GRADISOV VESTNIK v' s -vi* Leto XVIII — 223 Ljubljana, november 1976 GLASILO GRADISA Tričetrtletni poslovni uspeh še zadovoljiv Celotni dohodek je znašal letos ob tričetrtletju nekaj čez 2,5 milijardi, lani v enakem času pa nekaj čez 2 milijardi dinarjev; povečanje znaša 22 °/o. Lani je ob koncu leta znašal celotni dohodek 3,35 mia din, tričeirtletna vrednost pa je predstavljala 62 °/o letne vrednosti. Letos dosegamo ob tričetrtletju 64 °!o planirane letne vrednosti. To pomeni, da kljub slabši letošnji angažiranosti ni povsem nerealno pričakovati izpolnitev planiranega obsega del v vrednosti 4 milijarde dinarjev! • Po obsegu del Gradis še prednjači Ko primerjamo naš porast — 22 °/o s porastom v slovenskem gradbeni- Sloveniji in Jugoslaviji precej večja kot v Gradisu. Po teh podatkih lahko sodimo, da bo Gradis tudi v letu 1976 obdržal obseg največje gradbene organizacije v Jugoslaviji. Delilno razmerje med osebnimi dohodki in prejemki ter med ostankom dohodka znaša. štvu — 5 % in jugoslovanskem gradbeništvu — 4 %, vidimo, da je upo- Poglejmo nekatere podatke v mio časnjenost gradbene dejavnosti v u. . I-IX I-IX Sestavina I-IX 1975 I-IX 1976 plan 1976 1976 I-IX 1976 plan 1975 1976 Vredn. proizv. 2117 2589 3772 122 69 Storitve drugih 522 650* 833 125 78 Vredn, čiste pr. 1595 1939 2939 122 66 Fakturir. realiz. 2069 2559 3781 124 68 Plačana realiz. — 2512 3754 — 67 Celotni dohodek 2084** 2536 3996 122 64 Stroški 1534 1876 2936 122 64 Družbeni proiz. 550 660 1060 120 62 Amortizacija 49 71 102 145 70 Dohodek 501 589 958 117 61 1 — IX 1975 1 — IX 1976 plan 1976 70 : 30 79 : 21 67 : 33 * V storitvah drugih je tudi znesek 362 mio din, ki so ga obračunali kooperanti na objektu HE Srednja Dra va II. ** Podatek je brez četrtletnega znes ka TOZD Gradnje Ptuj. ElZf-k-0 sestavin v navedeni pre-Vreri Ci’ zato pojasnimo nekatere. 0v anost proizvodnje predstavlja ed notena vsa dela v tekočem letu, vrednost čiste proizvodnje pa je zmanjšana za obrtniška dela in dela drugih (kooperantov). Fakturirana realizacija predstavlja opravljena dela, za katere smo izstavili našim naročnikom oz. investitorjem račune (fakture) ali situacije V tej realizaciji so največkrat vsebovana tudi nekatera dela iz zadnjih mesecev preteklega leta, ki jih ob koncu leta še nismo obračunali. Hkrati pa v fakturirani realizaciji ni vsebovanih nekaterih del iz zadnjih mesecev tega leta, ki jih še nismo obračunali — fakturirali. Plačana realizacija pa že po imenu pove, da gre za že plačane račune. Razlika med fakturirano in plačano realizacijo predstavlja še neplačana dela in znaša 47 mio din (slabih pet milijard S din) ali 1,8 %>, kar je malo — in to je dobro. Celotni dohodek dobimo, če k plačani realizaciji prištejemo še nekatere druge dohodke (od obresti in druge). Stroški so porasli natančneje za 22,3 %>, celotni dohodek pa za 21,7 °/o. Ta razlika v desetinkah dohodka .raže na poslabšanje ekonomičnosti in zato na nižji porast družbenega proizvoda — za točno 20 %>. Nadpoprečno, to je za 45 °/o, je porasla amortizacija zaradi revalorizacije osnovnih sredstev. Zato je zmanjšan porast dohodka razumljivejši. Ob lanskem tričetrtletju še nismo Obračunavali celotnega dohodka po plačani realizaciji. Zato poglejmo kakšen vpliv ima ta novost na letošnji družbeni proizvod in dohodek. Neplačanih in zato nevštetih del v celotni dohodek imamo 47 milijonov dinarjev. Kolikor bi se za la znesek povečal družbeni proizvod oz. dohodek, bi njihov porast znašal 28 % oz. 27 °/o, kar bi bilo pri porastu celotnega dohodka za 24 %> več kot zadovoljivo. Porast dohodka za 17 °/o je nižji kot znaša porast celotnega dohodka, ki je porasel za 22 %. Planirani znesek dohodka smo dosegli z 61 "Zn, lani ob tem času smo dosegli prav tako 61 Vo dohodka, obračunanega ob koncu leta. Po teh primerjavah lahko že zdaj sodimo, da v primeru nedoseganja letos planirane vrednosti dohodka, razlike odstopanja ne bodo velike — ob sicer visoko planiranih vrednostih. Ne moremo mimo kritičnega gibanja obveznosti. Te rastejo vsako leto bolj, čeravno z enako zavzetostjo sprejemamo sklepe in resolucije — od organov Zvezne skupščine in političnih forumov do osnovnih organizacij naše družbe — da moramo razbremeniti gospodarstvo. Prav živa je bila razprava o tem vprašanju tudi spričo obravnave Zakona o združenem delu Kot smo si vsi skupaj zadali preobsežne naloge v tem letu glede stopnje rasti fizičnega obsega, tako smo pretiravali z obsegom dajatev gospodarstva. Zakaj oaj nam bi bilo težko priznati, da imamo prekratko odejo; tembolj če bo rezultat tega v prihodnje ne le usklajena dolžina odeje z našimi možnostmi, temveč tudi zato. da bi zavestno povečali napore za podaljšanje odeje. Pogodbene obveznosti so porasle za 90°/o' Ce pogledamo posamezne obveznosti ugotovimo, da so obresti za kredite porasli za 89 °/o (medtem ko so se dohodki od obresti, ki predstavljajo le 57 °/o plačanih obresti, povečali le za 57 “/o). Za bančne storitve smo morali odšteti 75 °lo več denarja! Se večje povečanje izkazujejo zavarovalne premije in sicer za 91 °/o. Morali se bomo zmeniti, da bo naredila vsaka TOZD pregled o ustreznosti in višini zavarovanj svojih osnovnih sredstev. Hkrati pa bi kazalo pogledati, kakšna je razlika med vplačanimi premijami in nam izplačanimi odškodninami. 18 mio din vplačanih premij samo v tričelrtlet-ju letos (lani celo ieto 16 mio din), je kljub revaloriziranim sredstvom vendarle zelo visoka vsota. Za primerjavo povejmo, da je ta vsota večja kot znašajo sredstva tz stanovanjskega prispevka, ki ostanejo Gradisu za reševanje vseh vrst stanovanjskih probitmov. Prispevki in članu, ine pa so se povečale kar za 114 “/o m so letos ob tričetrtletju celo za 69 % višje sot lani v celem letu! Letos znašajo 819 tisoč dinarjev. Med zakonskimi obveznostmi oziroma dajatvami iz dohodka so se največ povečali prispevki interesnim skupnostim s področja gospodarstva (zlasti vodni prispevek) in sicer za 36 °/o ter s področja negospodarstva (zlasti prispevek za izobraževalno in raziskovalno skupnost — za 47 %>). Druga zakonske obveznosti, kamor štejemo prispevek za solidarnost in za potresna območja na Kozjanskem in v Posočju, so se povečale 33 krat. Obračunali smo več kot 8 mio din. @ Osebni dohodki so odvisni od dohodka — ne v vseh TOZD Osebni dohodki so v Gradisu porasli v znesku natančno za 22,3 % Po skupščinski resoluciji pa bi smeli porasti največ za 90 "/c od porasta družbenega proizvoda, to je za .19,9 X 0.90=) 17.9 %>. Presežena razlika (nadaljevanje na 11. str.) Ob dnevu republike 29. novembru iskreno čestitamo vsem delavcem Gradisa in poslovnim prijateljem Uredništvo Protestujem u ime demokratije, pravde, slobode i ljudskih prava! I neka ceo svet zna, da moja slovenska brača u Austriji nisu sama! Protivnik sam prebrojavanja i novih stradanja slovenske brače. Čemu su bila njihova nadanja za lepše sutra kad ih očekuju nova prebrojavanja i strah od novog jutra. Zar moja brača: Slovenci i Hrvati nisu ravnopravni gradjani zemlje vaše? Koji se u prešlem ratu boriše i za slobodu živote svoje daše. Trajko Krstič ® Uspeh ne raste tako kot obseg Sestavina dohodek Pogodb, obveznosti Dajatve iz doh. °sebni dohodki Osebni prejemki 0stanek dohodka I-IX 1975 l-rx 1976 plan 1976 I-IX 1976 I-IX 1975 I-IX 1976 plan 1976 501 589 958 117 61 22 42 49 190 86 61 87 116 142 75 230 343 519 122 66 11 20 15 184 135 127 97 260 76 37 Kljub izredno kratkemu roku 6 mesecev za izgradnjo je bil objekt mednarodnega centra za upravljanje podjetij v javni lasti dežel v razvoju 15. oktobra (točno na dan roka) pripravljen za tehnični prevzem [?: čdktua&HO Sklepi skupne seje predsedstva konference sindikata in sekretariata sveta ZK 1. Člani predsedstva konference OOS in sekretariata sveta ZK GIP Gradis v celoti sprejemajo gradivo predloženo za skupno sejo: analizo samoupravne organiziranosti v zvezi z osnutkom zakona o združenem delu, odgovor na poročilo tov. Vlahoviča o sestanku političnega aktiva GIP Gradis z dne 15. 7. 1976. kakor 'udi predlagane usmeritve v nadaljnjem razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v GIP Gradis z naslednjimi zaključki: a) Delavski svet temeljne organizacije združenega dela GE Jesenice in GE Maribor (v kolikor smatrajo za potrebno tudi ostale TOZD) imenujejo svoja delovna telesa, ki naj proučijo ali v okviru TOZD obstajajo takšni deli, ki bi izpolnjevali pogoje, da se organizirajo kot posebna temeljna organizacija. Po pripravi potrebnih analiz in strokovne obdelave pri čemer naj sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije TOZD, se morajo organizirati razprave med delavci za kar so zadolžene sindikalne organizacije TOZD. V ten razpravah, morajo biti izoblikovana jasna stališča in sklepi delavcev. nosilec naloge: DS TOZD in družbenopolitične organizacije rok za imenovanje delovnih skupin: takoj rok za zaključitev razprav TOZD: konec leta 1976 b) Glavni direktor v čimkrajšem času skliče posvet predstavnikov delovne skupnosti skupne službe in temeljnih organizacij GIP Gradisa na katerem bo obravnavana celovita problematika organiziranosti in delovanja delovne skupnosti skupnih služb ter odnosov med skupnimi službami in TOZD. Na posvet naj udeleženci pridejo s svojimi kritičnimi pripombami na sedanjo organizacijo in delo delovne skupnosti skupnih služb ter s konkretnimi predlogi za nove rešitve, ki naj prispevajo k izboljšanju organizacije in učinkovitosti delovne skupnosti skupnih služb. nosilec naloge: glavni direktor GIP Gradis rok: v čimkrajšem času c) Posebna delovna skupina, ki je pripravljala analizo samoupravne organiziranosti v sestavu: J. Raušl, M. Križaj dipl. ing. str., V. Koleto dipl. oec., V. Masten, L. Janžekovič, E. Zupančič dipl. oec., S. Uhan dipl. pit., L. Cepuš obdela podrobneje na strokovni podlagi področja ekonomskih razmerij in dohodkovnih odnosov. nosilec naloge: delovna skupina rok: takoj po izidu predloga zakona o združenem delu (predvidoma prva polovica meseca novembra 1976) d) Oddelek za informacije pripravi predlog potrebne reorganizacije informacijske službe v delovni organizaciji. Predlog reorganizacije naj obseže tudi vprašanje prenosa področja dela splošne propagande in reklame v drugo službo. nosilec naloge informacijska služba rok: konec leta 1976 e) Politični aktiv občine Ljubljana Moste-Polje in predstavniki mesta Ljubljane se povabijo na razgovor s političnim aktivom GIP Gradisa s ciljem predstavitve delovne organizacije GIP Gradis in navezave tesnejših stikov Gradisa s političnimi in upravnimi dejavniki občine Ljubljana Moste-Polje f) Gradivo se v celoti posreduje v razpravo osnovnim organizacijam sindikata in zveze komunistov v TOZD in delovni skupnosti skupne službe Hkrati se nošljp glavnemu direktorju GIP Gradisa, predsedniku delavskega sveta podjetja, direktorjem TOZD in predsednikom delavskega sveta TOZD. Za boljše odnose Mladi zahtevajo več športa in rekreacije Nadaljnje usmeritve v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v GIP Gradis Žal smo na urejene stenč.tse pozabili. Delavci na gradbišču Drave ž zadovoljstvom čitajo prispevke posameznih avtorjev srednje 1. Iz ugotovitev analize izhaja, da so temeljne organizacije združenega dela v Gradisu bile organizirane v smislu ustavnih usmeritev, kakor tudi v smislu določil zakona o združenem delu. Glede na pobude, da bi se posamezne že obstoječe temeljne organizacije reorganizirale, bo potrebno v tej zvezi izdelati bolj podrobne analize o utemeljenosti predlaganih rešitev in na ta način ugotoviti, ali posamezni deli izpolnjujejo pogoje, da se organizirajo temeljne organizacije. Pri tem moramo upoštevati eno temeljnih ustavnih načel, da je del delovne ali temeljne organizacije, ki izpolnjuje ustavne pogoje, organizirati temeljno organizacijo, ne samo pravica, ampak tudi dolžnost delavcev takšnega dela delovne ali temeljne organizacije. Razprave o teh vprašanjih bodo morale organizirati in voditi družbenopolitične organizacije ter pri tem prevzemati vso politično odgovornost za sprejeta stališča in sklepe v temeljnih organizacijah. 2. V nadaljnjih razpravah moramo verificirati ugotovitev, da razdelitev sredstev na TOZD ni v nasprotju s 309 čl. osnutka zakona o združenem delu in da se objektivne težave, ki so se kasneje v poslovanju TOZD pokazale, rešujejo na način, kot je opisan v analizi. Rešiti je še potrebno razdelitev upravnih prostorov, kjer imata svoje poslovne prostore dve temeljni organizaciji (SPO in KO Ljuoljuna, Nizke gradnje in Biro Maribor) ter knjigovodsko urediti udeležbo TOZD pri vrednosti objektov delavskih domov na ljubljanskem območju. 3. V zvezi z organiziranostjo in delovanjem Skupnih služb je oot-rebno pripraviti kompleksno analizo ter na tej osnovi pripraviti potrebno reorganizacijo teh služb. Posebej se je pri tem potrebno opredeliti glede uvedbe vodje Skupnih služb v sedanjo ali bodočo organizacijo v smislu 513. člena osnutka zakona o združenem delu. TOZD bodo ob sprejemanju svojih zaključnih računov obravnavali tudi izvršitev programskih nalog skupnih služb in porabljene stroške za izvršitev teh nalog. 4. Z ozirom na določilo v statutih temeljnm organizacij, da je neposredno upravljanje organizirano v delovnih skupinan, na zoorin delovnih ljudi itd., bomo morali velike pozornosti posvečati prav delovnim SKupinam in njihovemu vključevanju v procese samoupravnega odločanja. Pomanjkljivosti pri samoupravni aktivnosti delovnih skupin se odražajo predvsem v slabi povezanosti v delavskem svetu TOZD z delavci, ki so jih volili, v osamljenosti temeljnih in splošnih delegacij, ki delujejo popolnoma samostojno in ločeno od samoupravne baze pa tudi v premajhni povezanosti komisij z delavsko kontrolo v sami organizaciji, kar tudi vpliva na to, da komisije v mnogih okoljih še ne izvršujejo vseh svojih nalog. Ker so v veliko primerih delovne skupine istočasno tudi sindikalne skupine, si bo moral sindikat prizadevati, da bo preko aktivnega delovanja sindikalnih skupin krepil tudi samoupravno vlogo in aktivnost delovnih skupin. 5. Na področju delavske kontrole nas čakajo odgovorne naloge pri vsebinski bogatitvi delovania komisij za delavsko kontrolo m njihovem tesnem povezovanju z delavci. Pri izobraževanju članov delavske kontrole moramo največ poudarka dajati spoznavanju in zavestnem sprejemanju idejnih izhodišč o vlogi in nalogah delavske kontrole, saj delavska kontrola ne more biti odgovorna za strokovno obdelavo obravnavanih vprašanj. Organiziranje delavske zontrole na ravni delovne organizacije moramo realizirati do konca tega leta in opredeliti odnos te institucije do družbene samozaščite. 6. Eno najpomembnejših in tudi najzahtevnejših smeri nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov ie področje družbenoekonomskih odnosov oziroma dohodkovnih odnosov znotraj delovne organizacije in v odnosu do drugih delovnih in temeljnih organizacij. Povezovanje temeljnih organizacij mora vedno bolj temeljiti na dohodkovni soodvisno- sti in na enakopravnem, solidarnem in vzajemnem obvladovanju pogojev pri opravljanju rezultatov svojega dela. Manj morajo v ekonomskih razmerjih v TOZD biti prisotni tržni, kupoprodajni in kreditni odnosi. 7. Nosilke obojestranskega pritoka informacij morajo v prihodnje postati informacijske skupine, za katere ugotavljamo, da sploh niso zaživele. Pri tem mora pomembno vlogo odigrati sindikat. Potrebno je na določeni strokovni podlagi oblikovati sistem informiranja v TOZD in v celotni delovni organizaciji. Predvsem je treba določiti katere informacije bodo posredovane, komu, v kateri obliki in v katerem času. Kadrovsko vprašanje v informacijski dejavnosti je potrebno nujno rešiti. Organiziran je sicer poseben informacijski oddelek v sklopu kadrovske službe vendar delovna mesta niso zasedena. 8. Naloge, ki jih moramo izpolniti za dosledno uresničevanje ustave in po določilih, ki jih prinaša osnutek Zakona o združenem delu, zahtevajo vsestransko angažiranje vodilnih in drugih strokovnih kadrov. To angažiranje mora biti predvsem v naslednjih smereh: — ne more se ločiti dela pri izpolnitvi delovnih nalog na delovnem mestu in pri izvrševanju strokovnih in vodstvenih opravil od lela in neposredne udeležbe teh kadrov pri kreiranju razvojnih programov in planov, stabilizacijskih programov in pri določanju ciljev ter nalog za dosego teh ciljev pri izvajanju poslovne politike, vse dosledno z določili Zakona o združenem delu; — dalje gre za dosledno izpolnjevanje sklenjenih sporazumov ali drugih splošnih aktov. Ne more se zahtevati le od družbenopolitičnih organizacij, da so Ie one aktivne pri kreiranju planov in programov ter pomembnejših predlogov za odločitev, ki jih sprejemajo samoupravni organi. To aktivnost morajo prevzeti tudi strokovni — vodilni delavci /.lasti pa poslovodni organi. ti. Integracijski procesi, na osnavi ugotovljenih in dogovorjenih skupnih interesov, morajo biti predmet stalne aktivnosti tako strokovnih služb kot družbenopolitičnih >imunizacij. V Gradisu si moramo prizadevati. da bo načrtovana integracija v SOZD GAST realizirana na osnovi skupnih interesov, ki jih ie moč realizirati v okviru sestavljene orga-nizacije. Prizadevati si moramo, da bodo dogovorno razrešena vsa odprla vprašanja v zvezi z integracijo, pred-vsem pa precizno definirati vprašanja, ki zavirajo integracijo in pa sredine v katerih se takšna, navidez nerešena ali »nerešljiva*, vprašanja pojavljajo. 10. Neposredno po sprejetju zakona o združenem delu )e potrebno pregledati in dopolniti celotno in. terno zakonodajo. Predvsem ie treba točiti področja, ki jih urejajo delavci v TOZD samostojno s svojimi akti, od aktov, ki so lahko skupni. 11. Nujno je potrebno pristopiti k reviziji metod za določanje obračunskih osnov za delovna mesta, tudi z ozirom na sklep 2. seje DS podjetja, ki meni, da je odbijanje točk od startne osnove, zaradi neizpolnjevanja pogojev zaradi izobrazbe, protiustavno. V zvezi s tem je potrebno izdelati podrobnejše analize, ki naj pokažejo. kakšni bi bili vplivi tako spremenjene metodologije v AODM na obstoječa razmerja v sistemu delitve osebnih dohodkov. Na osnovi tako pripravljene analize naj se primerno izpopolni sistem AODM in AOD Vsekakor pa moramo težiti k temu, da bo višina osebnih dohodkov v največji meri odraz uspešnosti dela posameznika na konkretnem delovnem mestu, tudi realna slika uspešnosti temeljne organizacije v celoti. 12. Na osnovi teh nalog morajo v strokovnih službah in temeljnih organizacijah, kakor tudi družbenopolitične organizacije izdelati konkretne akcijske programe, določiti nosilce nalog in roke v katerih morajo biti posamezne naloge izvršene. Nosilci nalog In roki I. Nosilci: TOZD ob sodelova nju strokovnih služb delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij TOZD. Rok: prva polovica leta 1977. 2 Nosilci: TOZD. APS in GFS. Rok: konec leta 1976. 3. Nosilci: Skupne službe v celoti. Rok: konec leta 1976. 4. Nosilci: TOZD. sindikalne organizacije, Rok: leto 1977. 5. Nosilci: Sindikalna organizacija, splošna služba, TOZD. Rok: konec leta 1976. 6 Nosilci: Skupne službe. TOZD. družbenopolitične organi zacije. Rok: v letu 1977. 7. Nosilci: Informativna služba ob sodelovanju strokovnih služb in zunanjih sodelavcev. Rok: do konca leta 1976 (najkasneje v prvem četrtletju 1977). 8. Nosilci: Individualni poslo- vodni organi TOZD in delovne organizacije. Rok: stalna naloga. 9. Nosilci: Strokovne službe, in dividualni poslovodni organi delovne organizacije, družbenopolitične organizacije. Rok: do konca leta 1976. 10- Nosilci: Splošna služba,TOZD. Rok: leto 1977. II. Nosilci: Komisija za AODM, strokovne službe. TOZD. Rok: konec leta 1976. 12. Nosilci: Individualni poslo- vodni organi delovne organizacije in TOZD. strokovne službe,TOZD in DPO. Rok: takoj. Pa ne mislite, da imam v vrčku mošt... Ne, ne, to je pristna voda za žejna grla naših delavcev Ing- Frane Hočevar je dobre volje, saj je hladilni stolp uspešno dočakal likof „Lihof” v Šoštanju V Šoštanju so imeli v začetku oktobra lep praznik — praznovali so namreč likof del na izgradnji hladilnega stolpa TEŠ IV, ene od najmarkantnejših zgradb termoelektrarne. Gradnja tega objekta je zahtevala Precej napora, čeprav je našim gra-disovcem način gradnje že znan, saj so po enakem sistemu gradili že hladilni stolp termoelektrarne Šoštanj Ul. Na »štirici« so delali vsak dan Po 12. ur. Sam rok gradbenih del je izredno kratek — stolp mora biti končan v 18 mesecih (TES III — hladilni stolp pa je imel rok 24 mesecev). O gradnji termoelektrarne v Sto-štanju smo že dosti pisali, vendar ne bo odveč, če navedemo še nekaj podatkov, ki so vsaj za gradbince zelo zanimivi: TES IV bo imela moč 335 MW, Sraditi pa smo jo začeli 1. 2. 1975. ■''•anjo je bilo treba opraviti 115.000 ^ __ izkopov, pripraviti 264.000 m2 opažev, 7 000 ton armature in vgraditi 44.000 m3 betona. Elektrarna ima šest objektov: — kotlovnica — dolga 51,4 m, široka 58 4 m in visoka 50 m — strojnica ie dolga 65,8 m, široka 30.6 m in visoka 30.8 m — bunkerji so dolgi 51.4 m, široki 12,8 m in visoki 46.7 m v — dimnik je visok 230 m, pri dnu širok 13.28 m. pri vrhu pa 7.12 m — stopniščni stolp je visok 85 m 'n hladilni stolp 95 m s premerom 80 m. Na »likofu« so se zbrali vsi Gradisovi delavci s tega gradb;šča, in Predstavniki ostalih sodelujočih podjetij. slovesnosti pa so prisostvovali tudi direktor ing. Hugo Keržan. Tone Bole in drugi ugledni gostje. Nled najdražiimi gosti so bili tudi upokojenci cel iške TOZD ki so tako bili priča še enemu uspehu Gradisa, fokrat nt ]<- preko našega časopisa. **napak kar na -licu mesta«. Da smo dosegli res lep uspeh, so nam potrdile tudi besede direktorja REK Ve-Ipnie. ki ie izreke' vso pohvalo oa-sirn gradisovcem in jih postavili celo 7a vzgled ostalim gradbincem pri gradnji TFŠ TV in tudi drugod. Lep delovni uspeh Delo je končano kvalitetno v veli-zadovoljstvo investitorja, konča-ha pa je tudi brez večiih delovnih "'""od ai; človeških žrtev med na-delavci. To delo ie zahteva1o H SO VSak E« siroio nri- spevali k izgradnji tega velikega objekta. Bil je verižni sistem, kjer ni smel odpovedati noben člen. Ta mehanizem je bil do zadnjega j gibanju noč in dan, ter v najbolj 'brul-Ijivih dneh — sobotah in praznikih. To so bile dejansko čgsovne žrtve, ki so včasih razburjale duhove, toda Glavni direktor ing. Hugo Keržan se je zahvalil vsem prisotnim za dobro opravljeno delo, investitorju pa za pohvalne besede danes so vsi enako ponosni, ko se ozirajo na velikana, kjer ima vsak delavec vgrajen svoj delček. Kolektiv celjskega Gradisa je dal priznanje vsem, ki so sodelovali pri gradnji in povabil je vse na zaključni ceremonial Za ta primer ne oi mogli trditi, da je bii to f.io:een gradbeniški -h.knf«. ampak je bilo zaključno srečanje vseh sodelujočih delavcev k a: >e prvi primer v Gia disu. V imenu vseh vabljenih delavcev ostalih Gradisovih TOZD. ki so sodelovali krajši ali daljši čas pri izgradnji tega pomembnega objekta, se kolektivu TOZD GE Celje iskreno zahvaljujem. To vabilo je pomenilo vsakemu delavcu mnogo več kot samo zakusko, pomenilo mu je veliko priznanje za njegovo sodelovanje za vložen trud v katerikoli fazi gradnje. Lušn Oblikovanje interne cene Pojavljajo se dileme, kako naj se oblikujejo interne cene v poslovanju med TOZD v sestavi iste delovne organizacije, kajti ni mogoče vedno trditi, da se določila v osnutku zakona o združenem delu želijo sprovajati v praksi, saj nekateri ponujajo rešitve, ki niso oprte na določilih zakona m načel Ustave. Dileme, ki nastajajo v zvezi z oblikovanjem internih cen, se v marsikaterem primeru nanašajo na želje, ki jih podpirajo posamezniki in ponujajo svoja ose on a stališča, ki naj Di jih prevzeli potem tudi drugi in utemeljujejo taksno ravnanje s pravico, ki ju imajo pil odločanju v TOZD. V osnuiKu zanoria o združenem ueiu (v nadaljevanju zaKonj je v 55. členu opredeljena t. zv. »interna cena«. Ta nastopa v meuseoojnin odnosih med temeljnimi organizacijami Združenega dela (V nadaljevanju TOZuj v sestavu iste ueiovne organizacije, kauar ena rUZD prodaja svoje izdelke ali opravlja s Miritve uiugin iOZD. Spiosno naceiu pri pridom vanju dohodka v TOZD je, ua priuooivajo delavci dohuuek iz celotnega dohodna, Katerega TOZD ustvari s pioaaju proizvodov oziroma stomev iz svoje dejavnosti po cenah, ki jih doseže na trgu ali v okviru delovne organizacije (54. člen zaKona). Uveljavljanje interne cene pri pridobivanju do-iiodka je v smislu 5a. člena zaKona dopustno v primerih, ki so prej navedem, 10 je ko ena TOZD stopa v pusiovna razmerja z drugo TOZD. Pri sprejemanju lmenmi cen v medsebojnih odnosih med iOZn v sestavi iste delovne organizacije je potrebno upoštevati še določilo iz 55. člena Zakona, ki pravi, da se morajo pri uoiočanju oziroma sprejemanju miernin cen m to s sporazumom upoštevati trajnejše odnose v giuanju cen na trgu in druge pogoje na Egu ter merila, ki so sprejeto v samoupiaviiein spoi „<.umu oziroma v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju (glej tudi 62. člen ZaKona 3. odstavek). Delavci TOZD skupaj z delavci drugih TOZD s samoupravnimi sporazumi določajo politiko cen in se pri lem ravnajo laku, da oblikujejo cene proizvodov m siorilev ua enotnem jugosiovmioketu trgu na podlagi delovanja tržnih zakonitosti m v skladu s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ter z zakonom uolocenimi pogoji pridobivanja dohodka. Kaj to pomeni? 1. Pri aoiocanju m.ernih cen ni mogoče upoštevan eiiosuansKiii outucilev aii enostrahsitega uveljavljanja len cen. 2. TUZu v sestavi iste delovne organizacije so pri pridu«.tanju celotnega dohodka z drugimi TOZD v tej organizaciji enaKupravne. Medseoojna ekonomska in druga razmerja, si same določijo s sklenitvijo samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Enakopravnost na podlagi demokratičnega, samoupravnega odločanja delavcev TOZD o delu in o vseh zadevah družbene reprodukcije je osnova naše družbenoekonomske ureditve. 3. Pri upoštevanju prej navedenih načel tudi ni mogoče, da bi se priznavale interne cene le v višini proizvodnih stroškov in se pri tem ne bi upoštevalo, če so takšne cene tudi priznane na trgu oziroma če so upoštevani trajnejši odnosi v gibanju cen na trgu. Takšno določanje internih cen bi imelo za posledico, da bi imela TOZD, ki prodaja drugi TCZD za svoje proizvode ali storitve priznane vse stroške in event. tudi več, čeprav tako določena cena, ki se šteje kot interna v končnem proizvodu, katerega bo skupno s svojim delom prodala druga TOZD, na trgu ne bo priznana. Tako je slednja TOZD v neenakopravnem položaju in prepušča del svojega dohodka drugi TOZD, ki do tega ni upravičena. Zato se mora pri določanju internih cen polizdelkov ali storitev za drugo TOZD upoštevati trajnejše odnose v gibanju cen na trgu končnega izdelka ali storitve v kateri je zapopaden tudi polizdelek ali storitev druge TOZD. 4. Interne cene morajo upoštevati ne samo čiste tržne odnose temveč predvsem to, da moramo ustvarjati pogoje za snovanje medsebojnih dohodkovnih odnosov med TOZD, ki sodelujejo v končnem izdelku oziroma storitvi. Tako prihaja do neke korigirane tržne cene, seveda vse na vnaprej določenih razvojnih programih. 5. Če je pri določanju internih cen potrebno upoštevati trajnejše odnose v gibanju cen in druge pogoje na trgu, potem mora interna cena imeti 'i zagotovilo, da bo mogoče iz ustvarjenega dohodka po teh cenah izvesti poleg enostavne šc razširjeno reprodukcijo v TOZD, ki proizvaja izdelke ali upravlja storitve v okviru svoje dejavnosti za drugo TOZD v sestavi iste delovne organizacije. Vse to pa mora biti v skladu s cilji razvojne politike, katero sprejemajo skupno vsi delavci v vseh Tn7D, kc.‘erih delo se združuje in povezuje iz ene mOZD v drugo To je nujno potrebno zaradi tega, ker nastopajo določena medsebojna ekonomska razmerja med TOZD, ki prodajajo svoje proizvode oziroma opravljajo storitve za druge TOZD. Nikakor ne mc“ priti do enostranske zahteve, da se z interno reno lahko priznava le stroške, ko pa nam je znano, da delavci v delu delovne organizacije, ki je organizirana kot TOZD upravljajo in odločajo o celotnem dohodku, torej tudi o delu, ki ga namenijo za razširjeno reprodukcijo o svoji osebni, splošni in skupni potrošnji dosegajo za ta dohodek bodisi neposredno na trgu ali v internih odnosih ? drugimi TOZD v sestavi iste delovne organizacije. Gornje potrjuj« tudi dejstvo, da je TOZD ekonomsko in samoupravno zaključena celota, to je da ima zaključen delovni proces in se vrednost dela delavcev, ki delajo s sredstvi katera upravljajo v tej TOZD in so družbena last, lahko samostojno izrazi kot vrednost na trgu ali v delovni organizrciji- 6. Končno je prav, da skušamo izpeljati v praksi takšne medsebojne ekonomske odnose med TOZD v sestavi iste delovne organizacije, ki bodo zasnovani na osnovnem načelu, da se dohodek v združenem delu pridobiva le kot dohodek temeljne organizacije in se obvezno izkazuje kot dohodek temeljne organizacije ne glede na to, v kakšni obliki združevanja in sredstev se ustvarja. V tej zvezi pa moramo hkrati upoštevati dejstvo, da TOZD ni neka izolirana tvorba, neodvisna od svojega okolja in da je dohodek, ki ga ustvarjajo delavci v TOZD izključno in samo njihov. Na boljši ali slabši rezultat poslovanja TOZD vplivajo številni zunanji činitelji, pa tudi obvladanje tržnih pogojev in zakonitosti, ki pri tem vpladajo. Izpeljavati moramo tudi vse možne oblike združevanja dela in sredstev z istočasnim uveljavljanjem pravice do deleža v skupno ustvarjenem dohodku delavcev v TOZD, ki združuje delo in sredstva z delavci drugih TOZD. Koleto Vinko, dipl. oec. Zupančič Rajko, dipl. oec. Kako pa kaj propaganda in obveščanje? Večkrat predstavimo v našem glasilu poleg gradbišč tudi delo nekaterih naših služb in tako je prav, da vsaj vsakih nekaj let povemo kaj tudi o naši službi — torej oddelku za informacije in propagando. Včasih namreč padajo na raznih sestankih tudi očitki na račun slabe, neučinkovite in premajhne reklamne dejavnosti v Gradisu itd., pa bi zato bilo potrebno razjasniti nekaj dejstev in pokazati na slabosti, ki povzročajo, da se o Gradisu v javnosti še vedno sliši premalo. V okviru kadrovsko socialne službe deluje oddelek za informacije in propagando, ki pa je oddelek le po imenu, saj delovna mesta po sistematizaciji tukaj še niso zasedena. Trenutno so v oddelku zaposleni le trije delavci, kar ne zadostuje niti za dostojno vzdrževanje informacijskih pretokov v Gradisu, kaj šele za propagandno dejavnost. Oddelek je bil formiran še v času, ko so marsikje pojmovali informiranje kot propagando za eno od stranskih dejavnosti v celotnem sklopu organizacije poslovanja in upravljanja. In tako so združili dve različni področji, ki sta si po svojem bistvu kaj malo podobni: — propaganda stoji na ekonomskih podstavkih; njen cilj je spraviti v javnost, in pred kupce vse najboljše karakteristike že vpeljanih ali novih izdelkov, pridobiti interesente za nova naročila, skratka pripravljati teren komercialnemu uspehu Končni cilj vsake propagande — na zahodu, pa tudi na vzhodu je — uspeti na tržišču; — obveščanje pa je nujna osnova samoupravljanja Samo dobro obve-(nadaljevanje na 9. str.) |*rUateIjstvo mora ostati — ing. Franc Hočevar z monterji 1,1 zerjavisti iz SPO Tudi na likofu ne gre brez službenih pogovorov Direktorja- TOZD GE Jesenice in SPO Franc Vovk in Vinko Brglez pri liknfni klobasi Podeljene so Gradisove nagrade za leto 1976 Na podlagi pravil o Gradisovih nagradah ln diplomah se podeljuje vsako leto delavcem Gradisa, za njihove izjemne uspehe in dosežene rezultate 9 denarnih nagrad, dvema najboljšima TOZD pa diplomo za njihove dosežene uspehe. Komisija za Gradisove nagrade, ki jo je Imenoval delavski svet podjetja, je prejela skupno 12 predlogov za denarne nagrade. Pri določitvi nagrad je komisija upoštevala kriterije, ki so določeni v členu 9 prej omenjenih pravil in dala poudarek na to, da je delo nagrajencev prispevalo k uspešnosti poslovanja, dviga storilnosti dela, boljši organizaciji in dvigu ugleda Gradisa kot celote. Komisija je po daljši razpravi in soglasnem sklepu določila, da prejmejo denarne nagrade: I. nagrada Iko Ravnikar, direktor GFS Ravnikar Iko se je zaposlil v podjetju 5. 12. 1946. Do leta 19'12, ko ga je delavski svet imenoval za direktorja gospodarsko finančne službe, je bil zaposlen v KO Ljubljana. Na delovnem mestu direktorja GFS že vrsto let uspešno vodi finančno politiko podjetja. Ves čas službovanja je zaupane mu naloge opravljal izredno vestno in predvsem v duhu dobrega gospodarja. Tov. Ravnikarju je uspelo urediti finančno poslovanje s prehodom na visoko mehanizacijo v toliki meri, da se lahko danes Gradis primerja s finančno najbolje organiziranimi podjetji v Jugoslaviji. Tudi vzorna organizacija finančnega poslovanja med temeljnimi organizacijami združenega dela preko Interne banke je v glavnem zasluga tov. Ravnikarja. Tudi zakon o zagotovitvi plačil med uporabniki družbenih sredstev nas ni našel nepripravljene po njegovi zaslugi. Tudi njegovo sodelovanje — tako strokovno kot človeško — s TOZD je odlično ln vse pohvale vredno. Predloge za prvo nagrado so potrdile skoraj vse TOZD. S tem je predlog za dodelitev prve nagrade utemeljen in mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. II. nagrada Božidar Lukač, tehnični pomočnik direktorja TOZD GE Jesenice V delovni organizaciji Gradis je zaposlen neprekinjeno od IR. 9. 1954 dalje, na delovnem mestu tehničnega pomočnika pa od IR. 1. 1962. Tov. Lukač Božidar je ves čas zaposlitve v podjetju na svojem delovnem mestu zelo vesten in nadpovprečno požrtvovalen. Poleg vodenja del na vseh objektih je močno angažiran pri izgradnji cementarne Anhovo, kar zahteva poleg dela v rednem delovnem času tudi močno dodatno angažiranje v prostem času. Tov. Lukač aktivno sodeluje pri vseh važnejših odločitvah pri izvajanju del v Anhovem. Da so bile te odločitve pozitivne, je rezultat v finančnem poslovanju in uspehu ter pravočasnem izvrševanju pogodbenih del. Poleg angažiranja na tehničnem področju je aktiven na področju samoupravljanja v TOZD, v delovni organizaciji in krajevni skupnosti in s svojimi prispevki in izkušnjami dosti do-prinaša k razvijanju samoupravnih odnosov. V času službovanja je že prejel več nagrad ln pohval. S tem je predlog za dodelitev druge nagrade utemeljen ln mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. ing. Albert Praprotnik, direktor TOZD GE Celje Ing. Albert Praprotnik je pri TOZD GE Celje kot lik direktorja vsesplošne aktivnosti, poznavanja dela, spremljanja in vodenja vseh služb v TOZD. Zelo uspešen je pri vključevanju kolektiva TOZD Celje v družbenopolitično angažiranje na področju občin, kjer živimo in delamo Njegov lik je prispeval k priljubljenosti in uspešnosti vsega dela Gradisa na celotnem področju Celjske In Šaleške doline. S svojim znanjem, prizadevnostjo, z neumornim delom in dobro organizacijo je brez dvoma pripomogel, da celjska enota danes dela z dobrimi rezultati, saj zna s svojo skromnostjo, s pravilnim kontaktiranjem, s svojimi sodelavci držati red in disciplino, delati v roku in kvalitetno. Vsi člani kolektiva ga spoštujejo, cenijo njegovo delo, saj st je s svojim poštenim »jazom« znal postaviti avtoriteto, zaupanje in spoštovanje, kar je predvsem odraz pri dobro urejenih notranjih odnosih. Zavest, da je potrebno v kolektivu, kot je naš, delati in st prizadevati tudi izven strokovnega dela, kot so samoupravni odnosi, prizadevanje za uspešne integracijske procese v gradbeništvu, na splošno vse kar spada k izboljšanju dela v Gradisu, ga vodi zakonitost in je pri izvršitvi vseh teh nalog do kraja pošten človek. S tem je predlog za dodelitev druge nagrade utemeljen in mu Za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Janez Ferlinc, gradbeni delovodja TOZD GE Maribor Rojen 31. 1. 1926 v Žičah pri Gornji Radgoni. Pri našem podjetju je zaposlen neprekinjeno od 16. 10. 1943. Kot mlad zidar se je zaposlil pri našem podjetju, na tedaj največjem gradbišču Štajerske, v Strnišču pri Ptuju, sedanjem Kidričevem. Po kratki zaposlitvi se je vpisal na šolo za gradbene delovodje v Ljubljani in jo v roku tudi uspešno končal. Nato je vodil gradnjo stanovanjskih četvorčkov ter raznih drugih del v tedaj porušenem Mariboru. Kasneje pa ga čakajo vse večje naloge, saj je kot gradbeni delovodja vodil gradnjo nove nalivaInice v Bonačevi in za tiste čase največje vinske kleti v Sloveniji — 40-vagonske kleti pri Kapeli v Radencih ter tovarno močnih krmil v Ljutomeru. Po končanem delu na tem koncu Slovenije je sodeloval pri gradnji stanovanjskih stolpičev v Mariboru, ter se kasneje za dalj časa preselil v Pomurje. V čast si lahko šteje gradnje v Radencih: zdraviliški hotel, renoviranje kavarne in bara, letno kopališče z vsemi pripadajočimi objekti, stanovanjski blok, pisarne, restavracija Wikend do III. faze. hotel Radin in terapija. Kasneje je delal 2 leti tudi v Frankfurtu, kjer so mu bili zaupani največji objekti. Njegova zasluga je, da z roki pri gradnji hotelov v Portorožu nismo kasnih, saj je v veliko zadovoljstvo sodeloval v naj večji časovni stiski Najsrečnejši pa je bil verjetno v letih 1972-74, ko je vodil gradnjo pri rekonstrukciji hlevov za 1500 bikonov, le streljaj od doma v Setarovi pri Lenartu. Vodil je tudi rekonstrukcijo lekarne v domačem kraju in gradnjo dodatnih objektov za Konus. V izredno kratkem času je zgradil novo tovarno izolacijskega stekla za Kristal v Lenartu. Nato je odšel za glavnega delovodjo n.i gradnjo hale za papirni stroj VI v Sladki vrh, kjer dela še danes. Na kraju ne smemo pozabiti na znaten delež njegovega delovanja pri sindikatu, delavskemu svetu in drugih samoupravnih organih, kjer je kot član. Njegova odkritosrčna in konstruktivna beseda je vedno upoštevana in zaželena. Naša nagrada mu bo v veliko moralno oporo in le del priznanja za ves trud, ki ga je vložil za razcvet našega podjetja in mu poleg ostalih tudi mi iskreno čestitamo. III. nagrada Vital Ahačič, dipl. ing. str., vodja projektantov za inst. PB Ljubljana Ing. Ahačič je kot vodja projektantov instalacij v Projektivnem biroju (in podjetju) uspel v maksimalno možni meri unlficirati in tipizirati sanitarne vozle za našo sistemsko stanovanjsko gradnjo v takšni meri, da je s primerno organizacijo naše operative mogoče pričeti s serijsko delavniško prefabrikacijo elementov, kar pomeni bistven doprinos k pocenitvi stanovanjske izgradnje pri nas. Glede na njegovo strokovnost ln vestnost je kljub izredno deficitarnemu kadru na področju projektiranja instalacij uspel s sodobnimi projektnimi prijemi (računalnik) organizirati z mladimi kadri kvalitetno lastno projektantsko skupino, ki se je v kratkem času, v kar največji meri zelo uspešno vključila v naše teamsko delo in uživa priznanja največjih tovrstnih institucij. Tov. ing. Ahačič je tudi aktiven družbenopolitični in športni delavec, saj Je naš vodja delegacij SIS, član komisije DS ter aktiven član PZ Tržič. S tem je predlog za dodelitev tretje nagrade utemeljen ln mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Bogomil Košar, upravnik samskega doma v Celju Tov. Košar Bogomil je upravnik samskega doma v Celju. To delo opravlja že od leta 1967 dalje. Čeprav nam je dobro znano, da dom, ki ga koristi toliko ljudi, se brez vestnega in osebnega prizadevanja ne bi ohranil v takem stanju kot je danes. Ravno njemu gre zahvala za vzorno urejen dom po toliko letih koriščenja, ker dnevno odstranjuje vse porajajoče se napake in vsa manjša popravila. Ker je prisoten od prvih jutranjih ur in do pozne ure zvečer, redno zasleduje in sproti odpravlja vse dnevne okvare. Je zares požrtvovalen in tudi strokovno usposobljen odstraniti vse nedostatke v domu. Dosti se tudi angažira pri vzgoji učencev v popoldanskih urah. Vse, kar se od njega zahteva, izvršuje točno, vestno in z veliko prizadevanja. S svojo sposobnostjo in pridnostjo ravna pri vseh manjših popravilih v domu in je sigurno v dobrobit enote kot delavca dosti prihranil, delavcem kolektiva pa vseskozi skuša nuditi udoben, urejen in topel dom, saj čuva in se boji za lastnino skupnosti kot za svojo. S tem je predlog za dodelitev tretje nagrade utemeljen in mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Tomo Zorman, VK tesar TOZD GE Ljubljana Pri Gradisu od 18. 5. 1959. leta. Vsa leta zaposlitve pri Gradisu je delal na zahtevnejših objektih (termocentrale, mostovi). V letu 1975/76 je zaposlen pri gradnji NE Krško. Pri gradnji vseh objektov dela kot tesarski brigadir. Svoje znanje in izkušnje uspešno prenaša na mlajše kadre in z dobro organizacijo dela v brigadi bistveno doprinaša k pravočasni, kvalitetni izvršitvi nalog. Vsa leta aktivno sodeluje v organih samoupravljanja enote in podjetja. Je aktiven družbenopolitični delavec. S tem je predlog za dodelitev tretje nagrade utemeljen in mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Franc Rogač, VK tesar TOZD GE Maribor Rojen 24. 10. 1928. Poklicno šolo je končal 1947 leta, izpit za VK pa je naredil 1973. leta. Pri Gradisu je zaposlen od 9. 10. 1951. Najprej je delal v Ravnah na Koroškem, od 1. 5. 1973 pa pri GE Maribor. Večji objekti, na katerih je delal, so bili v Ravnah v sami železarni, na klslkarnl, livarni, kovačnici, topilnici rudnika in v Žerjavu. V Mariboru pa je delal na vinski kleti Vinag, nato na vinski kleti v Ljutomeru, na mostu v Veržeju, v pivovarni Talisa, v Svili Maribor, Tovarni dušika v Rušah, na hotelu Pečina v Portorožu in na Nuklearni elektrarni v Krškem, kjer je od aprila 1975. Član delavskega sveta ln upravnega odbora je bil že v Ravnah, ko je delal v Ljutomeru pa je bil prav tako v delavskem svetu, kar je tudi še sedaj. Je stalni član kegljaške ekipe Gradis Maribor, stalni član sindikalne ekipe Gradisa, poverjenik kegljaške ekipe Gradis Maribor, stalno nastopa na športnih igrah gradbincev, bil je prvak Gradisa med posameznik) v kegljanju, je član stalne ekipe in vodja ekipe pri kegljačih na gradbišču NE Krško, kjer so zasedli prvo mesto med Izvajalci na tem gradbišču in četrto mesto na občinski ligi Krško. V Ravnah je bil tudi stalni član Fužinarja, od leta 1969 do 1971 pa član kegljaškega kluba Iz Maribora. Za svoje delo je prejel že več priznanj In pohval. S tem je predlog za dodelitev tretje nagrade utemeljen in mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Mirko Perjet, gradbeni delovodja TOZD GE Ravne Perjet Mirko je bil rojen 4. 7. 1929, Solat se je v podjetju. Po končanem šolanju se je zaposlil na Ravnah na Koroškem. Ves čas je bil pri delu zelo vesten. Dela! je na več velikih in tehnično zahtevnih objektih, kot so računski center z upravno poslovno zgradbo Železarne Ravne, Cementarna Anhovo in 96-stanovanjski blok na Javorniku. Njegova posebna zasluga je, da je posvetil največ pozornosti varstvu pri delu in zaščiti naših delavcev. Veliko zaslug ima pri vzgoji mlajših kadrov. Sodeluje v sindikatu in organih delavskega samoupravljanja. S tem je predlog za dodelitev tretje nagrade utemeljen in mu za to visoko priznanje iskreno čestitamo. Gradisovo diplomo za leto 1976 si podelita TOZD GE Ravne na Koroškem in TOZD KO Ljubljana. Komisija za Gradisove nagrade je pri določitvi diplome upoštevala kriterije določene po Pravilih o gradisovih nagradah ter dodala še nov kriterij »investicijska dejavnost«. Vrednost točke je komisija določila po naslednjih kriterijih; 1. Perla s faktorjem 30 •/• 2. Rast v preteklem obdobju 10 */• 3. Varstvo pri delu 20 •/• 4. Bodoči razvoj 5 ° « 5. Družbenopolitično delo, družbeni standard, šport, kultura 25 0 • 6. Inovacijska dejavnost 10 8,6 Skupaj 100 °/e Na ta način so bili določeni posamezni kriteriji ter izbrane posamezne TOZD. Najboljše TOZD GE Ravne na Koroškem TOZD Ravne na Koroškem je za obdobje 1975 in I. polletje 1976 najbolj uspešna po seštevku vseh kriterijev (skupaj 1392 točk). Posebno je uspešna po kriteriju varstvo pri delu in po PERLA. Razen številnih kriterijev, po katerih je sicer na prvem mertu, je komisija ugotovila: a) da so zgradili novo sodobno delavsko menzo v sklopu stanovanjskega naselja. Delavska menza bo služila za prehrano delavcev TOZD na področju celotne koroške regije, b) enota je izvršila sanacijo samskega doma 1. V programu za leto 1977 po ZR 1976 pa je sanacija samskega doma II. Vzorno je urejena sektorska baza v Kapitalni izgradnji Železarne Ravne, pod katero spadajo sodobno urejene garderobe delavcev, urejeni skladiščni prostori in ostali skupni prostori za delavce ter tehnični kader. Isto tako velja za vsa ostala večja delovišča pri TOZD, c) po pokazateljih za prvo polletje 1976 (PERLA) je TOZD na prvem mestu v OZD. S področja razvoja lastnih investicij so za pridobitev manjkajoče frakcije, agregatov od 0—4 mm pridobili dovoljenje za postavitev separacije — drobilca v Žerjavu Z ustanovitvijo razvojne službe smo v letu 1975 76 uspeli obdržati zemljišča in objekte, ki so do takrat imeli status začasnega značaja in j iti registrirati na sodišču kot stalne objekte z zemljiščem v koriščenju. Enako so uspeli pri organih SO Ravne sprejetje novega zazidalnega načrta, ki ga je pridobila TOZD po katerem bodo uredili novo bazo - betonarno, železokrivnico, separacijo, pokrite lope za uskladiščenje raznih gradbenih materialov itd. d) TOZD je na področju varstva pri delu v okviru podjetja glede delovnih nezgod že več let nazaj kakor tudi v 3/4-letju 1976 med najboljšimi, e) v letu 1975 je TOZD sprejel občinsko priznanje — diplomo za uspešno sodelovanje in gospodarjenje na območju SO Ravne. V tem letu je OOS prejela srebrni znak za uspešno družbenopolitično udejstvovanje v SO Ravne na Koroškem Glede na navezovanje stikov enote z investitorji, ki obsega celotno koroško regijo Celje, Anhovo, Cervar in Posočje je enota uspela v pogledu pridobivanja del večjega obsega. Kovinski obrati Ljubljana V času, ko se vse družbene akcije sučejo okrog aktualnega vprašanja kako zagotoviti čimbolj stabilne gospodarske tokove je TOZD KO Ljubljana uspelo vključiti se v krog tistih enot z nadpovprečnimi dosežki v letošnjem, poslovanju To dokazuje predvsem na sledečih področjih. Po kriteriju gospodarske uspešnosti »PERLA« ugotavljamo, da so na 1 mestu v okviru obratov na 4. v delovni organizaciji Gradis. Predvsem je ta poudarek na rentabilnosti in akumulativnosti, kjer so dosegli zavidljive uspehe. Tako je tu ostanek dohodka, ki predstavlja n a. 10 V«, od celotnega dohodka in dobro delilno razmerje 65 35 Pri vsem tem pa se delavci v TOZD ne morejo pritoževati z višino osebnih dohodkov k skromnejšim enotam. Element, ki tudi zgovorno priča o dobrem gospodarjenju je likvidnost. V letu 1976 smo splavali, je ugotovila** komisija DS TOZD, ki je bila zadolžena za izdelavo predloga za nagrado Negat.vnega salda na tekočem računu ni več, pa tudi obresti za kredite ne. V svojih prizadevanjih za vključitev v gospodarske tokove tudi niso pozabil? na izobrazbo delavcev. Tako so organizirali v sklopu KSS tečaj za pridobitev kvalifikacije, kjer je pridobilo naziv VK delavcev 32 tečajnikov, s svojimi prizadevanji so uspeli tudi na področju družbenega standarda. V letošnjem letu so izročili ključe novih stanovanj v soseski Nove Jarše 10 delavcem in s tem rešili stanovanjsko problematiko 14 delavcem. K gornji pa prištejemo še vsakoletna posojila individualnim graditeljem 6 po številu. Uspešno pa se tudi vključujejo med proizvajalci gradbene opreme — betonski program. Stota betonarna, katero so razstavljali na letošnjem Zagrebškem velesejmu je okronala njihovo prizadevnost. Tajnik komisije: Lojze Cepuš Predsednik komisije: Gačnik Franc, dipl. gr. ing. Podelitev Gradisove diplome TOZD GE Ravne Iko Ravnikar Janez Ferlinc Vital Ahačič, dipl. ing. Mirko Perjet ing. Albert Praprotnik Kaj pravijo naši nagrajenci Gradisove nagrade, ki se vsako leto podeljujejo ob dnevu ustanovitve podjetja Gradis so vsekakor visoko, moralno in materialno priznanje posameznikom kot celotni TOZD. Za te nagrade je potrebno mnogo delati, žrtvovati in se truditi za dosego boljšega rezultata dela tako na strokovnem, samoupravnem, kot na celotnem družbenopolitičnem področju. Nagrade so si zaslužili zato poglejmo kaj k temu pravijo sami. Vsem srna postavili enaka vprašanja ->Kaj vam Gradisova nagrada pomeni in kaj bi bilo potrebno v Gradisu storiti, da bi bilo naše delo v bodoče še uspešnejše«? Priznanje je obveza za še večje prizadevanje IKO RAVNIKAR: Morda je slučaj, da mi je podeljena prva Gradisova nagrada za leto 1976 prav za 30-‘et-nico zposlitve v podjetju. Vsako priznanje je presenečenje in prijetna Presenečenja so redka. Tako je prav. Saj so priznanja, obveza še za večja Prizadevanja in istočasno spodbuda 2a vse, kr jim je delo v užitek, veselje do napredka in razvo-■>a' . rce samo naše delovne organizacije, temveč družbene stvarnosti nasploh. Mnenja sem, da imajo temeljne organizacije združenega dela danes vse možnosti, da po uresničevanju nstavnih sprememb in spremembah, Kl iih bo prinesel zakon o združenem delu, zagotavlja nenehen razvoj samoupravljanja, seveda hkrati po-savlja večje zahteve in odgovornosti izvoljenih organov upravljanja, -ar naj vodi k uspešnejšemu poslovanju, v sleherno temeljno organizacijo združenega dela in na koncu na uspešnost Gradisa kot celote. 2a dosego teh ciljev je borba brez Pt estanka. Današnja tehnična napredovanja so tako dinamična na vseh Področjih, da najmanjša malodušnost vodi k stagnaciji. Na splošno se premalo zavedamo, da lahko dosežemo boljše rezultate, samo z večjim prizadevanjem, da sa-nto od sebe ne pride nič. V mislih imam akcijski program stabilizacije V njem je napisanih niz nalog, ki vse vodijo k boljšim rezultatom. Zal ugotavljamo pasivizacijo te tega, ki kljub prizadevanju ieakti~ viranja ni doživel. Verjetno nas bo situacija na tržišču sama prisilila, na gotove ukrepe, ki naj bi mobilizirala skrite notranje rezerve. prizadevanjem slehernega člana naših kolektivov, lahko smelo trdi-rri0> da nam bo v bodoče še lepšel Delati je treba BOŽIDAR LUKAČ: Kaj hočemo o tem veliko razpravljati, delati je reba. V vsakem primeru pa sem nagrade zelo vesel, saj so dostikrat moralna priznanja več vredna, kol ne vem kako velika denarna nagra- Gradis z bogato tradicijo in velikimi delovnimi zmagami se je povz-V sam vrb jugoslovanskega grad-eništva, želel bi, da tako tudi osta-1le. Toda uspehi nas ne smejo uspa-yati temveč se moramo vedno znova ?znova boriti za boljšo organiza-ctjo, tehnologijo dela predvsem pa mislim, da bo potrebno še mnogo Več delovne discipline in osebne odgovornosti. To je edina pot v iePso bodočnost. pehu Gradisa. Ob tej priliki bi se želel tudi zahvaliti vsem tvojim sodelavcem, saj so vsi usuehi, ki so bili doseženi v enoti, rezultat skupnega dela in dobrega sodelovanja. Odgovor na drugi del vprašanja je zahtevnejši. Mislim, da nam je v podjetju lepo takrat, ko čutimo, da je podjetje doseglo s skupnim prizadevanjem uspeh v poslovanju. Pri tem ne mislim samo finančni uspeh, temveč predvsem tehnični napredek in razvoj. Naša dolžnost pa je, da se ne uspavamo z doseženimi uspehi, temveč izkoristimo svoj umski in finančni potencial in se v razvoju in napredku postavimo na čelo gradbeništva v• ožji in širši domovini. Nobene ovire ni, da ne bi mogli to doseči. Smatram, da je biti lepo član kolektiva, ki bi si zadal tako nalogo. Tudi sedaj obstojajo taki cilji, vendar so žal mnogokrat zelo ozki in neenotni in ne dajejo zaželenih rezultatov. Prepričan sem, da bomo v bodoče znali uskladiti svoja hotenja in si začrtali skupne cilje v svojem razvoju. Vložili smo mnogo truda in znanja JANEZ FERLINC: Priznanje je zame življenjskega pomena. Po eni strani se čutim počaščenega, ker mi s to nagrado priznavate dolgoletni trud in vdanost do svojega podjetja. Po drugi strani pa me Gradisova nagrada obvezuje, da bom še bolje delal, ter skrbel za dobro ime podjetja pri naših investitorjih in vseh poslovnih partnerjih. Pred kratkim. 12. 10 1976 sem dopolnil 28 let, odkar sem se zaposlil v Gradisu kot mladi zidar, star komaj 22 let. poln načrtov, volje do dela in življenja. Zanimivo se je spomniti, s kakšnimi smo takrat delali — to je še danes samo pravljica. Vložiti je bilo potrebno rr.nogo truda, udarniškega dela in znanja, da smo dosegli današnji visoki nivo razvoja. Želel bi, da se naj vaši mlajši tovariši, ki se prav tako zaposlujejo polni načrtov in volje, borijo za boljši tehnični napredek. dobro ime podjetja, 'ovari-štvo iv za disciplino na delovnem mestu. Ge bomo zvali takšve ljudi pritegniti iv vzgojiti., potem imamo zagotovilo, da nam bo v bodoče še lepše. Pred nami so nove naloge ing. VIT AL AHACtC: Pomanjkanje stanovanj in vedno večje zahteve po udobnosti so postavile pred inštalaterje nove naloge. Hitro razvijajoči se gradbeni tehnologiji obrimšni način montaže inštalacij ni mogel slediti, saj proizvajalci tnstu.acijsKe opreme z zastarelimi obrtniškimi metodami dela niso mogli razviti m posodobiti proizvodnje. Inštalacije pa postajajo z zahtevami po merjenju porabile tople vode in ogrevanja vse bolj komplicirane ir, s tem zal tudi dražje. Nekoč so predstavljale v predračunih le majhno postavko, danes pa znašajo že 20 do 30 odstotkov vrednosti celega objekta, ne glede na to ali je stanovanje solidarnostno ali pa je namenjeno prodaji. Zavedajoč se vloge, ki jo ima Gradis v slovenskem in tudi jugoslovanskem gradbeništvu in glede na potrebe naše družbe po kvalitetnih in cenenih stanovanjih, smo v našem Biroju pred nekaj leti priče,i afirmiran načeto velinusenjskeproizvod-nje sanitarnih vozlov, po izkušnjah razviun aezel. Uspeli smo pripravili tips..e sanitarne vozle, ki bi bili pri enotni stanovanjski gradbeni tehnologiji m aokončiu prostorski unifikaciji sanitarnih predmetov lahko tudi venkosenjski. To pomeni v določenem smislu sicer omejevanje projektantske svobode, širše gledano pa predstavlja velike prihranke družbenih sredstev. Zal imamo v Gradisu zaradi več različnih tehnologij gradnje stanovanj (m mnenja, da cas montaže inštalacij na objektu ne vpiwa na končno ceno) preveliko število tipskih sanitarnih vozlov. To nasprotuje izkušnjam razumu dežel m tudi nekaterih naših podjetij, ki so že uvedla prefabricirave vozle v svoj program izgradnje stanovanj, saj postaja tudi čas izgradnje pomembni faktor pri dokončni ceni objektov. Prizadevanja za vse večjo unifikacijo in tipizacijo finalnih del v sta novanjski izgradnji postajajo prav zaradi hitrega napredovanja gradbenih del nusproti počasni jmalizaciji objektov vse bolj prisotna, kar je tudi razvidno iz srednjeročnega programa razvoja naše stanovanjske izgradnje, kjer je opazen poseben poudarek prav na skrajšanju finaliza-cijskih del. Končno mislim, da bi se spričo pomanjkanja inštalacijske opreme na našem tržišču v okviru Gradisa našla TOZD (KO), ki bi kompletirala posamezne elemente v tipske sanitarne sklope, namenjene naši gradbeni operativi. S tem bi odpadla tudi negotovost okoli kvalitete in dobavnih rokov omenjenih elementov s strani tujih dobaviteljev. Gradisova nagrada mi pomeni spodbudo za nadaljnje delo na tem področju. Delavcu je potrebno nuditi dostojno stanovanje BOGOMIL KOŠAR. Moje delovno področje ni na izgradnji raznih gradbenih objektov, temveč skrb za ugodno počutje delavcev, ki na raznih gradbiščih delajo in se borijo za boljši jutrišnji dan. Po končanem delu pa se vračajo na :voj drugi dom, to je samski dom katerega je Gradisova enota Celje zgradila za svoje delavce. Dom je bil leta 1967 zgrajen in prvi stanovalci so začeli prihajati v svoja nova bivališča Istočasno mi je bilo zaupano tudi vodstvo doma. Ob prevzemu smo bili vsi enotnih misli, da se mora dom, ki je bil zgrajen in usposobljen za stanovanje delavcev ohraniti in dajati vzgled vsem do takrat zgrajenim in že obstoječim domom v Celju. Z razumevanjem samih stanovalcev jn z veliko pomočjo organov upraven nja nam je to tudi usodo. Začel’ e težave so že davno mimo. In v bodoče? Želel bi, da bi dogradili še en samski dom z najmanjšimi rekreacijskimi objekti (odbojka, namizni tenis), da bi lahko vsi delavci celjske enote Gradisa, vključno z učenci, ki zadnja leta v Celje prihajajo v večjem številu, imeli kar največ možnosti za oddih po delu ter da bi lahko vsak s ponosom rekel, da stanuje v Gradisovem samskem domu v Celju. Prepričan sem, da nam bo to v celoti uspelo. Gradis stoji na zdravih temeljih TOMO ZORMAN: Kar sem jaz storil za Gradis, je dolžnost vsakega delavca. Gradisova nagrada mi veliko pomeni. To je za mene duševno darilo in priznanje mojega dela. ter dokaz, da delovna organizacija stoji na zdravih temeljih s sposobnim in-vedno budnim vodstvenim kadrom. Ta nagrada mi še več pomeni m to zato, ker sem je bil deležen v tem času, ko se pripravljam za odhod. Zal mi je, da se moram posloviti, toda leta in bolezen me silita. Rad bi še povedal, da sem vseskozi rad delal, vladali so vedno tovariški odnosi, kar mislim, da je veliko več delati v bratstvu in urejenem kolektivu. Izobraževanje v prvi plan FRANC ROGAČ: Po značaju sem skromen, tudi delo, ki ga opravljam v podjetju Gradis je samo mali člen v tem velikem kolektivu. Osebno mi je vsako uspešno opravljeno delo že nagrada, ki je meni, gradbišču in tudi podjetju pomemben z dokončanjem objekta pa tudi ponos kolektivu. Osebno mi pomeni nagrada veliko priznanje in če hočem to s svojim značajem priznati se vprašujem, koliko delavcev je v našem kolektivu, ki si zaslužijo to islo nagrado. Obvezujem se, da bom še vnaprej delal vestno in disciplinirano kar mi bo naročeno, ter prenašal svoje izkušnje in znanje med mlajše člane podjetja. Menim, da bi moral Gradis še vnaprej voditi politiko izobraževanja kadrov vseh profilov od delavca do diplomiranega inženirja, ter >-krbett zn čimmanjšo fluktvacijo delavcev, ker ljudje z daljšo delovno dobo v podjetju so mnogo bolj disciplinirani in delovni, podjetje samo pa jim pomeni že drugi dom. Gradis bo moral še naprej skrbeti, da bo delavec vedno manj fizično obremenjen, kar bomo dosegli z vzdrževanjem in nakupom nove težke in lahke mehaniznriie. S l*m bo-irtn r-nTpr nU tv cV n e" - - k*ot' ■ • • ■ ' *r? si z-a utirali večji in bot.-Ji kos kruha. Vsak naj bo plačan po svojem delu MIRKO PERJET: Kot dolgolet- nemu članu kolektiva TOZD Ravne, v katere vrste sem stopil že leta 1945, mi nagrada pomeni dosedaj največje priznanje za moje prizadevanje in trud, ki sem ga vložil za dobrobit kolektiva. To priznanje mi je spodbuda za še večje prizadevanje na vseh področjih aktivnosti. Da bi nam bilo pri Gradisu še lepše in boljše menim, da bi morali doseči to. da bi bil vsak zaposlen res plačan po svojem vloženem delu, disciplini. pri)>adnosti podjetju in družbenopolitični aktivnosti v in izven podjetja. V kolektivu naj ne bi imeli prostora tisti, ki prihajajo na delo le zato, da jim mineva čas in jim niso mar interesi in problemi svoje sredine. Ce bt bilo to izpolnjeno sem prepričan, da ne bi bilo težko več vlagati v standard zajioslenih, ki sedaj za gradbince ni najboljši. Uspehi so rezultat skupnega dela in9- ALBERT PRAPROT N IK:Vsa-kevnu prejemniku tako visokegapriz-'banja pomeni to izredno zadovoljstvo in ponos. Prepričan sem tudi, da ® tem priznanjem pričakuje kolektiv aa ooao tudi v bodoče mo- s® misli in dejanja usmerjena, k us- Tomo Zorman Božidar Lukač Bogomil Košar Franc Rogač TOZD GE Ljublj&na-okolica je gradila v vasi Volče Naši železokrivci hitijo z zadnjimi deli pred betoniranjem Biaia na pretek, vendar so kljub temu hiše spravljene pod streho W @5 Kadar opisujejo današnje ljudi, trdijo, da so to mehkužci, polni nepredvidenih ukrepanj, zagledani vase in svoje probleme, brez srca in dobre volje za druge. Pravijo, da je takega človeka naredila moderna doba in da imajo le brezdelneži in stari ljudje še posluh za tegobe ostalih. Nič več da ni tiste pripravljenosti pomagati sočloveku, kadar zaide v težave. Pa vendar na srečo le ni tako in samo pogledati je treba okoli sebe, pa bomo naleteli na desetine malih prijaznih gest, ki smo jih biii deležni od prijateljev, sodelavcev pa tudi neznancev. To so majhne stvari, ki nam ne padejo v oči, pa vendar pripomorejo, da se ob hudih problemih človek ne počuti sam in lahko računa na pomoč. Saj je vseeno, kako tej pomoči rečemo; danes je npr. recimo solidarnost. Prav ta solidarnost je obrnila na glavo vse tiste predpostavke, da moderen človek ne zna več vrednotiti, kdaj drug potrebuje podporo, pomoč prav zlato sveti, tisto navznoter pa kdaj tudi rja napade. Kaj pravijo naši res prekaljeni gradbinci? Ivan PETKOVIČ, tesar iz Maribora: »Ko smo konec septembra prišli sem, smo imeli skoraj 14 dni dež. Kljub temu smo takoj začeli pripravljati gradbišče in nato material. Najprej smo uredili barake za garderobe, sanitarije in skladišče, nato pripeljali vodo. Tako smo začeli tudi z izkopi. Razdelili smo se na skupine in vsaka zase je vedela, kaj ima za opraviti, tako da ni bilo zastojev. Stanujemo v hotelu, hrano pa nam nosijo vojaki. Delamo tudi ob sobotah in nedeljah.« dograjen v roku Objekt mednarodnega centra, kjer bodo že v bližnji prihodnosti po-mebni sestanki Le malokdo je verjel, da bodo delavci TOZD GE Ljubljana, ki so se pred poi leta zavezali, da bodo do 15. oktobra zgradili L fazo mednarodnega centra ta rok tudi izpolnili. Toda delovna vnema je bila na tem gradbišču izredna, 24 ur na dan so brneli stroji, dvigala, 24 ur na dan so za stroji in poleg njih delali delavci. Delo v treh izmenah! Toda drugače ni šlo. Reflektorji so svetili iz vseh štirih strani objekta. Na objektu pa je bilo živahno ves dan pa tudi ponoči, »Rakete« so vozile beton, betoniranje in zidava je šla brez zastojev. Tako kot za gradbena dela so zastavili tudi za obrtniška. Začele sc se borbe z obrtniki, s komunalno ureditvijo. Toda prizadevni vodja gradbišča Miha Kavka ;e reševal tudi najtežje naloge. Datum prevzema objekta se je naglo bližal, vse manj pa je bilo tudi del na objektu in tudi v njem. Delo v treh izmenah se opusti toda le delno. Se celo za čiščenje objekta se ga ponovno uvede. ^ 15. oktober — dan prevzema objekta. Toda petek ni primeren, zato je prevzem prestavljen na ponedeljek. Toda objekt mednarodnega centra je že 15. aktobra »živ« in pripravljen na prevzem. Telefoni v sobah že brnijo, toda ne zaradi pomembnih dogovorov. Tokrat le za preizkušnjo. Notranjost objekta je lepo urejena. Potrebno je le še notranjo opremo, ki pa jo bo investitor priskrbel sam. V naslednjih dneh po tehničnem prevzemu bo že selitev v nove prostore, tako da bi že v začetku novembra začel center obratovati. Sprva bo v njem poleg Mednarodnega centra za podjetja v javni lasti se center za dežele v razvoju, kasneje pa bi se priključil še Center za samoupravljanje, ki pa je še v konstituiranju. Arhitektonsko dobro zasnovani objekt, saj živordeče fasadne plošče lepo dopolnjujejo steklo in beton, je torej pod marljivimi rokami Gradisovih delavcev v skromnih 6 mesecih dobil svojo pravo obliko. In za tako točno izpolnjevanje rokov zaslužijo prav vsi delavci, ki so delali na tem objektu, vso pohvalo. Pohvala ua naj bo istočasno tudi spodbuda, da bodo tudi na ostalih objektih delali s takim elanom kol na tem objektu. IllillllllllllllllllllllllllllllllllllllM Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« 'zdaja delav ski svet podjetja Gradis Ureja g; uredniški odbor Odgovorni ured nik Lojze Cepuš Tehnični ured nik Matija Krnc Tisk Tiskarn; Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno »Vse gre kut pt> tekočem traku.« so povedali na gradbišča v Kobaridu jo in zasajevali. da je ni požrl Kras in kako bi lahko sedaj to pustili? Pa je bila spet tista naša solidarnost velika podpora in pripravljenost nas vseh. da jim pomagamo. Pomagali smo z denarjem in še bomo, pomagali smo z delom in danes že lahno giedamo prve uspehe. Na Tolminsko in Posočje se je v tem mesecu in tudi že prej zgrnilo približno 3000 delavcev iz večine večjih gradbenih in montažerskih podjetij, pa še vedno je premalo. Ko prideš na to oo-močje. sicer vidiš povsod delovno vzdušje, vendar si nikakor ne moreš predstaviti tisto množico — na tisoče delavcev Kot da bi pričakoval. da bodo vsi na dveh, treh gradbiščih. Potem izveš, da pravzaprav obnavljajo 600 stanovanjskih hiš, gradijo 442 novih montažnih hiš. nekaj zidanih in da se to vse skupaj dogaja kar v 60 naseljih' Nemogoče jc. da bi le-te prelazil v enem dnevu. saj se raztezajo od Plužne na Boriškem do Beče pri Podbrdu, pa spet v Breginjski kot in skoraj do Idrije ter drugod. Naselja so v dolinah, na brežičkih in še višje v gorah. Kdo bi vse našel. Poiskali so jih naši gradbinci, ki morajo pripraviti čimprej toliko bivališč, da nihče ne bo preživel prve zimske dni še v prikolicah Nič jih ne zaustavi in s ponosom se bomo lahko še dolgo hvalili, da so med njimi bili tudi Gradisovci, celo v velikem številu. Nekako največji »sedež« imamo v Kobaridu, kjer gradimo naselje montažnih hiš, pravzaprav kletne prostore le-teh. Na polju, ki je bilo še 1. oktobra lep travnik. 4 oktobra pa ogromna blatna packarija, ki je lezla v najvišje škornje, danes čepi 37 montažnih hiš. Kletne prostore je gradila naša TOZD GE Maribor, ki nekaj teh dela 1urii v Sužidu. Naši delavci so se zavedali bližajoče se zime in delali so od jutra do večera, včasih še več. Skoraj 14 dni so imeli »deževne raz- mere«, ko jim je curljala za vrat voda in so jim čevlji ostajali v blatu. Pa je kdo malo zaklel, drugi je povedal kakšno »krepko« in delo je šlo naprej. Bili so resnično napori, ki jih prenesejo lahko le ljudje, ki se s polno mero zavedajo, kaj pomeni biti v mrzlih dneh brez strehe. Mogoče se bo kdo še dolgo spraševal, kako je mogoče v tako kratkem času toliko narediti. V navadnih razmerah to ne gre, gre le takrat, ko je človek v resnični nesreči in ko z veliko solidarnostjo pride na pomoč drug človek. Noben denar nikoli ne bo preplačal pripravljenosti delati od zore do mraka, delati pod neprestanim nalivom in na koncu še zadovoljno ugotoviti: »Pa je šlo danes spet nekaj kleti pod ploščo.« Na Posočju delajo delavci iz naših TOZD GE Ravne, GE Maribor, GE Celje. GE Ljubljana. GE Koper. V vasi Volče smo srečali delavce GE Ljubljana-okoliea. kjer postavljajo kleti za 8 montažnih hiš. Pravzaprav so povsod že bolj pri koncu gradbenih del, čaka jih le še ureditev cest, kanalizacije itd. Ko smo se z njimi pogovarjali o problemih pri gradnji, smo pričakovali vse drugačen odgovor, kot pa smo ga dobili. Ob taki akciji, ki smo se je lotili na območju Posočja, prav gotovo ne bi smeli dobiti nasrednje pripombe: » , .. največji problemi so bili z nabavo materiala, ker smo pač oddaljeni od svojih matičnih enot, tista enota pa, ki bi nam lahko zaradi bližine in urejenih dolgotrajnejših gradbišč najbolj priskočila na pomoč. se ni pokazala v najlepši luči .. .« Katera je ta enota, sami ugibajte, mi lahko rečemo le to. da se očitno včasih naša solidarnost navzven Jože STINGL, visoko kvalificirani zidar: »Ob našem prihodu smo našli tukaj kup blata in moram reči, da se je od človeka res veliko zahtevalo — delati v takih razmerah. Zato bi morali toliko bolj paziti, da pošljemo na Posočje prave ljudi. Saj je bilo tudi v Skopju težko, vendar je bilo vse v redu in hitro opravljeno. Vsi bi morali biti zavzeti za delo in misliti le na to, da tukaj čakajo ljudje, ki rabijo streho Pa še en problem srno imeli — nabavo Odgovorni bi morali material preskrbeti že vnaprej za take razmere — hitro gradnjo. ne pa. da se mi potem ubadamo s takimi težavami.« Na Tolminskem je tudi mladinska delovna brigada Gradisa, v kateri je 24 železokrivcev, zidarjev, tesarjev in drugih. Vsi na gradbišču pravijo, da so dobri delavci, da pač delajo tako kot ostali. Zahir Buljubašič, učenec 3. letnika zidarske stroke: »Prišel sem z Jesenic 14. oktobra. Tukaj smo morali takoj prijeti za delo, kakršno je pač bilo potrebno. Včasih iztovarjamo, nakladamo, drugič pomagamo pri zidanju. V začetku smo tudi pripravljali teren za zidavo temeljev. Delamo cele dneve tako kot ostali, prostega časa ne ostane. Pa vendar smo zadnjič našli nekaj minut časa in odigrali nogometno tekmo s pripadniki JLA. Rezultat je bil 5 : 5.« Milorda Jurič: Tudi jaz sem učenec 3. letnika gradbene šole — zidarska stroka. Tukaj se dobro počutim, le malo preveč delamo. Cel dan nekaj iztovarjamo, pospravljamo, nosimo skupaj in pomagamo, kolikor moremo, saj vemo, da morajo Mednarodni center Zal se mora solidarnost izkazati največkrat v hudih nesrečah, katastrofah, takrat človeku res ne ostane nič drugega kot golo življenje. Ena takih nesreč je potres, ki iz prijetnih mirnih vasi in mest napravi kup ruševin, pokoplje pod seboj desetletja trdega garanja in tisoč odpovedi skozi vsakdan, da bi sebi in otrokom priskrbeli dostojen dom. In ostaneš brez vsega, le zemljo se imaš. tako kot na začetku, pa premalo moči, da bi san' spet začel znova Kaj bi lahko stali ob strani? In rekli: »Pa pojdi živet v mesto, deiat, v tovarne«! Vse svoje življenje (obakrat je bil na 4. mestu). Sred- a • '0 - s' s < X X / \ 5 \ \ \ c - • s j--/" , \ 0 w , \ 5. \ \\ \ \ \ L /——/ 1 X 3- \ ' N. \ \ / V z v J \ X ' \ v\ X •v ■ J X X J < \ \ . * N y X \4! X % X /! H\ V \ j; x is / Tv V Tvi /A LET0 —>- --- 4-7 C.KAD/S © --- SO KOHGRAP BG © St rmszHlK BS © Sl RAB te 0 91 mUSTOSMD/JM z« © 47 HM0£WmU IS © 19 ihp u @ — 11% KATKO HITRO V/Č BS (5) --- -Ut CMOK IHVetT s A © 724 KLASOM M SR @ Zap. št. 1973 Rang v SFRJ 1974 1975 Ime in sedež podjetja Celotni dohodek Družbeni proizvod Poslovna sredstva Število zaposl. 1 59 62 47 Gradis Ljubljana 3349 856 1065 7114 2 45 53 50 Komgrap Beograd 3127 633 954 8468 3 80 80 86 Trudbenik Beograd 1987 435 410 5283 4 74 76 88 Rad Beograd 1966 542 1194 5592 5 79 94 91 Industrogradnja Zagreb 1901 475 612 5809 6 113 123 87 Hidroelektra Zagreb 1778 586 787 6281 7 110 128 99 IMP Ljubljana 1770 700 768 4712 8 105 121 112 R Mitrovič Beograd 1583 501 379 5540 9 103 133 113 Union Invest Sarajevo 1552 412 787 4554 10 107 132 124 Pelagonija Skopje 1460 398 439 8388 Skupaj 20473 5538 7395 61741 Delež 10 naj večjih v gradb SFRJ v 'o 20,8 17,0 13,9 14.7 Delež Gradisa v gradb. SFRJ v "/# 3,4 2,7 2,0 1,7 Zneski so v milijonih dinarjev. stva na zaposlenega so se v W,VG (MESTO) Kazalnik (CD/sredstva) kaže, koliko dinarjev celotnega dohodka smo ustvarili na en dinar sredstev, to je kolikšna je bila učinkovitost poprečno vloženih sredstev. Čeravno je Gradis malce znižal učinkovitost sredstev (preveč obratnih sredstev oziroma prepočasno obračanje le-teh) in sicer od 3,23 na 3,14, to je za 3 “/o, znaša ta pad v povprečju desetih naj večjih podjetij 5 °/c. Zategadelj je relativno Gradis celo izboljšal svoj položaj glede na poprečje. Svoja sredstva je uporabljal učinkoviteje od poprečja za 11 odstotkov v letu 1974, leto kasneje pa za 13 °/». Zadnji kazalnik (DP/sredstva), to je razmerje med družbenim proizvodom in vloženimi sredstvi, kaže rentabilnost ali donosnost sredstev. Po tem kazalniku, ki je po mnenju velikega števila ekonomistov najpomembnejši, presega Gradis poprečje vsega za 7 °/o. Pri tem naj omenimo kot zanimivost, da bi v primeru izločitve podjetja Rad z najnižjo donosnostjo, izpadel Gradis, s podpo-prečno donosnostjo' Spet lahko rečemo: preskromen rezultat za tolikšna sredstva — predvsem obratna, saj imajo v Gradisu delež kar 83 °/o. (tabela na 8. str.) 1. IMP Ljubljana 2. R Mitrovič Beograd 3. Gradis Ljubljana 4. Trudbenik Beograd 5. Hidroelektra Zagreb 6. Industrogradnja Zagreb 7. Union invest Sarajevo 8. Rad Beograd 9. Komgrap Beograd 10. Pelagonija Skopje V zadnjem stolpcu so indeksi pri poprečju 100. Po uspešnosti se uvrščamo na tretje mesto. Ljubljanski IMP je zaradi strukture svoje dejavnosti, ki je akumulativnejša in tudi bolj kon-junkturna, za Gradis v tem času še nedosegljiv. Visoko mesto beograjskega podjetja Ratko Mitrovič pa je doseženo predvsem na račun zelo visoke rentabilnosti, saj dosega po opremljenosti komaj 57 °/o poprečja in le 45 % opremljenosti Gradisa s sredstvi. Veliki v Jugoslaviji Uspešnost Gradisa MIO DIH PO CELOTNEM DOHODKU SURA 2 3300 (S0 (»00 mm 1-00 ($00 Gradisu povečala za 46 ‘Vo, v desetih podjetjih pa v poprečju za 29 Vo. Veliko povečanje je povzročila povečana vrednost osnovnih sredstev, pri Gradisu pa še posebej velik porast obratnih sredstev. c rad/s 0 Gradis je prvi pravimo in dodajamo — po obsegu (celotnem dohodku). Ali je prvi tudi po uspešnosti? To merimo na več načinov. V našem prikazu zelo poenostavimo mero uspešnosti z družbenim proizvodom doseženim z enoto živega dela (zaposlenimi delavci) in minulega dela (vloženimi sredstvi). Obema merama dajmo enako težo; tedaj dobimo naslednjo razvrstitev podjetij po uspešnosti v letu 1975: Po obširnejšem pregledu največjih gradbenih organizacij poglejmo še največje kolektive v Jugoslaviji in Sloveniji. Leta 1973 je bilo največje podjetje »Rudarsko — topioničarski basen Bor« s 14,15 mia din celotnega dohodka in 14149 zaposlenimi. Leta 1974 in 1975 pa je na prvem mestu zagrebška INA, ki je lani dosegla 30,64 mia din celotnega dohodka in je imela 19408 zaposlenih delavcev. Po številu zaposlenih je vrstni red podjetij precej drugačen kot po celotnem dohodku. Lani je bilo 14 (nadaljevanje na 8. KOMGRAP BG (Z) CELOTNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA str.) SUKA h ŠTEVILO ŠTEVILO ZAPOSLENIH SLIKA 3 8500 TRUDBENIK BS (5) RAD INDUSTO GRADNJA ZG (?) HIDROELEKTRA ZG (t) IH? LJ (?) / / / / / / / / X. j/; XXX /1 x" RATKO MITROVIČ BC ® UNION INVEST SA (?) PELACONIJA SK Gff) KOMGRAP BG 0 PELAGONIJA SK @ UIO / / / / / f/, • v z \ / / / r i A - —-v / / \_ -Z-—• ..M / / / X X' - L-'"' t / - X GRADIS 0 HIDROELEKTRA ZG 0 muSTOGRADNJA ZG ® RAD BG ® RATKO MITROVIČ BG 0 TRUDBENIK BG ® 1MPLJ ® UNION INVEST S A 0 1170 UTO GRADIS 0 — TRUDBENIK BG ® — IMP LJ (7) — KOMGRAP BG ® — RAD BG © - UNION INVEST S A ® — muSTOGRADNJA ZG Q — Ratko Mitrovič bg (b) —- HIDROELEKTRA ZG 0 PELAGONIJA S K ® ura NADALJEVANJE S 7. STRANI NADALJEVANJE S 7. STRANI NADALJEVANJE Zap. Podjetje CD/zap. DP/zap. Sredstva/zap. CD/sredstva DP/sredstva št. 1975 1975 1974 1975 1974 1975 1975 i Gradis 471 120 103 150 3,23 3,14 0,80 2 Trudbenik 376 82' 90 78 3,33 4,85 1,06 3 IMF 376 149 141 163 2,21 2,30 0.91 4 Komgrap 369 75 72 113 3,63 3,28 0,66 5 Rad 352 97 87 214 3,18 1,65 0,45 6 Union in vest 341 90 115 173 2,00 1,97 0,52 7 Industrogradnje 327 82 86 105 3.10 3,11 0,78 8 R, Mitrovič 286 90 49 68 4,34 4,18 1,32 9 Hidroeiektra 283 93 148 125 1,54 2.26 0,74 10 Pelagonija 174 47 — 52 — 3,33 0,91 Poprečje 332 90 93 120 2,92 2,77 0,75 Indeks Gradisa 142 133 111 125 111 113 107 ^0 9174 Rang 1975 Ime in sedež podjetja Cel. dohodek St. zaposlen. 1 i IN A Zagreb 30640 19408 6 2 RMK Zenica 21296 29863 4 3 Naftagas Novi Sad 21041 11411 2 4 RTBBor 19069 17954 5 5 Crvena zastava Kragujevac 18032 31974 3 6 Jugo metal Beograd 15578 9831 17 7 Slovenske železarne Ljubljana 13871 16460 7 8 Sipad Sarajevo 13515 54293 9 9 Energoinvest Sarajevo 12424 31881 12 10 Zdr. elektr. pred. Beograd 12103 13436 1974 Rang 1975 Ime in sedež podjetja cel. dohodek St. zaposlen. 1 1 Slovenske železarne Ljubljana 13371 16460 2 2 Iskra Ljubljana 8783 24476 — 3 ZP Elektogospodarstvo Maribor 7606 12575 — 4 Uniles Ljubljana 6699 12710 4 5 TAM Maribor 5579 10824 3 6 Gorenje Velenje 5530 13216 — 7 ZPS zdr. pod. strojegr. Ljubljana 3429 10921 9 8 Gradis Ljubljana 3349 7114 11 9 Sava Kranj 2724 5908 8 10 Ljubljanske mlekarne Ljubljana 2457 2501 Spomini na narodnega heroja Jožeta Mirtiča-zidarja V času, ko praznujemo 40-letnico ustanovitve sindikalne organizacije stavbin-skih delavcev v Zvezi gradbenih delavcev Jugoslavije, podružnice za Ljubljano in okolico, je po mojem mišljenju prav, da se spomnimo tudi tistih delavcev, ki sicer še niso bili v tej organizaciji leta 1936, pač pa so na drug način pomagali posredno k boljšemu življenju gradbenih delavcev. Prav malo vemo npr. o narodnih herojih iz vrst gradbincev. Eden izmed je bil tudi Mirtič Jože-Zidar, ki je bil proglašen za narodnega heroja 27. 11. 1953. Ker sva z Jožetom bila že od leta 1938 skupaj zaposlena pri tehničnem oddelku bivše Banske uprave, odsek za nizke gradnje, lahko o njemu kaj več povem Res pa je, da je v Almanahu narodnih herojev, ki je izšel v Beogradu napisano predvsem njegovo delovanje med NOV, toda te podatke, bi rad deloma dopolnil še za prav tisto obdobje, tik pred drugo svetovno vojno, za obdobje od leta 1938 do 1941. Jože je bil rojen 24. 10. 1912 v Ljubljani v revni železničarski družini. V slabih življenjskih razmerah mu je uspelo dokončati tehniško srednjo šolo — gradbeni oddelek. Kot gradbeni tehnik se je zaposlil leta 1937 kot dninar na javnih delih v Ptuju, iz proračuna delavskega fonda. Leta 1938 pa se je zaposlil pri tehničnem oddelku Banske uprave in bil dodeljen v banovinsko nadzorstvo v Radovljico, kjer se je gradil odcep ceste Podvin—-Lesce. Gradbena dela je izvrševalo gradbeno podjetje Slavec iz Kranja. Ker sem se tudi jaz zaposlil v letu 1938, potem ko so me odpustili iz začasnega dela pri regulaciji Gameljščice pod Šmarno goro, prav tako financiranega iz proračuna bednost-nega fonda za javna dela, pri nadzorstvu pri Radovljici, sva postala dobra prijatelja. Oba sva bila namreč zaposlena kot tehnika-dninarja. Prj gradnji ceste je bilo zaposleno izmenoma 200 do 300 delavcev na trasi dolgi 6 km. Jože je bil že v tem času levo usmerjen, zato sva se tudi že v Radovljici izven službenega časa družila s Komunisti iz Jesenic. Jože je zelo kritično gledal na odnos podjetnik-delavec. v prostem času pa večkrat ocenjevala skupaj s poverjeniki KP Jesenic položaj gradbenih delavcev, saj sva tudi sama bila prizadeta od zelo nizkih OD, kakoi tudi drugih ugodnosti, kakor so jih imeli drugi uradniki. Midva kot rečeno dninarja tehnika, nisva imela istih pravic — to je brez socialnega zavarovanja, brez pravice do dopusta, kakor tudi brez odpovednega roka. Ker je bilo po letu 1936 zelo močno stavkovno in mezdno gibanje gradbincev, so tudi delavci pri tej gradnji ceste Podvin—Lesce, večkrat negodovali nad razmerami pri gradnji. Za delavce ni bilo poskrbljeno glede hrane in stanovanja. Podjetnik Slavec je skrbel samo to, da so enkrat na dan pripeljali sveži kruh iz pekarne Perc iz Radovljice. Ostalo so si morali preskrbeti sami. Po topli prehrani delavcev v tem času ni bilo niti pomisliti. Prav tako so bile vedno težave pri obračunu akorda, predvsem pri določitvi izvršenih kubatur, kakor pri določitvi kategorij odkopa. Z ozirom na to, da sva imela pogled v tehnično dokumentacijo, t. j. opis dela in izmene kubatur, sva te podatke posredovala vodji akordne skupine v odseku ob izteku znanega Podvinskega klanca preko Zgoše v smeri Radovljica. Na ta način so delavci lahko prišli pred podjetnika Slavca in zahtevali pravilne izmere kubatur, kakor tudi kategorije izkopa. Takrat jih je podjetnik Slavec nagnal in vztrajal pri svojem. Delavci so v znak protesta štrajkali 3 dni, Sele potem, ko je podjetnik Slavec ugotovil, da so podatki s katerimi razpolagajo delavci istovetni s podatki iz tehnične dokumentacije je popustil in spremenil pogodbo o akordu, S tem pa so delavci dosegi) tudi svoj namen. Seveda je med časom tudi izvedel, kdo je dal delavcem te podatke. Glavni inženir podjetnika Slavec se je pritožil pri banovinskem nadzorstvu, nama pa je bilo potem sporočeno, na se ne vtikava v zadeve »ki nama niso nič mar«. Verjetno opisani štrajk ni bil registriran oz. evidentiran v sindikalnih organizacijah gradbincev, ker je bil kratkotrajen brez nekega stavkovnega odbora (akordna skupina so bili Ličani) in samo na enem odseku gradnje. Ob kapitulaciji Jugoslavije sva oba ostala še naprej na banski upravi. Ob ustanovitvi Osvobodilne fronte sva se oba vključila v aktivno delo že junija 1941. Kmalu nato v avgustu so mene poslali na gradnjo ceste Tanča gora—Stari trg, njega pa na gradnjo ceste Rob—Krvavo peč. Mene so že v oktobru 1941 pok1' nazaj v Ljubljano, kjer sem bil že denunciran od kolegov na gradbišču, da sodelujem s terenci in prvimi partizani, ki so pričeli sodelovati med nami, katerim smo tudi dajali del streliva, ki smo uporabljali za miniranje, Z Jožetom sva naprej sodelovala s tem, da je občasno prihajal nazaj v Ljubljano, kjer smo na tehničnem oddelku bančne uprave že organizirali borbene grupe, narodno zaščito in delavsko enotnost. Ob neki priliki leta 1942 mj je Jože sporočil iz terena po kurirju, da se ne bo več vrnil v Ljubljano, da odhaja k partizanom in da mu naj pošljem busolo, pištolo ln usnjeni opasač. Jože je bil namreč tako kot jaz rezervni oficir bivše jugoslovanske vojske. Ker je bil kot gradbenik verziran kot minerski strokovnjak je takoj postal komandir — minerskega oddelka v Notranjskem odredu. Ob italijanski ofenzivi leta 1942 je postal komandant drugega bataljona Krimskega odreda ko je bila formirana Šercer jeva brigada, je prišel s svojim bataljonom v sestav brigade. Komaj formirano brigado je v oktobru 1942 napadlo pri Pokojišču 400 Italijanov in belogardistov. Jože je uspel, da s svojim bataljonom razbije sovražnika in z zaplenjenim mitraljezom uniči 10 italijanskih vojakov. V novembru 1942 leta je bataljon vodil borbe pri likvidaciji sovražnih oporišč v Blokah, Novi vasi. Robu, Topolu pri Blokah. V marcu 1943 se je pričela ofenziva štirih slovenskih brigad na belogardistične postojanke v Suhi krajini. Naloga njegovega bataljona je bila, da napade sovražno postojanko Kori ni v Suhi krajini. To postojanko je šele tretji dan rešila sovražna pomoč pred popolnim uničenjem. Ob napadu slovenskih brigad na Zužemberg konec julija 1943 je imel nalogo blokirati sovražno postojanko Trebnje in preprečiti vsak poizkus sovražniku, da se iz te smeri prebije v pomoč obkoljenim v Žužemberku, Ves dan je vodil težke boje nad Trebnjem, odbil več sovražnih napadov in končno vrgel Italijane z težkimi izgubami v dolino ter obdržal bataljonske položaje tudi naslednje dni. Ti podatki o operacijah njegovega bataljona so prevzeti iz Almanaha herojev Jugoslavije. podjetij (leto poprej 13), ki so imela več kot 20.000 zaposlenih delavcev. Veliki v Sloveniji V Sloveniji je bilo pred tremi leti med 130 naj večjimi proizvodnimi podjetji 16, pred dvema letoma 21, lani pa 22 podjetij. Povečanje gre največ na račun združevanj v SOZD. ki so nastale lani v Sloveniji kot na primer ZPS, združena podjetja strojegradnje. Ljubljana; ZP elektrogospodarstvo Slovenije. Gradisovo mesto med največjimi v Sloveniji se je premikalo takole: 1971 — 7. mesto, 1972 — 11., 1973 — 8., 1974 — 9., 1975 — 8. Poglejmo prvih deset podjetij. Po celotnem dohodku je še nekaj, predvsem trgovskih podjetij pred Gradisom in sicer: Slovenijales, Dobrina (Hmezad), Metalka, Emona, ITC Celje, Mercator. Petrol, Kovinotehna in Jugotekstil Ljubljana. Pri vseh navedenih primerjavah pri Gradisu ni všteta dejavnost v tujini. To pomeni, da bi bil Gradis vključno z vsemi svojimi zmogljivostmi še za kakšno mesto višje med največjimi podjetji Jugoslavije Toda to nas ne sme nikoli zavajati. i i 5 I s t X S P O KOTIČEK Organi upravljanja Prejšnji mesec je zasedal delavski svet SPO. Imel je zelo pester dnevni red med ostalim tudi: — finančno poslovanje za prvo polletje 1976 — srednjeročni program Gradisa 1976-80 — razprava in sprejem srednjeročnega programa za SPO v letih 1976-80 — investicijska nabava. Delegati DS so bili zadovoljni z gospodarjenjem za prvo polletje saj so pokazatelji oziroma bolje rečeno dejansko stanje dokaj ugodni. Planirana vrednost proizvodnje je bila dosežena, pravtako tudi vrednost čiste proizvodnje. K srednjeročnemu programu razvoja Gradisa so bile manjše pripombe. Delegati DS so se dalj časa zadržali na srednjeročnem programu SPO. Zelo vprašljivo je investiranje, ki bo potrebno v tem srednjeročnem programu. Trenutno obstaja potreba po deponij skem prostoru za mehanizacijo. V obdobju srednjeročnega programa se bo ta prostorska stiska še povečala. Ker nekatere stvari niso razčiščene, so delegati DS zadolžili komisije in posameznike, da to raziščejo ter na naslednji seji poročajo. Srednjeročni program za SPO je bil sprejet s strani delegatov ko* informacija. Podano je bilo poročilo o investicijskih nabavah mehanizacije. V obdobju dobave so nastale manjše spremembe v tipih, količinsko stanje pa je ostalo nespremenjeno. Sprememba je nastala v glavnem zaradi uvoznega režima. Komisija za standard in rekreacijo Člani te komisije so imeli zelo pestro delo, saj so morali veliko število ljudi točkovati za pridobitev pravice do posojila za nakup stanovanja ali individualno gradnjo. Ker je naša enota SPO ena najmlajših, je zato problemov s stanovanji toliko več. Z ozirom na visoke cene stanovanj se je komisija odločila, da bo v bodoče možno dodeljevati prosilcem le posojila za nakup stanovanja ali individualno gradnjo hiše, dočim nakupa stanovanj zaenkrat ne bo več. Komisija za proizvodnjo in delitev OD Ciani komisije so v minulem obdobju obiskali vsa gradbišča in ugotavljali stroške delavcev SPO na terenu. Komisija ugotavlja, da se stroški gibljejo v glavnem po predlogu sindikalne liste. Zelo majhno število gradbišč je takih, kjer stroški bistveno odstopajo. Prehrambeni problem ni tako pereč kot nočitveni. Včasih je cena previsoka z ozirom na kvaliteto. Ob tej priliki so si člani komisije ogledali tudi bivalne prostore ter videli nemogoče stvari, ne pa toliko nemogoče, če bi se pokazalo malo dobre volje za ureditev m opremo Obravnavala je tudi nekaj pritožb v zvezi z osebno ocenitvijo, ter stroške prevozov šoferjev, ki vozijo montažne stanovanjske hiše na potresno področje Italije. Ker še vedno nastopajo težave z nočninami naših ljudi, ki so za krajši čas na gradbišču, je dala komisija predlog, da se v bodoče rešuje te probleme s stanovanjskimi kontejnerji. Sširsdjkat Na zadnji seji TO so razpravljali o organiziranju mladinskega aktiva SPO, ki do sedaj ni obstajal. Dosedanje razmere so bile take, da so bili mladinci kot učenci ali že KV strojniki na terenu. No sedanje razmere se niso bistveno spremenile, spremenilo se je to, da je število mladih narastlo, zato se je sindikalna organizacija zavzela, da se formira aktiv socialistične mladine. Pripravlja se tudi srečanje upokojencev, ki je sicer že tradicionalno. Od enega do drugega srečanja je sicer samo leto, toda v tem obdobju je že precej novega, zakar se zelo zanimajo. Na seji so se tudi pogovorili o čimbolj učinkoviti propagandi za samoprispevek II, Akcija v tej smeri se mora nenehno odvijati in biti prisotna ob vsaki priložnosti. Posojilo za ceste Komisija za vpis posojila je zaključila delo. Naša enota TOZD SPO je s svojimi 413 vpisniki vpisala 899.800,— din posojila ter presegla plan za 41 %. Našim ljudem — strojnikom in šoferjem ni bilo treba posebej tolmačiti potrebe za posojilo, saj se vsak dan soočajo z nemogočimi stanji. • | ' - Narodni heroj Jože Mirtič Na čelu drugega bataljona Sercerjeve brigade se je Jože boril več kot leto dni. Ko Je marca leta 1944 Glavni štab NOV in POJ ustanovil prvo divizijo Vo{ državne varnosti je bil Jože imenovan za načelnika štaba divizije. Z njo se je boril do novembra leta 1944, ko so ga belogardisti ranjenega zajeli ob vdoru v osvobojeno Belo krajino. Nečloveško so ga mučili ter živemu vrezali z ognjem peterokrako zvezdo v obraz, V strahotnih mukah je umrl v Dobličah. "Fotografija izmaličenega obraza se nahaja v muzeju na Urhu Pri Ljubljani in Vojnem muzeju v Beogradu. Jože Mirtič je bil zelo sposoben in hraber komandant. V najtežjih pogojih, ki so od njega in borcev zahtevali naj večje napore, njegov bataljon ni bil nikdar razbit. Borci so ga visoko cenili, ker je bil odločen komandant bataljona v redkih dneh počitka pa zelo družaben, in tovariški. S tovarišem Amon 'Adijem, prav -*ko gradbenim tehnikom* njegovim sošolcem sva oskrbela leta 19^5 prekop in prevoz posmrtnih ostankov iz Doblič na Ljubljansko pokopališke Zale. Čeprav sem se nekoliko preveč podrobno razpisal o narodnem heroju Jožetu Mirtiču-Zidavju, smatram, da Je prav, da tudi na te način počastimo tako njegov spomin, *kot spomin na 40 let štrajka gradbenih. delavcev. Zaposlenost se umirja Zaposleni delavci v tričetrtletju 1976 in fluktuacij‘a v istem obdobju V 3/4-letju 1976 je bilo povprečno zaposlenih 6978 delavcev dejansko na dan 30. 9. 1976 pa 7808 delavcev, vključno z učenci v gospodarstvu, oziroma brez njih 7019 delavcev. Od 7019 delavcev je zaposlenih (brez tujine) — v proizvodnih enctah — in v ostalih službah 6541 delavcev ali 93 % 478 delavcev ali 7 ‘Vo Poslovne enote oziroma Gradis je zaposlil do 30. 9. 1976 naslednje število delavcev (brez vajencev), po delovnih mestih: TOZD Celje Jesenice Gradnje Ptuj Koper Ljubljana Lj.-okolica Maribor Nizke gradnje Ravne KO Ljubljana Ko Maribor LIO Šk. Loka OGP Ljubljana SPO Ljubljana 2elezokrivnica Biro Ljubljana Biro Maribor Skupne službe Centr. skl. UDD Menze Poč. dom. Frankfurt Ne Krško Bernardin Velo (OGP) Skupaj je bilo po TOZD in skupnih službah zaposlenih na dan 30. 9. 1976 naslednje število delavcev, po zasedbi delovnih mest Del. VK KV PU PK NK VS VIS SS NS> Sku- paj 18 31 275 134 31 135 8 23 31 2 688 23 33 204 169 137 75 13 12 38 2 706 5 5 59 66 41 14 — 3 17 6 216 7 20 57 30 61 45 9 8 14 3 254 26 49 207 64 94 115 24 7 27 5 618 16 28 160 91 22 139 11 5 21 493 38 66 418 146 241 41 27 29 47 — 1053 31 43 168 78 78 75 21 10 28 2 534 15 43 139 52 74 38 8 9 24 3 405 10 64 84 8 7 2 6 10 24 — 215 8 43 109 9 12 — 7 8 17 5 218 13 18 121 26 25 — 4 6 25 — 238 14 16 70 27 60 6 5 6 22 3 229 2 38 373 4 1 — 5 14 23 — 4G0 4 4 30 24 10 14 2 1 2 4 125 — — — — 3 — 25 4 19 4 55 — — — — — — 21 6 6 1 34 — 2 5 — 11 1 87 37 105 19 267 — 1 9 — 1 — — — 2 13 — — 2 — 2 32 — — 5 — 41 — 3 14 4 2 4 — — — — 27 — — 5 — 2 — — — 1 — 8 3 13 70 29 3 — 1 1 2 — 122 9 14 98 44 31 102 10 4 16 1 329 7 4 48 26 29 23 4 1 4 — 146 1 1 7 2 10 1 — 1 — — 23 Delov. VK skupaj 233 520 KV 2795 PU 961 PK 948 NK 736 VS 284 VIS 199 SS NSS 500 59 Sku- paj 7019 Odstotek zaposlitev delavcev po zasedbi delovnih mest je naslednji: VK delovodje VK delavci KV delavci PU delavci PK delavci NK delavci VS delavci VIŠ delavci SS delavci NSS delavci Skupaj 233 520 2579 961 948 736 284 199 500 59 7019 oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma oziroma 3,30 »/o 7,40 %> 36,74 Vo 13,70 Vo 13,50 Vo 10,48 Vo 4,04 Vo 2,83 Vo 7,12 Vo 0,84 Vo 100,00 Vo kot delavcev je bilo v septembru 1976 zaposlenih po poklicih, zidarji tesarji betonerji železokrivci minerji upravljači TM upravijači ostalih strojev vozniki — šoferji elektrikarji kleparji ključavničarji mizarji ostali obrtniki ostali kvalificirani PK delavci NK delavci Ročni del. skupaj VK KV PU 110 598 302 157 687 269 3 50 45 23 153 107 9 14 3 24 233 — 4 127 62 8 204 3 24 29 — 8 21 5 72 136 7 12 55 4 49 95 11 17 177 143 736 5744 Gradbenih inženirjev po dejanski izobrazbi zaposlujemo 162, gradbenih tehnikov 282 in gradbenih delovodij 184. Gibanje (fluktuacija) delavcev v 3/4-letju 1976 je bilo naslednje, v medsebojno razmerje smo sprejeli v 3/4-letju 1976 651 delavcev, vaslo pa jih je iz delovne organizacije v istem obdobju 587. Po TOZD so bili sprejemi in razrešitve delavcev naslednji: tozd Celje TOZD Jesenice TOZD Gradnje Ptuj Tozd Koper TOZD Ljubljana fOZD Ljubijana-okolica TOZD Maribor TOZD nizke gradnje Maribor tOZD Ravne na Koroškem KO Ljubljana KO Maribor RIO Škofja Loka t/GP Ljubljana §PO Ljubljana ^elezokrivnica Ljubljana kkupne službe UDD Ljubljana Riro Maribor Prihodi 35 34 19 36 51 36 71 140 33 19 18 22 15 42 23 41 11 5 Odhodi 76 70 16 16 59 39 65 63 35 12 20 30 21 27 17 17 4 3 (od tega 4 iz tujine) 3/4-letajuT976° le^Sev. fluktuacij°’ sm° deiansk° sP^eli v Kadrovsko socialna služba zbira še druge podatke o zaposlovanji ln razreševanju delavcev. Tako npr.: po 8 vzrokih sprejemanja delavcev in po 17 vzrokih odhajanja delavcev iz delovne organiza- Cl, P* vzrokih prihodov in odhodov delavcev v delovno organiza-JO oz. iz nje zbira in analizira kadrovsko socialna služba podatke posameznih TOZD, njihovo kvalifikacijo, starost, narodnost itd. Zelo ,blf.a"Je Prej navedenih podatkov ni samo zanimivo, ampak ftei kous.trj°' če bi jih strokovne službe in drugi sodelavci natančni e analizirali m temu ustrezno tudi ukrepali. Mila Capuder Tudi sprehajališče na Bernardinu bo prav kmalu dalj še za nekaj sto metrov Bernandin - ponos ivlh delavcev Medtem, ko gredo dela tudi na zadnjem objektu velikega turističnega kompleksa Bernardin pri Portorožu h koncu, naj strnemo še nekaj podatkov o celotnem naselju, pa čeprav je bilo že veliko zapisanega tako v dnevnem časopisju kot tudi v našem glasilu. Naslove kot npr.. Brez primere na Jadranu, Bernardin — nov lepotec Jadrana, smo po otvoritvi julija letos iahko zasledili v večjem številu časopisov. še posebno tisti, i s turistično vsebino. Turistične agencije so v svoje sezname vpisale še eno turistično mesto, ki ga nekateri imenujejo kar gigant naše hotelske industrije. Ob upoštevanju, da imajo že do sedaj zgrajeni objekti preko 1100 ležišč in da bo z otvoritvijo (čez nekaj mesecev) novega grand hotela Emona, naselje pridobilo še 516 ležišč, potem tako ime prav gotovo tudi zasluži. In če gredo vse te pohvale novozgrajenemu kompleksu na Bernardinu. potem veljajo te istočasno tudi Gradisu Pravzaprav Gradisovim delavcem iz TOZD GE Ljubljana. GE Maribor in GE Koper, ki so bili izvajalci raznih objektov tega turističnega kompleksa. Posebno tistih največjih in najlepših. In kako je nastajal Bernardin? Po izgradnji večjega števila hotelov leta 1969 v Portorožu se je porodila misel o večjem in obsežnejšem programu turistične ponudbe na slovenski obali. Po zagotovitvi prostora in sredstev za preselitev stare ladjedelnice, med Portorožem in Piranom, se je načrt počasi začel uresničevali. Vmes je bilo še mnogo zapletov. vendar smo o >eh že 'pisali, pa tudi sicer so se končno vsi uredili Tudi tisti najbolj problematični. Do zastojev oz. odstopanj od prvotno zamišljenega programa zn skupno 2.500 ležišč in 6000 sedežev v restav- racijah in terasah, je prišlo tako kot ponavadi zaradi denarja. Investitor — trgovsko proizvodna in turistična organizacija EMONA iz Ljubljane je skupno s strokovnjaki iz Amerike, Švice in Jugoslavije dolgo časa razpravljala o variantah, dokler se niso odločili: Bernardin bo imel v prvi fazi le 1616 ležišč in 4000 sedežev v restavracijah. Toda tudi to je bila ogromna naložba, ki je investitor sam ne bi mogel izvršiti. Zate so sodelovale s svojimi posojili še nekatere banke in sicer: Mednarodna banka za obnovo in razvoj in ps Ljubljanska banka. Po zagotovilu sredstev sr. se operativci z Gradisom na čelu zagnali na svoje delo. V letu in pol so morali na prostoru nekdanje ladjedelnice zgraditi novo turistično naselje. In zgradili so ga. Le tehnične ovire pri gradnji grand hotela Emona so preprečile, da tudi ta hotel še ni gotov. Toda tudi ta bo kmaiu sprejel prve goste, ki se bodo gotovo lahko pohvalno izrazili o dograjenem objektu, kot so se dosedanji gosti o ostalem turističnem kompleksu. In ko smo že pri objektu, ki je že v zaključni fazi, naj navedemo še nekaj podatkov, ki nam jih je povedal šef gradbišča Jože Grebenc: “Na objektu se izvajajo le še obrtniška dela. saj je na zgradbi skoraj 140 raznih obrtnikov iz kar 13 OZD, medtem ko je prav toliko približno zaposlenih tudi Gradisovih delavcev. Seveda se bo število manjšalo iz dneva v dan, zato se je začelo z rušenjem delavskega naselja Nekaj težav, ki srno jih imeli z dobavo aluminijastih profilov, je premaganih, tako da se delo nemoteno izvaja. V nadstropjih od prvega do devetega so izvršeni tudi že fini ometi, keramične ploščice, v nekaj nadstropjih že tudi sanitarne keramike. Dela se torej bližajo zaključku, tako da se bo tudi ta hotel kmalu vključil v turistično ponudbo hotelov na slovenski obali« Čeprav ni zaključena niti prva faza celotnega kompleksa, že razmišljajo o drugi fazi. ki bo zagotovila dodatnih 960 ležišč. V tej drugi fazi bo večji poudarek še na objektih za šport, rekreacijo in zabavo, za katero je sedal y začetku malo slabše oo-skrbljeno. razen za vodne športe Z zagotovijo take raznolikosti turistične ponudbe, možnostjo letovanja skozi vse leto, z uvajanjem kongresno turistične dejavnosti ter ne nazadnje v dogovoru z ljubljanskim kliničnim centrom tudi možnost hospitalizacije. se bo Bernardin prav kmalu uvrstil v sam vrh ne samo na domačem, temveč tudi na »inozemskem turističnem tržišču Naj ob zaključku sestavka strnemo še nekaj podatkov, na katere smo lahko ponosni vsi gradisovci, ne samo tisti, ki so sodelovali pri izgradnji. Pa ne samo grad isovci, celotna naša družbena skupnost, ki je prispevala svoj delež da smo tako zahteven program lahko izvedli. Za izvedbo tega programa pa je bilo potrebno: — razgrniti 170.000 m* izkopane zemlje — vgraditi 36.000 m3 betona — vgraditi 51.000 m2 keramičnih ploščic — prepleskati 170.000 m* površine — zastekliti 12.000 m2 površin Za izvedbo vsega tega pa je skrbeli 105 projektantov 850 gradbenikov 130 inštalaterjev 300 obrtnikov Veliki turistični kompleks je torej postavljen. Tako kot ga danes hvalimo in govorimo o Bernardinu v samih superlativih, lahko le upamo, da bodo tudi ekonomski pokazatelji že čez nekaj let tako zadovoljivi, kot so zadovoljni domači in tuji gostje, ki so si novo turistično naselje že ogledali ali celo letovali v njem. mk Čeprav je že konec sezone je v marini še vedno veliko motornih čolnov Osrednji trg na Bernardinu NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJE S 3. STRANI NADALJEVANJE ščen delavec iahko odloča o zadevah, ki so pomembne tako za njega kot za družbo Pri obveščanju ne smemo gledati, da »proeurijo« samo informacije, ki govore le najboljše o našem delu, ampak morajo biti vsi seznanjeni z dejstvi, kakršna so — brez olepšav, lakiranja in popravljanja. Delavec mora biti seznanjen z vsem — s težavami in z uspehi pri delu. Pa se ustavimo še enkrat pri propagandni dejavnosti. V Gradisu trošimo precejšnje denarce za razne oglase, plačane članke v časopisih, opremljanje prostorov na raznih razstavah itd. Tega denarja ne bi bilo škoda, če bi bil upravljan iz enega centra in uporabljen za vse TOZD skupaj, Danes pa se kar prevečkrat zgodi, da vsaka TOZD troši za reklamo denar po svoje — eni za takšne prospekte, drugi za drugačne, nikoli pa organizirano Tudi na ravni celotnega Gradisa ni nič bolje. Propagando izvaja splošna služba po svojih poteh, komercialna po svojih, kadrovska po svojih, samo preko človeka, ki naj bi za propagando tudi delal, ne. To- rej drobljenje sredstev na vse .načine, pravih učinkov pa ne. Včasih je treba malo pogledati tudi, kako je drugje, kako to delajo v podobnih podjetjih. Skoraj povsod imajo samostojne službe, sicer pod raznimi nazivi, ki skrbe za propagando in reklamo V njih so zaposleni strokovnjaki visoke izobrazbe komercialne, ekonomske ali druge podobne smeri, ki vedo. kako se tej leči streže; pri nas pa je za take strokovnjake ali pa za izpopolnjevanje tistih, ki jih že imamo, nekako škoda denarja. Se vedno menimo, da je pri pridobitvi del najvažnejša dobro skalkulirana cena, tu in tam malo popuščanja pa je gradnja na-ša, Tako že marsikje dolgo ne mislilo več in tudi delajo drugače. Tudi službe za informacije imajo drugje drugače urejene: to so samostojne službe, tam pa kjer imajo dovolj ljudi, je povezana tudi z oddelkom za razvoj samoupravljanja, kar seveda pri nas tudi nimamo. Očitno smo pri nas pri sistemizaciji iri pri .načrtovanju organizacije dela še na marsikaj pozabili, vendar je še danes in jutri čas, da pogledamo malo tudi izven Gradisa, da nismo zaverovani, da pri nas v vsem prednjačimo Malo smo se oddaljili od tistega začetka — koliko se o Gradisu sliši zunaj njega. Eden od naših direktorjev je pred kratkim izjavil, da nikdar nič ne bere v dnevnem časopisju o Gradisu. Odvisno pač — kako kdo bere in koliko bere. Pri nas '"mamo arhiv člankov o Gradisu, ki nam je pokazal, da je bilo samo v letošnjem letu objavljenih več kot 120 člankov o objektih, ki jih mi gradimo. Od tega pa 58 člankov, ki se posebej posvečajo Gradisu (to so članki le iz časopisa »Delo« in »LjubljansKi dnevnik«) Poudariti moramo, da so to članki s področja rednega obveščanja, ne pa plačane propagande. Torej — okrog dvakrat tedensko članek o Gradisu, več pa bi bilo že težko pričakovati, saj moramo vedeti, da nismo alfa in omega vsega dogajanja in da ie v Sloveniji v vsaki gospodarski panogi tak velikan kot m; ali oa še večji, ki bi tudi rad svoje mesto v javnosti. Nada Muminovič Pogled iz žičnice Sprehod po ulicah Dubrovnika Celjani na sindikalnem Komaj rojeni september, se je skoraj neopazno prebil v novi dan. Čeprav se je teden že bližal koncu je petek ozn«- :-! burno jutro. 28. članska ekipa Gradisa se je odpravila na 3-dnevm ..,11111 n-, at ni izlet — Celje—Maribor—Beograd—Bar—Budva—Dubrovnik. Točno ob 5.15 smo startali iz Celja proti Mariboru. Razgaljeni oblaki so nam vlagali upanje, da bo tokrat vreme naklonjeno izletnikom. Veseli, upanja sreče, smo začetek dneva »kronali« z žlahtno vodko in hitra cesta se je še hitreje izgubljala za nami. Nobenemu izmed nas ni bilo žal posojila za ceste. Vsi smo bili mnenja, da si želimo še več podobnih cestnih objektov. Prelistali smo jutranje novice izmenjali mišljenja, se nasmejali pristni šali in že smo bili v Mariboru. Na letališču smo opravili proces s prtljago. Dobili smo vozovnice in se napotili proti letalu. Seveda so tudi nas malo potipali, če kdo kaj ne »šverca«! Ne vem, kakšen občutek so imeli drugi ob vstopanju v jeklenega ptiča, zase vem, da sem bil nekoliko vzburjen, saj je bil to moj prvi polet z letalom. Burni glas motorjev je oznanil pričetek poleta. Stevardesa je še enkrat pregledala zaščitne pasove ter nam zaželela prijeten polet. »O, da bi le bilo tako!« je nekdo vzdihajoče pripomnil. Dilot je pospešil hitrost. Sprednji del letala se je začel počasi dvigati. Pogledal sem okoli sebe in se prijel za varnostni pas. Pravkar je tudi zadnji del trupa izgubil stik z zemljo. Začeli smo se dvigati in za trenutek sem dobil občutek pomanjkanja zraka. Pogledal sem na zemljo. Drevesa hiše in polja so izginjala, postajala so vse manjša. Dvigali smo se nad oblake. Popolna belina zračne gmote je ob rahlem sončnem objemu dobila še bogatejšo podobo. Spet se je pripeljal novi val in se kot valovi zlili v drugi oblak. Prepletale so se mase sem ter tja in vsak si je lahko zamislil svojo podobo. Vse je tako hitro minilo, da še sam ne vem, kdaj smo se začeli spuščati. Skoraj neobčuten sunek in bili smo spet na trdnih tleh. Obrazi so postali vedrejši. Ko smo izstopili ie bilo moč slišati komentarje potnikov, »češ saj peljati se z letalom ni problem«, med poletom pa so usia ostala nema! Iz Beograjskega letališča smo se z avtobusom pripeljali na železniško postajo. Ob 9.40 smo bili že na progi Beograd—Bar. Vožnja v vlaku nas je navdušila, saj so se nekateri počutili varnejše kot v zraku. Železniška progra Beograd—Bar je tehnično izjemni dosežek, saj povezuje najbolj čudovite predele Srbije, Kosova in Črne gore. Proga je dolga 476 km in poteka skozi 25-1 tunelov ter 234 mostov. Najdaljši tunel je So-sina dolg 6970 m, najdaljši most poteka nad Malo reko dolžine 198 m, višina — 200 m. Skupna dolžina mostov znaša 14.593 m. 24 odstotkov oziroma 114 km proge, je speljano pod zemljo v tunelih. Najvešja nadmorska višina znaša 1032 m. Najnižji del proge pa 3,0 m. Osni pritisk je 22 t. Hitrost pa od 75—120 km na uro. Od Beograda do Bara je 54 postaj. Vlak stoji le na nekaterih. Danes potrebujemo za vožnjo Beograd—Bar 9 ur vožnje z vlakom. Pred 50 leti pa je vožnja trajala 40 ur. Prvič smo se ustavili v Lazareva-cu. Lazarevac je znan po rudnem bogastvu ter po krvavi bitki iz leta 19914, ko je skrbska armada premagala avtoro-ogrsko vojsko. Naslednje mesto s približno 7000 prebivalci je Valjevo. Na Krušniku nedaleč iz mesta so Nemci ustrelili 267 partizanov. Nad grobnico gori večni _ plamen katerega je prižgal MARŠAL TITO 1976. leta. Preko Po-žege smo prišli v Titovo Užice. V jeseni 1941. leta, ko je bila okupirana skoraj vsa Evropa, je bilo mesto 67 dni svobodno in center dobro organiziranega revolucionarnega dela. V Soteski med Črnim vrhom in Zlati-borom leži Priboj, ki slovi po avtomobilski industriji ter znanem zdravilišču z zgodovinskimi spomeniki. Sledil sta mesti Prijepolje z živo orientalsko arhitekturo ter Bijelo polje znano po crkvi sv. Petra. Na desni strani Tare se razprostira Mojkovac, V mestu je bila prva kovnica denarja na Balkanu. Na planoti Bjelašica se nahaja edinstven pragozd s številnimi jezeri. Iz leta 1916 je znana bitka, v kateri je 6500 črnogorskih vojakov premagalo dvakrat močnejšo avstro-ogrsko vojsko. Še posebno nas je navdušila reka Tara ter edinstven kanjon, eden največjih na svetu. Prispeli smo v glavno mesto Črne gore Titograd. Leži na ustju reke Zete ter Morače. Ima 35.000 prebivalcev. Na ozemlju današnjega mesta je bila rimska naselbina Duklja. V mestu so še številne znamenitosti. Naša zadnja postaja je bila Bar, danes ena največjih luk na Jadranu. V mestu se nahajajo številne znamenitosti kot stari grad in dvorec kralja Nikole. Iz Bara smo se z avtobusom odpeljali proti Budvi, kjer nas je čakala večerja. Ponoči nismo videli pravih lepot krajev, skozi katere smo se vozili. Sutomore, Petro-vac, Sv. Štefan, so izredne letoviške točke. Po večerji se je prilegel zaslužen počitek v vilah Avala s pogledom na tokrat, nekoliko razburkano, morje. Zjutraj smo bili razočarani, kajti kot za šalo se je pojavil dež in nam preprečil kopanje, vseeno pa smo lahko videli izredne plaže. Budva je mesto bujnega subtropskega zelenja. Bogata je z zgodovinskimi znamenitostmi. Razen manastira Podostrog so v bližini v Paštrovičima se štirje manastirji z najbolj poznanim praskovcem iz 15. stoletja. Slikovito staro mesto črnogorskega primorja, je na malem polotoku obdano z obzidjem, ter se bohoti s cerkvijo sv. Ivana iz VII. stoletja, ki ima veliko zgodovinsko vrednost. Popoldan smo se odpeljali na Cetinje. Vožnja po ozki, vendar strmi in vijugasti cesti je marsikaterega prepričala, da se je ojunačil z močno »lozovačo«, ki jo je lahko hladil z okusnim domačim sirom. Pogledi na zalive Boke Kotarske so ostali »živi«. Proti večeru smo bili spet v Budvi, večer pa smo preživeli s plesom in glasbo ob dobri kapljici. V nedeljo zjutraj je avtobus že drvel proti Dubrovniku. Še enkrat smo oocudovali Boko Kotorsko ter letališče Tivat. V Srebrevem smo bili gosti hotela Orlando. Kosilo se je prileglo po slabem zajtrku, ki je bil zgolj simboličen. V Dubrovniku nas je čakal vodič in nam razkazal nekaj zanimivosti mesta, med drugimi Knežev dvor iz 15. stoletja, cerkev sv. Spasa (16. stoletje), trdnjavo sv. Ivan (14. stoletje). Osebno mi je bila najbolj všeč palača Sponza (16. stoletje) ter Onor-fijeva mala česma. V stari luki je vsak odštel 20.— dinarjev in Šjor Bepo kapitan nas je vzel na krožno vožnjo okoli mestnega obzidja. Res so bili mojstri naši predniki, da so gradili takšne objekte. Šjor nas je ves vesel pripeljal v Luko in si mel roke ob pogledu na zbrani denar. »Drugo leto si kupim novo barko,« je pripomnil in si prižgal pipo. Nekateri smo se peljali tudi z žičnico, od koder se lepo vidi trdnjava Minčeto ter Lovrijenac (14. stoletje). Ob 18.30 smo polni vtisov zapustili Dubrovnik, namenjeni proti letališču Cilipi. Predviden vzlet letala se je zavlekel in vsi smo že nestrpno pričakovali polet za Zagreb, Končno smo sedeli v letalu. Vzlet je bil skoraj neopazen in po 45. minutah 'ožnje smo srečno pristali v Zagrebu, od tam pa nas je avtobus pripeljal v Celje. Tako smo okoli 12. ure sklenili zares nepozaben izlet. Vili Jazbec Zapostavljeni po Delavci morajo prvo dobro in okusno jesti, stanovati in šele nato proizvajati. To je bil osnovni moto organizacije tečaja za kuharice v TOZD nizke gradnje. Tečaj je potekal po programu centra za izobraževanje in moram reči — uspel je v celoti. Izpitna komisija sestavljena iz kuharskih strokovnjakov je imela precej dela, kajti poskusiti je bilo treba preko 40 različnih jedil, ki so jih tečajnice ta dan skuhale in s tem tudi opravile praktičen del izpita. Vse kar smo poskusili, je bilo odlično in okusno. Prepričani - smo, da bodo »novopečene« kuharice tudi v bodoče kuhale za delavce tako kvalitetno hrano, kot so jo pripravile na dan izpita. Izpit za priučene kuharice so uspešno opravile: Anka Veselič, Marija Dugi, Vera Lasič, Ankica Petek, Milena Geč, Erika Vaupotič, Branka Cimerman, Marija Kelenc in Hasan Turkanovič. Tečajnice so imele 1 mesec teoretičnega dela ob sodelovanju strokovnjakov CZNG iz Ljubljane, ter 6 mesecev praktičnega dela pod kontrolo tov. Hovarjeve. Kuhinja v Forminu SD 2 — nizke gradnje je dobro urejena in kar je glavno, delavci pa tudi mladinci se čez hrano niso pritoževali. V tej kuhinji se hrani 450 abonentov, od tega od podjetja Gradis: TOZD nizke gradnje TOZD SPO Ljubljana Mavrovo Skopje Primorje Ajdovščina Armirač Zagreb DEM Vajenci abonentov 200 30 100 50 20 20 30 V kuhinji je zaposlenih 10 delavk, 4 KV in 6 priučenih, ki delajo v dveh izmenah. Za delavce se pripravlja več obrokov: zajtrk, kosilo, večerja, malica za učence in topla nočna malica ža delavce v nočni izmeni. Hrana se pripravlja po jedilniku, ki ga je sestavil CZNG v Ljubljani, od jedilnika se odstopa le v slučaju, da ni mogoče nabaviti določenega materiala. Zajtrk je različen in po želji delavcev na izbiro, Pri obrokih se redno servirajo tudi drugi dodatki kot so- sadje, pecivo, razni sokovi, več vrst kompotov ali čaj. Hrana se pripravlja tudi glede na letni čas. Delavci v Forminu so zbrani iz vseh krajev Jugoslavije, z dokaj različno mentaliteto in načinom prehrambene vzgoje. Zato je kljub dobri volji težko zadovoljili okusu in želji vseh delavcev. Nekateri so se prilagodili načinu in vrsti tukajšnje hrane, spet druge pa je težko prevzgojiti in navaditi na novi režim hrane. Moramo pa priznati, da so v Forminu storili vse, da bi bili delav- upokojencev Liubliana Sindikalna organizacija Gradisa TOZD G. E. Ljubljana je tudi letos kot že več let nazaj priredila za svoje upokojence, nekdanje člane kolektiva, izlet z ogledom gradbišča Nizkih gradenj na hidroelektrarni Srednja Drava II. V soboto dne 9. 10. 1976 ob šestih zjutraj smo se z avtobusom odpeljali proti Štajerski. Tega izleta se nas je udeležilo 34 upokojencev. Spremljali so nas poleg predsednika sindikata tov. Koler Martina še 5 članov sindikata. Kot nalašč je bilo ta dan leno sončno vreme zato smo bili med vožnjo še bolj razpoloženi in dobre volje. U. 'ili srno se v Ptuju le toliko, da smo se okrepčal’" nato smo nadaljevali pot do gradbišča gradnje strojnice v Forminu na hidroelektrarni Srednja Drava II, Tam sta nas sprejela tehnični pomočnik ing Andrej Jež in šef gradbišča ing. Ludvik Vesel. Ing. Andrej Jež nam je na gradbišču strojnice razkazal in povedal vse zanimivosti tega objekta. Podrobnosti nam je še razložil v sejni dvorani kjer so bili razobešeni načrti vseh objektov celotne gradnje. Zanimivo je bilo poslušati šefa gradbišča, ki je med drugim tudi povedal, kako imajo udobno in lepo urejeno menzo in naselje. Menza je betonska montažno grajena, zanimivo pa je lo, da je prenosna. Stanovanjske barake so zelo udobne, sobe so opremljene s tremi ležišči in centralno ogrevane. V sejni dvorani so nas celo počastili s kavo in pijačo. Tu smo se poslovili s šefom gradbišča in nadaljevali og"'d je-zovnih zgradb v dolžini ca. 10—15 km. Na vsakem bolj pomembnem kraju smo se zaustavili in tov. Jež nam je spet razlagal vse, ker nas je zanimalo. Čudovit je bil pogled na gradnjo pretočnih strug. Tam smo občudovali delo strojev pri asfaltiranju sten strug. Prišli smo do konca, kjer delajo zapornice, tam smo si še to ogledali nato sta^ se predsednik sindikata tov. Martin Koler in upokojenec tov. Jože Brglez v imenu vseh udeležencev zahvalila ing. Andreju Ježu za vso gostoljubnost in požrtvovalnost, ki smo jo bili deležni pri tem obisku Navdušeni nad vsem kar smo videli na tem gradbišču smo se poslovili in vrnili nazaj proti Ptuju. V Ptuju smo se ustavili pri vinski kleti. V njej smo si ogledali velikanske sode napolnjene s pristnimi štajerskimi vini. Da so res kvalitetna smo se sami prepričali s pokušino kar šest različnih vrst vina. Prilegel se nam je tudi obilen sendvič z domačo šunko. Že nekoliko utrujeni smo se odpeljali do gostilne pri Roziki kjer nas je čakalo že pripravljeno kosilo Tu smo se nekoliko odpočili in med pogovarjanjem se je tov. Jože Kapelj v imenu vseh upokojencev zahvalil sindikatu in upravi za lepo uspeli izlet. Med tem smo se spomnil; z enominutnim molkom naših tovarišev, ki danes na žalost niso več med nami. Tudi predsednik sindikata tov. Koler je izrekel nekaj besed in še enkrat pozdravil vse navzoče v imenu sindikata in uprave. Od tukaj smo se odpeljali na znameniti Ptujski gra-1 Ob razlagi vodiča smo si ogledali vse znamenitosti tega gradu. Od tu smo se vsi po'm lepih vtisov in dobre volje vrnili v Ljubljano na kar smo se razšli. Vsi smo bili s tem izletom zelo zadovoljni in si takih snidenj še želimo, zato se prisrčno zahvaljujemo sindikatu in uprav" TOZD Ljubljana, ker ste nam omogočili ta izlet. Edo Kragelj mm m Iz vojske nam pišejo Vojaški rok služim v Nišu in s tem pismom želim pozdraviti vse delavce kolektiva Gradis, posebno pa Spasič Mahmut bi rad pozdravil delavce z Jesenic, svoje prijatelje, s katerimi sem delal v tej eno-ti. Gradisu želim veliko uspeha v nadaljnjem delu in se obenem zahvaljujem za časopis, ki mFga pošiljate, saj ga zelo rad berem. Mahmut Spahič V. p. 6592/20 B 18002 Niš Nahajam se na odsluženju vojnega roka v Puli in rad bi pozdravil prijatelje Čazima Českinovica, Sa-kiba Mujkiča, Josipa Sužneviča in Ismeta Kovačeviča ter vse ostale tovariše, ki so delali z menoj na Ip-iasu. Mojemu podjetju pa želim še veliko uspeha v bodočnosti, sam pa štejem še 65 dni do vrnitve in rad se bom vrnil nazaj v Gradis. Selimovič Izet V. p. 5499/7 52002 Puia Sem v kasarni v Obrenovcu, zatd bi rad podravil preko Gradisovega vestnika vse prijatelje. Prosim tudi. da mi redno pošiljate Gradisov vestnik, ker bi rad bil na tekočem, kaj je novega v podjetju. Čelebič Mur ih V. p. 4133. M 11500 Obrenovac Srbija Obljubljamo, da bomo tudi v bodoče tako dobro kuhale ci zadovoljni in tako bo moralo ostati tudi v bodoče. Tečaj je torej v celoti uspel. Podobno izobraževanje pa bomo morali organizirali tud' pu drugih TOZD in tako povsod izboljšati kvaliteto prehrane naših delavcev. L. C. NADALJEVANJE s 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - znaša 4,4 odstotnih točk ali 12,34 mio din, to je nekaj več kot ena milijarda starih dinarjev. Ugotovimo zdaj koliko je vplivala sprememba prehoda na plačano realizacijo. Brez upoštevanja te spremembe bi se družbeni proizvod povečal za 28,3 %. dovoljeno povečanje osebnih dohodkov oa bi znašalo 25,3 odstotkov, to je dobre 3 odstotke več kot so se dejansko povečali izplačani osebni dohodki. Povedati je še treba, da so nominalni osebni dohodki na mesec (po analizi OD so znašali za tričetrtletje 4122 dinarjev neto) porasli za 9,9 °/o. Kolikor bi se upošteval primerjalni družbeni proizvod brez letošnjih sprememb predpisov, bi se osebni dohodki lahko povišali za 12,8 %>. Pri Povečanju življenjskih stroškov za 14,6%, bi tudi tako povišanje predstavljalo še vedno pad realnih OD za 1,6 %. Več o osebnih dohodkih je razvidno iz posebne analna, ki jo ima n vsi organizatorji deia. Osebni prejemki so porasli prek vseh predvidevanj zato. ker smo morali vključiti v to postavko tudi zneske za regresiranje hrane med delom v znesku 5238 tisoč din Brez tega zneska bi se osebni prejemki povečali za 26%. Sestavina Celotni dohodek Stroški Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek Obveznosti Cisti dohodek Osebni dohodek in prej. Ostanek dohodka Deleži posameznih sestavin celotnega dohodka in njihovo gibanje je dovolj nazorno tudi brez komentarja. Kombinacije z ostankom dohodka Posebno skrb nam povzroča ostanek dohodka. Zbirna vrednost ostankov dohodka vseh TOZD znaša 104.363 tisoč din. kar predstavlja 4,1 odstotek od celotnega dohodka. Toda, ker je ena TOZD zaključila tričetrt-letni obračun z izgubo, znaša ostanek dohodka 96.727 tisoč din ali 3,8%. V primerjavi z lanskm tričetrtlet-jem je ostanek dohodka nižji za 24 %. Prištejmo k ostanku dohodka še amortizacijo, ki jo poleg sredstev iz ostanka dohodka uporabljamo tudi za naložbe v osnovna sredstva. Lani ob tri četrtletju je znašala tako dobljena akumulacija 175.575 tisoč din, letos pa 167.628 tisoč din, kar je le 4.5 % manj kot lani. Upoštevajoč še razliko zaradi neplačanih del (te razlike bodo v prihodnjih letih manj občutljive, ker se bodo praviloma izravnavale) v višini 46.394 tisoč din, dobimo za letos znesek 214.022 tisoč din, bi ki bil na razpolago brez vpliva spremenjenih predpisov. V tem primeru bi znašala sredstva akumulacije 22 % več kot lani. Ta odstotek pa je enak odstotku povečanja obsega del. Sestava celotnega dohodka (v %) pokaže stanje in gibanje posameznih sestavin. Pomembnejši podatki in kazalniki: Sestavina I-IX [-IX plan 1C75 1976 1976 100.0 100,0 100,0 73.6 74,0 73,5 26.4 26.0 26.5 2,4 2,8 2,6 24,0 23.2 23,9 4.0 5.1 4,1 20,0 18,1 19,8 14.0 14,3 13.3 6,0 3,8 6.5 PD/ph = USPEH 30. JE POGOJ ZA DOBER Število zaposlenih se je letos povečalo za 7 %, vendar bi primerjava brez nove TOZD Gradnje Ptuj pokazala, da se je število zaposlenih povečalo vsega za 3 % Sicer pa je dejansko zaposlenih (brez tujine, učencev in štipendistov) skoraj eno- Stevilo zaposlenih Vse ure v tisočih Efektivne ure VCP na efek. uro Poveč. doh. na ph OD in OP na uro ko planiranemu. Ure — zlasti efektivne — so porasle za enak odstotek, ker ce ni bistveno spremenilo število ur na delavca Vrednost čiste proizvodnje na efektivno uro (kazalnik produktivnosti) se je povečala za 14%, to je nekaj več kot so se povečale cene. To pomeni, da se je produktivnost izboljšala. Naš najpomembnejši kazalnik uspešnosti — PD/ph, to je povečani dohodek na pogojno uro, se je v letošnjem tričetrtletju povečal zelo skromno, vsega za 5%. Občuten je vpliv prehoda na plačano realizacijo, kot tudi vpliv zaostrenih razmer na tržišču. Do konca leta ostaja odprto vprašanje porasta dohodka na eni strani in osebnih dohodkov na drugi. Čeprav so se osebni dohodki povečali manj kot so porasli življenjski stroški in so zato realni osebni dohodki nazadovali, so izplačani osebni dohodki glede na dosežen dohodek še vedno previsoki. Kot vemo, prehajamo postopno na novo vrednost točke, kar bo še povečalo maso denarja za osebne dohodke To povečanje bo moralo biti pokrito s še večjim povečanjem dohodka, sicer bomo kršili merila delitve in prišli pod udar družbene kritike in sankcij! Rentabilnost ali donosnost merimo lahko z dohodkom na poprečno vložena sredstva. Letos smo v tričetrtletju ustvarili na en dinar vloženih sredstev 44 par dohodka, lani v enakem času pa 52 par. Donosnost vloženih sredstev se je s tem zmanjšala za 14%. Donosnost se je poslabšala zaradi revalorizacije osnovnih sredstev in zaradi precejšnjega povečanja obratnih sredstev Vrednost I-IX I-IX plan I-IX 1976 I-IX 1976 1975 1976 1976 I-IX plan 6.4.30 6.863 6.844 1975 107 1976 100 10.459 11.440 15.919 109 72 9.160 9.806 13.750 107 71 174 198 214 114 93 28,01 29,40 34,21 105 86 27,84 31,70 33,48 114 95 obratnih sredstev, je lani znašala 792 mio din. letos pa 1004 mio din. Delež obratnih sredstev v vseh sredstvih znaša 76%. Vidimo torej, da imajo na gibanje donosnosti naj večji vpliv obratna sredstva. Podatki po TOZD izhajajo iz posebne analize poslovanja,' ki jo objavljajo Gradisova obvestila. S »Razmišljanja« in — akcije! Pri kraju lahko ugotovimo, da imamo letos ob tričetrtletju sicer slabši uspeh kot lani, vendar pa gre poslabšanje predvsem na račun prehoda obračuna po plačani realizaciji. Taka končna ugotovitev bi bila na moč ugodna brez dveh »če«. ^ Prvi »če« velja neenakostim med TOZD. Nekaj let nazaj smo ugotavljali sorazmerno majhne razlike med uspešnostjo posameznih TOZD. ie ena največ dve TOZD sta se doslej bistveneje ločevale od ostalih. Tokrat pa ima ena TOZD ob triče trtletju izgubo in to prvič po desetih letih, da ima kakšna enota izgubo. odkar sistematičneje sledimo poslovnim uspehom posameznih TOZD. Med slabšimi TOZD sc zlasti enote. ki sodelujejo pri izgradnji JE Krško in turističnega naselja Bernardin. Poleg nekaterih subjektivnih slabosti gre zlasti za (režijski) način obračuna, po katerem sodi investitor, da so dela draga, mi pa (ne le sodimo ampak) ugotavljamo, da ne dosegamo minimalne akumulacije — po določilih sporazuma v gradbeništvu. Ceho ugotovljenih pomanjkljivosti pri investitorju zaenkrat še nosi Gradis — dokler ne pride do končnega razčiščen j a obračunov. Druge vzroke za slabši uspeh je treba iskati v vsaki TOZD posebej, še več, v vsaki podpoprečno uspešni obračunski enoti v okviru TOZD. Nakazane slabosti v tem tekstu veljajo skoraj za vse enote. Podrobne analize in ugotovitve vzrokov pa bodo možne samo v sodelovanju s predstavniki TOZD in vse bolj tudi s pomočjo podatkov z računalnika. Drugi »če« velja našemu pogledu v jutrišnji dan. Doslej so se rezultati v povprečju ob koncu leta zboljšali v primerjavi s tričetrtletjem. Ali smo zmožni tako gibanje napovedati in zagotoviti tudi za letos? Brez analize angažiranosti in nivoja cen prevzetih del na vprašanje ni moč odgovoriti. V mesecu novembru bomo sestavljali gospodarski načrt za leto 1977 in tedaj, torej čez dober mesec dni (v začetku decembra) bomo že z večjo gotovostjo predvideli letošnje rezultate kot tudi predvidevanja za leto 1977. Vendar se bo moralo marsikaj spremeniti, predvsem v naših glavah, če hočemo z umirjenim optimizmom gledati — in delati — v prihodnje. j- j j Taka je bila izpitna naloga Nezgode nas opozarjajo V meseni avpnctn in v,—_a _ _ . ... V mesecu avgustu in septembru se je pri delu poškodovalo 99 delavcev, na poti na delo in z dela pa se je poškodovalo 9 delavcev, skupaj 108 delavcev. ... TOZd GE Celje (15 poškodb) Martinovič Martin, KV tesar. Imenova-je na strehi barake pribijal letve kljub havodilom delovodje je stopil na stropno Ploščo, ki je popustila in je padel na tla Ca- 2 m globoko ter si poškodoval glavo. asfaltu in žlica je udarila ob oder katerega cev je imenovanega udarila po glavi ob očesu. Crnolič Nazif, KV zidar. Pri ometa vanju stropa je imenovanemu padla v desno oko fina malta. Kerozovič Stojko, KV tesar. Imenovani je montiral fasadni oder. Ko je pritrjeval cev mu je na cevi na kateri je stal spodrsnilo tako da se je udaril po levi strani prsnega koša. Muminovič Zaim, PU delavec. Imenovani je bil na delovnem mestu, navezoval je krovne plošče za dvig z žerjavom. Plošča se je nagnila in s tem ogrozila, da bi padla delavcu na nogo, vsled tega je ta odskočil ter si pri tem izvil desno nogo v gležnju. Mukič Adem, KV tesar. Pri premikanju voza je le ta imenovanemu zdrsnil in mu stisnil dva prsta na levi roki. Halilovič Mu jo, PU zidar. Pri transpor-tiranju malte z japanarjem je imenovani nerodno stopil in si poškodoval levo nogo v gležnju, Hasič Fejzulah. KV zidar. Imenovanj je d°lbel betonsko steno, Pri te mse je udaril s kladivom po zapestju leve roke. Samardžič Redžep, NK delavec. Med de-l°m je sodelavcu padlo kladivo iz rok in je padlo imenovanemu na levo roko. Roko s* je poškodoval v zapestju. Alimanovič Meho, KV tesar, Pri cbra-Čanju betonskih elementov je vtaknil betonsko železo v luknjo. Element se je °brnii betonsko železo ga je udarilo po Prstih na levj roki. Vešligaj Stjepan, KV tesar. Pri rušenju dotrajane strešne konstrukcije, oz. odvi-janja zeta vijaka, je imenovani stal na tramu dim. 12/14 cm, kateri se je zlomil tako da je padel z višine 6 m na delovni °der. Poškodoval se je po glavi in križu. Suka Ahmet, PU tesar. Samovoljno je Prišel v tesarsko lopo, da bi prerezal desko na polovico. Ko je desko prežagal je imenovani vzel desko stran pri tem pa je zadel v list žage in si poškodoval palec desne roke. Mejremič Mučin, KV tesar. Imenovani je hotel preskočiti razpetino na objektu Pri tem pa je padel na tla z višine 6,20 m *n si poškodoval nogo in križ. Mahič Ibrahim, NK delavec. Spodrsnilo mu Je na stopnicah, tako da je padel in si poškodoval nogo v gležnju. Hasič Fejzulah, KV zidar. Imenovani j2 v tretjem nadstropju postavljal okvire Za vrata. Ko je stopil na hodnik preko dilatacije ga je ožgal po licu in roki pla-*nen od striropora kateri je gorel zaradi izžiganja. Pavlovič Pero, NK delavec. Imenovani je nosil rezan les preko cevi cevnega odra. Ha ceveh se je spotaknil tako da je padel in si poškodoval sredinec desne roke. Marina Hadži, NK delavec, Imenovani je Prl čiščenju in zlaganju lesa skušal po-egnitj s kopice spodnji moral, pri tem Se je zgornji moral prevrnil in mu stisnil Sredinec na levi roki. Herič Atif, PU tesar. Pri kopanju jame Za vodovodni jašek je imenovani vijačil spojnice na zaščitni ograji pri izkopu. trojnik na rovokopaču je bil premalo Pazljiv, stabilizator stroja je zdrsnil na TOZD GE Jesenice (10 poškodb) Lukič Tešo, NK delavec. Pri rezanju opažev je imenovani pomagal KV tesarju vleči ročnj cirkular Pri rezanju je hotel popraviti smer cirkularja z levo roko pri tem mu je spodrsnilo v zadnji del cirkularja ter si je tako poškodoval sredinec leve roke. Stevič Ranko, PK delavec Imenovani je pri odpiranju kible za beton padel in se je s kolenom desne noge udaril ob betonski tlak. Vehab Ramiz, NK delavec. Pri nastopu na okrogli les 0 10 cm mu je spodrsn^Of tako da je padel. Poškodoval si je desno nogo v gležnju. Hrnica Rasim, PK tesar. Pri razopaže-nju mešalne komore na S 1, se je imenovani udaril z desno nogo ob odersko cev. Bergant Stane, VK zidar. Imenovani je bil zaposlen pri premazu vodnega rezervoarja na objektu A-6 s krantoxinom. Zaradi majhnega prostora in močne koncentracije plinov je dobil zastrupitev. Lazič Bojo, PU zidar. Pri pripravljanju malte je v vedro vsul hidrirano apno nato pa cement, zaradi teže cementa mu je hidrirano apno puhnilo v obraz in mu poškodovalo desno oko Hadžirič Ahmet, KV tesar. Pri izdelavi šablona za porezovanje zagozd si je delavec porezal kazalec na desni roki. Mlakar Marija, VK kuharica. Pri jemanju 50 I lonca iz police si je poškodovala prste na desni roki. Bešič Nazif, PU zidar. Pri demontaži opaža je imenovani s krampom trgal lesove dveh opažnih elementov pri tem mu je kramp spodrsnil ter ga udaril po levi lični kosti obraza. Cota Jožo, PK delavec. Pri izkopu za oporni zid na objektu vagonsko zvrača-iišče K-1I, je imenovani vršil izkop z lomilnim kladivom pri tem delu mu je kladivo spodrsnilo tako da je udaril po levi nogi, TOZD GE Koper (3 poškodbe) Seferagič Esad, PU delavec. Imenovani se je zapletel v vrv s katero je dvigal malto zidarjem. Pri tem se je zvrnil po tleh in si poškodoval desno roko. TOZD GE Ljubljana (14 poškodb) Ristič Veselin, PK strojnik. Pri prevozu betona z japajnarjem se je le ta prevrnil pri tem se je imenovani udaril v levo nogo pod kolenom. Palič Weiz, KV zidar. Pri napravi horizontalne izolacije v dvorani mu je bitumen brizgnil za zaščitno rokavico ter si opekel desno roko nad zapestjem. Reševič Husan, PU strojnik. Pri spravljen ju električnega kabla z leseno lestvijo mu je ta spodrsnila tako da je padel in si poškodoval levo roko. Karajič Husein, NK delavec Pri rušenju betona s pnevmatskim kladivom je imenovani stopil na štrlečo armaturo, ki je prebodla podplat čevlja in mu poškodovala stopalo. Merdanovič Šalih. KV tesar. Pri prehodu čez oder na mestu kjer ni prehoda je ploh spodrsnil pri tem se je imenovani udaril v gleženj leve noge. Zeželj Josip, KV tesar. Pri vžiganju motorne žage se je ročica žabe snela iz ležišča in ga udarila po levi strani glave. Bradač Hinko, KV tesar. Pri spuščanju YU nosilca mu je stisnilo prste leve roke. Jarkovič Franc, VK zidar. Pri napravi delovnega odra je imenovani prenašal oderske cevi. Ker mu je med prenosom padla iz roke cev mu je le ta poškodovala palec na levi roki. Hribar Vid, PK delavec. Pri vožnji praznega japanarja mu je ročica zdrsnila iz rok, udarila v steber ter mu pri tem poškodovala dva prsta leve roke. Fras Srečko, KV zidar. Pri oblaganju v dvorani z velox ploščami je rezal z ročno žago velox plošče pri tem se mu je zataknil kabel za list ročne žage pri tem si je poškodoval levo nogo. Bahtagič Smaij, NK delavec. Pri razo-paženju mu je padel ploh na desno nogo in mu jo poškodoval. TOZD GE Ljubljana — okolica (5 poškodb) Kalan Jože, VK tesar. Pri rezanju s krožno žago mu je spodletela leva roka tako da mu je list krožne žage poškodoval kazalec leve roke. KeseroVič Mustafa, KV tesar. Pri razo-paževanju bled plošče mu je plošča padla s spodnjim delom na cev pri tem si je poškodoval palec leve roke. Markovič Zivojin, PK tesar. Pri razo-paževanju je imenovani spregledal da ima cev že odvito klemo, naslonil se je nanjo in pri tem se je cev nagnila, tako da je zdrsnil na tla in si zvil nogo. Agič Mustafa, KV zidar. Pri žaganju deske z ročno žago si je poškodoval kazalec leve roke. Midžan Izet, NK delavec. Pri ročnem prenosu cementne malte v vedru je z glavo zadel v kovinsko konzolo, ki je bila pripravljena za montažo ventilacijske naprave, TOZD Ge Maribor (19 poškodb) Kukec Andrej, signalist. Imenovani je privezoval opažni element, ki ga je dvigal žerjav. Pri dviganju je prijel element na spodnji strani, element se je zataknil v drugi komad lesa in pri tem mu je stisnilo prstanec leve roke. Kozar Anton, PU zidar. Poškodovani je obdeloval lijak betonske stene. Nad njim je bil delovni pod iz plohov. Sodelavec je šel po podu je obrnil pod na katerem je bila železna spojka cevnega odra, ki je padla imenovanemu na ramo — lopatica in ga poškodovala. Škerget Miroslava, NK delavka. Imenovana je dne 28 7, 197 javila da se je v torek dne 27. 7. 1976 pičila na žebelj ko je delala v kleti in si poškodovala palec leve roke. Sinko Alojz, VK tesar. Imenovani je na krožni žagi rezal letvice. Pri tem mu je les spodrsnil tako da mu je list krožne žage poškodoval palec na levi roki. Mladenovič Ilija, NK delavec. Pri nakladanju je imenovanemu padel drobec iz tovarniškega dimnika v desno oko. Lep Simon, VK zidar. Pri demontaži opažev za vinogradniške kole mu je stisnilo kazalec na desni roki. Kosi Jože, VK zidar. Imenovani je ra-zopaževal betonsko ploščo z lomilko, katera se je izmaknila ter je udaril z desno roko ob cev odra, Poškodval si je prstanec na desni roki. ■■■■■■■■■■■■■■■■■ Brezanič Ivan, KV tesar. Imenovanj je preizkušal kotni brusilni stroj. Pri tem mu je padel majhen delec železa v levo oko. Mendaš Stanko, PK zidar. Pri vožnji z mopedom ga je prehiteval tovornjak s prikolico tako tesno, da je imenovani zapeljal na bankino in padel. Pri padcu si je poškodoval desno roko. Mlinarič Helena, gradb tehnik. Imenovana se je 16 8 peljala z lastnim osebnim avtomobilom od doma na delo sektor NE Krško. Med potjo na relaciji Zidani most —Krško se ji je pripetila težja prometna nesreča. Majhen Josip, NK delavec. Pri nakladanju cevnega odra so zaradi pomanjkanja prostora postavili dvižno posodo na ograjo, ki je omejevala zložen material. Pri nalaganju je slabo zategnjena spojka ograje popustila in ograja je udarila imenovanega po roki. Vogrin Ivan, NK zidar. Pri nakladanju cevnega odra so zaradi pomanjkanja prostora postavili dvižno posodo na ograjo, ki je omejevala zložen material. Pri nalaganju je slabo zategnjena spojka ograje popustila in ograja je udarila imenovanega po roki. Bradarič Šalim, NK delavec. Skupina delavcev je skupno dajala palice beton, železa iz tal na mizo za krivljenje. Med odlaganjem je imenovani nekoliko zaostal od ostalih, ni istočasno spustil palic iz rok, tako mu je ista padla na konec prsta kazalca leve roke in ga poškodovala. Novak Anton, KV zidar. Pri montiranju jeklenih opažev za hlevske rešetke se je imenovani s kladivom udaril po prstu leve roke. Novak Dragotin, KV tesar. Imenovani je sestavljal opaž ob krožni žagi in pribijal žičnike Mimo je prišel železokrivec mu namenoma spodbil roko v laktu tako da se je le-ta udaril s kladivom po sredincu levo roke. Golubič Ivan, KV tesar. Imenovani je delal na skobelnem stroju, Pri obdelavi letev mu je isto spodneslo tako da si je poškodoval sredinec* leve roke. Jovičevič Jeremija, KV tesar. Imenovanj je razopaževal steno na višini 2,10 m in sicer na odru, ki je sestavni del opaža NOE Ko je odstranjeval vijak mu je postalo nenadoma slabo tako da se je sesedel na odru in padel iz omenjene višine na betonsko ploščo. Poškodoval si je desno ramo in glavo Kohne Branko, KV železokrivec. Imenovani je razopaževal steno. Pri delu si je pomagal z dvema kladivoma. Z enim je odpiral, z drugim pa nabijal na istega. Med nabijanjem se mu je drobec železa od kladiva zapičil v levo roko. Meško Ivan, KV tesar. Pri sestavljanju delovnega odra mu je stisnilo med plohi kazalec na levi roki Obveščamo bralce, da bomo ne-zgode iz ostalih TOZD objavili v prihodnji številki. Inovacije (Nadaljevanje. Piše ing. DušaftSSodnik) Ponovno državni prvaki Na VII. športnih igrah gradbincev Jugoslavije je namiznoteniška ekipa ponovno osvojila prvo mesto — Na 3. proizvodnem tekmovanju so odrarji Gradisa zasedli 2. mesto Na Vil. športnih igrah gradbincev di odrarji Gradisa, ki so se tudi Jugoslavije je namiznoteniška ekipa dobro uvrstili in dosegli pomembne Tekmovanje je zelo dobro organiziralo domače gradbeno podjetje točke, da je Slovenija tudi tu prejela Izgradnja Šibenik, ki je za najboljša pokal za 2. mesto. pripravilo pokale in diplome. mk ponovno osvojila prvo mesto. — Na 3. proizvodnem tekmovanju so odrarji Gradisa zasedli 2. mesto. V znanem turističnem naselju Solaris pri Šibeniku je bilo v začetku oktobra finalno, tokrat že sedmo srečanje najboljših ekip iz posameznih republik in pa tretje proizvodno tekmovanje. Po slavnostni otvoritvi, na kateri so prisostvovali družbenopolitični delavci skupščine občine Šibenik ter predstavniki raznih organizacij, je predsednik sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije tov. Jovo Nikinovič otvoril igre. Slovenske ekipe so nas tokrat zastopale s spremenljivo srečo. Kljub jsvajanju kar petih prvih mest Gradis — namizni tenis moški, Ingrad — šah, kegljanje in odbojka ienske, Konstruktor — streljanje noski) smo v skupni uvrstitvi zasedli šele drugo mesto za ekipo Srnje, ki nas je prehitela za eno samo očko. To pa predvsem zaradi slabše ivrstitve strelk, nogometašev in ping-iongašic, medtem ko so bili odbojkarji Salonita tudi tokrat solidni z isvojitvijo drugega mesta. Za zmagovito ekipo Gradisa so natopili: Primož Grintal, Janez Pogač-lik, Matija Krnc, Drago Dolenc in Tanez Kohne. Posamezna srečanja pa 10 odigrali takole: Unioninvest Sarajevo 5 : O — Hidroelektra Zagreb o : O — Janko Lisjak Beograd 5 : 1 — Granit Skopje 5 : O — Titograd, Titograd 5 : O Med reprezentanti Slovenije v Naslov najboljše gradbene ekipe so osvojili: Janez Kohne, Primož Grin- proizvodnem tekmovanju so bili tu- tal, Janez Pogačnik, Drago Dolenc in Matija Krnc Ekipa naših odrarjev z vodjem slovenske reprezentance tov. Jeršanom Zaupno pismo strelskima reprezentancama Prisiljen sem, da vam napišem nekaj vrstic, ker se že dolgo nismo videli. Bil sem prepričan, da se bomo srečali v Šibenik na zveznih športnih igrah pa vas ni bilo — škoda. Prišli pa so vseeno eni strelci s kakimi bolj navadnimi puškami. Poleg tega navad eo0 orožja pa so imeli s seboj mnogo dobre volje, športnega znanja ter skromni in brez treme. Do treme jih niso pripravili niti tisti, ki so en teden prej prišli in vadili kot profesionalci. Ko so nastopali, so se nizali odlični rezultati, kljub temu, da niso bili že preje v v Šibeniku kot so bile to nekatere ekipe. Nič ni pomagalo tem, ki so se sončili pri kopeli v Jadranu, poraz je bil neizbežen. Ti skromni strelci so nastreljali 870 krogov za 20 krogov slabši so bili ravno tisti, ki so predčasno prišli na tekmovališče (en teden preje). Ta uspeh je tudi naš ponos, saj so to bili slovenski strelci gradbenega podjetja Konstruktor iz Maribora. Ni to bila neka športna sreča ampak je bilo tu prisotno znanje in zavednost, da vsak iztisne iz sebe vse. Nisem imel občutka precenjevanja ali podcenjevanja, ampak je bil vsak sam zadolžen, da doseže tisti rezultat, katerega je tudi med vajami dosegel, morda z minimalnim odstopanjem. Drage strelke in strelci! Za drugo leto vas že vidim v sestavu republiške reprezentance, ki potuje v Beograd ali eno mesto bratske republike Srbije, ki bo organizator zveznih športnih ig"r gradbincev Vaš simpatizer Drugo leto absolutni prvaki? Finale ŠIG je za nami. V biltenu so registrirani rezultati, oziroma uspehi in neuspehi v tekmovanju. Zelje so se nekomu uresničile ,mnogim ne. Ugotavljajo se vzroki neuspeha, opravičuje se ekipa, opravičuje se posameznik. Prognoze za naslednje leto so zelo obetavne, vse bo brez spodrsljaja. Z vajami se bo takoj pričelo. Vaje bodo najmanj enkrat na teden, opravičila za izostanek ni, disciplina mora biti tudi na tem področju. Ob tej debati v Kranju, ki je bila po skupinah na prostem ob hladnem vremenu, je vsako besedo pospremila rahla meglica ter hipoma izginila. Kaj če so izrečene besede v obliki obljub izginile z meglicami? Kdo ve? Upajmo da ne, ker se bojimo razočaranj, ki nam jih skrbno pripravijo nasprotniki. Nasprotniki so zlobni, saj celo leto pripravljajo in kujejo presenečenje in razočaranje za nas. No, drugo leto bo drugače. Na svečani razglasitvi doseženih rezultatov bo viharno ploskanje Gradisovim športnim ekipam, ki bodo osvojile večino prvih mest in le dve drugi. Držimo pesti, da se bodo te sanje uresničile. Vaš navijač Inovacije so nove zamisli realizirane v potrošniških in družbenih pogojih) uporabljajo se v proizvodni in neproizvodni sferi — običajno dobičkonosni za proizvajalca in uporabnika. Ideje in izboljšave niso uporabne na drugi način. Lahko je potrebno, da jih izpočetka čuvamo (varujemo) medtem ko se pripravlja najboljša ureditev, slično kot nedolžnost, toda njih privlačnosti moramo razkriti, da jih družba ali njeni posredniki lahko vidijo in če je koristno, da jih posvojijo. Inovacija ni R & R (raziskava in razvoj), čeprav pričenja z raziskovanjem, toda nadaljuje s povsem različnim procesom razvoja. Toda R&R nima realnega vpliva na družbo — razen na pretok fondov — na čas in resurse. V nasprotju kompleten inovacijski proces doprinaša družbi, ko se mora obstoječi red menjati,- čeprav v malem obsegu, in nadejajoč se boljšega. Obdelovanje mejnih vrednosti in tržišč S tem v zvezi, inovacijske sheme (novotarij ske) morajo prvenstveno posvečati vso pozornost potrebam uporabnika in tudi njegovim željam, ki niso vedno povsem iste (kot potrebe). Trg moramo prepričati, da je inovacija (novotarija) vredna svojega denarja — in tako mora novator začeti in izvesti prodajni napor, da postane proizvodnja dovolj velika, da se stroški dovolj zmanjšajo, za neko vedno širšo družbo odjemalcev, ki kupujejo. To nima ničesar opraviti s kapitalizmom, in spremenjen politični sistem nima pri tem bistvenega vpliva. Vsako podjetje mora proizvajati višek dohodka nad izdatki, katerekoli izraze uporabljajo bodisi v denarjih ali blagovnih enotah. Višek sigurno daje neko nadomestilo za iniciativo, toda mora tudi dajati komponento zamenjave porabljeni!' resursov, in dajati nadomestila za izpostavljanje razvojnih resursov ri-ziku primerjaj e z normalno uporabo, ko bi bili ti drugače uporabljeni. Toda dodatno mora višek poskrbeti za nadaljnje proizvodne resurse tako kot inovacija napreduje, ker, če uspeh zaplojuje uspeh, potem upamo, da se bo mali industrijski podvig moral razširiti, če bo hotel doprinesti svoje dobrote vedno bolj razvejanim sektorjem družbe do nasičenosti in za to, da to stori, bo potreboval nadaljne resurse. Pri tem delu, in v vidu izkušenj bodo morali nujno izboljšati učinkovitost — da izboljšamo proizvodno stopnjo resursov. kar pa je običajno isto kot če znižamo cene. Aluminij in krog-ljični kemični svinčnik dobro pona-zoruje ta padec cen (pocenitev) tekom časa. fnodalievanie prihodnjič) Tudi grand hote! Emona je že v zaključni fazi, saj se opravljajo le še inštalaterska in obrtniška dela SIG 76 BLEDA LUC SIG 75 Kot vsako leto, smo se tudi letošnjih športnih iger (ŠIG-73) udeležili športniki Nizkih gradenj in Biroja za projektiranje z Maribora,, in sicer v odbojki in namiznem tenisu — ženske. Udeležbo smo si zagotovile na predhodnih Gradisovih športnih igrah. K sodelovanju smo povabile tudi športnice z Jesenic in Celja. Po predvidenih polfinalnih borbah za odbojko v Ljubljani in namiznem tenisu, ki je bil v Mariboru, smo z optimizmom čakali na finale v Kranju 18. 9. 1976. Že s samim prihodom v Kranj so se začele težave mnogokatere športne ekipe, kakor tudi naše. Šele ob prihodu v Kranj smo dobili bilten ŠIG-76 v malem, v katerem je tudi legenda Kranja s prikazanimi tekmovalnimi igrišči, katera pa so bila razmetana po vsem mestu. Skico kraja, ki je bila kot priloga biltena, smo vrteli in iskali, kje bi kaj bilo, ker se avtorju ni posrečilo označiti skico z zemljepisno lego kraja. Povsem neodgovorno pa je bilo tudi od odgovornih oseb našega podjetja, da tovrstnega biltena z urnikom igranja niso uspeli poslati do nas v Maribor, kjer bi lahko to lažje pregledali in časovno uskladili naš prihod v Kranj. Že sam razpored oziroma urnik je bil nemogoč, kakor tudi povezanost športnih iger z osrednjo proslavo 40. obletnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Tekmovanje se je pričelo že pred samo proslavo. Nato smo po karti iskali kraj, kjer je otvoritev ŠIG-76. ter seveda končno prispeli na sam konec otvoritve in takoj zatem v povorki odšli na osrednjo svečanost. Še pred pričetkom proslave smo odšli in morali smo zopet iskati pot nazaj do igrišča in verjemite ali ne, utrujeni in razočarani nad organizatorjem, kakor tudi nad samo organizacijo, tekmovali. Tekmovali smo za barve in ponos GRADISA, za Gradisov znak. Razočarani pa smo nad dejstvom, da smo v borbi za rezultate ostali sami in nevredni, da bi nas prišli bodrit kdorkoli iz našega podjetja. Pa vendar smo uspeli obdržati lanskoletne rezultate in uvrstitve (govorim o uvrstitvi namizni tenis in odbojka — ženske). Mnenja sem namreč, da se je na tokratnih športnih igrah pokazala vsa tista slaba stran določenih posameznikov, ki jo je bilo moč opažati že na poprejšnjih igrah, ki pa je na tokratnih igrah še posebej pokazala svoj pravi obraz. Urnik je predvideval ob 19, uri družabno srečanje, ki pa se je sprevrglo v poslušanje mnogo preglasnega ansambla ob pogrnjenih — praznih mizah. Da si je organizator zares sposodil tekmovalce in tekmovalke, so tudi kartončki, ki jih je organizator SGP Porjekt iz Kranja dal vodjem ekip za vstop na družabno srečanje. Razočarani smo bili morda tudi neupravičeno, toda imam vtis, da bi organizatorju le ne bilo pretežko organizirati majhno zakusko, in tako vsaj v skromnejši obliki obdržati zaključni del poprejšnjih iger, pred razglasitvijo rezultatov, na katere pa smo morali čakati kar uro in pol. Z dokajšnjo zamudo je organizator le pričel z objavo rezultatov in glej, vsem nam je bilo v veliko čast videti in opazovati člane naše delovne skupnosti, ki je odšla na oder po odličje za osvojeno tretje mesto — ekipno. Čudim se, kakor tudi vse ostale sotekmovalke, kjer ie naš tako imenovani vodja ekip Gradisa na ŠIG zbral toliko časa, da je lahko šel po odličje, če mu pa čas ni dovoVe-val, da bi si oeledal tekmovanja, na katerih so tekmovali Grad'sovci in jih bodril. Mol namen ni da v tem zanisu kritiziram, vendar si ne morem ka' da tudi ostali Gvarksovci ne zi-edn tega, kar se je dogajalo na tokratnem ŠIG-76. Tekmovalci smo vsi taki, da smo nadvse veseli, če je poleg »e kdo, da nas bodri in nam v kritičnih trenutkih da še tisti kanček moči, ki je potreben za zmago. Ta zapis naj bo v apel in opomin funkcionarjem^ sindikata in komisiji za šport in te-kreacijo, da se ne bodo uspavali cb dejstvu, da bodo športnice in športniki tekmovali, če dobijo izplačano dnevnico in potne stroške, temveč za mnogo več; vsi za enega, eden za vse! Pa še o nečem se mi zdi tokrat vredno razpisati. Pri nas vse premalo mislimo na mlade športnike in športnice. Naša 'ekmovalne ekipe so sorazmerno precej stare in prej ko slej je treba nekaj storiti. Tudi o načrtnem delu ne moremo govc . ti, saj za tokratni ŠIG nismo imeli niti enega resnejšega treninga. Trditev, da je bil za to denar, e morda resnično, vendar mi v Mariboru o tem nismo ničesar vedeli. Žalostno, pa vendar resnično je tudi dejstvo, da določamo za vodje ekip zunanje sodelavce — trenerje, in nimamo toliko besed, da se mu vsaj zahvalimo. Morda za konec še samo t.o vsi tisti, ki smo ob reorganizaciji ŠIG imeli pomisleke, smo imeli prav. Ni več tiste množičnosti. borbenosti in družabnosti. Na poprejšnjih igrah smo se srečevali športniki in spoznavali ter bodrili drug drugega. Na.tokratnih igrah se srečujemo z istimi obrazi Naša želja je, da preidemo na star-nz.čin rekrrio-vanja. Morda se ie v teh igrah organizator izgubil in >e on gl ivti: krivec vseh negodovanj ša-vMik-v, nekaj pa bo povsem držalo ds so igre kot take izgubi!? na m »•-■■•n .-h- m V inler°su nas. v.seh :e. ds Sl G postane to. kar je trt; tu predvsem mislim na 25 športne' igre gradbincev, ki so za nami in. ki -o V le v ponos vsakega uadelež m- - . Katina Ž vi kart