili so breme med plazenjem in hojo, izvajali so vaje za senzorno informacijo na stopalih. Rezultati terapije so višje vrednosti izvajanja grobih gibov, zmožnosti sedenja na mestu in vzdrževanja ravnotežja, povecala se je tudi funkcionalna neodvisnost pri vsakodnevnih življenjskih dejavnostih. Možganska kap Bobath metoda se uporablja tudi za rehabilitacijo po možgan- ski kapi. S tem konceptom vplivamo na senzomotoricno kontrolo zgornje in spodnje okoncine, spretnost, mobilnost, ravnotežje in vsakdanje gibe. Med okvare, opažene po možganski kapi, uvršcamo izgubo mišicne moci in motoricne kontrole, poslabšanje ravnotežja, kognicije in zaznave, kar pomembno vpliva na sposobnost hoje in posledicno bolnikovo kakovost življenja. Zato je v okviru rehabilitacije povrnitev ali izboljšanje hoje kljucnega pomena. Glede na stopnjo paralize ali pareze se pojavlja predvsem hemiplegicna hoja, pri kateri je znacilna cirkumdukcija kolka. Bobath metoda s svojimi tehnikami vpliva na kakovost in nor- malizacijo gibalnih vzorcev hoje, saj inhibira abnormalne refleksne aktivnosti in spodbuja pridobivanje zmožnosti za izvajanje zavestnih gibov. Bobath vpliva tudi na hitrost hoje, kadenco in dolžino koraka. Pri funkcionalni zmogljivosti mišice ter debelini in jakosti mišicnih vlaken je kljucna hitra intervencija v obdobju po kapi. Le tako se lahko mišicna vlakna ohranijo in izboljšajo. Pri sami terapiji v praksi se poudarjajo stereognosticne sposobnosti Bobath terapevta, kamor uvršcamo možnost interpretacije, integracije in izvajanja ter razumevanja terapevtske pal- pacije. Tako terapevt lažje sledi pacientu ter spremlja odziv na terapijo. Kljub pogosti obravnavi pacientov z Bobath terapijo pri cerebralni paralizi in po možganski kapi je na tem podrocju treba narediti vec raziskav, ki bi dobro predstavile ugodne vplive na funkcionalnost gibanja. Pravzaprav lahko nevroplasticnost izkoristimo vsi. V vsakem trenutku dneva se lahko naši možgani spreminjajo, nanje pa vplivamo prav sami, s svojimi mislimi, vedenjem in dejanji. Ne pozabimo, da custva, misli in gibi, ki jih ponavljamo, oblikujejo naše možgane. Možgani pa se na podlagi tega oblikujejo in odpirajo pot do okrevanja s prepoznavanjem potencialov znotraj nas samih. Ema Batagelj Vir fotografije: Freepik Viri in literatura Farjoun, N., Mayston, M., Florencio, L., Fernández-De-Las-Peńas, C., Pala- cios-Ceńa, D. (2022) Essence of the Bobath concept in the treatment of children with cerebral palsy. A qualitative study of the experience of Spanish therapists. Physiother Theory Pract, 38(1). 151-163. doi: 10.1080/09593985.2020.1725943 Gunduz, A. G., Yazici, G., Özkul, Ç., Kügük, H., Çaglayan, H. Z. B., Nazliel, B. (2019). The effects of early neurodevelopmental Bobath approach and mobilization on quadriceps muscle thickness in stroke patients. Turkish Journal of Medical Sciences, 49(1), 318-326. doi: 10.3906/sag-1808-83 Kollen, B. J., Lennon, S., Lyons, B., Wheatley-Smith, L., Scheper, M., Buurke, J. H., Halfens, J., Geurts, A. C. H., Kwakkel, G. (2009). The Effectiveness of the Bobath Concept in Stroke Rehabilitation: What is the Evidence?. Stroke, 40(4), e89–e97. doi:10.1161/strokeaha.108.533828 Michielsen, M., Vaughan-Graham, J., Holland, A., Magri, A., Suzuki, M. (2017). The Bobath concept – a model to illustrate clinical practice. Disability and Rehabilitation, 1–13. doi:10.1080/09638288.2017.1417496 Mikolajewska, E., (2013). The value of the NDT-Bobath method in post-stroke gait training. Adv Clin Exp Med. Pridobljeno s https://advances.umw.edu. pl/pdf/2013/22/2/261.pdf Raine, S., Meadows, L., Lynch-Ellerington, M. (2009). Bobath Concept Theory and Clinical Practice in Neurological Rehabilitation. https://www.cerebralnaparaliza. com/images/dokumenta/Bobath_Concept_-_Theory_Clinical_ Practice_in_Neurological_Rehabilitation-1.pdf Tekin, F., Kavlak, E., Cavlak, U., Altug, F. (2017). Effectiveness of Neuro-Developmental Treatment (bobath concept) on postural control and balance in Cerebral Palsied Children. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 1–7. doi:10.3233/BMR-170813 7 LICINKE V HRANI. NJAMI! V današnjem svetu se pojavlja veliko težav, ki vplivajo (ali pa še bodo) na življenje ljudi na Zemlji. Kaj bi rekli na to, da za nekaj teh težav obstaja rešitev? Spodaj je naštetih nekaj težav in potencialnih rešitev. Nobena skrivnost ni, da število svetovne populacije v zadnjih letih strmo narašca, s tem pa se zaradi glo balizacije spreminjajo tudi potrošniške navade. Tako se vse bolj povecuje tudi povpraševanje po živalskih beljakovinah. Vemo, da vecina beljakovin v naši pre hrani predstavlja meso, prav tukaj pa se pojavi težava. Za pridelovanje mesa (govedoreja in reja pišcancev) potrebujemo veliko prostora in krme. Tenebrio molitor (veliki mokar, v nadaljevanju T. molitor) bi se lahko upo rabljal kot krma, saj se trenutni viri krme (ribja moka in soja) uvažajo v EU, kar predstavlja velik strošek. Prav tako za vzrejo teh licink ne potrebujemo veliko prosto ra. Zmanjšanje živil, ki bi temeljila na mesu in mesnih izdelkih, bi koristilo okoljskim, zdravstvenim in gospo darskim dejavnikom. Poleg hitre rasti cloveške populacije težavo predsta vljajo tudi velike kolicine zavržene hrane. Odpadna hrana negativno vpliva na okolje, saj pri gnitju sprošca metan, ta pa povzroca ucinek tople grede. Ta ima pre ko patogenih mikroorganizmov in strupenih izcednih vod, ki dosežejo kmetijska zemljišca in vodovodni sis tem, negativen vpliv na zdravje ljudi. Na svetu odpad na hrana predstavlja eno tretjino vse pridelane hrane na svetu, tj. kar 1,3 milijarde ton odpadne oz. zavržene hrane na leto. T. molitor bi lahko uporabili kot rešitev pri tej težavi, saj lahko ta razlicne vire odpadkov pretvori v beljakovine. V zadnjih desetletjih je velika težava postala tudi plastika, saj je povpraševanje po plastiki veliko (uporablja se v proizvo dnji embalaže, gradbeništvu, letalstvu in pri proizvodnji strojev ter delov za avtomobile), kar seveda vodi v velike kolicine odvrženih plasticnih odpadkov. Predvideva se, da naj bi proizvodnja plastike do leta 2030 iz 370 milijonov ton narasla na 417 milijonov ton na leto. T. molitor lahko z uživanjem in prebavljanjem teh materialov pospeši proces razgradnje plastike. Je ena izmed redkih vrst, ki lahko zaradi njihove crevesne mikrobiote razgradi polistiren (stiropor), polietilen (folija za živi la), polipropilen in polivinilklorid (plasticne cevi). 8 Veliki mokar (Tenebrio molitor) je vrsta žuželk s štirimi razvojni- mi stopnjami, in sicer jajcece, licinka, buba in odrasla žuželka. Gojene žuželke že uživajo v vec državah Azije, Afrike in Južne Amerike, obicajno v fazi licinke. T. molitor bi bil lahko zaradi enostavnih pogojev vzreje in vzdrževanja pomemben vir beljakovin za živali ali cloveka. Veliki mokar se v nekaterih državah, ki niso clanice EU, uživajo kot del obicajne prehrane in tudi v medicinske namene. O njihovi porabi s strani ljudi porocajo na Tajskem, Kitajskem in v Mehiki. Veliki mokarji so med vrsta- mi žuželk, ki jih v Koreji dovoljuje korejska uprava za hrano in zdravila. Posušene licinke vecinoma sestavljajo beljakovine, mašcobe in prehranske vlaknine. Povprecno posušene licinke vsebujejo 58 g beljakovin, 27 g mašcob in 6 g prehranskih vlaknin na 100 g. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) predvideva, da se bodo posušene licinke (zmlete v prah) uporabljale kot sestavina v standardnih kategorijah živil in ga bo zaradi tega lahko uživala katerakoli skupina prebivalstva. Spodaj je naštetih nekaj idej, kje se lahko uporablja prah licink: razlicni prigrizki; kot beljakovine ali beljakovinske komponente za športnike; v piškotih; v jedeh na osnovi strocnic; v jedeh na osnovi testenin. Pridobivanje posušenih licink je dokaj enostavno ter vkljucuje parjenje žuželk in vzrejo licink. Po parjenju jajceca odraslih žuželk locimo s sejanjem. Skozi faze razvoja se licinkam zagotovi krma (npr. moka ali zelenjava), ki je potrebna za rast, regulira se tudi zracna vlaga. Ko so licinke stare 11 tednov, jih locimo od substrata. Po pregledu sledi 24-urno stradanje licink. S tem omogocimo, da zavržejo svojo crevesno vsebino. Nato licinke ubijemo z blanširanjem (potopitev licink v vrelo vodo za 5 minut), odcedimo, sledi pa še dehidracija s prezracevanjem, pakiranje in shranjevanje. S tem ko licinke potopimo v vrelo vodo, onemogocimo preživetje virusov in zajedavcev. Licinke lahko nato uživamo cele ali pa jih zmeljemo v prah. EFSA je leta 2021 odobrila licinke velikega mokarja kot varno novo živilo, ki se lahko od takrat dalje uporablja kot ena izmed sestavin v raznih živilih. Vprašanje casa je, kdaj se bodo licinke pojavile na naših krožnikih in v razlicnih izdelkih na policah v trgovinah. Kaj pa ti? Bi poskusil izdelke, ki vsebujejo licinke? Lara Dobaj Viri in literatura Chen, G.-Q., Hajnal, I., Wu, H., Lv, L. in Ye, J. (2015). Engineering Biosynthesis Mechanisms for Diversifying Polyhydroxyalkanoates. Trends in Biotechnology, 33(10), 565–574. https://doi.org/10.1016/j.tibtech.2015.07.007 Costa, S., Pedro, S., Lourenço, H., Batista, I., Teixeira, B., Bandarra, N. M., … Pires, C. (2020). Evaluation of Tenebrio molitor larvae as an alternative food source. NFS Journal, 21, 57–64. https://doi.org/10.1016/j. nfs.2020.10.001 EFSA Panel on Nutrition, Novel Foods and Food Allergens (NDA), Turck, D., Castenmiller, J., De Henauw, S., Hirsch-Ernst, K. I., Kearney, J., … Knutsen, H. K. (2021). Safety of dried yellow mealworm (Tenebrio molitor larva) as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283. EFSA Journal, 19(1), e06343. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2021.6343 Mancini, S., Mattioli, S., Paolucci, S., Fratini, F., Dal Bosco, A., Tuccinardi, T. in Paci, G. (2021). Effect of Cooking Techniques on the in vitro Protein Digestibility, Fatty Acid Profile, and Oxidative Status of Mealworms (Tenebrio molitor). Frontiers in Veterinary Science, 8, 559. https://doi.org/10.3389/ fvets.2021.675572 Sangiorgio, P., Verardi, A., Dimatteo, S., Spagnoletta, A., Moliterni, S. in Errico, S. (2021). Tenebrio molitorin the circular economy: a novel approach for plastic valorisation and PHA biological recovery. Environmental Science and Pollution Research, 28(38), 52689–52701. https://doi.org/10.1007/ s11356-021-15944-6 Przemieniecki, S. W., Kosewska, A., Kosewska, O., Purwin, C., Lipinski, K. in Ciesielski, S. (2022). Polyethylene, polystyrene and lignocellulose wastes as mealworm (Tenebrio molitor L.) diets and their impact on the breeding condition, biometric parameters, metabolism, and digestive microbiome. Science of The Total Environment, 832, 154758. https://doi.org/10.1016/j. scitotenv.2022.154758 3Vir fotografije: Freepik 9 POMEN UŽIVANJA ZAJTRKA Vir fotografije: Freepik POMEN UŽIVANJA ZAJTRKA Vir fotografije: Freepik Zajtrk je pomemben obrok v dnevu, ki nam da energijo za lažji zacetek dneva. Z zajtrkom, ki je prvi obrok v dnevu, prekinemo post po nocnem pocitku in telo oskrbimo s potrebno energijo in hranilnimi snovmi. Izpušcanje zajtrka predstavlja neposredne ali posredne negativne ucinke na razlicne vidike zdravja in ga ocenjujemo kot nezdravo vedenje, ki je povezano s povecanim tveganjem za srcno-žilne bolezni, in sicer preko diabetesa tipa 2, debelosti, visokega pritiska, povišanega holesterola idr. Na drugi strani pa lahko z rednim uživanjem zajtrka in s pravo izbiro živil boljše zadovoljimo potrebe po hranilih. Uživanje zajtrka pozitivno vpliva tudi na sposobnosti mišljenja, reševanja problemov, kompleksnih nalog ipd. Zaradi hitrega tempa življenja veliko ljudi zajtrk izpušca ali pa ga zaužije izven doma. Z rednimi obroki poskrbimo za boljše delovanje telesne presnove in boljši obcutek sitosti cez dan ter zmanjšamo možnosti prenajedanja, kar ima pozitiven vpliv na vzdrževanje ustrezne telesne mase. Prehranjevanje izven doma obicajno vkljucuje obroke vecje energijske gostote in nižje hranilne vrednosti. Ena od rešitev je, da si zajtrk (lahko tudi ostale obroke) pripravite vnaprej. Tako lahko poskrbite za uravnote žen zajtrk vsak dan v tednu kljub natrpanemu urniku, ob tem pa še prihranite cas in denar. Odlicna ideja za vnaprej pripravljen zajtrk je »ceznocna« ovsena kaša, ki si jo lahko odnesete tudi na pot. Za na pot si lahko vnaprej pripravite tudi bananin kruh, chia puding in kot prigrizek domace energijske ovsene kroglice ter granola plošcice. Ni pa pomembno zgolj uživanje zajtrka, ampak tudi njegova kakovost. Hranilna sestava in energijska vrednost se lahko med razlicnimi izbori zajtrka precej razlikuje in tako povzroci razlicen ucinek na energijsko bilanco, kontrolo sitosti, hranilno zadostnost prehranjevanja in splošno zdravje ter pocutje posameznika. Ferrer-Castales idr. (2018) so v študiji preucevali povezave med uživanjem ali izpušcanjem zajtrka in kakovostjo zaužitega zajtrka na kakovost življenja, povezano z zdravjem, zaznanim stresom in depresijo. Kakovost življenja je bila bolje ocenjena pri tistih, ki so uživali kakovosten zajtrk, prav tako pa so pri njih zabeležili nižje stopnje stresa kot pri tistih, ki so 10 uživali nekakovosten zajtrk. Poleg tega so imeli tisti, ki so zajtrk izpustili, boljšo kakovost življenja in nižje ravni stresa kot tisti, ki so uživali zajtrk slabe kakovosti. Te ugotovitve kažejo, kako pomemben je kakovosten zajtrk, namesto da samo zajtrkujemo ali ne. Izbirajte živila z nizkim glikemicnim indeksom, ki preprecijo hiter dvig sladkorja v krvi. To so polnovredna žita, strocnice, orešcki, semena ... V zajtrk vkljucite kakovostne vire beljakovin (jajca, mleko, mlecni izdelki). Dodajanje zelenjave in sadja zviša hranilno vrednost obroka in ugodno vpliva na njegovo energijsko gostoto. Zelenjavo in sadje vkljucujte v zajtrk ter tudi v druge obroke, saj tako razporedite vnos koristnih snovi cez ves dan. Izogibajte se živilom z veliko dodanega sladkorja (musliji), nasicenih mašcob (maslo, masleni rogljicki) in soli (predpripravljena živila, predelani mesni izdelki). Izogibajte se uživanju živil z visokim glikemicnim indeksom (bel kruh, sladke pijace). Pomembno je, da si vzamete cas za uravnotežen zajtrk in s tem poskrbite za dobro pocutje. V nadaljevanju najdete nekaj idej za zdrav zacetek dneva. Recepte in še vec idej za zdrave obroke pa najdete na mojem Instagram profilu, na katerem ustvarjam pod imenom Tale of yum. Tinkara Dvoršak Viri in literatura Inštitut za nutricionistiko - Portal prehrana. Glikemicni indeks (b. d.). Pridoblje- no 28. 8. 2023 s https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/ 223-glikemicni-indeks.html Is breakfast the most important, an important or a not important meal of the day? (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.researchgate.net/ publication/ 361300717_Is_breakfast_the_most_important_an_important_or_a_ not_important_meal_of_the_day Inštitut za nutricionistiko - Portal prehrana. Redni obroki in zajtrkovanje so del zdrave prehrane (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.prehrana. si/clanek/99-redni-obroki-in-zajtrkovanje-so-del-zdrave-prehrane?highlight= WyJ6YWp0cmsiXQ== Inštitut za nutricionistiko - Portal prehrana. Zelenjava in sadje (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.prehrana.si/zivila/zelenjava=-in-sadje?highlightWyJzYWRqZSIsInplbGVuamF2YSJd Shakshouka Mangova smuti skleda z granolo in arašidovim maslom Popecen polnozrnat kruh z avokadom in poširanim jajcem Avtorica slik: Tinkara Dvoršak 11 DAROVANJE Vir fotografije: Shutterstock DAROVANJE Vir fotografije: Shutterstock Transplantacija je vcasih najboljša možnost posameznika za preživetje in izboljšano kakovost življenja, cesar so se zavedali že naši predniki, saj zacetki darovanja krvi segajo v leto 1628. V Sloveniji so dnevne potrebe po krvi primerljive 300 do 350 krvodajalcem. Daruje lahko vsakdo, ki je zdrav, star med 18 in 65 let, v zadnjih štirih mesecih ni bil na tetoviranju, akupunkturi in nima novega pirsinga. Pred darovanjem zdravstveno osebje preveri naše zdravstveno stanje, kriterije darovanja, doloci krvno skupino in preveri raven hemoglobina. Sam odvzem krvi je lahko neprijeten, vendar že ena donacija lahko reši do tri življenja. Kaj pa se s krvjo zgodi, ko zapustimo ambulanto transfuzijskega centra? Kri iz centrov v nadzorovanih pogojih potuje v laboratorije, kjer vzorcu dolocijo krvno skupino in Rh faktor, testirajo jo za nalezljive bolezni, kot so HIV, hepatitis tipa B in C ter sifilis. Kri nato locijo na njene tri glavne komponente: koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in plazmo. S tem poskrbijo za shranjevanje pri optimalnih pogojih in nadaljnjo pripravo. Dodajo ji konzervanse in druge namenske snovi, ki preprecujejo strjevanje in ohranjajo njeno funkcionalnost. Krvni pripravki so nato po nacelu hladne verige transportirani v vse vecje bolnišnice in transfuzijske centre. Ko pacient potrebuje enega izmed krvnih pripravkov, se ga naroci skupaj z vzorcem krvi pa- cienta za imunohematološke preiskave in aplicira v najkrajšem možnem casu. Transfuzija poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi, ki preprecujejo zamenjavo pacienta ali krvi in nadzorujejo možne neželene ucinke. Med najvarnejše oblike transfuzije spada, sicer manj poznana, avtotransfuzija. Namenjena je osebam s planiranimi vecjimi operacijami (navadno so to ortopedske operacije), pred katerimi se kri odvzame nekaj dni pred operacijo in aplicira med ali po njej, uporabiti pa jo je treba v mesecu dni. Poleg krvnih pripravkov, ki so namenjeni nadomešcanju (krvavitve, opekline …), pa se iz krvi pripravljajo tudi zdravila, kot so faktorji strjevanja, imunoglobulini in humani specificni albumini. Skozi zgodovino so se mnoga ljudstva posluževala »pušcanja krvi«. V preteklosti je bil poseg tesno povezan z vraževerjem in magijo, danes pa po zaslugi znanosti vemo, zakaj deluje, ter da ima pozitivne ucinke pri hipertenziji, hemokromatozi in policitemiji veri. Prav tako so še vedno v uporabi (sicer redkeje) medicinske pijavke. Še ena oblika plemenitosti je darovanje krvotvornih maticnih celic, odgovornih za razvoj vseh drugih celic, ki sestavljajo kri. Ob omembi darovanja se v mislih mnogih prikažejo prizori iz filmov, v katerih te celice pridobijo iz kostnega mozga, vendar tak nacin odvzemanja poteka le redko. Za darovanje se uporablja venozna kri, iz katere s postopkom afereze aparat odvzame le krvotvorne maticne celice, preostalo kri pa vrne v krvni obtok. Pred tem darovalec prejme injekcije za spodbuditev razmnoževanja krvotvornih celic, zato skrbi o pomanjkanju le-teh ni. Odvzete celice se uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, med njimi akutne in kronicne levkemije, aplasticne anemije in talasemije. 12 Tako kot pri darovanju krvi, kjer dolocijo skupine A, AB, B ali 0, so tudi tukaj pomembne skladnosti antigenov, in sicer tkivnih antigenov HLA. Ti se pri drugih osebah le redko ponovijo, zato je izmed vseh vpisanih na seznam darovalcev v Sloveniji dejanskih darovalcev zgolj 0,4 %. Pri registraciji vsakemu potencialnemu darovalcu organizacija Slovenija Donor pošlje set za dolocanje antigenov iz sline. V primeru skladnosti z nekom, ki maticne celice potrebuje, tako v Sloveniji kot po svetu, darovalca povabijo na nadaljnje testiranje in potencialni odvzem. Kaj pa darovanje organov? Organi se, razen v redkih primerih, kot je darovanje ledvic, darujejo na željo darovalca ali družine kot zadnjo gesto dobrodelnosti. Darovanje po smrti je mogoce po možganski smrti, ki jo nedvoumno potrdi komisija treh zdravnikov. Po pogovoru s svojci in ob upoštevanju želje darovalca za casa življenja se opravi ocena primernosti in vzdrževanja primernega darovalca v enoti intenzivne terapije. Sam odvzem organov poteka v ope- racijski dvorani, po operaciji je znak darovanja organov le kirurški rez. Po odvzemu se organi in tkiva testirajo ter pregledajo in konzervirajo za prevoz, ki ga pri nas izvajamo tudi z vladnim letalom. Slovenija je vkljucena v program Eurotransplant, ki omogoca povezovanje darovalcev in iskalcev nekaterih držav širom Evrope. Potencialne prejemnike organov zdravstvene službe vodijo na cakalnem spisku, za katerega veljajo pravilniki, ki zagotavljajo pravicnost pri prednosti. Ko darovani organ ali tkivo prispe v transplantacijski center, se opravi dodatna kontrola primernosti. Za darovanje organov in tkiva se lahko opredeli skorajda vsak, že en darovalec pa lahko reši do 8 življenj in 75 osebam izboljša kakovost življenja. Tjaša Hajnrihar Viri in literatura Blood and Marrow Transplant Handbook. (2021). Blood and Marrow Transplant Handbook. https://doi.org/10.1007/978-3-030-53626-8 Cook, L. S. (2010). Therapeutic phlebotomy: a review of diagnoses and treatment considerations. Journal of infusion nursing : the official publication of the Infusion Nurses Society, 33(2), 81–88. https://doi.org/10.1097/ NAN.0B013E3181D00010 Daj se na seznam in reši življenje. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www. dajsenaseznam.si/ Cedars-Sinai. Facts About Blood Donation (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.cedars-sinai.org/programs/blood-donor-services/about-donation. html American Transplant Foundation. Find the information you’ve been looking for (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.americantransplantfoundation. org/about-transplant/ Red Cross Blood Services. History Of Blood Transfusions 1628 To Now (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.redcrossblood.org/donate-blood/ blood-donation-process/what-happens-to-donated-blood/blood-transfusions/ history-blood-transfusion.html LifeServe Blood Center. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https:// www.lifeservebloodcenter. org/ Rudge, C., Matesanz, R., Delmonico, F. L. in Chapman, J. (2012). International practices of organ donation. British Journal of Anaesthesia, 108(SUPPL. 1), i48–i55. https://doi.org/10.1093/BJA/AER399 Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s http://www.ztm.si/ Vir fotografije: Shutterstock 13 Vir fotografije: Shutterstock PREHRANA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO Slovenija je ena izmed številnih držav, kjer pogostost sladkorne bolezni narašca. Obolevnost je vecja med moškimi, saj ima ugotovljeno bolezen vsak peti moški in vsaka deseta ženska nad 65 let. Ozavešcanje ljudi o sladkorni bolezni narašca, saj se vanj vkljucujejo mnogi zdravstveni forumi, združenja, zveze, mediji in društva diabetikov. Ko govorimo o sladkorni bolezni, moramo razumeti tudi po- men glukoze in inzulina. Glukoza je osnovno hranilo iz skupine ogljikovih hidratov, s katerim se hranijo celice našega telesa. V naše telo vstopi s hrano. Celice nekaterih telesnih organov se poleg glukoze prehranjujejo še z mašcobnimi kislinami, beljakovinami in ketonskimi telesi, drugi pa izkljucno samo z glukozo. Primer so možgani, ki potrebujejo veliko energije za svoje delovanje in so popolnoma odvisni od njenega neprestanega dovajanja, saj je ne moremo skladišciti (ZDDS, 2016). Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je skupina presnovnih bolezni, ki jih spremlja kronicna hiperglikemija, ki nastane zaradi pomanjkljivega izlocanja inzulina, njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega skupaj. Posledicno pride do motene presnove ogljikovih hidratov, mašcob in beljakovin. Tipi sladkorne bolezni Poznamo vec tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bole- zen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2, sladkorno bolezen v no- secnosti in druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo. Previsok krvni sladkor je pri tipu 2 posledica socasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloca premalo inzulina, in oslabljenega ucinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišicje in jetra. Okvara trebušne slinavke scasoma napreduje, zato se nacin zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdrave- mu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili ali z inzulinom. Sladkorna bolezen tipa 2 je stanje odpornosti tkiv na inzulin, zato telo ne more ucinkovito uporabljati glukoze. Povezana je z nezadostnim delovanjem beta celic trebušne slinavke, lahko je povezano tudi s prekomerno telesno težo in telesno nedejavnostjo. Sladkorna bolezen tipa 1 je bolezen, kjer telo unici beta celice trebušne slinavke, ki proizvajajo inzulin. Prehrana sladkornega bolnika Tudi ce bolnik ne jemlje zdravil, so ta brez diete znatno manj ucinkovita (Zavod za izobraževanje o diabetesu, 2008). Prehrana mora biti raznolika, obrokov pa se ne izpušca, saj je raven glukoze tako lažje obvladljiva. Priporocila za zdravo prehrano narekujejo zmernost v kolicini in raznolikost v izboru živil ter sestavi jedi. Le na ta nacin se lahko doseže in vzdržuje optimalna kolicina sladkorja v krvi, 14 tako zagotovimo tudi dovolj vseh hranilnih snovi. Nasitimo se ob ustrezni prehrani, ki omogoci normalen telesni in duševni razvoj, ta pa varuje pred porastom telesne mase, hipoglikemijo in hiperglikemijo. Sodobne smernice ljudem s sladkorno boleznijo ne prepovedujejo vec cele vrste živil, temvec jim s skrbnim nacrtovanjem obrokov, ki vkljucuje štetje ogljikovih hidratov, omogocajo boljšo in lažjo kontrolo krvnega sladkorja. Pri sladkorni bolezni tipa 1 je v ospredju štetje in nadzor vnosa ogljikovih hidratov pri obroku, saj se na tak nacin uravnava odmerek inzulina in prepreci nastanek hipoglikemije, hkrati pa tudi preprecimo, da se razvije bolezen tipa 2 pri osebah s prediabetesom. Priporoca se 4–5 obrokov dnevno, ki so razporejeni v enakih casovnih intervalih (na 2 do 3 ure), saj se tako izognemo enkratni obremenitvi prebave. Redni obroki so pri teh bolnikih toliko bolj pomembni, sploh pri tistih, ki uporabljajo inzulin ali zdravila, ki povecajo izlocanje inzulina iz trebušne slinavke. Prehrana naj bo sestavljena iz makrohranil (mašcob, beljakovin in ogljikovih hidratov) ter mikrohranil, vitaminov in mineralov. Pravilna prehrana je zdrava, uravnotežena hrana, bogata z energijo in hranilnimi snovmi, ko so v njej zastopane v naslednjih razmerjih, navaja Širca Campa (2016): od 45 do 55 % OH, od 15 do 20 % beljakovin (pri sladkorni bolezni tipa 2 pa je lahko tudi 20 do 30 % energijskega vnosa) in od 20 do 35 % mašcob (enkrat in veckrat nenasicene, ki so v ribah, orešckih, soji; tudi olja, npr. repicno, oljcno). Pomembno je, da v obroku zagotovimo pretežno sestavljene OH (škrobna živila) in hrano, bogato z vlakninami (tako topne kot netopne). Med vire topnih vlaknin uvršcamo sadje (pecka- to z užitno lupino, pomarance, grenivke), strocnice (grah, leca, soja) in zelenjavo. Viri netopnih vlaknin pa so polnovredna žita Vir fotografije: Shutterstock (polnozrnate testenine, ajda, oves, rjavi riž, krompir obcasno – kuhan v olupku …). Poleg OH naj bo v obroku tudi beljakovinsko živilo z manj mašcobe (pusto meso, ribe). Omejimo nasicene mašcobe živalskega izvora, mocno omejimo enostavne OH. V vsakem obroku naj bo zelenjava ali sadje. Zgoraj omenjena merila lahko ljudje s sladkorno bolez nijo dosežejo, ce živila posameznih prehranskih skupin razporedijo na krožnik po shemi, pravi Širca Campa (2020): cetrtino krožnika predstavljajo škrobna živila, ki imajo nizek glikemicni indeks (GI). To so npr. živila, bogata s prehranskimi vlakninami, ki so pravilno termicno obdelana; cetrtino krožnika zapolnimo s kakovostnimi belja kovinskimi živili, npr. pusto meso (govedina, tele tina …), perutnina brez kože, morske ribe (skuša …). Lahko pa to obcasno nadomestimo tudi z jaj cem, tofujem, skuto; polovico krožnika pa obložimo z zelenjavo (npr. brokoli, cvetaca, kumare, bucke, špinaca …). Za zelenjavo ni omejitev, moramo pa paziti, da je ne razkuhamo. Boljše je, da izberemo presno zele njavo v obliki solate; pomembna pa je tudi tekocina (voda, mineralna voda ali nesladkan caj) ter kos sadja za poobedek. Lahko pa tudi obcasno namesto sadja ponudimo rebro temne cokolade s 70 % kakava ali drugo sladico. Aja Ana Jelaska Viri in literatura Benedik, E. (b. d.). Prehrana pri sindromu razdražljivega crevesja (SRC). Pridobljeno 22. oktober 2023, s https://inp.si/prehrana-pri-sindromu-razdrazljivega- crevesja-src/ NIJZ. Sladkorna bolezen (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://nijz.si/nenalezlji- ve-bolezni/sladkorna-bolezen/ Sladkorna bolezen in kortizol sta tesno povezana. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://diagnosticni-laboratorij.si/sladkorna-bolezen-in-kortizol/ Orel, R. (2010). Sindrom razdražljivega crevesja. Medicinski razgledi. https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FBQDYVWY?&language=eng Zveza društev diabetikov Slovenije. Gradivo za pripravo na tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni in seminar (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https:// books.google.si/books/about/Gradivo_za_pripravo_na_ tekmovanje_v_ znan.html?id=BCSlnQAACAAJ&redir_esc=y 15 VPLIV NEPRAVILNEGA NOŠENJA ŠOLSKIH NAHRBTNIKOV NA TELO ŠOLARJA Izbira šolske torbe je pogosto prepušcena otrokom, katerih glavni motiv je priljubljenost med sovrstniki. Otroci pogosto spustijo naramnice in torbo nosijo na spodnjem delu hrbta, kar ima velik vpliv na težišce in nadzor nad telesom. Teža torbe tako mocno posega v težišce otrokovega telesa, kar lahko privede do prisiljene drže naprej, saj s tem uravnavajo ravnotežje in tako obvladujejo svoje telo. Pri nošenju težkih nahrbtnikov se vrat in trup pogosto premakneta v položaj naprej, kar lahko posledicno povzroci preveliko delovanje sil na telo in dolgorocno vpliva na spremembe v hrbtenici, mišicah in sklepih. Med raziskovalci obstajajo razlicna mnenja o tem, kolikšna obremenitev je primerna za otroke. Nekateri menijo, da obremenitev ne sme presegati 10 % telesne teže šolarja, medtem ko drugi zagovarjajo mejo do 15 % telesne teže šolarja. Prevelika teža nahrbtnika in nepravilno nošenje lahko povzroci negativne ucinke, vkljucno s težavami v telesni drži, obremenitvami mišicno-skeletnega sistema ter možnostjo poškodb. Zato je pomembno, da starši in ucitelji spremljajo težo nahrbtnika ter skrbijo, da otroci nosijo primeren nahrbtnik s primerno obremenitvijo. Pravilno nošenje šolskih nahrbtnikov je pomembno za prepre- cevanje poškodb in neželenih posledic pri otrocih. Nahrbtniki, ki presegajo 15 % telesne mase otroka, lahko povzrocijo bio- mehanske prilagoditve, ki povecujejo tveganje za mišicno-skeletne poškodbe. Teža nahrbtnika lahko vpliva na upogib trupa in lumbosakralni kot, ne glede na to, kako je nahrbtnik name- šcen. Pri nošenju težkega nahrbtnika so zaradi bremena najbolj prizadete deltoidna mišica (Musculus deltoideus), nadgrebencnica (M. Suprasinatus), trapezasta mišica (M. Trapezius), široka hrbtna mišica (M. Latissimus dorsi), mišice iztegovalke trupa (M. Erector spinae), velika rombasta mišica (M. Rhomboideus major), mišica sternokleidomastoid (M. Sternocleidomastoide- us), sprednja nazobcana mišica (M. Serratus anterior), velika prsna mišica (M. Pectoralis major) in mišica dvigovalke lopatice (M. Levator scapulae). Pravilno nošenje šolske torbe je kljucno za preprecevanje škodljivih ucinkov na otrokovo telo. Nošenje nahrbtnika na enem ramenu lahko vodi v nagnjenje telesa v nasprotno smer sile bremena, kar lahko posledicno povzroci dodatno obremenitev na hrbtenici in poveca možnost za poškodbe. Zato strokovnjaki priporocajo nošenje torbe na obeh ramenih, saj se teža torbe enakomerno porazdeli in zmanjša obremenitev na hrbtenico ter druge dele telesa. Poleg tega je pomembno, da otroci izberejo šolsko torbo, ki ustreza njihovi telesni sestavi in je pravilno nastavljena, da se zmanjša tveganje za nastanek poškodb. Torba naj bo ergo- nomsko zasnovana in opremljena s primernimi trakovi za pravilno nošenje. Uporaba prsnega in pasnega pasu oz. trakov zmanjša obremenitev na hrbtenico. Prav tako je priporocljivo, da se težji predmeti v torbi postavijo bližje hrbtu, saj lahko to pomaga zmanjšati navor na hrbtenico. Kljucnega pomena je, da se šolarji zavedajo, kako varno nositi nahrbtnik. Pravilno nošenje šolske torbe: Prilagajanje naramnic je kljucnega pomena za zmanj šanje obremenitve hrbtenice in mišic. Razporejanje teže torbe pomaga ohraniti pravilno držo in prepre cuje nihanje telesa, medtem ko mora biti spodnji rob torbe v višini pasu, da se prepreci prevec pritiska na ledveni del hrbtenice. Težo med rameni in hrbtenico je treba enakomerno razporediti, saj to pomaga pri zmanjševanju obremenitev hrbtenice in preprecu je preobremenitev mišic ter posledicno poškodbe. Nahrbtnik je treba redno prilagajati glede na rast in spremembe telesne teže otroka. Sara Koprivec 16 Viri in literatura Alami, A., Tehrani, H., Lael-Monfared, E., Moghaddam, F. S., Boghsani, G. T. in Jafari, A. (2020). Ergonomic factors of school bags and their adaptation to the weight of students. Work (Reading, Mass.), 65(4), 809–820. https:// doi.org/10.3233/WOR-203133 Chen, Y.-L. in Mu, Y.-C. (2018). Effects of backpack load and position on body strains in male schoolchildren while walking. PloS One, 13(3), e0193648. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0193648 Mrozkowiak, M. in Stepien-Slodkowska, M. (2022). The impact of a school backpack’s weight, which is carried on the back of a 7-year-old students of both sexes, on the features of body posture in the frontal plane. BMC Sports Science, Medicine & Rehabilitation, 14(1), 57. https://doi. org/10.1186/s13102-022-00448-8 NeJhaddadgar, N., Tavafian, S. S., Ziapour, A., Mehedi, N., Jamshidi, A. R. in Gahvareh, R. (2022). Effects of School-Based Educational Program on Backpack Carrying Behavior in Teenage Students. Journal of Primary Care & Community Health, 13, 21501319221086252. https://doi. org/10.1177/21501319221086251 Vir fotografije: Freepik Perrone, M., Orr, R., Hing, W., Milne, N. in Pope, R. (2018). The Impact of Backpack Loads on School Children: A Critical Narrative Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(11), 2529. https://doi.org/10.3390/ijerph15112529 Rashid, M., Mathew, J., Raj V, V. S. in Raja, K. (2021). Optimization of backpack loads using gait parameters in school boys. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 25, 174–182. https://doi.org/10.1016/j. jbmt.2020.11.014 Sharan, D., Ajeesh, P. S., Jose, J. A., Debnath, S. in Manjula, M. (2012). Back pack injuries in Indian school children: risk factors and clinical presentations. Work, 41(Supplement 1), 929–932. https://doi.org/10.3233/ WOR-2012-0265-929 17 Vir fotografije: Shutterstock Z GIBANJEM NAD »ZNUCANA« KOLENA Osteoartroza (v nadaljevanju OA) je degenerativna bolezen sinovialnih sklepov, za katero je znacilno propadanje sklepnega hrustanca. Posledice tega so bolecine in zmanjšana gibljivost v sklepu. Dandanes je OA najpogostejša progresivna kronicna bolezen, za katero ni zdravila in pri kateri lahko zgolj lajšamo bolecine ter preprecujemo njeno napredovanje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije OA prizadene od 2–6 % celotne populacije in kar 50 % posameznikov, starejših od 65 let. Najpogostejši diagnozi sta artroza kolena in artroza kolka, najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek pa so starost, predhodne poškodbe in vnetja sklepov, povecana telesna teža ter genet- ski dejavniki. Po podatkih NIJZ je leta 2021 v Sloveniji zaradi artroz potrebovalo rehabilitacijo vec kot 5000 pacientov. Aerobna vadba je v današnjem svetu najbolj izvajana vadba s strani rekreativnih posameznikov, saj dokazano izboljša kardiovaskularni sistem in mentalno stanje posameznika, številni strokovnjaki s podrocja zdravstva pa so jo zato navedli kot glavno nefarmakološko sredstvo proti nastanku OA. Pri aerobni vadbi številni avtorji navajajo raznolikost treningov, kar pomeni, da se v vadbeno intervencijo uvedejo razlicni tipi aerobnega treninga (plavanje, kolesarjenje, tek in hitra hoja). Raziskovalci z Univerze iz Teksasa, z oddelka kineziologije in zdravstvene vzgoje, so dokazali precejšen porast moci mišic kolena in izboljšan rezultat na 6-minutnem testu hoje pri posameznikih, ki so kolesarili ali plavali 45 minut dnevno, trikrat na teden, pri intenzivnosti med 60–70 % maksimalnega src- nega utripa. Pri tem še dodajajo, da se je bolecina v sklepih znatno zmanjšala. Aerobna vadba in vadba proti uporu imata pomemben vpliv na kakovost življenja oseb z OA, saj se ob izvajanju vadb dokazano izboljša fizicna zmogljivost pacientov. Posamezniki, ki so izvajali aerobno vadbo in vadbo proti uporu, so dokazano izboljšali cas hoje po stopnicah ter cas hoje na doloceni razdalji, kar lahko predstavlja vsakodnevni izziv za posameznike z dokazano OA. Na Inštitutu športne medicine na Danskem so preucevali pomen nordijske hoje v primerjavi s treningom moci in treningom, ki ga je vadeci izvajal v doma- cem okolju, in dokazali, da je nordijska hoja precej izboljšala aerobne sposobnosti in kognitivne sposobnosti posameznika v primerjavi z drugimi nacini vadbe. Kot preventivno vadbo za lajšanje bolecin v sklepih se priporoca aerobna vadba v kombinaciji z vadbo proti uporu. Pri tem naj se na zacetku priporocajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki temeljijo na izvajanju zmerne aerobne vadbe od 150–300 minut tedensko ali visoko intenzivne vadbe, ki traja od 75–150 minut tedensko. Strokovnjaki s podrocja kondicijske priprave so si enotni, da naj se vadba pravilno stopnjuje ter da se pri pojavu pretirane bolecine vadba ustavi ali spremeni nacin izvedbe ter da je vsaka vadba prilagojena posamezniku. Nasveti za vadbo: aerobna vadba naj se sprva izvaja trikrat tedensko po 45 minut in naj temelji na hoji, plavanju, nordijski hoji 18 ali kolesarjenju, šele nato na teku. Na zacetku naj se omenjena vadba izvaja v krajših intervalih po 60 sekund izvajanja vadbe (hitra hoja, tek) in vsaj 60 sekund aktivnega odmora (hoja). Pri aerobni vadbi, ki temelji na teku, moramo biti posebej pazljivi na kolicino obremenitev, saj ima lahko pretirano izvajanje teka kontraindikacije na omenjeno bolezen pri osebah z že dokaza- no OA. Pri takšnih posameznikih se za aerobno vadbo najpogosteje priporoca plavanje, saj to dokazano znatno zmanjša bolecine v sklepih. Drugi del vadbe pri zmanjševanju bolecin v sklepih pa naj temelji na vadbi proti uporu, poudarek naj bo na mišicah spodnjih okoncin (sprednje in zadenjske stegenske mišice in zadnjicne mišice). Kot dodaten del preventivnega vadbenega programa za OA se navaja izvajanje stabilnostnih in koordinacijskih vaj v ogrevalnem delu vadbene enote, saj te izboljšajo propriocepcijo in zmanjšajo pojavnost poškodb. Žiga Leban Viri in literatura Alkatan, M., Baker, J. R., Machin, D. R., Park, W., Akkari, A. S., Pasha, E. P. in Tanaka, H. (2016). Improved Function and Reduced Pain after Swimming and Cycling Training in Patients with Osteoarthritis. The Journal of Rheumatology, 43(3), 666–672. https://doi.org/10.3899/jrheum.151110 Bieler, T., Siersma, V., Magnusson, S. P., Kjaer, M., Christensen, H. E. in Beyer, N. (2017). In hip osteoarthritis, Nordic Walking is superior to strength training and home-based exercise for improving function. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 27(8), 873–886. https://doi. org/10.1111/sms.12694 Bultink, I. E. M. in Lems, W. F. (2013). Osteoarthritis and osteoporosis: what is the overlap? Current Rheumatology Reports, 15(5), 328. https://doi. org/10.1007/s11926-013-0328-0 Chen, L. in Yu, Y. (2020). Exercise and Osteoarthritis. Advances in Experimental Medicine and Biology, 1228, 219–231. https://doi.org/10.1007/978-98115- 1792-1_15 DeVita, P., Aaboe, J., Bartholdy, C., Leonardis, J. M., Bliddal, H. in Henriksen, M. (2018). Quadriceps-strengthening exercise and quadriceps and knee biomechanics during walking in knee osteoarthritis: A two-centre randomized controlled trial. Clinical Biomechanics (Bristol, Avon), 59, 199–206. https://doi.org/10.1016/j.clinbiomech.2018.09.016 Kiliç, F., Demirgüç, A., Arslan, S. A., Keskin, E. D. in Aras, M. (2020). The effect of aerobic exercise training on postmenopausal patients with knee osteoarthritis. Journal of Back and Musculoskeletal Rehabilitation, 33(6), 995– 1002. https://doi.org/10.3233/BMR-191712 McEwen, S. C., Siddarth, P., Rahi, B., Kim, Y., Mui, W., Wu, P., … Merrill, D. A. (2018). Simultaneous Aerobic Exercise and Memory Training Program in Older Adults with Subjective Memory Impairments. Journal of Alzheimer’s Disease: JAD, 62(2), 795–806. https://doi.org/10.3233/JAD-170846 O’Neill, T. W., McCabe, P. S. in McBeth, J. (2018). Update on the epidemiology, risk factors and disease outcomes of osteoarthritis. Best Practice & Research. Clinical Rheumatology, 32(2), 312–326. https://doi.org/10.1016/j. berh.2018.10.007 Pereira, D., Ramos, E. in Branco, J. (2015). Osteoarthritis. Acta Medica Portuguesa, 28(1), 99–106. https://doi.org/10.20344/amp.5477 Ravalli, S., Castrogiovanni, P. in Musumeci, G. (2019). Exercise as medicine to be prescribed in osteoarthritis. World Journal of Orthopedics, 10(7), 262– 267. https://doi.org/10.5312/wjo.v10.i7.262 Traistaru, R., Kamal, D., Enachescu, V., Avramescu, T. in Kamal, C. (2015). Physical exercise in the rehabilitation of elderly patients with knee osteoarthritis, 7. Vir fotografije: Freepik 19 Vir fotografije: Freepik SINDROM RAZDRAŽLJIVEGA CREVESJA ALI VSE POGOSTEJŠA FUNKCIONALNA MOTNJA RAZVITEGA SVETA Sindrom razdražljivega crevesja (angl. irritable bowel syndrome, v nadaljevanju IBS) je vse pogostejša težava današnjega casa. Gre za motnjo v funkciji prebavil, ki povzroca tudi nemalo težav. Najveckrat so te težave driska, napenjanje, zaprtost in vsesplošno slabo pocutje. Ima velik vpliv na psihicno pocutje posameznika in lahko povzroca tesnobo, depresijo, stisko in podobna stanja. Temelj za lajšanje simptomov omenjene bolezni temelji na zdravstveni vzgoji bolnikov ter njihovih svojcev. Zelo pomembna je skrb za zdrav življenjski slog in prepoznavanje živil, ki povzrocajo razdraženo crevesje. Zavedati se moramo, da sta crevesje in njegovo zdravo delovanje nujno potrebna za dobro presnovo in absorpcijo hranil ter za zdravo delovanje imunskega sistema. Raziskave kažejo, da ima IBS od 5 do 19 % moških in od 14 do 24 % žensk. Pri starejši populaciji je pogostejši tip IBS-C z zaprtjem, pri mladih pa tip IBS-D z drisko. Kako si lahko pomagamo sami? Že sprememba prehranskih navad in fizicna aktivnost lahko izboljšata kakovost življenja bolnikov z IBS, to pa je obicajno tudi prvi korak pri lajšanju simptomov. Ce to ne pomaga, lahko uporabimo dieto z nizko vsebnostjo fermentabilnih oligosaharidov, disahari dov, monosaharidov in poliolov – FODMAP. Le ta se vodi izkljucno pod nadzorom zdravnika in klinicnega dietetika. 20 Dieta FODMAP in njena ucinkovitost Dieto FODMAP se izvaja v treh stopnjah: 1.STOPNJA Iz prehrane je treba izlociti živila in pijace z visoko vsebnostjo FODMAP, vkljuciti pa moramo dovoljena živila. Ta stopnja traja najvec 6 tednov. Ce bi trajala dlje, obstaja nevarnost prenizkega energijskega vnosa, pomanjkanja vitaminov in mineralov. 2. STOPNJA V prehrano se zacnejo postopno uvajati živila z vecjo vsebnostjo FODMAP. Zacne se z uvajanjem sezonskega sadja in zelenjave ter neprocesiranimi živalskimi izdelki, še naprej pa se je treba izogibati sladkim živilom, sladilom, cokoladi, kakavu in soli. Živila je treba uvajati posamicno v majhnih kolicinah in ne na tešce. Ce bolnik ugotovi, da mu to živilo ne povzroca težav, ga lahko naprej redno uživa, v nasprotnem primeru ga mora izlociti iz prehrane. 3. STOPNJA Ko težave izginejo, lahko uživa bolnik širši nabor živil, ki mu ne povzrocajo težav. Še naprej pa naj se izogiba tistim, ki mu težave povzrocajo. In katera so živila z visoko vsebnostjo FODMAP? ZELENJAVA: cesen, cebula, fižol, cvetaca, rdeca pesa, kislo zelje, gobe, soja, grah, articoke, beluši, avokado, brokoli, brsticni ohrovt, buce, šalotka, por, leca, cicerika. SADJE: jabolka, marelice, cešnje, hruške, nektarine, breskve, slive, granatno jabolko, lubenica, fige, suho sadje, banana, nashi, kaki, mango, lici, papaja, ribez, goji jagode, vloženo sadje v naravnem soku, suho sadje. MESO IN MESNI IZDELKI: mesni izdelki (hrenovke, salame, paštete, klobase). MLEKO IN MLECNI IZDELKI: mleko (kravje, ovcje, kozje, kobilje), mleko v prahu, jogurt, pinjenec, kefir, mehki siri, skuta, sladka in kisla smetana, sladoled, mlecne kreme, mlecni in jogurtovi deserti, mlecni napitki. JAJCA IN IZDELKI IZ JAJC: majoneze, jajcne kreme. ŠKROBNATA ŽIVILA: pšenicna, jecmenova in ržena moka, pšenicni in rženi kruh, pšenicni kosmici in otrobi, pšenicni svaljki, testenine z glutenom, njoki, cmoki, kuskus, jecmen. OREŠCKI: pistacija. RIBE IN MORSKI SADEŽI: ribji namazi, ribje paštete, morski sadeži in izdelki iz njih. MAŠCOBE: nasicene živalske mašcobe (mast, ocvirki, zaseka, vidni deli živalske mašcobe). PIJACE: pijace z dodanim sladkorjem (pijace, sladkane s saharozo, visoko fruktozno-koruznim sirupom (angl. »HFCS«) ali koncentratom sadnega soka, npr. sadni nektarji, sirupi, ledeni caji, s sladkorjem sladkani caji, sladke gazirane pijace, pijace za športnike (športni napitki), energijske pijace, vode z okusom in sokovi, sojini napitki, napitki iz cikorije (tudi kavne mešanice s cikorijo), pšenicna kava. DRUGA ŽIVILA (odsvetovana dlje casa): vloženo in suho sadje (vsebuje veliko fruktoze), sadne plošcice, sladoled, mlecna cokolada, žvecilni gumi, ostre zacimbe. Velikokrat se za zmanjšanje simptomov IBS uporabljajo tudi probiotiki, ki vplivajo na sestavo crevesne bakterijske flore in spremenijo njen metabolizem. Probiotiki delujejo na delovanje crevesnega imunskega sistema in vplivajo na gibljivost crevesa. Ko se spremeni sestava bakterijske mikroflore, to vpliva na zmanjšanje crevesnih plinov in napihnjenost. Pri bolnikih, ki imajo zelo hude simptome IBS in ti vplivajo na kakovost življenja, se predpisujejo tudi dolocena zdravila. Primer celodnevnega jedilnika, primernega za osebo z IBS ZAJTRK prosena kaša s kivijem in mandlji DOPOLDANSKA MALICA sadni smuti s chia semeni KOSILO riževi rezanci s korenjem in pišcancem VECERJA solata s paradižnikom in kvinojo Judita Polanc Viri in literatura Benedik, E. (b. d.). Prehrana pri sindromu razdražljivega crevesja (SRC). Pridobljeno 22. oktober 2023, s https://inp.si/prehrana-pri-sindromu-razdrazljivega- -crevesja-src/ Orel, R. (2010). Sindrom razdražljivega crevesja. Medicinski razgledi. https://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FBQDYVWY?&language=eng Saha, L. (2014). Irritable bowel syndrome: Pathogenesis, diagnosis, treatment, and evidence-based medicine. World Journal of Gastroenterology : WJG, 20(22), 6759–6773. https://doi.org/10.3748/wjg.v20.i22.6759 21 VPLIV COVID-19 NA OSEBE Z DEMENCO Vir fotografije: Freepik VPLIV COVID-19 NA OSEBE Z DEMENCO Vir fotografije: Freepik Zacela bom s svojim razmišljanjem, da se mogoce preveckrat oziramo za zdravjem mlajših oseb in nam je to pomembnejše kot pocutje in stanje starejših. Vsak pri sebi se premalo zavedamo, da bo tudi nas doletelo obdobje, ko se bomo postarali in pocasi odmaknili od okolice. Besedilo je nastalo z namenom, da bi za trenutek pomislili na starejše osebe, ki se soocajo z demenco in so bili v casu epidemije po mojem mnenju zapostavljeni. Demenca pesti vedno vec ljudi po svetu, zato je treba narediti korak naprej in se še bolj posvetiti temu podrocju. Novi koronavirus je bil odkrit ob koncu leta 2019, od takrat dalje pa je pandemija pretresla celoten svet, ravno tako tudi najbolj ranljive, med katere spadajo dementni. Posamezniki z demenco spadajo v skupino najbolj ranljivih oseb v družbi, saj so za vsakodnevno preživetje odvisni od družine ali poklicnih negovalcev. Covid-19 in pan- demija, ki je prišla z njim, pa sta ranljivost dementnih oseb še povecala zaradi obolevnosti in umrljivosti ter posrednih ucinkov pandemije na socialno podporo ter zdravstveni sis- tem, od katerega so odvisni. Demenca je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene tako deklarativni kot neizpovedni spomin in se pojavlja zlasti pri starejših. Med razlicnimi vrstami demenc je Alzheimerjeva najpogostejša oblika; leta 1906 jo je prvic preucil nemški nevropato- log Alois Alzheimer, za njo pa trpi vec kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu. Alzheimerjeva bolezen postaja vse bolj razširjena, število pa naj bi se do leta 2050 pocetverilo. Rast števila posameznikov, ki živijo z demenco, poudarja potrebo po prizadevanjih za obravnavo potreb te skupine in povecanju pozornosti. Zmotna so prepricanja, da je demenca normalen del procesa staranja in da vsi starejši ljudje pozabljajo. Še pred kratkim smo dojemali demenco kot normalen del staranja, ceprav ni tako in zato se je posledicno premalo govorilo o tej bolezni in se ji ni posvecalo dovolj pozornosti. Demenca ima v javnosti še vedno veliko negativnih prizvokov, ker se je ljudje bojijo, je ne poznajo dovolj in se je sramujejo, to pa zagotovo ni rešitev. Pomembno je, da o njej spregovorimo, se pogovarjamo in poi- šcemo ustrezno pomoc. Poleg vsega naštetega je pri demenci treba pogledati širše in stremeti k temu, da dementnemu omo- gocimo cim daljšo samostojno življenje v domacem okolju, v katerem se taka oseba najboljše pocuti in najlažje funkcionira. Med pandemijo se je za dementne osebe ustavil svet, saj so se zmanjšale socialne interakcije, ljudje so se vecino casa zadrževali znotraj domov, strah se je povecal, kar pa je zagotovo v nekem casu vodilo v izgubo neodvisnosti, nadzora in zmanjšanje dobrega pocutja. V takih casih je zato treba iskati ustrezne rešitve, ki bodo pripomogle k izboljšanju trenutnega sistema, kot tudi dostopnosti storitev za dementne osebe. Med prebiranjem raznovrstnih clankov sem naletela na še kako pomembno raziskavo, v kateri so avtorji ponudili nekaj izjemnih dejavnosti, s katerimi prispevamo k ohranjanju socializacije v casu covida-19. Pomembna je vkljucenost družinskih clanov in vseh bližnjih v sam proces, saj so ravno oni tisti, ki najbolje poznajo ljubljeno osebo. Treba je poudariti, naj se dementno 22 osebo vedno pozdravlja z njihovim imenom in priimkom in naj se pri tem vzpostavlja ocesni stik, saj se tako dementna oseba pocuti znano. Še kako pomembna je tudi komunikacija med svojcem in dementno osebo, ki pa naj vkljucuje obujanje starih spominov in vseh njihovih dosežkov v življenju. Dementni osebi je ravno tako treba izkazovati obcutke zaželenosti in ljubezni, kar lahko dosežemo s sprehodi v naravo, skupnim ustvarjanjem najljubšega kolaca, igro z žogo ali pa se z njo pogleda njen najljubši program na televiziji. Vse te omenjene dejavnosti izboljšujejo njihova pocutja, hkrati pa se oseba, ki se ukvarja z njimi, ogromno nauci o odnosih in samem sebi. Zakljucimo torej lahko, da se bodo morali v prihodnosti vsi dementni ljudje in njihovi svojci prilagoditi na razmere, ki nam jih je prinesel covid-19, ravno tako pa je pomembno, da se ljudje zavemo moci demence in jo s skupnimi mocmi nadziramo, omilimo in mogoce nekega dne tudi iznicimo. Mojca Posedi V Sloveniji deluje društvo Spomincica, ki že vrsto let skrbi in pomaga dementnim osebam, njihovim svoj cem ter skrbnikom na nacin, da svetuje svojcem, pomaga dementnim osebam pri razumevanju in obravnavi, izdaja razne letake, obvešca in ozavešca širšo javnost o demenci, prireja dodatna izobraže vanja in razlicne dogodke. Eden od dogodkov, ki se 21. septembra dogaja na svetovni dan Alzheimerje ve bolezni, se imenuje Sprehod za spomin, kjer gre za srecanje oseb z demenco, svojcev, prostovoljcev in celotne širše javnosti, ki s kratkim pohodom po razlicnih slovenskih mestih opozarjajo na enako vrednost dementnih oseb v družbi. Sprehoda se lahko udeležite tudi vi in s tem pomagate pri ozave šcanju o demenci. Viri in literatura John A., Ali K., Marsh H., Reddy H. P. (2021). Can healthy lifestyle reduce disease progression of Alzheimer’s during a global pandemic of COVID- 19? Ageing Research Reviews, 70. Prodobljeno s doi.org/10.1016/j. arr.2021.101406 Brown E. E., Kumar S., Rajji T. K., Pollock B. G., Mulsant B. H. (2020). Anticipating and Mitigating the Impact of the COVID-19 Pandemic on Alzheimer's Disease and Related Dementias. The american journal of geriatric psychiatry 28 (7), 712-721. Pridobljeno s doi.org/10.1016/j.jagp.2020.04.010 Nichols E. (2019). Estimation of the global prevalence of dementia in 2019 and forecasted prevalence in 2050: an analysis for the Global Burden of Disease Study 2019. Lancet Public Health 7 (2), 105-125. Pridobljeno s doi. org/10.1016/S2468-2667(21)00249-8 Lovrecic B. in Lovrecic M. (2021). Spregovorimo o demenci. Stanje in izzivi na podrocju Alzheimerjeve bolezni: Pandemija SARS-CoV-2/COVID-19. Pridobljeno s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/lovrecic_ m_et._al_jz_2021-8.pdf#page=12 Talbot C. V. in Briggs P. ( 2021). Getting back to normality seems as big of a step as going into lockdown’: the impact of the COVID-19 pandemic on people with early to middle stage dementia. Age end ageing 50 (3), 657-663. Pridobljeno s doi.org/10.1093/ageing/afab012 Inštitut Antona Trstenjaka (2010). Demenca. Pridobljeno 26.8.2022 s https:// www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1308.html Inštitut Antona Trstenjaka (2015). Kakovost življenja ljudi z kronicnim obolenjem. Kakovostna starost, 18(4), 3-4. Pridobljeno s http://www.inst- antonatrstenjaka. si/repository/Starost_4_2015_a.pdf Inštitut Antona Trstenjaka (2021). Iz gerontološke literature. Kakovostna starost, 24 (1), 63-68. Pridobljeno s https://www.proquest.com/docview/ 2561966422?pq-origsite=gscholar&fromopenview=true Spomincica Alzheimer Slovenija (2021). ALZHEIMER CAFE – Spremenjeno življenje oseb z demenco, Parkinsonovo boleznijo in njihovih svojcev v casu COVID- 19. Pridobljeno 26.8.2022 s https://www.spomincica.si/wp-content/ uploads/Izjava-za-javnost_AC_21-01-2021.pdf Vir fotografije: Freepik 23 Vir fotografije: Freepik STRES PRI ŠTUDENTIH ZDRAVSTVENE NEGE IN NACINI SPOPADANJA S STRESOM Stres med študijem je prisoten med vsemi študenti. Med drugim nanj v veliki meri vplivajo izpitna obdobja, kolokviji, priprava seminarskih nalog, prehod iz srednje šole na fakulte- to, drugacni nacini poucevanja, vec odgovornosti in samostojnosti. Veliko študentov je pod pritiskom zaradi usklajevanja svojega casa za študij kot za študentsko delo, da lahko placujejo študentske domove, kupujejo hrano, ohranjajo konjicke ipd. Stres se pri vsakem študentu izraža drugace. Lahko je vedenjske, psihološke ali fiziološke narave. Študentom zdravstvene nege poleg navedenih stvari stres predstavljata tudi prakticni pouk in klinicne vaje, saj ne vedo, kaj pricakovati, ali bodo mentorji razumevajoci do njihovih študijskih obveznosti, ki lahko nastopijo med casom klinicnih vaj, ali bo zdravstveni tim v dobrih medsebojnih odnosih in kako bo to vplivalo na odnos do študenta. Vecja povzrocitelja stresa sta tudi sámo pricakovanje in pomanjkanje samozavesti, saj se želijo v okolju pokazati v najboljši luci, zato jih je vcasih tudi sram vprašati doloceno stvar, pa tudi ce jo že znajo, zgolj da bi se prepricali, ali delajo prav. Prav tako jih je strah pokazati svoje znanje, saj se ne želijo prevec izpostavljati, ker jih je strah, da se bodo prikazali kot »know it all«. Študenti zdravstvene nege predstavljajo skupino z vecjim tveganjem za doživljanje visoke stopnje stresa kot študenti drugih študijskih programov, saj je njihovo izobraževanje zaradi 24 zapletenosti in izzivov, ki spremljajo poklic tako s prakticnega kot teoreticnega vidika, zelo obremenjujoce. Tako se pa dejansko tudi od samega zacetka svojega izobraževanja soocajo s stresnimi dejavniki, ki v veliki meri vplivajo na njihovo izobraževanje, pozneje pa tudi na kakovost življenja in izbiro karierne poti. Raziskave v številnih državah so opredelile razlicne stresne dejavnike v okviru izobraževanja v zdravstveni negi. Kljub temu da dejavniki stresa prihajajo tako iz vsakdanjega življenja izven študija kakor tudi iz izzivov izobraževanja, se še vedno razlikujejo od študentov drugih smeri, saj jim poleg vsega stres predstavlja tudi skrb za pacienta, socloveka, delovna aktivnost in težka delovna narava, negativna interakcija z osebjem zdravstvenega tima, sem pa lahko prištejemo tudi naporne urnike in lastno kriticno razmišljanje. Raziskave kažejo, da študenti zdravstvene nege doživljajo zmerno do hudo stopnjo stresa. Singh & Kohli (2015) sta ugotovila, da se zmerna stopnja stresa pojavlja pri 79,97 % študentov zdravstvene nege, Al Zamil (2017) pa poroca o pojavnosti zmerne do hude stopnje pri kar 94,9 % študentov zdravstvene nege. Dolocena stopnja stresa povzroca razlicne posledice, odvisne od okolišcin in posameznika. Primarna fizicna reakcija študentov zdravstvene nege, ko so ti pod stresom, je povecana zaspanost. Doživljanje visoke stopnje stresa pri študentih zdravstvene nege lahko povzroci psihološko stisko, fizicne reakcije, vedenjske težave, slabe akademske rezultate, lahko pa tudi posežejo po nezakonitih drogah. Zato je tudi zelo pomembno, da se s stresom že v študentskih letih naucimo spopadati in ga obvladati, saj nam bo to znanje zelo pomagalo tudi naprej v karieri. Danes poznamo veliko tradicionalnih nacinov obvladovanja stresa, pri tem gre pa sicer tudi za dinamicen, vedenjski in kognitivni napor pri nadzoru notranjega in zunanjega stresa, nanašajo pa se na specificna vedenjska ter psihološka prizadevanja. Prvi korak do ucinkovitega obvladovanja stresa je razumeti, kaj je stres in kako se posameznik odzove na stresne situacije. Raziskave so pokazale, da študenti zdravstvene nege uporabljajo razlicne strategije obvladovanja stresa, kot so pogovori s prijatelji, jok, šport, ignoriranje stresa, obcutek žalosti in uporabo alkohola. Kot najpogostejše strategije reševanja problemov navajajo poslušanje glasbe, gledanje serij in filmov, iskanje družinske in strokovne podpore, telesno aktivnost, pozitiven odnos do življenja, zaupanje v premagovanje težav, custveno podporo, vero in uporabo humorja. Seveda kot najmanj ucinkovito strategijo navajajo tehniko izogibanja. Vsekakor moramo poslušati svoje telo, saj nam takoj pove, kdaj se je v našem življenju znašlo prevec stresnih dejavnikov in se nam zato v telesu nabira stres. Nauciti se moramo, da ni nic narobe, ce si vzamemo en dan zase in se v tem dnevu posvetimo le sebi in svojemu psihicnemu blagostanju. Prav tako ni nic narobe, ce zaprosimo za psihološko pomoc, ko imamo obcutek, da se je stres v našem telesu prekomerno nakopicil in vemo, da nam ne bo uspelo, da se z njim spoprimemo sami. Nacini spoprijemanja s stresom: 1. Prepoznavanje stresnih simptomov (pospešen utrip srca, potenje dlani, tresenje …), prepoznavanje razlicnih vrst stresa (pozitivni, negativni), zavedanje, da ni življenja brez težav in da je tudi negativni stres lahko koristen. Vir fotografije: Freepik 25 2. Sprememba okolja in njegovih zahtev (menjava okolja (zacasna: sprememba okolja, razbremenitev; stalna: menjava prebivališca, službe itn., ki nam povzroca stres), umik iz okolja, ki nam povzroca stres, kadar rešitev ni mogoca). 3. Sprememba sposobnosti spoprijemanja in podpora že pridobljenim sposobnostim spoprijemanja. 4. Upoštevanje svojih zmožnosti, zavedati se, kaj lahko spremenimo in cesa ne moremo (s stvarmi, ki jih ne more- mo spremeniti, se ne obremenjujemo). 5. Osredotocenje na varovalne dejavnike (opredeliti, kaj nas spodbuja oz. v cem smo dobri). 6. Ucenje razlicnih strategij spoprijemanja in prepoznavanje, katere strategije je primerno uporabiti v razlicnih okolišcinah. Pomembno je, da se naucimo razlicnih strategij spoprijemanja na razlicnih ravneh delovanja (telesni ravni, ravni misli ter ravni custev in vedenja): Telesna raven: sprošcanje mišicne napetosti z razlicnimi fi- zicnimi dejavnostmi, ki vplivajo neposredno na stresne odzive: razlicne tehnike sprošcanja, trebušno dihanje, telovadba, ples, masažne tehnike, risanje, poslušanje glasbe, druge sprošcujo- ce dejavnosti, zmerna fizicna aktivnost. Raven misli: spreminjanje misli, stališc, prepricanj in samogovorov, ki se nanašajo na stresne dogodke: zamenjava negativnih misli z nevtralnimi oz. pozitivnimi (pri tem upoštevamo, da ima tudi pretirano pozitivno razmišljanje lahko svoje pasti), ucenje dobrega pocutja (izogibamo se perfekcionizmu), samopoucevanje (narekujemo si navodila za izvedbo naloge), ucenje reševanja težav po korakih in prakticnih tehnik (oblikovanje stališc in strategije, kako se težave lotiti, razmišljanje po korakih, ki jih je treba izvesti, da bi težavo obvladali oz. prišli do rešitve), aktivno spoprijemanje (aktivno pristopimo k težavi in jo poskušamo odstraniti ali vplivati nanjo, tako da preprecimo njene posledice; vkljucuje spodbudo k neposredni akciji, povecanje napora in poskuse spoprijemanja v stopnjah), humor. Raven custev in vedenja: samokontrola vedenja (obcutke izražamo vljudno in odlocno, nikakor pa ne agresivno ali pasiv- no), asertivnost (odlocno zastopanje svojih interesov, zahtevati, kar nam pripada), trening socialnih vešcin (sporazumevanje v razlicnih okoljih, z razlicnimi ljudmi, v razlicnih okolišcinah, do- govori/kompromisi/prilagajanje), izgrajevanje mreže prijateljev (socialna opora), nacrtovanje in boljša organizacija delovnega in prostega casa (npr. skrb za mirno delovno okolje, delo po etapah oz. prioritetah, zagotoviti si cas brez motenj, kadar nas cakajo zahtevnejše miselne naloge, uvedemo »uradne ure« za pogovore po telefonu in odgovore po elektronski pošti). Ema Rener Borovic Viri in literatura Ab Latif, R. & Mat Nor, M. Z., 2016. Stressors and coping strategies during clinical practices among diploma nursing students. Education in Medicine Journal, 8(3), pp. 21–33. Aedh, A. I., Khalil Elfaki, N. & Abdelraheem Mohamed, I., 2015. Factors associated with stress among nursing students (Najran University - Saudi Arabia). Journal of Nursing and Health Science, 4(6), pp. 33–38. Ajibade, B. et al., 2016. Stress, types of stressors and coping strategies amongst selectes nursing schools students in outh-west, Nigeria. European Journal of Biology and Medical Science Research, 4(3), pp. 1–15. Al Zamil, L. G., 2017. Perceived level of stress, & coping strategies among Saudi nursing student. Journal of Nursing and Health Science, 6(3), pp. 6–13. Iyi, O. I., 2015. Stress management and coping strategies among nurses: a literature review: degree thesis. Lovisa City, Finland: Arcada, Degree Pro- gramme in Nursing. Magnavita, N. & Chiorri, C., 2018. Academic stress and active learning of nursing students: a cross-sectional study. Nurse Education Today, 68, pp. 128–133. Raymond, J. M. & Sheppard, K., 2018. Effects of peer mentoring on nursing students’perceived stress, sense of belonging, self-efficacy and loneliness. Journal of Nursing Education and Practice, 8(1), pp. 16–23. Suarez-Garcia, J.-M. et al., 2018. Stressors for Spanish nursing students in clinical practice. Nurse Education Today, 64, pp. 16–20. Singh, N. & Kohli, C., 2015. Stress reaction and coping strategies among nursing students in Delhi. Asian Journal of Nursing Education and Research, 5(2), pp. 274– 278. Suen, W. Q., Lim, S., Wang, W. & Kowitlawakul, Y., 2016. Stressors and expectations of undergraduate nursing students during clinical practice in Singapore. International Journal of Nursing Practice, 22, pp. 574–583. Younas, A., 2016. Levels of stress and coping strategies used by nursing students in Asian countries: an integrated literature review. The Journal of Middle East and North Africa Sciences, 2(4), pp. 50–57. Rafati, F., Nouhi, E., Sabzevari, S. & Dehghan-Nayeri, N., 2017. Coping strategies of nursing students for dealing with stress in clinical setting: a qualitative study. Electronic Physician, 9(12), pp. 6120–6128. Chan, M. F., Creedy, D. K., Chua, T. L. & Lim, C. C., 2011. Exploring the psychological health related profile of nursing students in Singapore: a cluster analysis. Journal of Clinical Nursing, 20(23-24), pp. 3553-3560. Chernomas, W. M. & Shapiro, C., 2013. Stress, depression, & anxiety among undergraduate nursing students. International Journal of Nursing Education Scholarship, 10(1), pp. 255-266. Wolf, L., Stidham, A. W. & Ross, R., 2015. Predictors of stress and coping strategies of US accelerated vs. generic baccalaureate nursing students: an embedded mixed methods study. Nurse Education Today, 35(1), pp. 201–205. Yehia, D. B. M., Jacoub, S. M. & Eser, S. M., 2016. Predictors of coping strategies among nursing college students at AL-Zaytoonah university of Jordan. Journal of Education and Practice, 7(15), pp. 149–154. Krebl, E., Kovac, Z., Rajh, P., Križaj, K., & Kavcic, D. (2021, March 3). Kako se spoprijemati s stresom? - Psihološki raziskovalni inštitut. Psihološki raziskovalni inštitut. https://prinstitut.com/kako-se-spoprijemati-s-stresom/ 26 Avtorica slike: Neža Palcic JAZ. RANLJIVO BITJE. GIBAM. ŽIVLJENJU NAPROTI. Jaz. Anoreksija. Pred desetimi leti sem bila diagnosticirana s to duševno motnjo. Vec let sem se opredeljevala z njo. In še vec let potrebovala, da sem razumela, da se mi je to zgodilo in da to nisem jaz. Imela sem podporo, vodenje. Ampak razumevanje in lastno utelešenje ter ozavešcanje izkušnje? To je bila dolga pot. S tem prispevkom želim podreti zidove sramu in manjvrednosti zaradi duševnega zdravja. Želim poudariti, da je to, kar mnogi najstniki, moji vrstniki in odrasli drugih starosti doživljajo, normalen odziv na okolje, v katerem živimo — v toksicni družbi — kot jo imenuje Gabor Maté. Želim poudariti, da je stik s samim seboj pomemben, tako kot je gibanje pomemben del nas. Mnogo let sem svojo vrednost na tem svetu ocenjevala z vidika videza, kar spada pod širši pomen, ki ga strokovno imenujemo telesna razsežnost telesa. Namrec, današnja družba te odobrava in prej opazi, ce si videti »dobro«. Ampak kaj sploh definira »dobro«? Gibanje in telesne dejavnosti sem v obdobju zdravljenja anoreksije izvajala, ker so se moje misli med tem umirile. Potihnile so. In pa seveda, ker me je um hotel pretentati: »Vidiš, misli se umirijo. Pa še pomagalo ti bo, da boš lepša, bolj suha, bolj mocna. Da ne boš debela in grda.« »Bolj mocna« je bilo takrat seveda zadnje na mojem seznamu razlogov, ZAKAJ se gibam. S takšnim prepricanjem o gibanju sem se gibala še vec let po tem, ko sem uredila prehrano in vzljubila hrano. Še danes se moram zavestno odlocati, da se gibam za ohranjanje svojega celostnega zdravja in telesa ter ne zaradi videza. Kljub vec psihoterapijam pa nikakor nisem znotraj sebe doživela tistega »aha« trenutka, ki ga opišem pozneje. 27 Sedaj nase in na svoje telo gledam drugace … Kako? V teoriji zelo enostavno. Spremenila sem svoja prepricanja. Kako mi je to uspelo? Pustila sem si biti ranljiva. Doživela sem ogromno izzivov, ogromnokrat sem se pocutila nesposobno, naredila sem ogromno napak, ogromnokrat sem vklopila svoje obrambne strategije kritiziranja, žrtve, prelaganja odgovornosti. Dokler nisem od leta 2020 imela vedno vec negativnih misli, pocasi izgubila uživanje v gibanju, postala vedno bolj utrujena in nemotivirana. Vse do lanskega leta, ko sem bila cisto na dnu. Telesno. Custveno. Psihicno. Duhovno. Ampak SAMOMOR zame ni bil rešitev, ker NI REŠITEV. Vedela sem, da ponovno potrebujem pomoc. In jo poiskala. Ko si cisto na dnu, ne misliš na vadbo. Na sreco sem imela to- liko zavedanja o pozitivnem vplivu narave in gibanja na zdravje, da so postali sprehodi v naravi moje gibanje. Moja vadba. In ko so mi svetovali, da zacnem jemati antidepresive, je bil to trenutek, ko sem se zavedala, da se moram brcniti v rit in sebe postaviti na prvo mesto. V svojo dnevno rutino sem vkljuci- la jutranje tuširanje z mrzlo vodo po priporocilih, ki jih dr. Andrew Huberman navaja v svojem podkastu The Huberman Lab. Takšno tuširanje ima pozitivne ucinke na vec vidikov zdravja. Ob tem pride do stimulacije noradrenalina, beta-serotonina in dopamina. Slednji vpliva na izboljšanje zaznavanja dobrega pocutja. Zacele so se pojavljati priložnosti, o katerih sem sanjala, a si nisem upala iti iz svoje cone udobja. Svojemu umu nisem pus- tila prevec razmišljati in se brez vecjega premisleka prijavila na mladinski trening Tuning Up (TuneGreen projekt), ki ga je or- ganiziralo Društvo Lojtra. Tam se mi je zgodil »aha« trenutek, kjer so moji možgani kot stikalo preklopili in moj pogled name in na svet se je spremenil. Ne v enem dnevu, ne popolnoma. Ampak prišla sem v stik s seboj. Z MOJIM gibom. Tistim iz globin. Gibala sem z vsem svojim srcem in dušo. Takrat sem prvic z vsem svojim telesom zacutila, da je gibanje del mene. JAZ SEM GIB. TI SI GIB. GIB je del nas od samega spocetja. Cutimo materino gibanje telesa, zaznavamo gravitacijo in pozneje se že pred rojstvom gibamo znotraj maternice, ki je rojstvo vsega. GIB je širok pojem, ki ga SSKJ opisuje kot premik (dela) telesa iz enega polo- žaja v drugega. V fizioterapiji na gib gledamo iz perspektive telesne razsežnosti. A gib je mnogo vec kot to. Je cudovit izraz in preplet naše telesne, psihicne, socialne in duhovne razsežnosti telesa. Ce se slabo pocutim, se gibam drugace kot takrat, ko sem dobre volje. Gibati se v skupini, s prijatelji, družino je bolj zabavno kot, ko se gibaš sam. Razlicne vrste gibanj imajo razlicen namen, pomen in omejitve. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na naše zdravje in je pomemben del gibanja. Smernice za telesno dejavnost, ki jih je izdala Svetovna zdravstvena organizacija (angl. World Health Organization, WHO), se mi zdijo minimalni standard za preživetje giba pri cloveku. A takšno gibanje ima svoje omejitve. Pri sebi sem to zacutila kot željo svoje duše in psihe po nadzoru in upravljanju giba. Želeli sta priti na površje in tudi onidve izraziti sebe skozi gib. Gibanje je osnovna znacilnost utelešenega stanja. “ “ Utelešeno gibanje (angl. embodied movement) je gib, kjer oseba giba z zavestnim zavedanjem (angl. conscious awareness) telesa, uma in duha ter poudarja povezanost um-telo. Vkljucuje popolno prisotnost v danem trenutku, cutenje telesa, obcutkov, zavedanje prostora in medsebojnega vplivanja med telesom in prostorom. Jaz sem tu. Cujeca. Ranljiva. Sama dolocam in opredelim, kdo sem. Gibam iz sebe. Raziskujem vpliv razlicnih položajev v pro- storu na svoje telo. To zavestno zavedanje sebe — giba — mi je zelo pomagalo pri duševnem zdravju, pri iskanju sebe in svoje ranljivosti. Pri raziskovanju svojega bita. Sliši se zelo resno. In en del zares je. A carobnost takega gibanja je v tem, da je odprto za ustvarjalnost — gibaš, kot zacutiš v danem trenutku. V svojem vsakdanu sem pogrešala igrivo gibanje, kot to pocnejo otroci in živali. Bolj primitivno gibanje. S tem gibanjem sem si ponovno dovolila igrivosti primitivnega gibanja. Otrok v meni je ponovno zaživel. In želja ter užitek v dvigovanju uteži, teku, krepitvi mišic se je vrnila. Zdaj dvigujem uteži, izvajam vadbo za krepitev mišic, hodim na sprehode. Dodajam vec cujecnih, utelešenih trenutkov v dnevu. Vec igrivosti v svojem gibanju in gibanju s partnerjem. Vec primitivnih gibov, vec štirinožnih gibalnih vzorcev, vec gibanja na tleh. Vec trenutkov ležanja na tleh, negibnosti. V svojem vsakdanu izvajam Animal flow®. Gibam vec, v gibanju zares uživam, se imam rada in se sprejemam. Ker sem dovolj, takšna, kot sem. Tako kot ti. Dovolj si takšen/takšna, kot si. 28 Za konec še ena kratka vaja, ce zacutiš, da bi jo naredil/a. Najdi udoben položaj. Zapri oci. Na redi vsaj 5 pocasnih vdihov in izdihov skozi nos. Pozornost usmeri v tisti del telesa, kjer najbolj cutiš dihanje. Svojo po zornost daj na gibanje. Kaj si želiš danes raziskati skozi gib? Prepusti se in poskusi. Miša Šinkovec Viri in literatura Buijze, G. A., Sierevelt, I. N., Van Der Heijden, B. C. J. M., Dijkgraaf, M. G. in Frings-Dresen, M. H. W. (2016). The Effect of Cold Showering on Health and Work: A Randomized Controlled Trial. PLoS ONE, 11(9). https://doi.org/10.1371/JOURNAL. PONE.0161749 Fuchs, T. in Koch, S. C. (2014). Embodied affectivity: on moving and being moved. Frontiers in psychology, 5. https://doi.org/10.3389/FPSYG.2014.00508 LePera, N. (b. d.). How to do the work : recognise your patterns, heal from your past, and create your self, 293. Pridobljeno s https://books.go- ogle.com/books/about/How_to_Do_the_Work. html?id=JxGUzQEACAAJ Physical activity. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https:// www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/ physical-activity Schmalzl, L., Crane-Godreau, M. A., Payne, P., Kerr, C. in Thompson, E. (2014). Movement-based embodied contemplative practices: definitions and paradigms. https://doi.org/10.3389/fnhum. 2014.00205 Šrámek, P., Šimecková, M., Janský, L., Šavlíková, J. in Vybíral, S. (2000). Human physiological responses to immersion into water of different temperatures. European Journal of Applied Physiology, 81(5), 436–442. https://doi.org/10.1007/ S004210050065/METRICS The Myth of Normal: Trauma, Illness, and Healing in a Toxic Culture by Gabor Maté | Goodreads. (b. d.). Pridobljeno 28. 8. 2023 s https://www.goodreads. com/en/book/show/58537332 Avtorica slike: Neža Palcic 29 Vir fotografije: Freepik PRAVILNA PREHRANA V OBDOBJU NOSECNOSTI KOT TEMELJ ZA ZDRAVJE BODOCE MATERE IN OTROKA V obdobju nosecnosti se zagotovo skoraj vsaka ženska informira o vsem, s cim bi lahko cim bolj pripomogla k zdravemu razvoju novega družinskega clana. Ena izmed teh stvari je vsekakor tudi prehrana. Pomembno je vedeti, da nosecnost ne zahteva posebne diete, energijska in hranilna priporocila pa nekoliko odstopajo od priporocil zdrave prehrane. Prehranska priporocila v obdobju nosecnosti so osnovana na prehranskih priporocilih za splošno populacijo, ki so prilagojena povecanim potrebam po energiji in nekaterih hranilih v tem obdobju. Pravilna in uravnotežena prehrana v nosecnosti je pomembna za pravilno rast in razvoj otroka. Otrok si namrec od casa spocetja do rojstva za rast in razvoj zagotavlja vse potrebne hranilne in zašcitne snovi preko matere. Vecino potreb po hranilih si nosecnice in dojece matere zagotovijo z uravnoteženo prehrano. Šele takrat, ko z uravnoteženo prehrano ne morejo doseci ustreznega prehranskega statusa, se poseže po prehranskih dopolnilih. Ženske se morajo v casu nacrtovanja nosecnosti, v nosecnosti in po porodu oz. v casu dojenja glede uživanja prehranskih dopolnil posvetovati s svo jim zdravnikom oz. ginekologom. V drugem in tretjem trimesecju nosecnosti nastaja rezerva hra- nil v plodu, ki se lahko uporabijo po rojstvu, zato otroci pospešeno rastejo v prvih dveh letih življenja. Ta faza je bistvena za razvoj in rast. Ce prehranski standardi niso zadostni, lahko pride pri otroku do razvojnih primanjkljajev, vkljucno z nepravilnim delovanjem možganov. Dojenje je idealen nacin hranjenja dojencka, saj koristi dojencku in materi. Mati naj pri tem uživa dovolj tekocine in se zdravo prehranjuje. Vonj in okus mleka se spreminjata, odvisno od vrste hrane in zacimb, ki jih zaužije mati. Ce matere uživajo hrano razlicnih vonjav in okusov, so njihovi dojencki pri uvajanju mešane prehrane bolj dovzetni za razlicne okuse, kar je zelo dobrodošlo. 30 DODAJANJE FOLNE KISLINE Prehrana nosecnice z nizkimi vnosi folata je dejavnik tveganja za motnje v razvoju plodovega hrbtenicnega kanala, nizke porodne teže dojencka in tudi predcasnega poroda. Priporocen dnevni vnos folne kisline oz. prehranskega folata za nosecnice znaša 550 µg. Ženske, ki želijo zanositi ali bi lahko zanosile, naj bi dodatno uživale 400 µg sinteticne folne kisline (pteriolmonoglutaminska kislina/PGA) v obliki dodatkov za preventivo pred poškodbami nevralnih cevi. Do povecanega vnašanja folne kisline naj bi prišlo najpozneje 4 tedne pred zacetkom nosecnosti in naj bi se izvajalo med prvo tretjino nosecnosti. Za dojece matere je priporocen dnevni vnos folne kisline 450 µg. IN V KATERIH ŽIVILIH NAJDEMO FOLATE? Folna kislina je prisotna v zeleni zelenjavi (npr. v brokoliju, špinaci, zeleni solati, zelju, kumarah, brsticnem ohrovtu), rdeci pesi, paradižniku, pomarancah, strocnicah, pšenicnih kalckih, v polnovrednih žitih in izdelkih iz njih (kruh), krompirju, mesu, jetrih, mleku in mlecnih izdelkih, nekaterih vrstah sira, v jajcih ter v živilih, obogatenih s folno kislino (kot so npr. nekatera žita za zajtrk). ALI JE VEGANSKA PREHRANA V OBDOBJU NOSECNOSTI IN DOJENJA USTREZNA? Nosece in dojece ženske, ki sledijo nacelom veganske prehrane, težko zadostijo potrebam po omega-3 nenasicenih ma- šcobnih kislinah. Manjša kolicina dokozaheksaenojske kisline (DHA) v materinem telesu vpliva na manjšo kolicino te kisline pri plodu, kar se lahko izrazi z nižjo porodno težo, manjšim ob- segom glave in velikostjo novorojencka. Raziskave so pokazale, da vsebuje mleko mater, ki se prehranjujejo izkljucno vegan- sko, precej vecje kolicine linolne mašcobne kisline in manjše kolicine DHA, prav slednja pa je poleg ostalih dolgoverižnih mašcobnih kislin esencialna sestavina strukturnih lipidov mo- žganov ploda. Njihova oskrba in presnova imata velik pomen pri hitri rasti in diferenciaciji živcnega sistema fetusa v zadnjem trimesecju nosecnosti in med prvim letom novorojencka. Po- manjkanje esencialnih mašcobnih kislin v zgodnjem obdobju razvoja ima lahko škodljive posledice za razvoj živcevja v poznejšem obdobju. Nosecnicam in dojecim materam, ki se prehranjujejo vegansko, se zato svetuje, da poskrbijo za ustrezno nacrtovano prehrano, za kar se lahko posvetujejo z dietetikom. Ta bo pripravil ustrezen prehranski nacrt, ki bo prilagojen prehranskim navadam ter tudi potrebam; ce je treba, bi vitamine in minerale morala dodajati v obliki prehranskih dopolnil. ODSVETOVANA ŽIVILA MED NOSECNOSTJO Kljub temu da je v obdobju nosecnosti in dojenja zelo pomembna raznovrstna in pestra prehrana, je treba ohraniti pazljivost pri uživanju svežega sadja in zelenjave, da se pred zaužitjem dobro opere. Tvegana živila v tem obdobju so tudi toplotno nezadostno obdelano mleko ter mlecni izdelki ter tudi surovo ali toplotno nezadostno obdelano meso in ribe, saj lahko pride do okužb z listerijo, toksoplazmozo ali bakterijo Escherichia coli. Prav tako naj ne bodo, zaradi vecje vsebnosti živega srebra, pogosto na jedilniku vecje plenilske ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige. Na jedilniku nosecnic in dojecih mater naj se kava ter ostali napitki, ki vsebujejo poživila, znajdejo cim redkeje. Zaradi negativnega vpliva se je v tem obdobju treba odreci tudi alkoholu. Nina Rogina Viri in literatura Barker, D. J. P., Bergmann, R. L. in Ogra, P. L. (2008). Concluding remarks. The Window of Opportunity: Pre-Pregnancy to 24 Months of Age. Nestle Nutrition Workshop Series. Paediatric Programme, 61, 255–260. https:// doi.org/10.1159/000113499 Beluska-Turkan, K., Korczak, R., Hartell, B., Moskal, K., Maukonen, J., Alexander, D. E., … Siriwardhana, N. (2019). Nutritional Gaps and Supplementation in the First 1000 Days. Nutrients, 11(12), 2891. https://doi.org/10.3390/ nu11122891 Connor, W. (2001). n-3 Fatty acids from fish and fish oil: panacea or nostrum? The American Journal of Clinical Nutrition, 74, 415–416. https://doi.org/10.1093/ajcn/74.4.415 Geppert, J., Kraft, V., Demmelmair, H. in Koletzko, B. (2005). Docosahexaenoic acid supplementation in vegetarians effectively increases omega-3 index: a randomized trial. Lipids, 40(8), 807–814. https://doi.org/10.1007/ s11745-005-1442-9 Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2012). Lahko jem v nosecnosti. Pridobljeno 21. 10. 2021 https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- -datoteke/lahko_jem_v_nosecnosti.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2017). Varnost živil v prehrani nosecnic. Pridobljeno 21. 10. 2021 s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/ uploaded/varnost_zivil_v_prehrani_nosecnic_koncna_junij_2017_1.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2020). Referencne vrednosti. Pridobljeno 19. 10. 2021 s https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). (2021). Svetovni teden dojenja 2021: Zašcita dojenja – skupna odgovornost. Pridobljeno 23. 10. 2021 s https:// www.nijz.si/sl/svetovni-teden-dojenja-2021-zascita-dojenja-skupna-odgovornost Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prehrana dojece matere – kratko in- formativno gradivo. Pridobljeno 21. 10. 2021 s https://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/uploaded/prehrana_dojece_matere_kratko_informativno_ gradivo.pdf Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Svetovni teden dojenja 2021: Zašcita dojenja – skupna odgovornost. Pridobljeno 27. 8. 2022 s https://www.nijz. si/sl/svetovni-teden-dojenja-2021-zascita-dojenja-skupna-odgovornost Uauy, R., Mena, P. in Valenzuela, A. (1999). Essential fatty acids as determinants of lipid requirements in infants, children and adults. European Journal of Clinical Nutrition, 53 Suppl 1, S66–77. https://doi.org/10.1038/ sj.ejcn.1600745 Zemrani, B. in Bines, J. E. (2020). Recent insights into trace element deficiencies: causes, recognition and correction. Current Opinion in Gastroenterology, 36(2), 110–117. https://doi.org/10.1097/MOG.0000000000000612 31 Vir fotografije: Freepik SINDROM ZAPESTNEGA PREHODA – SKRITA GROŽNJA VAŠIM ROKAM Sindrom zapestnega prehoda (v nadaljevanju SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija zgornjih okoncin, ki prizadene približno 3 % odrasle populacije. Ženske imajo od moških kar trikrat vecjo verjetnost, da se jim pojavi SZP, razširjenost in resnost pa se s starostjo še povecujeta. Omenjeni sindrom nastane zaradi stiskanja medialnega živca v zapestnem prehodu (karpalnem kanalu). Simptomi, ki se ob tem pojavijo, so odrevenelost, pekoca bolecina v dlani in prvih treh prstih ter zmanjšana moc prijema. Medialni živec je mešani živec, pogosto opisan kot živec palca, kazalca in srednjega prsta ter pronacije in upogiba zapestja. Na sprednji strani oživcuje prve tri prste in del dlani, na zadnji oživcuje zadnjo tretjino prvih treh prstov. S sprednje strani zapestni prehod omejuje precna karpalna vez, z zadnje ga omejujejo zapestne kosti. Poleg medialnega živca skozi zapestni prehod poteka še devet tetiv podlaktnih mišic. Povecan pritisk v zapestnem prehodu vodi do stiskanja in poškodb medialnega živca. SZP obicajno nastane zaradi dejavnikov, kot so dolgotrajna preobremenitev zapestja, poškodbe, starost, debelost, sladkorna bo lezen in osteoartritis. Obstaja tudi povezava med SZP in poklici, ki vkljucujejo ponavljajoce se gibe rok in/ali silovite gibe rok. Ne- kateri od teh poklicev so gozdarski delavec, kamnosek, delavec v klavnici, tekstilni delavec, zobni higienik, delavec v supermarketu in pisarniški delavec. Ker so senzoricna vlakna bolj dovzetna za kompresijo kot motoricna vlakna, nenormalni obcutki (šcegetanje, mravljincenje, otrplost) in bolecina obicajno prevladujejo zgodaj v poteku SZP. V hujših primerih so prizadeta motoricna vlakna, kar vodi v oslabelost odmika in primika palca. Pri bolnikih se navadno pojavijo težave z držanjem predmetov, odpiranjem kozarcev ali 32 zapenjanjem srajce. Simptomi so navadno izrazitejši ponoci in zjutraj. Mravljincenje preko dneva je pogosto ob dolgotrajnejšem stiskanju pesti, na primer pri vožnji avtomobila ali kolesa in pri držanju casopisa, telefona ali nakupovalne vrecke. Simp- tome lahko ublaži otresanje roke. Kaj lahko storim sam, ce sumim, da imam SZP? Uporabite lahko Tinelov znak in Phalenov test. Tinelov znak poteka tako, da nežno tapkate ali pritiskate obmocje poteka me- dialnega živca (nad zapestjem). Test je pozitiven, ce se pojavijo obcutki mravljincenja, šcegetanja ali bolecine, zlasti na podro- cju palca, kazalca in sredinca. Za izvedbo Phalenovega testa skupaj položite hrbtni strani rok, tako da sta zapestji upognjeni za 90 stopinj in vzdržujete ta položaj za približno eno minuto. Test je pozitiven, ce se pojavijo zgoraj omenjeni simptomi. Erazem Rotterdamski je dejal, da je preventiva najboljše zdravilo. Ergonomske prilagoditve (delovnega) okolja predstavljajo nenadomestljive preventivne ukrepe pri SZP. Višina in nagib mize, stola in zaslona morajo biti nastavljeni tako, da zagotovijo pravilno in dobro držo med delom. Priporocena je tudi uporaba ergonomskih tipkovnic, mišk in podpornih blazin za zapestje. Izogibati se je treba ponavljajocim se gibom. Ce je narava dela takšna, da to ni vedno mogoce, je aktivni odmor pomemben del preventivnih ukrepov. Med delom je dobro imeti vec aktivnih odmorov, ki lahko vkljucujejo enostavne vaje, kot je iztegovanje in stiskanje pesti ali kroženje zapestja ter raztezanje. Mobilizacija živcevja ali nevrodinamika je tehnika, malo znana širši populaciji, ki se lahko uporablja kot test in terapija. Dve glavni tehniki sta nevrodinamicno drsenje (ang. gliding) in raztezanje (ang. flossing). Mobilizacijo živcevja obicajno izvaja terapevt, lahko se pa izvaja tudi samostojno kot raztezna vaja. Mobilizacijo medialnega živca izvedete tako, da pri 90 stopinjah odmika v ramenu iztegnete komolec, podlaht in dlan obrnete navzgor in potem še iztegnete zapestje ter prste. Za doda- ten razteg lahko nagnete glavo v nasprotno stran. Položaj nekaj sekund zadržimo in celotni postopek ponovimo 10 do 15-krat. Kot je že omenjeno, se mobilizacija živcevja izvaja tudi kot test, tako da je treba pricakovati, da bo vaja izzvala nekatere izmed prej omenjenih simptomov. Navedeni nasveti so splošne narave. V primeru, da imate vztrajne simptome, bolecino ali poslabšanje stanja, je pomembno, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali fizioterapevtom. Miloje Vacic Vir fotografije: Freepik Viri in literatura Bobowik, P. Z. (2019). Effectiveness of physiotherapy in carpal tunnel syndrome (CTS). Postepy Rehabilitacji, 33(2), 47–58. https://doi.org/10.5114/ areh.2019.85023 Kadoic Krašovec, Maruša, Lonzaric, Dragan, Bojnec, Vida, Jesenšek Papež, Breda (2016). Ucinkovitost individualno izdelane nocne ortoze za zapestje pri bolnikih z idiopatskim sindromom zapestnega prehoda. Rehabilitacija (Ljubljana), 15(3), 19–25. URN:NBN:SI:doc-NNV61JYN pridobljeno s http://www.dlib.si Mohammadi, S., Roostayi, M. M., Naimi, S. S., & Baghban, A. A. (2019). The effects of cupping therapy as a new approach in the physiotherapeutic management of carpal tunnel syndrome. Physiotherapy Research International, 24(3). https://doi.org/10.1002/pri.1770 Newington, L., Harris, E. C., & Walker-Bone, K. (2015). Carpal tunnel syndrome and work. In Best Practice and Research: Clinical Rheumatolog, 29(3), 440–453. Bailliere Tindall Ltd. https://doi.org/10.1016/j.berh.2015.04.026 Núńez de Arenas-Arroyo, S., Cavero-Redondo, I., Torres-Costoso, A., Reina-Gutiérrez, S., Álvarez-Bueno, C., & Martínez-Vizcaíno, V. (2021). Short-term Effects of Neurodynamic Techniques for Treating Carpal Tunnel Syndrome: A Systematic Review With Meta-analysis. The Journal of orthopaedic and sports physical therapy, 51(12), 566–580. https://doi.org/10.2519/ jospt.2021.10533 Rayegani, S. M., Moradi-Joo, M., Raeissadat, S. A., Bahrami, M. H., Seyed-Nez- had, M., & Heidari, S. (2019). Effectiveness of low-level laser therapy compared to ultrasound in patients with carpal tunnel syndrome: A systematic review and meta-analysis. In Journal of Lasers in Medical Sciences, 10(4) 82–89. Laser Application in Medical Sciences Research Center. https:// doi.org/10.15171/jlms.2019.S15 Soubeyrand, M., Melhem, R., Protais, M., Artuso, M., & Crézé, M. (2020). Anatomy of the median nerve and its clinical applications. In Hand Surgery and Rehabilitation, 39(1), 2–18. Elsevier Masson SAS. https://doi. org/10.1016/j.hansur.2019.10.197 Trillos-Chacón, M. C., Castillo-M, J. A., Tolosa-Guzman, I., Sánchez Medina, A. F., & Ballesteros, S. M. (2021). Strategies for the prevention of carpal tunnel syndrome in the workplace: A systematic review. Applied ergonomics, 93, 103353. https://doi.org/10.1016/j.apergo.2020.103353 Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999. Pridobljeno s https://www.aafp.org/pubs/afp/issues/2016/1215/p993.html Wolny, T., Saulicz, E., Linek, P., Shacklock, M., & Mysliwiec, A. (2017). Efficacy of Manual Therapy Including Neurodynamic Techniques for the Treatment of Carpal Tunnel Syndrome: A Randomized Controlled Trial. Journal of manipulative and physiological therapeutics, 40(4), 263–272. https://doi. org/10.1016/j.jmpt.2017.02.004 Xu, D., Ma, W., Jiang, W., Hu, X., Jiang, F., Mao, C., Wang, Y., Fang, L., Luo, N., Li, H., Lou, Z., & Gan, K. (2020). A randomized controlled trial: comparing extracorporeal shock wave therapy versus local corticosteroid injection for the treatment of carpal tunnel syndrome. International Orthopaedics, 44(1), 141–146. https://doi.org/10.1007/s00264-019-04432-9 33 ERASMUS+ PROJEKT: NEPOZABNA PUSTOLOVŠCINA! Zacelo se je študijsko leto 2021/22. Med predavanji sem brska- la po VIS-u. Pod zavihkom Zanimivo sem našla poziv za prijavo na projekt o podjetništvu in intelektualnih motnjah v Turciji, ki je vzbudil moje zanimanje, zato sem se prijavila. Po oddani prijavi sem si rekla, da ni nobene verjetnosti, da bom sploh izbrana, saj sem vedela, da bodo izbrali zgolj dva kandidata iz vse Slovenije v starostni skupini med 20 in 45 let. 14 dni pozneje, ko sem že rahlo pozabila na to, sem prejela elektronsko pošto, ki mi je sporocala, da sem izbrana. Misli so mi zacele švigati na vse strani, rahlo sem bila v paniki, zelo sem bila vesela in navdušena, spet ponovno zaskrbljena glede vsega, sej sem mo- rala na pot cez manj kot 20 dni. Ampak vse skrbi sem utišala in povedala družini, da potujem v Turcijo. Sledila so srecanja z organizacijo, spoznavanje z Andrejko, drugo izbrano kandidatko, s katero sem se udeležila projekta in urejala vse pomembne stvari. Nato pa je že napocil cas za let iz Benetk v Igdir, kraj, za katerega prej sploh še nisem slišala. Bila sem na trnih, saj še nikoli nisem sama potovala. Od Turcije sem pricakovala ogrom- no, pricakovala sem zelo razvit svet, kot ga vidimo v filmih, vendar smo prileteli v kraj, ki je bil prakticno sušno »pušcaven«, kar je pri meni povzrocilo zelo velik kulturni šok, saj so tam stvari drugacne, kot jih poznamo, ce gremo na pocitnice na Hrvaško. Ampak je tudi ta obcutek hitro minil. Naslednji dan smo bili vsi že bolj sprošceni, veselili smo se spoznavanja novih stvari, ljudi in njihove kulture. Celotno bivanje v Turciji je hitro minilo, dnevi so se obracali, mi pa smo vsak dan pridobivali nova znanja. Na projektu nas je bilo deset, udeleženci smo bili iz Slovenije, Španije, Bolgarije, Turcije in Poljske. Vse je potekalo v angle- škem jeziku, kar je bil velik izziv, saj se je uporabljalo veliko, zame novih, izrazov. Ker pa pravzaprav nismo niti vedeli, kako je ta projekt nastal, so nam organizatorji projekta (Bolgari), razložili, da je celoten projekt financiran s strani EU progra- ma Erasmus+ KA2 (partnerstva za sodelovanje), veje Erasmus projekta, ki spodbuja ljudi k nadgrajevanju znanja, pridobivanju novih vešcin ipd. Projekt se je imenoval Inclusive bubbles, celotno bistvo projekta pa se je skrivalo v zacetku lastnega podjetništva s svojimi produkti mil. Na celotnem tedenskem izobraževanju sem pridobila veliko znanja, ki pride prav pri za- cetku nove poslovne ideje, poudarek pa je bil tudi na tem, kako osebe z dolocenimi ovirami med pripravo poslovnega nacrta to vpeljejo v samostojno življenje. Poleg tega smo si ogledali 34 dolocene dobre prakse, ki so trenutno v izvajanju in takim ljudem omogocajo delovno mesto, ogledali smo si šole za otroke s posebnimi potrebami, kjer jih poleg splošnega ucenja tudi ucijo izvajati osnovne življenjske spretnosti (kuhanje, umivanje, pospravljanje …). Po prihodu domov sva z Andrejko prejeli novico, da v marcu letiva na nadaljevanje projekta v Bolgariji. Pred tem sva morali organizirati treninge za ljudi brez intelektualnih ovir, kjer sva jim predali znanje, in trening za ljudmi z intelektualnimi ovirami, kjer sva imeli poleg predaje znanja tudi nalogo izdelave mila. Z Andrejko sva se odlocili, da poišceva tecajnike svoje starosti, saj je bilo tako lažje predati nova znanja. Tako smo se skupaj z organizacijo povezali z UP Pedagoško fakulteto in Izobraževalnim centrom Memory, ki izvaja projekt PUM-o plus. Oboji so pokazali zainteresiranost in željo po srecanju. Udeleženci so bili navdušeni nad izdelavo mil, saj je bila skupina otrok iz organizacije Memory polna otrok, ki so bili zaradi dolocenih nezmožnosti diskriminirani in so zato zapustili proces šolanja v izobraževalnih ustanovah ter se pozneje vkljucili v omenjeni zavod. Po opravljenih treningih sva odšli na pot v Sofijo, kjer smo nadgradili naše že pridobljeno znanje in spoznali še vec dob- rih praks v izvajanju, kot npr. Marijin svet, organiziran dnevni center za ljudi s posebnimi potrebami, ki jim pomaga pridobiti osnovne sposobnosti za življenje, pozneje pa jih tudi nauci dolocene delovne prakse in jih poveže s potencialnimi delodajal ci. Center je bil ustanovljen s strani Marijinih staršev, ki svoje hcerke niso mogli vkljuciti v normalen izobraževalni sistem zaradi motenj, ki jih je imela. S tem so odprli vrata tudi drugim ljudem, ki so se spopadali z enako težavo. Projekt nam je popestrila tudi clanica angleškega projekta za otroke s posebnimi potrebami Lumos, katerega ustanoviteljica je pisateljica J. K. Rowling. Po vrnitvi domov sva ponovno predali pridobljena znanja na treningih, ki so potekali tako, da smo delali na osebnostni ravni. Izdelovali smo drevo življenja in se poglobili sami vase s kratkimi vprašanji, kot so; kako si zdaj, kako si se pocutil, ko si dobil prvo pohvalo v življenju, za katero stvar so te pohvalili ipd. Celoten projekt se je zakljucil s 3-dnevnim bivanjem v špan- ski Valenciji, kjer sva sodelovali kot predstavnici organizacije. Tam smo obnovili pridobljeno znanje, si izmenjali vtise celotnega projekta in se dogovarjali o možnosti nadaljevanja projekta v prihodnosti. Imeli smo tudi razstavo mil in naredili virtualno spletno trgovino. Ta izkušnja mi je pokazala, da nam svet ponuja veliko možnosti za sodelovanje, izobraževanje ter nadgradnjo znanja, vendar jih moramo poiskati. Ce se mi ponovno prikaže kakšna priložnost za sodelovanje v kakršnem koli projektu, jo bom zagrabila, saj je smisel teh projektov poleg ucenja in pridobivanja širšega spektra znanja tudi spoznavanje novih ljudi vseh razlicnih barv v naši svetovni mavrici, spoznavanje kultur in zabava v dobri družbi. Zato vam res predlagam, da obcasno pregledate VIS in spremljate družbena omrežja naše fakultete, saj ponujajo veliko podobnih priložnosti, ki se jih lahko udeležite, poleg pridobivanja novega znanja pa lahko spletete tudi veliko novih in zanimivih prijateljstev. Ema Rener Borovic Avtor slik: Inclusive Bubbles Project 35 Vir fotografije: Freepik ŠTUDIJSKA IZMENJAVA ERASMUS+ : BRNO, CEŠKA REPUBLIKA Sem študent aplikativne kineziologije, v 2. letniku pa sem v poletnem semestru odpotoval na študijsko izmenjavo. Odlocil sem se za Brno, ki je drugo najvecje mesto na Ceškem, pri tej odlocitvi pa je pretehtal predvsem dober študijski program ter promocija mesta kot odlicno študentsko mesto. Naj bi držalo, da je tam vsak cetrti clovek študent, in moram povedati, da je to dejstvo. Kamorkoli si pogledal, je mrgolelo študentov, pritegnila pa me je predvsem mednarodna raznolikost. Spoznal sem ljudi iz Evrope, Azije, Amerike, Afrike, Avstralije ... Vsa ta poznanstva so najboljša stvar izmenjave, a to še zdalec ni vse. Prvic sem zares odšel iz svoje cone udobja, znašel sem se v popolnoma novem okolju, kjer ne moreš govoriti v svojem jeziku. Ampak bodite brez skrbi, v roku enega tedna se vecina študentov že navadi novega okolja in v njem zacne zares uživati. Prav tako ti zlasti na zacetku res veliko pomagata organizacija ESN in mednarodni koordinator tuje univerze. ESN je organi zacija, ustvarjena za pomoc tujim mednarodnim študentom. Le-ta organizira številne spoznavne dogodke in študentom pomaga pri potrebni dokumentaciji in uradnih zadevah. Tam so mi priskrbeli tudi t. i. ‘buddyja’, prostovoljca njihove univerze, ki me je vzel pod svoje okrilje in mi pomagal, da sem se ustalil v novem okolju in se vpeljal v delovanje in car njihovega mesta. Car mesta Brna in vseh ljudi, ki sem jih tam spoznal, me je res prevzel in grenko-veselo lahko recem, da bo Brno vedno moj drugi dom. Organizacija ESN deluje tudi pri nas (ESN Primorska). Cez leto lahko postanete 'buddy' študentom na izmenjavi ali pomagate pri organizaciji njihovih dogodkov. 36 DOKUMENTI ŠTUDIJ Prav dokumentacija je tista, ki študente najbolj odvrne od dejanske izpeljave izmenjave. Res je, da je postopek precej stre- sen; treba je najti ustrezne predmete, ki se ti bodo akreditirali, zbrati podpise vseh nosilcev predmetov na domaci univerzi in urediti t. i. ‘Learning agreement’. Vendar vam zagotavljam, da je vsaka sekunda tega urejanja vredna. Prav tako je v veliko pomoc tudi domaci mednarodni koordinator. BIVANJE Na izmenjavi je težko najti stanovanje. Najlažje se je vkljuciti v razne skupine na družbenih omrežjih, predvsem pa je pomembno, da nastanitev zacnete iskati pravocasno. Druga možnost je študentski dom, kjer sistem zelo olajša zadevo. Študent se mora zgolj prijaviti na spletni strani ter pravocasno placati kavcijo. Med študentskimi domovi je precej izbire, seveda pa je najboljše, da si izbereš tistega, ki je blizu fakultete, ki jo boš obiskoval in ki ustreza tvojim željam (enosobno, 2 osebi, 4 osebe itd.). Cene v Brnu za študentske domove se gibljejo med 110 in 130 evri na mesec, študentje pa se najpogosteje odlocijo, da si sobo delijo s sostanovalcem, kar stane med 155 in 230 evri mesecno. TRANSPORT Brno ima res dalec najboljši transport, kar sem jih spoznal. Hvalili smo ga vsi, od Slovencev do Nemcev, Francozov, Angležev … Ce se odlocite za Ceško, vas za transport res ne bo skrbelo. Zlasti za študente je izredno poceni (vozovnice za vlak in tramvaj po Ceški so zanje 80 % znižani), zelo zanesljiv je in pogost, tudi v vecernih in jutranjih urah. Imajo avtobuse in tako imenovane ‘šaline’ oz. tramvaje, ki so razširjeni po vsem mestu. Možen je tudi najem elektricnih skuterjev, ki so dobra alternativa, ce ti kdaj zmanjkuje casa, tudi ti so zelo prakticni in ugodni. Obiskoval sem Masarykovo univerzo, nad katero sem bil res navdušen. Infrastruktura fakultete je bila prav dih jemajoca. Ogromen objekt, ki je vseboval tri fakultete in skupno, res ogromno in sodobno knjižnico, kjer sem rad preživljal cas, ne samo za ucenje, temvec tudi za pocitek in sprostitev. Profesorji so do tujih študentov razumevajoci, cutiti je dober odnos. Po- skušajo ti omogociti najboljšo možno izkušnjo v tem kratkem casu pri njih. Pri predavanjih so poskušali biti cim bolj interaktivni, spodbujali so medosebno sodelovanje in deljenje idej ter mišljenj. MOJI NASVETI Ceprav se je z dokumentacijo stresno ubadati, se je lotite cim prej. Ne bojte se prositi za pomoc. Sošolce, mednarodne koordinatorje, nosilce predmetov, celo tuje študente, ki ste jih komaj spoznali. Presenetilo vas bo, kako zelo vam bodo ljudje v pomoc in kako prijazni so, le sami morate biti prijazni do njih. Recite ja! Vendarle ste na izmenjavi, ce je le mogoce, pojdite na izlete, na katere so vas povabili popolnoma novi študentje. Sprejmite povabilo za konjicek ali šport, ki ga sploh še niste preizkusili. Skratka, študijska izmenjava je odlicna priložnost, da vidite in preizkusite stvari, ki jih še niste, ob tem pa se boste še spoznali z neverjetnimi ljudmi mešanih državljanstev in kultur. Ce greste na izmenjavo s pozitivnim odnosom, pa naj bo to kamorkoli, vam zagotavljam, da bo to ena izmed vaših najboljših življenjskih izkušenj. Enej Adamic Avtor slik: Osebni arhiv – Enej Adamic 37 Avtor: Služba za komuniciranje UP Avtor: Služba za komuniciranje UP DOGAJANJE NA UNIVERZI IN FAKULTETI Univerza na Primorskem je letos praznovala 20. rojstni dan, in sicer 17. marca, ko je bila leta 2003 vpisana v sodni register. Vrhunec praznovanj predstavlja slavnostna akademija, ki je potekala 16. marca 2023. Naša Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem je svoj 20. rojstni dan praznovala lansko leto. 22. marca 2002 je bila ustanovljena Visoka šola za zdravstvo Izola, ki je bila leto pozneje tudi ustanovna clanica Univerze na Primorskem. V dvajsetih letih je zaradi premišljene vizije, da akreditira študijske programe, ki so v korist družbi, zrasla v prepoznavno izobraževalno in raziskoval- no institucijo, ki se je v letu 2011 preoblikovala v Fakulteto za vede o zdravju. 22. marca 2022 je potekala slavnostna prireditev ob obletnici. Avtor: Služba za promocijo UP FVZ 38 Alumni klub UP FVZ Alumni klub ima vlogo ohranjanja stikov z diplomanti fakultete in nudi možnost povezovanja in izmenjave znanj med študenti in diplomanti. Alumni klub v ta namen organizira mesecne izobraževalne vecere, imenovane FVZveceri. Povabljeni so nekdanji študenti oz. alumni, ki predstavijo svojo karierno pot, podrocje dela ali obravnavajo doloceno tematiko. Pomemben del Alumni kluba so tudi letna srecanja. 26. maja 2023 je potekalo prvo srecanje generacij Alumni kluba UP FVZ, organizirala pa sta ga UP Fakulteta za vede o zdravju in Študentski svet UP FVZ. Zajemalo je ogled vinske kleti, degustacijo vin, formalni del dogodka z nagovorom rektorice UP, prof. dr. Klavdije Kutnar, našega dekana, prof. dr. Nejca Šarabona, in predsednika Alumni UP in Alumni UP FVZ, izr. prof. dr. Mirka Prosena, nadaljevalo pa se je s sprošcenim druženjem. Za glasbeno spremljavo sta poskrbela Duet Teo Collori in Metod Banko, za dozo smeha pa standup komik Ranko Babic. Dogodek je povezovala predsednica Študentskega sveta UP FVZ, Lana Erjavec. Študentski svet Funkcija študentskega sveta je predstavljanje in za govarjanje interesov ter potreb študentov na fakulteti. Deluje na podlagi letnega nacrta aktivnosti, ki ga clani pripravijo ob zacetku mandata. Poleg vkljucenosti v ko misije organov fakultete se ukvarjajo z organizacijo do godkov, promocijo fakultete, promocijskim materialom in spodbujanjem študentov k aktivnemu vkljucevanju. Zdravi zajtrki so organizirani skupaj s študenti programa Prehransko svetovanje – dietetika in drugimi študenti, ki si želijo sodelovati. Na izbrano dopoldne v mesecu pripravijo zdrav ob- rok ali prigrizke, ki so na voljo vsem študentom, obenem pa je to odlicna priložnost za klepet ob kavi ali caju in hrani. Tecaji za študente – za študente organizirajo tecaje v povezavi s študijskimi programi, ki jih zanimajo. Do zdaj sta se zgodila tecaja klasicne masaže in športne masaže ter kineziotaping. Postavljanje praznicne jelke – vsako leto se v zacetku decem- bra postavi praznicna jelka, ki krasi vse lokacije UP FVZ. Pod jelko zbiramo darila za otroke, v študijskem letu 2021/22 smo jih zbirali za pediatricni oddelek SBI, v študijskem letu 2022/23 pa za Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Vipava. Poleg daril zbiramo praznicne vošcilnice za varovance iz Centra starejših obcanov Lucija. Cistilna akcija – organizirana je vsako leto, poteka pa v Izoli. Na ta nacin pripomoremo k cistoci mesta, v katerem študiramo. Avtor: Alumni pisarna UP Krvodajalska akcija – organizirana je z namenom spodbujanja prostovoljstva, namenjena je tako študentom kot zaposlenim. V študijskem letu 2022/23 je sodelovalo 25 udeležencev. Mesec znanja poteka v maju in je namenjen izvedbi brezplacnih izobraževanj, delavnic in tecajev za študente, ki so prilagojeni glede na izražene želje in so povezani z našimi strokami. V študijskem letu 2021/22 so bile organizirane štiri delavnice in tecaji, in sicer na temo asertivnosti, znakovnega jezika, nasilja in LGBTQ+ skupnosti. V študijskem letu 2022/23 smo izvedli osnovni tecaj slovenskega znakovnega jezika, delavnico spopadanja s stresom in predavanje o hipertrofiji. Dan za druženje UP FVZ – namenjen je študentom in zaposlenim na fakulteti z namenom druženja in povezovanja. Poleg hrane in pijace potekajo športne in družabne aktivnosti. 29. marca so se skupine borile za zmago v PubQuizu, Human Bin- gu, namiznem nogometu in tenisu, pikadu ter biljardu. Plesali smo ob glasbi in si vmes privošcili še karaoke. Sofinanciranje teka Wings for life – študentski svet vsako leto preko aplikacije financira startnino za dobrodelni tek Wings for Life. Zbrani denar iz startnin se nameni za financiranje raziskav in projektov za zdravljenje poškodb hrbtenjace. Tek poteka v zacetku maja. Aktivnosti študentskega sveta lahko spremljaš na @studentski.svet.fvz 39 Tutorski sistem Na fakulteti imamo vzpostavljen tutorski sistem, ki je namenjen medsebojni pomoci, krepitvi neposrednih stikov med študenti in med študenti ter ucitelji. Na tutorje se lahko obrnete, ko naletite na težavo v povezavi s študijem (usmeritev glede ucenja za izpite, literatura, pravilniki, prošnje, štipendije ...) ali ste v stiski in potrebujete usmeritev. Seznam tutorjev je objavljen tako na VIS-u kot spletni strani fakultete. Študenti tutorji za nižje letnike organizirajo srecanja, na katerih jim predajo uporabne informacije glede predmetov, literature, ucenja in izpitnega obdobja. Pomagajo pri dogodkih fakultete in univerze ter se redno izobražujejo. Skrbijo pa tudi za družabne dogodke; med drugim organizirajo zabavne aktivnosti, kot so filmski popoldnevi in karaoke veceri. Ce bi tudi ti želel/a pomagati in skrbeti za boljše pocutje študentov, se pridruži tutorjem. prijava na razpisprijava na razpisza tutorjaza tutorja Avtorica: Lara Dobaj | Tutorjem lahko slediš na @tutorji_fvz Referat Referat med drugim skrbi za obvešcanje študentov in na vi- sokošolskem informacijskem sistemu (VIS) poleg splošnih in- formacij, vezanih na študij, deli tudi vabila za izobraževanja, študentska dela, štipendije in druge možnosti za študente, ki se izvajajo tudi izven fakultete. Pod obvestili redno spremljajte zavihka SPLOŠNO in ZANIMIVO. Karierni center UP Karierni center nudi podporo pri študijskem procesu, osebni in profesionalni rasti študentov. Med drugim delujejo na podro- cju vodenja osebne kariere (osebno in poslovno svetovanje) in programih vseživljenjskega ucenja (delavnice, tecaji, seminarji in druge oblike izobraževanja). Karierni center najdete v Kopru na Titovem trgu 4. Psihološka svetovalnica za študente UP Na univerzi je za študente na voljo psihološka svetovalnica, na katero se lahko obrnete, ce se soocate s težavami, kot so stiske v povezavi z ucenjem in študijem oz. z doseganjem aka- demskih ciljev. Na voljo je tudi pri drugih vrstah težav, kot so težave pri usklajevanju obveznosti in osebnega življenja, težave pri obvladovanju stresnih situacij, custvene težave, kot so npr. tesnoba, panicni napadi, depresija, motnje hranjenja ali druge težave v duševnem zdravju, težave s samopodobo in druge stiske na osebnem podrocju, kot so npr. težave v doživljanju sebe, obvladovanju custev, težave v medosebnih odnosih, kot so npr. konflikti v družini, v partnerskem ali drugih odnosih, osamljenost, razlicne druge psihosocialne težave v obdobju prehoda v odraslost oz. ob spoprijemanju z življenjskimi spre membami. Svetovanje poteka v živo (na trgu Brolo v Kopru) oz. po dogovoru, preko spleta (Zoom) in je za študente Univerze na Primorskem brezplacno. Da boste na tekocem z dogajanjem, vam svetuje mo, da na družbenih omrežjih sledite profilu univer ze, fakultete, študentskega sveta in tutorjev. Tam boste našli obvestila o vseh dogodkih in aktualnih razpisih. 40 PONOSNI NA NAŠE ŠTUDENTE 9. Istrski maraton in Istrsko-tekaški angelcki V nedeljo, 16. aprila 2023, je potekal tradicionalni Luka Koper 9. Istrski maraton. Na dogodku vsa leta sodeluje tudi naša fa- kulteta. Študenti se ga udeležijo kot tekaci ali prostovoljci v ekipi Istrsko-tekaških angelckov pod vodstvom doc. dr. Davida Ravnika s Katedre za fizioterapijo, viš. pred. dr. Katarine Mer- še Lovrincevic s Katedre za zdravstveno nego in strokovnega vodenja skupine s strani doc. dr. Petre Zupet, dr. med. spec., ki svetuje in strokovno pomaga na kriticnih tockah maratonske trase. Letos je bilo v skupini Istrsko-tekaških angelckov 29 študentov UP FVZ. Avtor: Služba za promocijo UP FVZ Študentski aquatlon - 25. maj V cetrtek, 25. maja 2023, je pri obmorskem parku Žusterna potekal Študentski aquatlon, ki so ga organizirali študenti 2. letnika Aplikativne kineziologije, Anže Mali, Jan Jereb, Matjaž Pinter in Jernej Pustovrh. Od tekmovalcev je zahteval 300 metrov plavanja in 5 kilometrov teka. Tekmovalo je kar 16 študentov, ki so se odlicno odrezali, sošolci pa so jim podporo izkazali z navijanjem. Dogodek je bil uspešno izpeljan in je pritegnil pozornost marsikaterega mimoidocega. Cestitke našim študentom za samoiniciativnost! Avtor: Organizacijska ekipa Študentskega aquatlona 41 CESA SE LAHKO UDELEŽIŠ MED ŠTUDIJEM? Aplikativna kineziologija Izobraževanja: poleg izobraževanj na fakulteti se lahko udeležite izobraževanj in tecajev pri kinezoloških centrih; tecaji: kineziotaping, tecaj klasicne in športne masaže, tecaj za vaditelja terapevtske vadbe; licence: reševalec iz vode, ucitelj plavanja, ucitelj smucanja; Društvo kineziologov Slovenije. Fizioterapija Združenje fizioterapevtov Slovenije: ce se vclanite kot študenti, prejemete revijo Fizioterapija, imate cenejše kotizacije za udeležbo na študentski konferenci Ligamentum, Kongresu in drugih dogodkih. Kot študenti ste lahko clani Študentske sekcije, kjer lahko aktivno sodelujete pri organizaciji študentskih dogodkov in pomagate pri aktivnostih ZFS; tecaji: klasicna in športna masaža. Športna vzgoja Zveza športnih pedagogov Slovenije: vkljucevanje na posvetih in okroglih mizah, clani imajo številne ugodnosti pri nakupu športnih pripomockov in smucarskih vozovnic. Prehransko svetovanje – dietetika Tekmovanje Ecotrophelia: tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurencnost živilskopredelovalne industrije z vkljucevanjem mladih študentov. Skupaj s svojo skupino, ki jo izberete sami (v skupini so lahko študentje razlicnih smeri), sestavite oz. razvijete inovativen živilski izdelek. Ecotrophelia združuje profesorje, raziskovalce in industrijo pri razmišljanju o ekoinovativnih rešitvah; Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov in Sloven- sko združenje za klinicno prehrano. Letos, na 15. tekmovanju, sta naši študentki dosegli 2. mesto z izdelkom G(r)ozdni prijatelj/Fruity friend, veganskim zamrznjenim desertom. Izdelek sta pod mentorstvom doc. dr. Borisa Kovaca razvili študent ki 2. letnika študijskega programa 1. stopnje Pre hransko svetovanje – dietetika, Lucija Dobnikar in Lana Mrak. Zdravstvena nega Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije: možnost clanstva v Zbornici – Zvezi, kjer organizirajo dolocena strokovna izobraževanja in tecaje. Pod njenim okriljem deluje Študentska sekcija, ki povezuje študente zdravstvene nege in babištva po Sloveniji. Študentska sekcija organizira tekmovanje iz prve pomoci, zdravstveni kamp, izobraževanja za študente in akcije ozavešcanja splošne populacije. 42 OD PROFESORJEV ZA VAS Tri leta minevajo, odkar imam priložnost sodelovati z vami. V tem casu sem dodobra spoznal vašo plat študijskega življenja, slišal veliko število lepih zgodb in nekaj tudi manj lepih, se z vami veselil vaših uspehov in vem – vcasih prevec težil, da se je treba uciti in obiskovati predavanja. Izredno sem bil ponosen na vaš prispevek in pogum v casu epidemije, ko ste nesebicno pomagali v razlicnih zdravstvenih in drugih ustanovah ter za potrpežljivost v trenutkih, ko so bile razmere negotove. Hvaležen sem tutorjem študentom in študentskemu svetu, ker ste zagnano in z veliko mero mladostniške zagnanosti prebudili študentsko življenje in aktivnosti študentov na fakulteti. Ce me vprašate, kakšno naj bo vaše vodilo za naprej, naj vam posodim tisto, ki mene žene dalje: »Uspeh ni nikoli dokoncen, neuspeh nikoli usoden«. izr. prof. dr. Mirko Prosen, prodekan za študentske zadeve Dragi študenti, ker sem tudi sama spet študentka, zelo dobro razumem, kako se pocutite ob zacetku novega študijskega leta. Želim vam, da vanj vstopite z novo energijo in zagonom za usvajanje novih znanj. Ucenje je pravi balzam za ohranjanje zdravih možganov, zato to izkoristite kot priložnost, da krepite stare in ustvarjate nove povezave v možganih. Predvsem pa v novem študijskem letu uživajte, veliko se družite in seveda ne pozabite na zdravo prehrano. Karin Novak Dragi bralci, kot urednik te revije in nekoc sam študent zagovarjam misel (ponovnega) odpiranja prostora, kjer bi se glasovi študentske skupnosti združili, slišali in obogatili naš akademski svet. Po daljšem premoru se je pojavila priložnost, da v tej prvi številki revije AD SALUTEM predstavimo tudi perspektivo nekoga, ki stoji na drugi strani predavateljske katedre. Dialog med študenti in profesorji je temvec kljucen za pravo razumevanje univerzitetnega okolja. Za mnoge od nas, ki stojimo na strani predavateljske katedre, je študentsko življenje nekakšno romanticno obdobje, ki ga gledamo z mešanico nostalgije in obcudovanja. Nostalgije, ker se spominjamo lastnih študentskih dni, polnih iskanja, odkrivanja in strastnih razprav. Obcudovanja, ker vsako leto znova opazujemo mlade ljudi, ki se odzivajo na izzive študija in življenja, s svojo edinstveno kombinacijo energije, idealizma in iskrenosti. Biti študent ni samo o akademskem ucenju. Je tudi o samoodkritju, raziskovanju sveta in oblikovanju lastnih prepricanj. V tem ob- dobju se srecujete z novimi idejami, ljudmi in izkušnjami, ki vas oblikujejo in vodijo skozi življenje. Zato vas spodbujam, da se ne osredotocate samo na ocene ali diplomo, temvec tudi na razvijanje celostne slike o tem, kdo ste in kaj želite doseci. Profesorji vidimo vaše uspehe, vaše izzive in vašo rast. In verjemite mi, navijamo za vas. Želimo, da uspete, da odkrijete svojo strast in da postanete najboljša razlicica sebe. V upanju, da bo ta revija postala most med študenti in profesorji, prostor za dialog in razumevanje, vas vabim, da se skupaj podaja- mo na to pot. V koncni fazi smo vsi del iste akademske skupnosti, z istim ciljem: raziskati, se uciti in rasti. Veselim se vaših odzivov, vaših zgodb in vaše vizije prihodnosti. doc. (Ph.D.) Republika Ceška, David Ravnik Odgovorni urednik revije AD SALUTEM @studentski.svet.fvz @upfakultetazavedeozdravju Avtorica: Lana Erjavec