$t48. V Gorici, v soboto dne 26. aprila 1907. Tečaj XXXVII. Iih&la trikrat na teden, iu sicer v torek, četrtek • .oboto ob 4- uri P°P°Wne ter 8tano »° PoRti "Len""18 ali vG°rid na d°m po5UjanaL *" v«n leto ........1'J K P„-.an»iSie Številke stanejo 10 *Ju.,.'.„ ,-^^.-( S O CA" ima naslednje izredne priloge: Ob no- leti: „Kaiipot po Goriškem in Gradtlčanskem" iu iatipot po Ijubliauii in kranjskih mestih", dalje dva- t . r lt«t-V.V«nV- red železnic, parnikov in poštnib ^'ju,..,,, mlUčno prilogo „Slovenski Tehnik". * ^aiiičnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici ., ' 7 I nadstr. .v ,»Qpriški.- Tiskarni* A. Gabršček t. guoiiia*brez dpposlane(naročnine se ne oziramo ftfllasi in p'oslapiCf sč ^računi jo po Petit-vrstah oV Afcuio I-trat Vti v, '2-'kratTM v, 3-krat 12 v vsaka ctvta- VeLirat-*|>at-d^STsc za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospoi i ulici št. 7 v Gorici v I." nad ti Z urednikom je mogofh govoriti vsak dan od 8, do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 51, v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj so«uLUjajo le uredništvu. Naročnina, rop^Vjn drage reči, katore ne spadajo v doIokiogtt^SigtV naj se pošiljajo lo upravniStva. ^^^n^n* »PRMORftOft^ejlvhno od »Soče« vsak petek in stane "~ illtni1>|[J*" h ali gld. 1-60. »Soča« in ;fi3fg%\*J* prodajata v Gorici v naSih ^nj-garnahMggje^bakarnah: Schwarz. v Šolski ul., Jellersitz v Nfflffifful., Ter. Leban na tekaliSču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. I. i)ajt v pokopališču! ulici, I. Matiussi v ulici Formica, 1. Hovafiski -v Korenski ulici it. 83; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma. Odgovori urednik in ?zdajat|lj Ivan Kav^č v Gorici. . Odgovotoi urednik m ^zdajatfcij Ivan —¦' v -: ¦v--------------¦ Trgovska šola v Gorici. i Minlcil liflf luiclinifi it Tnon 3* T«lafon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. i Niplstl Ul poslinjc dr. Tre o. Živimo v času burne politične agitacije. Povsod skrajna napetost, kaj nam prinese novi volilni red v stari avstrijski parlament. Tudi v naši mali deželi razsaja bojni vihar. Med Italijani sicer prikrit pod varljivo gladino ali toliko nevarnejši, na slovenski strani m odprt, šumeč iu vriščeč; mlad in mal narod smo paž, ki se še le politično šola in uri in fegar mlado časopisje le predostikrat uhaja tez ojnice. Zdelo se bode torej marsikomu nerazumljivo, da se drznem v ta ojstri boj poseči z navidezno tako mirno in kulturno zadevo, kakor je trgovska šola. In vendar ni tako ; ta navidezna oljkova tejiea ima svoje trnje in na to trnje je treba slovensko občinstvo in merodajne kroge pravočasno opozoriti, da se ob njem po nepotrebnem in z lastno krivdo ne zbodemo, Italijanska stranka je že davno ft»videla potrebo trgovske šole v deželi. Žo prod leti so se storili od tam iz jtrgovsko-obrtne zbornice pripravljalni koraki, lansko leto pa se je vložil popolnoma izgotovljen operat. Načrt je bil te, ustanoviti v Gorici trgovsko šolo, katero naj bi vzdrževalo goriško mesto, trgovsko - obrtna zbornica, . dežela in airlava z gotovimi prispevki, vodstvo f>a naj bi prevzel poseben kuratorij. Ta trgovska šola naj bi obstajala ^pripravnice in dveh letnih ečajev, tako da bi bil vstop orno-joče« mladini že skončano ljudsko šolo ili iz nižjih razredov meščanskih šol, [imnazije ali realke. Zavod je bil nameravan kot p o-'olnoma italijanski brez ozira na lovensV> del dežele, pač pa bi v smislu »redloga morala dežela prispevati k kupnim troškom letnih 6000 K. Ta predlog je zadel na odpor; ako naj tudi Slovenci pomagajo ¦tdrževatk v središču dežele čni zavod, v katerem v kljub ¦grom ni premoči prebivalstva n Psedovanega ozemlja ne 11 P r i š 1 i v p o š te v r Vsled tega od->°ra in morebiti tudi iz drugih meni toaanih vzrokov je italijanska stranka w°l predlog umaknila tako, da se je ^al nazaj na deželni odbor. . V namenu, pridobiti kako drobti-žt0 tudi Slovencem, je priporočal g. r> Gregorčič že takrat vsporedno ^ojo, da naj deželni zbor dovoli R8Pevek 5 ali 6000 K društvu »Šolski om« v enak namen, namreč za prire-m* ženskih trgovskih tečajev. z italijanskim pokopali smo tudi ženski predlog. , -t j..T,etoNeni zadnjem zasedanju pa 1 ahjanska stranka vprašanje zopet novua. Le nekaj razlike je bila pri • Zadeva ni prišla več v šolski J;«, kamor vendar taka šolska a spada in kjer smo bili sloven-večini, temveč v finančni idevj « člam *¦*. kjer vo d h lma,'° Italilani večino. Go- ^anke°i t pi'eudariena Poteza laSke rani ' a dal^e 8e *Je od ilaliJanske VQdno povdarjalo, da hoče sedaj c. kr. vlada sama ustanoviti v Gorici trgovsko šo lo, kakor je to storila v Dalmaciji za po-skušnjo, ki se je prav dobro obnesla. Zahtevani deželni prispevek 6000 K naj bi bil po teh zatrdilih le neko zagotovilo, na čegar podlagi se bode z vlado o tej šoli še le pogajalo. Koliko je resnice na tem, iz spisov ni prav razvidno; vsekakor je moral biti dr. Gregorčič tem zatrjevanjem nasproti ali jako nezaupen ali je pa hotel kaj posebnega doseči, kajti vsporedna prošnja »Šolskega domač za podporo posebnim ženskim trgovskim tečajem je prišla zopet na dnevni red, vendar je bila odklonjena. — Deželni zbor je potem zagotovil letni deželni prispevek 6000 K za trgovsko šolo v Gorici brez vsakega dostavka, in se bode deželni odbor na tej podlagi s a m o-8 to j no pogajal s trgovsko - obrtno zbornico, z vlado in morebiti tudi z goriškim mestom. Bati se je torej, da doseže italijanska stranka po ovinkih to, kar se po ravni poti doseči ni prav upala — namreč s pomočjo dežele in vlade italijansko trgovsko šolo v Gorici s posebnim vpoštovanjem nemškega jezika in s prebiranjem slovenske veČine in potreb slovenskega prebivalstva v deželi. —- In to bi bila vnebovpijoča krivica, proti kateri se moramo Že sedaj vsi kot en mož na ves glas u preti! Kaj ima slovenski del dežele pravico zahtevati ? in kaj mora zahtevati ? Kak*- hitro se ustanovi v Gori c i trgovska šola z d e ž e 1 n o p o d-poro od kogar koli si bodi ali celo" ode. kr. vlade same, sme biti ta učni in kulturni zavod le tako urejen, da služi enako obema narodnosti m a v deželi. Vse drugo, oso-bito vsako zapostavljenje ali ceI6 one-mogočenje slovenske šolske mladine na tem zavodu mora biti izključeno, mora biti za vse slovensko prebivalstvo v deželi klic na boj — »casus belli!« Ta zahteva je utemeljena že v načelu enakopravnosti, kateremu mora slediti deželna uprava, in nad katerim mora pred vsem čuvati visoka c. kr. vlada. Ni smeti krajšati pravice nobenega naroda, osobito pa ne narodnosti, ki je v pretežni večini v goriški deželi! Nova trgovska šola v Gorici, ustanovljena z deželnim prispevkom od c. kr. vlade ali od trgovsko-obrtne zbornice, mora biti urejena tako, da vstopi lahko v njo deček, naj si je končal ljudsko šolo v slovenski Ajdovščini, Sežani, Bovcu itd. ali v furlanskem Červinjanu in ali se je naučil na meščanski šoli, gimnaziji ali realki v Gorici že dovolj nemškega in italijanskega jezika ali pa ne. Trgovska šola bodi zato ustanovljena z vspored-nicami, tako da ne bode slovenska mladina radi italijanskega ali nemškega podučnega jezika izključena, naj pada slovenskemu dečku seveda priliko, da se polagoma privadi kolikor mogoče obema jezikoma. To zahtevati smo dolžni iz narodne zavednosti in praktične potrebe. jt.Tz narodne zavednosti, ker j je poniževalno, ako pustimo slovensko ljudstvo vedno in vedno brez najodločnejšega odpora, brez obrambe j stiskati tja v kot liki ubogo pastorko, dasi kaže ob vsaki priliki toliko nadarjenosti in mlade življenske sile. Praktična potreba pa opravičuje to zahtevo iz neštetih vzrokov. Tukaj le najglavnejše! Mi moramo skrbeti za povzdigo splošne omike v deželi s tem, da pomnožimo kolikor mogoče število izšolanih posameznikov. Preredko so raztreseni po naši deželi izšolani in skušeni možje in ravno takih manjka Slovencem povsod, da se razumejo kot strokovnjaki pri knjigovodstvu, v trgovini in obrti. V občinskih in podobčinskih zastopih, v cestnih odborih, v denarnih zavodih in gospodarskih društvih — kratko in malo povsod v javnem življenju potrebujemo za čedalje živahnejši promet vedno bolj živo v računstvu, knjigovodstvu in jezikih izurjenih odbornikov. Za to izobrazbo pa je boljša trgovska šola ali tudi io del iste kakor draga pa nekončana gimnazija ali realka. — Povdarjam še posebej našo tako živahno izvozno trgovino s evetli-caV.iir^oCi v joai, sadjem, vinom itd. Kako aj mislimo resno in vspešno na izvozne zadruge v goriški okolici in v Brdih, ako nimamo ne doma ne v izvoznih mestih na Koroškem, Štajerskem itd., trgovsko izobraženih članov — in skušenih posredovalcev! Uprav občudovati se mora naše ljudstvo, da vkljub težkočam v jezikovnem oziru, vkljub manjkajoči strokovai šolski izobrazbi še toliko kakor vidimo deluje in napreduje! Tukaj je treba priskočiti ljudski dobri volji in podvzetnosti na pomoč,in neod-pustljivo bi bilo, ako bi dežela in vlada ravno našim ljudem odrekla v to potrebna sredstva. Sicer pa šolska izobrazba, pridobljena na trgovski šoli, ni izgubljena tudi pri čisto kmetijskem gospodarstvu ; osobito v vinarskih ter mlekarskih in si-rarskih zadrugah, katerih Še toliko pogrešamo, bi bili taki člani zaželjena pridobitev. Enako kakor v javnem življenju se pa okoristi tudi posameznik s tako šolo. Naj postane učenec trgovske šole trgovec v večjem ali manjšem kraju naše domovine, naj se preseli kot trgovec iz dežele in posreduje v tujini trgovino z našimi domačimi pridelki ali išče novih trgovskih virOv v deželi ali pa naj so loti kake obrti — povsod bode posamezniku in skupnosti dobro došlo pridobljeno znanje, vedno bolj se bode širilo obzorje našim ljudem, toliko bolj bode zagotovljeno gospodarsko naše stališče, gospodarska delavnost in samostojnost naših ljudi. Kamor se torej ozremo, povsod vidimo nujno potrebo trgovskega iz šolanj a našega naroda; izurjen trgovski stan je neizmerno važen pospeševatelj narodno-gospodarske blaginje, ker najde, vporabljenna pravem mestu in na prav način, vsakemu tudi najneznatnejšemu pridelku pot do prometa in s tem tudi do najvišje vrednosti in cene. — S tem pa se m«% v naši deželi zadovoljiti tudi najskrajnejši agrareč! S tem prihajam do zaključka ! Ne moremo in ne smemo se strinjati s tem, da bi se Slovenci na Goriškem zadovoljili s kakimi privatnimi trgovskimi tečaji na »Šolskem * domu« kot odpravek za italijansko trgovsko šolo. »Šolski dom« naj primerno in vsestra cko podprt ostane v svojem delokrogu ljudskega in obrtno nadaljevalnega Šolstva v goriškem mestu in naj ta delokrog kolikor mogoče razširi, sa kar je nujna potreba. — Z deželno in vladno pomočjo ustanovljena »trgovska Šola« v Gorici pa mora biti za obe narodnosti enako pristopna in jezikovno praktično urejena, tako da doseže za obe narodnosti svoj namen in uoni smoter. Proti vsaki temu načelu nasprotujoči ureditvi trgovske Šole morajo zavzeti slovenski deželni odborniki v odboru, naši deželni poslanci, naši državni poslanci, slovenske občine, osobito naši trgi in prometna središča in pa slovensko »Trgovsko-obrtno društvoc naj-odločnejše stališče pri deželnem odboru in pri c. kr. vladi. V ta namen je zaradi nevarnosti v za-, mudi priporočljivo, da skličeta morebiti slovenska deželr* odbornika v najkrajšem času skupna enketo interesovanih krogov na skupen dogovor brez ozira na stališče ene ali druge stranke. Ako kje, velja tukaj stari: Videant consules! K nouemu deželnozborskemu volilnemu redu. (Konec.) Po želji Lahov in s privoljenjem Gre-gorčičevcev je priromal neovirano tak načrt za deželnozborski volilni red v javno sejo. Vsak razsoden Človek pa bi mislil, da bode vsaj v javni seji in ob skupnem energičnem nastopu združene slovenske deželnozborske delegacije ta, za goriške Slovence naravnost nečastni in sramotilni volilni načrt pokopan, a slepa strast naših klerikalnih poslancev onemogočila je tudi ta edino pametni in častni korak. Še več! Pisec teh vrstic je bil baš v oni seji in pri obravnavanju volilne preosnove; prizor, kateri se mu je nudil mej debato, Li-tanjem in sprejetjem posameznih točk novega volilnega, reda mu ostane na veke v neizbrisnem spominu. Nedolžne obraze so delali klerikalci na slovenski strani, in kdor je dobro pazil, mu tudi ni ušel ironični nasmeh na tolstem obrazu velikega rodoljuba Gregorčiča, da je šlo vse tako gladko. In ko so z nervozno hitrostjo brezštevilne točke volilnega reda prečitali in se je pri konečnem glasovanju in sprejetju celega načrta (proti kateremu sta glasovala samo Treo in Štrekelj) začul obligatni hre-ščeči Pajerjev „e acettato" ! zrl je uzor-na-rodnjak in patentiran rodoljub dr. Gregorčič in drugi klerikalni poslanci povešenih glav in topo pred se. Dvomim, da so si bili v prvem hipu svesti izdajstva, kojega so s svojim nastopom tako javno in očitno na lastnem narodu po Gregorčičevi zaslugi učinili. To, pravim, je bila slika, katero bi tre-balo oVekovečiti v trajen spomin na žalostni zaključek prorokovane dobe G suhih let in v m.o: nja, svarilo našemu narodu, da se enkrat za vselej temeljito otrese krvosesov na lastnemu telesu. Tu sem naj bi jih prišel pogledat naš deželan-volilec in nedvomno bi vskliknil : T a k e vrste em nikdar več našega zaupa-nikdar več naših glasov! In sedaj namesto, da bi spoznali vsaj deloma, kako radikalno so jo zavozili baš z deželnozborskim volilnim^ iBdom in se skrili liki kukavicam v varne^-ico^liiosijo ponosno svoje, masla polne glave ite Mhice in ga tope v svojih glasilih in po zaupnih shodih. V svoji onemogitj^ibptthajo ogenj in žveplo pred vsem sev%tfilf^*SbcoK in „Pri-morca" ter njunega lastniki, iiašim poslancem očitajo te uboge reve »kratko pamet" in kajpada zlivajo^ seveda tudi cele golide strupenega žolča na celo našo^^hapedno stranko.----- Kar se tiče „Soče* in 3rrimorcaa, (bodi jim jasno povedano) je srčna želja vseh pravih naprednjakov, da bi tudi v bodoče tako nevštrašno bičala vse klerikalne spletke in razkrinkavalit politične sleparije. Brezvspešni so vsi njihovi osiudni napadi. Da jim je tudi cela naša, mogočno razširjajoča se prava ljudska stranka velik trn v peti, je več kot um-ljivo. Prepričani pa naj bodo, da vse to nas ni malo ne plaši, vse njih bevskanje in udri-Jianje po naprednih možeh naše vrste še bolj pomnoži in vže danes lahko prorokujemo, da ni več daleč oni dan, kojega bode klerikalna stranka na Goriškem rada ali ne rada zabeležila kot „polittčni Sedan1'. nV mislih domovina, v srcu pogum a v dlani moč!" Naprej po poti naši stranke i DOPISI. BatUje, 25. aprila 1907. — (Našemu gos p. nuncu v album.) Kadar se ustanovi kje kakšno društvo, ko.bga namen je ljudska izobrazba, tedaj lahko pričakujemo, da se v dotičnem kraju res vsaj deloma ljudstvo izobrazi. Drugače pa, ako ostanejo razmere glede izobrazbe vedno pri starem, je to dokaz, da društvo, ustanovljeno za javno izobrazbo, ? tem oziru ne deluje, marveč da ima čisto drug namen, to je, da je bilo ustanovljeno le pod krinko »izobraževalnega društva", v resnici je pa le klerikalna strankarska limanica, na kojo naj se love, posebno pa zdaj ob volitvah, nevedni ptički. Tako smo pričakovali tudi, da z ustanovitvijo izobraževalnega društva v Batujah se obrne v izobrazhi na bolje vsaj deloma, a glej vraga, ljudstvo je vedno nezavednejše, vkljub temu, da je »kapt*" v »izobraževalnem društvu" sam častiti na* gospod. Da je to res, naj Vam priča slede:, cvetlica starokopitnosti in zraven tudi hudobije tistih dobrih in vernih Jjudij, M se večkrat bijejo po prsih: „mi smo kristjani, mi smo za vero". Torej čujte iu strmite, pametni ljudje. Pokojni župan Kosovel je bil veren mož, dober kristjan, koji je opravljal vse dolžnosti, kar jih vera zapoveduje. Pri njem je bil vedno sprejet revež, ako je prosil prenočišča, pomagal je vsakemu, če je le mogel, kdor je prišel prosit ga v stiskah, z eno besedo rečeno: pokojnik bi! cel mož, blaga duša. j Le eno napako je imel po mnenju nekojih, trobil ni namreč v rog naših politikujočih nuncev, in se jim ni hotel v „ politiki" slepo pokoriti. Iu to je bil vzrok, da ni bil pokojnik po mnenju nekaterih pravi kristjan, A kaj vsega so bacM zmožni, čuj, javnost in strmi! Baztrosili so nekateri med ljudstvo, da pokojni gosp. Kosovel je zato umri, ker je na naprednem shodu pri Rebku pehnil na vratih sobe župnika Kosca iz Kamenj, in zato da mu je župnik Kosec „n a redil", da je ravno na tretji tcuen po tem dogodku umrl. Sodi, sedaj pameten človek, ali si je mogoče misliti večje neumnosti in hudobije, Poslužijo se laži, in na podlagi laži delajo sodi pameten človek in ne čudi se, ako se gode med našimi klerikalci take budalosti. Oni, koji se učijo in koji so se učili v farovžu peti (torej tudi stari pevci) pravijo, da jim je ubijal v glavo pri neki priložnosti, da duhovnik ima moč ranjkega o posebnih prilikah spet na ta svet poklicati. Moj Bog, "ali živimo v srednjem veku ali kje, da se upa kaj takega ljudstvu ubijati v glavo. Kako potreben je boj proti poneui|4e-vanju ljudstva. Onim pa, koji so gori navedeno trosili v javnost in o pokojnem gosp. Kosovelu tako pobalinsko lažnjivo govorili, ne moremo reči drugega nego: Fej, hijene. Sram Vas bodi! Kmet. Mi naprednjaki kar najodločneje protestiramo proti takim vestem kot zvesti stražniki posmrtne časti našega preblagega pokojnega župana Kosovela. Vam, gospod župnik, pa povemo na uho, da mesto da naročujete na svoj račun tudi možem našega mišljenja klerikalne lističe, da rajši podučite nekatere svoje pristaše, naj ne bodo tako zarobljeni, da verujejo, da duhovnik živega človeka iz tega sveta spravi s copr-nijami, ako se mu zameri, in da je grdo in greh o pokojnih take reči med svet trositi in lagati. Verujte nam, da to bo več koristilo glede izobrazbe ljudstvu kakor če vsaki svoji ovci naročite po en iztis „Gorice" Sicer pa Oolilno gibanje. Konfiiznosti „Goriceu. (Iz gor.) - * »Gorica" »gitira — za Gruntarja! O? — Le poglejte njeno zadnjo številko, kjer pravi doslovno, da je dr. Gruntar na shodu J pri Sv. Luciji dne 21. t. m. posnel svoj govor po klerikalnih govorih. Te j opazke si namreč ne moremo drugače razlagati. Ako » Gorica" hvali govornike, ki so pristaši klerikalne stranke, moremo pač pričakovati, da pohvr.il vsakega, ki govori v smislu klerikalnega ^programa", v tem slučaju dr. Gruntarja. — Pa šalo na stran 1 Dr. Gruntarja bi klerikalci najraje videli na dnu pekla, dočim se klerikalni govorniki radi govorov, ki so po njihovi lastni izjavi enaki Gruntarjevemu, povzdigujejo v deveta nebesa. Zakaj to? Pametna logika tega gotovo ne dopušča. Mordf se'je »Gorica" pa le zlagala, česar smo že tako vajeni, da dan za dnevom pričakujemo, kedaj izda svojim številkam posebno prilogo, na kateri zbere vse svoje laži, da jih njeni čitatelji ne zamenjajo z ostalimi neslanostmi. Druga »Goričina" laž o shodu pri Sv. Luciji je, da je zborovališče oblegala množica klerikalnih volilcev, katerih naši iz strahu niso pustili noter! Ja,-za božjo voljo, koga niso pustili noter? Kdo? Iz strahu? — Mi ~ in bali! Koga pa? Klerikalnih volilcev? Pred zboro-vališčem nismo videli drugega živega bitja kakor nekaj konj in par volov. Če so to klerikalni volilci, potem moramo klerikalcem le čestitati. Iz omenjenega „ stvarnega" poročila v „Gorici" nam je nadalje dopadala trditev, da dr. Gruntar ni povedal nič novega. Gospodje klerikalci! Mi smo na shodu pri Sv. Luciji slišali Gruntarjev govor prvič in smo ga razumeli, vi pa sami trdite, da ste to že večkrat slišali, a se vas ni prijelo. Zopet vam moremo čestitati k vašim trdim glavam, da še vedno ne morete pojmiti in razumevati onega, kar po vaši lastni izjavi čivkajo že vrabci na strehi. Mesto vsega bevskanja bi bilo gotovo najbolje, da bi »Gorica" o shodu pri Sv. Luciji napisala dejstvo, da se klerikalci bojijo, da jih izvrstno uspeli shod peče in da jih je sram, ker sami ne zamorejo kaj takega. Seveda, resnice ne smemo pričakovati od „Gorice", ker za njo pač nima časa ne prostora, ampak mora poveličevati klerikalne shode, n. pr. onega v Bovcu, na katerem je g. Štolfa dognal, da je Pajerčič izposloval bovškemu okraju celih 4 9 00 K. Da bomo videli, kako ogromna je ta vsota, vzemimo v roke poročila o delovanju deželnega zbora v zadnjem zasedanju in primerjajmo, koliko podpor' so dobili furlanski okraji, potem gotovo zavriskamo: Živio Pajerčič! Nekaj dobrega • pa vendarle priporoča »Gorica". Edinost, edinost in edinost! Ako velja to klerikalnim poslancem, velja gotovo tudi nam. Sode" po mnogoletnih izkušnjah, kako umevajo klerikalci edinost, namreč so-glašanje naših klerikalcev s kranjskimi pod vodstvom »reveža" -Šusteršiča, potem moremo biti tudi mi naprednjaki edini v tem, da gremo vsi na volišče In oddamo svoje glasove kandidatom narodno-napredse stranke! Oh, ta klerikalna edinost! Mi naj se 3trinjarao s klerikalno kranjsko politiko, ki sili kranjskim bratom v roke potne liste v Ameriko, četudi so njihovi eksistenčni pogoji vb a j trikrat udobnejši vsled večje površinske mere kronoviue, vsled manjšega števila prebivalcev, vsled lepote dežele, ki privabi tjekaj ca tisoče ptujcev, vsled manjših davkov in drugih okolnosti, katerih pogrešamo na Pri- morskem? Ne, ne in ne! Gregorčiča ne maramo, ker ga ne moremo l Naj se le štuli s pavjim perjem v obliki „Šolskega doma", z gotovostjo pričakujemo, da bo temu zavodu pomagal v prihodnje bolj takrat, ko bo prost poslanskih skrbi. Le še to naj mu povemo v slovo: Dokler so naprednjaki skrbeli za naše šolsko društvo, sezidal se je impozantni „ Šolski dom". Ko so naprednjaki nekoliko odnehali, sezidal se je le nM al i dom", in upamo, da se dne 14. maja sezida tudi najmanjši Gregorčičev dom, grob njegovega političnega življenja i S Krasa. „Tako nesramnega dopisa proti našemu Štreklju, kakor je oni dopis „iz Avbera* (V), še nismo čitali. Toliko obrekovanje in tolike laži naj bi bil napisal — kraški sin? Ne moremo verjeti. Ali čim bolj ga blatijo, toliko bolj se zavzemamo zanj. Na obrekovanje in laži v farovških listih damo najboljši odgovor s tem, da izvolimo Štreklja 14. maja t. 1. za državnega poslanca!" Iz Podgore. »Naš nune je določil, da Bog odvrne vse hudičeve namene, da bo zdaj vsako nedeljo ura molitve, pri kateri morajo vse gospodinje presrčno moliti, da ljubi Bog razsvetli našim možem njihove glave, da bodo volili samo take poslance, ki bodo skrbeli, da se peklenski načrti razbijejo.* Tako pridiganje je imelo ta uspeh, da je moral naš pastirček velikonočne listke, pardon klobase in jajca kar dva dni pobirati. Naš Jožef igra dobro na svojo harmoniko! — Volili bomo pa le po svojem prepričanju. Vse Golobove „molitve" ne bodo nič pomagale!" Domače in razne nouice. Poroka. — V ponedeljek 29. t. m. se poroči v Gorici v Stolni cerkvi gospod -I a n Janderka, c. kr. orožniski postajevodja v Breginju, z gospodično Katarino Lovrenčič iz Kreda. Vse najbolje! Danes se je poročil v Gorici gospod Fran Macarol, trgovec v Sežani, z gospodično Antonijo Fabčič iz Št. Vida. Mnogo sreče! Višjim poštnim kontrolorjem v Gorici je imenovan poštni kontrolor A. Gregorčič v Ljubljani. — Kot hudič križa, tako se ogibljejo klerikalci po svojih listih in po shodih novega deželno-zborskega volilnega reda. V listih so sicer spregovorili, kolikor so baš morali, ali po shodih molčijo o tem atentatu na goriške Slovence5 katerega je zagrešil sam dr. Gregorčič. Molčijo o tem — ali toliko bolj udrihajo po drugih rečeh. Kaj na pr. treba lagati toliko o svobodni šoli in o razporoki, o dveh rečeh, o katerih se bo, ali pa ne bo, šele razpravljalo kdovekdaj, čemu segati naprej — ko imamo tukaj v deželi veliko nesrečo, katero nam je prislužil Pajerčič, to je deželno* zborski volilni red. O tem naj bi razpravljali tudi po svojih — shodih, pa seveda pošteno, ter povedali, da je ta nesreča — Gregorčičeva zasluga! Ali ogibajo se ga kot hudič križa, priznavaje tako veliko krivdo dr. Gregorčiča, katere se ni varno dotakniti! Pni majnlk V Gorici. — Delavci v Gorici se pripravljajo za proslavo 1. majnika nekoliko živahneje od prošlih let. Uplivajo pač volitve. Baje se bo vrLil obhod po mestu letos po-poludne in ne dopoludne, kot prejšnja leta. Same laži pišejo po farovških listih o shodih narodno-napredne stranke. Če je naš shod še tako lep, če vlada na shodu še tako navdušenje, poročajo vendarle — o klavernem ali celo ponesrečenem shodu narodno-napredne stranke. — Duhovska strauka se poslužuje tako dosledno laži v volilnem boju. In taki stranki, katere glavno orožje je laž, naj bi naš kmetski volilec kaj zaupal! Kaplan Sok ozmerjan. — Kaplan Sok je govoril na Bukovem tako neumno, da je bilo celo dekanu dr. Knavsu preveč. Ko sta šla po svoji blamaži domov, o&tel ga je prav pošteno. In kaplan Sok je moral dekanu izročiti rokopis svojega govora, da ga je popravil in vsaj največje bedastočo izpustil, na kar sta ga poslala v „Primorski list". Ta pa piše sedaj, da je Sok »prav dobro" govoril! nPrlsmoJenec" pripoveduje v svoji zadnji številki največje laži o shodih na Bukovem. Pri tem pa se je večkrat udaril po čeljustih. dr. Puc na klerikalnem shodu .»pregovoril komaj dva stavka, ko mu je dr. Knavs strahu, da bi mu ne i/preobrnil še tistih p-.. mož, ki jih je imel, odvzel besedo, in sjcer s pretvezo, da ni bil vabljen na shod. \\ resnici imel je dr. Puc vabilo izpolnjeno s svojim imenom.) Na drugi strani pa pripoveduje v dopisu iz Bukovega (spisan je v cerkljanskem župnišču), „da je dr. Puc menil da je v zakotni liberalni gostilni, v dražbi pijanih izvržkov človeške družbe, in začel je blatiti duhovnike, nazivijati navzoče govornike za lažnike in blesti razne nedostojuosti, na kar ga je dr. Knavs opozoril na prvotni namen njegove prošnje za besedo, in ker je n&. daljeval, mu je vzel besedo, dr. Puc ua ;e odšel med žvižgom in smehom.s Kdo tore laže?............................................. Na naprednem shodu na Bukovem so bili v.; zborovalci lot en mož za dr. Gruntarja. Nit[ enega ni bilo, ki bi bil nasproten. »Primorski i list" pa piše, da jih je bilo zraven dobra I polovica za dr. Gregorčiča! Brdavs — dr. Knavs. — v nedeljo je kričalo na Bukovem vso vprek: Živio dr. Gruntar ! Dr. Knavs skočil je k enemu in p vprašal, kdo da je. »Martin Krpan", je odgr, voril mož in divje pogledal Knavsa. in Krm, se je spomnil, kako je svoj čas Martin Krpan J nagnal Brdavsa ter jo je v strahu udkuriL | Da, da, dr. Knavs, za take Brdavse imaoir. mi vedno Krpane na razpolago! Radi deželnozborskega volilnega reda obso-aj* klerikalci dr. Gregorčiča tako, kot mi. Vsi j tisti, ki stojijo v prvih vrstah klerikalce J stranke v Gorici, se hudujejo in jezijo njim, da je mogel kaj takega storiti, ter bi I sega radiiznebili čimprej. Prav privoščijo mu, da J bi cepnil 14. majnika 1.1. tako, da se nikdar več ne pobere. Njihovi želji se ponižno pridružujemo. Čudna spoved na Sveti gori.— v nedelj zjutraj so slišali ljudje v cerkvi na Sveti #<:i j čuden prepir v spovednici in pred spoved ' Grešnik se je obtoževal na glas, da /e nek;; mesecev ne dela drugega nego da kol ne far.-čiškane, preklinja, da je grdo. Spovednik p vpraša, zakaj tako dela. Odgovor: Zato, k bo frančiškani brez srca, ker so ubogega M.-. karoviča sredi zime vrgli na cesto. Vsak dr..,:, ki je le količkaj kristjan, bi imel usmiljene, frančiškani ga niso imeli. Dobil pa jo #&L vsejedno odvezo in pokore samo 3 o'«&. in drugi za njim so bili deležni tudi le mi;i.»' pokore par kratkih očenašev. Jami In Zaupni ShOdl. — Narodno-napttb sklicuje javne shode. Stranka se ae r:, nastopiti javno, ker je pač ljudska stranka, -Klerikalci pa »prirejajo zaupne shode, k« J se bojijo ljudstva. In če je kdo na zaupne: shodu, ki bi rad govoril, pa m klerikalec hitro mu zamašijo usta. — Sploh izrablja*-- j glede svojih shodov z najinfamnejšo iznajti vostjo določbe novega zakona. Potem pa * postavijo na sramotilni oder onega, proti ?»' teremu izkoriščajo te določbe. Pravi juofu^ leg »slabega masla". Držal se je precej ^ zlasti še, ko mu je množica ob odhodu ku-j na uho: Živio Gabrijelčič! - »Slabega n^ bodo deležni klerikalci v Opatjemselu tm» dan 14. maja t. 1. J Političen razpor hočejo odpraviti *asi ff4t v goriški okolici; češ, če bodo držali. otu^ paj, potegnejo nase pristaše jedne i*1 # stranke, pa bo mir. Kakšna naivnost. , vedo, da nas ločijo načela? Mi lloCe* u boriti ljudstvu izobrazbe in pripomoth^ boljše ča-se, duhovska stranka pft P«-v Mlega „Soee" it 18, z dne 11 aprila 1B07. za tem, da ostane ljudstvo nevedno ter živo- naprej, knjti le v takih razmerah more j imeti dobre žetve klerikalizem. Pri razsvitljenih narodih stoji klerikalizem v kotu, pri nas je pa na tronu. Kaj mislijo „agrarciu, da ga oni pahnejo dol ter zdrobijo v prah ? Presneto se inotijo, ker z ustanovitvijo tretje p o 1 i t i iS n e gtreufce se moraJ° Tazm$h Je ^ novi ^ .politični boji. Ib & nastanejo — *|orjV 'bnenra^ jjff* vzročii Kajti posledice bi bile lahko strašne, in trpel bi jih v glavnem zapeljani kmeta BagrarecM! Prav resno svarimo pred novimi političnimi liomatijami, katere so v naSttrfazmerarlr le škodljive napredku kmetijstva. Če se pa ta »onja nadaljuje, skonča žalostno, in kmetje bodo še preklinjali tiste, ki so jih-zapeljevali. _ Pred očmi naj imajo, da po poti, na ka-ler0 so krenili, ne odpravijo političnega razora ampak ga še poojstrijo. In tak poostreni razpor bo Škodoval y glavnem kmetu! >varimo pred veliko Škodo, katera preti kmetu ^i ,,ove razporne stranke! rXM0llftl Pr0S1BtaK I 6oriCi vprizori dne 12. m&}& t. 1. v Trgovskem Domu predstavo „Pri l,eleni konjičku". Gostoval bo VerovSek k fjobljane. Mainičienu til druitiu „Mri|aB so darovala za potovalne knjižnice: županstvo v Ve-likeiurepnu 20 K, v Tolminu 10 K, v De-viiiu 20 K. S kom se hoče dr. Gregorčič še vezati. — v itovcu je pripovedoval, da hočejo poslanci duhovne stranke skupno delati v parlamentu z nemško krščansko socijalno stranko. Na soriškem je zvezau z Lahi, na Dunaju pa se hote vezati z Nemci. Stopil bi pod komando dr. Žlindre, ki išče stike s slovenskimi in raznimi neslovenskimi klerikalci. Gregorčič rad govori o edinosti in slogi, ali v Bovcu je povedal, da mu ni mar za edino in složno delovanje slovenske delegacije na Dunaju, marveč poišče Žlindro in pa Nemce. — Nemški k*čawski socijalci so taki narodni sovražniki >lovenct»ni kot drugi Nemci. To je pokazal tudi že sam Lueger pri znanem glasovanju za slov. gimnuzij v Celju. V vseh narodnostnih vprašanjih so ti nemški „katolikiu solidarni t drugimi zagrizenimi Nemci ter se javno izrekajo solidarne. In s takimi nemškimi za-grizecci se hoče vezati dr. Gregorčič! Da bi bilo to le v neizmerno škodo Slovencem, to leži na dlani. — Pa vezati se mu ne bo treba ?. Nemci, ker ne bo izvoljen. Mitta pitJlttfl » ReBSlt - Društvo ,Svobodu" v Renčah opozarja na gledališko jtmlstavo, ki bo 5. maja t. 1. Igralo se bo feioigro RŠivilja". Več prihodnjič. 0 našim kandidati; za piske okolij bi „Go- rii\r; strašno rada povedala kaj, kar bi im-pomralo njenim »bravcem". Reva je povedala l>& If to, kako se je g. kandidat, zabaval v družbi. Kaj je na tem hudega'? Mi povemo na to, da je prav potoni one družbe, v katero j»> zahajal, storil že marsikaj dobrega m «i r > i k a t e r e m u Slovencu! Predbaei-variji> v r(iorici" kandidata le priporoča, ker inia v sto p titintam, in nastop njegov je tak, -1» uosi'/«- Je marsikaj dobrega v krogih, v katerih m» klerikalci ne znajo gibati! SuccOiafy pt§jl»» — Poveljnik III. ar-raadnega ?.bora general Succovatv je stopil v pokoj. y.-> njegove- mesto pride feldml. Patjorek. GfifostlSBI lli • Poročilo-v »Gorici" o '«>" udeležnikih na shodu v Bovcu je naraven gorustasno.- Vsega skupaj je bilo do 250 ^idij, od teh gotovo nad polovico naprednih, »i r.m niso vsi prišli v dvorano vsied zmeš-^ave oh vhodu, ker so hoteli zabraniti vstop «- Kraigherju. Mnogo jih je potem mislilo, & sni oh nimajo vstopa in so ostali v spod-ph prostorih. - Nesramni lažniki so kleri-^"'i. Ali prav te njihove laži morajo odpreti JJ«. Irijenjem. Po njegovem mnenju je popolnoma upravičeno, ako država zahteva del teh prihrankov zase. Petrolej kot kuriVO nameravajo vpeljati na bojnih • ladjah v Združenih državah Severne Amerike. Poizkuse bodo delali na oklopnem monitorju nWyoming", ki dobi seveda zato posebne stroje. Delo se bo izvršilo v državni ladjedelnici pri San Francisu in sicer tako hitro, da bo ladja po preteku enega meseca že lahko opravljala svojo službo. Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi je izvolilo na svojem IV. rednem občnem zboru dne 22. t. m. sledeči odbor: jur. Drago Ma-rušič predsednik, tehn. GvidovGulič podpredsednik, teh. Drago Justin tajnik, teh. Viljem Kukee blagajnik, teh. Alfonz Hrova*in knjižničar, teh. Vekoslav Lušin arhivar, tehn.. Svetko Martelanc gospodar. Preglednika phil. Zvonimir Bernot in jur. Lenart Lotrič. Novi držami Zbor bo sklican najbrže na dan 18. junija t. L Trgovinski minister dr. Foft se je peljal iz Trsta tudi v Tržič ter si tam ogledal paro-plovne kanalske zgradbe. — V Trstu so se vršila obširna posvetovanja glede novih zgradb v pristanišču. Poletni tozbI red državnih železnic. — Ravnateljstvo državnih Železnic v Trstu naznanja: S L vel. travnikom 1907. se uvede na vseh črtah c. kr. avstrijskih državnih železnic poletni vozni red, v katerem so sledeče pre-membe: Brzovlaki črte Jesenice-Trst bodo nekaj hitreje vozili tako, da bodo v Trst nekoliko prej prihajali; iz Trsta pa bodo odhajali popoldanski brzovlak štev. 2 kasneje, t. j. ob 4. ua 25 min. Lokalni vlak, ki sedaj odhaja ob 4. uri 35 min. popoldan iz Trsta v Gorico, bo od 1. vel. travna 1907. ob 5. uri popoldan odhajal ter dobi na Jesenicah novi ugodni zvezi z Ljubljano in Trbiž; ob 7. uri 30 m. zvečer iz Trsta c. kr. drž. žel. odhajajoči lokalni vlak pa bo vozil samo do Gorice c. kr. drž. žel. Čisto no v je osebni vlak, ki bode odhajal ob 10. uri 30 min. zvečer iz Trsta in dobi v Beljaku j. k. ugodno zvezo z brzovlakom južne železnice na Tirolsko. Po uvrstitvi novih brzovlakov posrečilo se je upravi državnih železnic napraviti direktne zveze brzovlakov med Trstom, inDraž-danami in bodo vozili v prilog daleč potujočega občinstva pri brzoviakih razun sedaj obstoječih direktnih dunajskih vossov od 1. vel. travna 1907. naprej direktni vozovi L, II. in DX razreda med Trstom c. kr. drž. žel. in Draždanami, kakor tudi pri večini vlakov direktni vozovi med Trstom c. kr. drž. žel. in Beljakom. Direktni voz Tist-Monakovo bo od i. vel. travna naprej, pri popoldanskem ob 4. uri 25 min. odhajajočem brzovlaku, dočim ostane pri osebnem vlaku, ki prihaja ob' 5. uri 25 min. zjutraj v Trst, vožnja nazaj nespremenjena. Razun tega bodo od 1. maja 1907. direktni vozovi I. in II. razreda med Trstom in Inomosiom vozili. (Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 9. uri 5 min. dopoldne, prihod v Inomost ob 8. uri 10 min. zvečer.) Dalje se je pri poletnem voznem redu oziralo na ugodno zvezo h Trsta v Ajdovščino in nazaj. je za na Želodcu trpoto ncprckosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi drugimi drastičnimi Čistil, kroglicami iu greučluami. Cena orig. škatlje K 2•— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. MoII-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. - Bolečine olajiujoCc in okrcpCuCjoCc Hta-roznaiio sredstvo proti trganju in prelilanjenju vsako vrste. Orlfir. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. C lavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlaubcn 9. Zaloga v (Jorici v loknrnah : G. Cristofoletti, L. aiinlrich, A. (iironcoli. Cena brošuri 20 u. Pismenim naročilom je pridjati 30 uin, u znamkah, na kar se odpošlje brošura franko. Ugodna spomladanska prilika! Pozor! Pfzor! Kolesa v najveCji izberi z enoletnim jamstvom od K 90-— naprej. Kolesarske potrebSCine; izvrstne zračne cevi po K 31— Fini plašči od K 550 naprej. — Acetilen-svetilkc od K 2'60 naprej. — Konusi za nFreilauf z biemzo od K 14-— naprej. — Masivne pttmpe na nogo, h litega železa, od K 1*60 naprej,' zvonci od 30 vin. naprej, — drZaji od 30 v. naprej, — streSice proti blatu iz kovine ali lesa po K 2'40 za garnituro. — Jeklena prevrtana platišča po K 1'80. — Emajl-lak po 50 vin., — hupe od K 1'70 naprej. — Osi, konusi, okovi za osi razliOne velikosti so vedno v zalogi. '—¦ ' . > Vse potrebščine za motorje in avtomobile, popravila, poniklovanje, emajliranje se v lastni delalnici najtočnejše in po nizki ceni izvršuje. Zahtevajte naš obširni cenik, kateri se vsak dan razpošilja. RazpošUjalna tvrdka za kolesarsko industrijo: Dunaj, I., Stuoenrindg' 6, 48 Senzacijonelna novost. Daljnogled 50~kratho povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2 — ' . 3 „ „ 5-50 Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XIV. 3. Sechshauserstr. 5. 25. Naročite takoj in bodeta vzradoščeni! Poskusite, potem sodite! Pivo najboljše vrste prodaja v sodcih in steklenicah Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Zaloga v Gorici M Koren št. 810 t tarifi nasproti BoMM zalogi ia. Jakob Jeras, zastopnik „GRAND HOTEL" V DUTOVUAH V bližini železniške postaje DutovljeSkopo, oddajen od Trsta 50 minnt z bohinjsko železnico. Edini hotel, zgrajen na novo, obdan s cvetličnimi — | vrti, gozdiči in kojjban" l — Krasno drsališče, elegantno igrališče. LAWN-TENNIS, kegljišče in krogljišče. — Kopelji, velika dvorana in sobe moderno opremljene, napeljava vode, acetilenska luč. Kuhinja italijanska in nemška. PLZENSKO PIVO prve vrste; tn- in inozemska vina, posebni kraški teran, KAVARNA in MODERNI BILJARD. Omnibns in kočije m vsaki prihod in odhod vlaka. — Daje se v najem elepn'ne kočije. Lastnik: IVAN GUSTINČIČ. N B. Izvršuje se tudi naročila /a posebne večerje m kosila ?a društva, klube, družine itd, z največjo točnostjo in po jako r.izkili cenah. .Zadostuje naznaniti 21. ur naprej. IloDodošlo blago za spomladansko sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici lek. Frana 3dsipa 35 — tek. 3o>ipa Derdi 33. Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj ?e mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek i; jamčim. Resna, pametna gospica (Kranjiea) absolv. trgov, tečaja uajena pisar, poslov, išče službe za 1 maj. f onudbe: post resi. ionca 3 pod naslovom „Točnost". Postavno zavarovano! ¦ ^rnr\ 1 Vsako posnemanje Edino pristen ! kaznuje! ».umu i/uničil . s^mo Thierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali ('» dvojnatiii steklenic alt 1 velika snocijalna sr<3klenica h pateuto- vanim zanisiskom K 5'—. Thierry-]evo Centifolijno mazilo proti vsem, še tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3'60 pošilja le proti- predplačilu zneska alt povzetju. Obe domači sredstvi sti najt o ji, povsod znani In starodavni. Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseli lekarnah. Brošuro s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio AlleinechterBalsam »teMutiMitl-iptktti in A.TMerryiRPre|riii MMKiti-StMrtriM. A. vii. Beri n i Gorica, Šolska uliea št. 2, uelika zaloga = Božidar Božič pek in sladčičar !Sv. Lucija ob Soči fl 1^1*1 ITI 071 C" i Priporoča različne fino likerju, vino ™ ! v steklenicah itd. ihi. Svoji k svojim Narodna tvrtka optik priporoča svojo delavnico Irorica - ulica Vetturiiii št. 3. Na prodaj ima. očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Maršner-jevih šmiiečih-bonhoriDV (malinov-, limonin-, jagodov-, čeSnji-v-, in prvencev okus) napravljene šumeče limonade neprekoeljive. Pristno samo z našo varstveno znamko. — Razpočn so teh Um-bonov nad 40 iniljon. na leto, — Rini izdelovntelji: Prva češka akcijska družba orijenf, sladkor, in čoke-ladnil) timn, Kraljevi vinogradi, preje A. Marštier. = oljkinega olja prve vrste najboljših tvdk iz Istre, Dalmacije »loSiette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron i 04 112, 120 1"36,1-44,160, T80, 2 •- za luči po 80 vin ------- Na debelo eene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila jn sveč. Cene zmerne. Nova restavracija J ¦a-vis kolodvora v Prvačini I bivši gostilničar pri »Petelinu" v Trstu.uliea Ghega štv. 7. Priporoča svoja izboraa pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okropfila kakor: čaj, limonada, čakoladn, kava, mleko itd. llNa Gorica, Gosposka ulica štev VELIKA ZALOGA vsakovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur. Raznovrstne stenske pendel-ure in budilke. Velika tovarniška zaloga živalnih strojev najtrpežnejših vrst. Prodaja se tudi na obroke. — 5—10-letno jatnsiuo. mam. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, ja n jbotj učinkujoča želodčna grenčica »vata i Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. I&3& itUfegfkj&iJR. & M<&&<&&&cSkS<>Sc>* Naznanilo. laznaniti slavnemu občinstvu, in restavracijo „Pri zlatem jelenu." Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzamem s 1. majem t. 1. hotel in restavracijo Glavno skrb bom obračal na to, da bodem točil zmiraj le izvrstna vina in pivo ter skrbel za dobra in tečna jedila. Za p. n. tujce so na razpolago čedne in udobne sobe. Za blagohotni obisk se toplo priporoča spoštovanjem fl. Dekleua hotelier in restavrater. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hode dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 5ex Harre v Ameriko, naj pifie pred odhodom od doma ta pojasnila na nafto " najstarejšo firmo ., ' Zwllcheiibart, Basel (Švica) Ceatralbihiplitz Za dobro In hitro ekspediefjo se garantira. + Julij Reddersen + Via Giosue Carducci št. 23. v Trstu. - Telefon št. 813 Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje. Zaloga priprl za ob$eze, izddlcprcti)Oclji^ega sula. < ji iPOZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! .n-i.iSki praksi, i-i jo i/.viMijcm že vefi nogo :!(> !»•«, se nm je jiosiviilo lujhij.-.- sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in m?lWR St. 1. omogoii, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje ¦ itUM In vsako drugo kožno bolezen glave. Saruei naj .si ga \>nk:i tlnižiint. Imam 6:1,;. j.::'2:!iiiii'- in zahvalni?. Stane franku na vsako jiošto 1 lonJek 3 K. 60 vin., k leottt 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom h r Ki mu i PETER JURIŠ1Č, lekarnar v Fakraeu štev. 69 v Slavoniji. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! j»j posrečilo MPILOR štev. 2. JTV svoji lekarniški praksi, ki jo izvrSujem že veo -.cgo 30 let, i/uaiti najboljši- sredstvo :>a rast las in pvnti njih izpadanju, p.ivzror-a/da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na elavi. NaroČila naj bi .si ga vsaka družina, linam premnogo zahvalni« in priznati««. Stane postnire prosto na vsako pošto lonCek 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišie, == lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji. i Trskino (štokfifcevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmenc barve po S140, bele barve K 2. Trskino zelcznato jetrno olje. Kaba toga olja jo sosobao priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nožno naravo. I Trskino jetrno olje se Železnim Jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Sašu vko kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. ?, gotovostjo i Cena one steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Oye, katerega naročam direktno iz Norvegtje, preišče se vedno v mojem kem. IaboratorMu predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim ČC. odjemalcem glei" "---*¦- T- == stalne sposobnosti za zdravljenje. ===== Cristoffolottljova pijača Iz kina In islama. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljnm. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = wmHmmgmmaamHmmmam »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. V sled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloge obrestujejo po 4,/r% • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlog-e se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57«%» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57i%. Stanje 31. dee.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge- 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Keservni zaklad: 82.382-63. — Vredn ;jt hiš: 112.328 — Adolf Fey urar in optlker wglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI fWwa poprave ur in optičnih pretetiv vsi vrst. !ga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst "~- - In optičnih predmetov.-------- a vsako u t c se jamči 1 leto Zaščitna znamka: , ika: „Sidro'f ILTil ^|Liniment. Gap si g i oomp.l^ «nker-Pairi-Expeller I je splošno priznano kot izvrstno bol »lažujoče mazilo in so dobro uporablja *,n Prchlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. ri nakupovanju tega povsod priljub- ,Jene?a domačega sredstva, naj se jemlje 6 originalne steklenice v škatljah z našo |z^itno znamko J3IDB0" potem seje J "" gotovo Prejelo originalni izdelek. — k*| RICHTERJEVA LEKARNA [4n| L~^l?at 4 itoklnilM proti povnti« Hi Mpri{ poiliaim tmikom K f- proito poitnln«.