
Ptuj, 24. avgusta 2000, letnik LIII, št. 34 - CENA 130 SIT

GORNJA RADGONA / 38. MEDNARO-
DNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
7500 razstavljav€ev
vabi
Predsednik države Milan Kučan bo v soboto v Gornji
Radgoni odprl 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem,
ki bo odprt do vključno nedelje, 3. septembra. Na sejmu
bo letos razstavljalo 1500 razstavljavcev iz 26 držav na
22.500 kvadratnih metrih pokritih površin, 21.350 kvadrat-
nih metrih zunanjih razstavnih prostorov, 2.550 kvadratnih
metrov bo hlevov za živali in 4000 kvadratnih metrov vzor-
čnih nasadov.
Več na strani 4\
PTUJ / EVROPSKI INŠPEKTORJI V PERUTNINI
izvozno li€en€a potriena
Tri dni prejšnjega tedna je bila na uradnem obisku
v Sloveniji veterinarska inšpekcija Evropske unije iz
Dublina. Njena naloga je bila kontrola veterinarske
službe Republike Slovenije, največ pozornosti pa je
nemenila proizvajalcu belega mesa Perutnini Ptuj in ji
kot edinemu iz>'ozniku perutninskega mesa na evrop-
ske trge namenila svoje dvodnevno delo.
Tričlanska veterinarska inš-
pekcija, ki so jo spremljali tudi
delegat evropske komisije za
Slovenijo Jesus Barreiro ter inš-
pektorji republiške veterinarske
uprave na čelu z direktorjem
mag. Zoranom Kovačem, si
je ogledala Perutninino proiz-
vodnjo, ocenila vse proizvodne
enote in analizirala tehnološko,
tehnično, sanitarno in doku-
mentacijsko poslovanje. Inšpe-
ktorji so maksimalno preverjali
sledljivost proizvodnje in izdel-
kov in funkcioniranje veteri-
narske nadzorne službe.
"Moram reči, da sem že na
osnovi prvega sestanka s sku-
pino inšpektorjev dobil infor-
macijo, da so bili zadovoljni z
ogledom in da so posebej pohva-
lili delo veterinarske službe
RS v naših obratih ter izrazili
mnenje, da so naši obrati sani-
tarno, tehnološko, organizacij-
sko in proizvodno na nivoju, ki
zagotavlja kakovost, kot jo od
nas pričakujejo Evropa in njeni
trgi," je na tiskovni konferenci
po obisku inšpektorjev poudaril
predsednik uprave in generalni
direktor Perutnine dr. Roman
Glaser.
Drugi dan so si inšpektorji
ponovno ogledali nekatere pro-
izvodne obrate in laboratorij,
bili so tudi pri enem od koope-
rantov in pregledali funkcional-
nost objekta, rejske kapacitete,
zdravstveno situacijo in doku-
mentacijo. Na osnovi tega so
dali predhodno, ustno oceno,
da Perutnina Ptuj izpolnjuje
zahtevane pogoje za nadalje-
vanje izvozne licene v Evrop-
sko skupnost in da je RS s
svojo veterinarsko službo izpol-
nila standarde, ki jih je posta-
vila EU. Uradno, pisno poročilo
komisije v Perutnini pričaku-
jejo v 20 delovnih dneh po opra-
vljeni inšpekciji.
J. Bračič
KIDRIČEVO / OBČINSKI ODBOR SLS
O PREDVIDENI GRADNJI SEŽIGALNICE
Odloiitev obSnskega
sveta ali vendarle
referendum?
Potem ko so v občini Kidri-
čevo v zadnjem času razprave
okrog sežigalnice, za katero kot
eno od predvidenih lokacij
študija navaja tudi industrijsko
območje Taluma, malo potih-
nile, pa bo morala biti kmalu
glasna razprava občinskih svet-
nikov na to temo. V časopisju
- tudi v našem - smo lahko
v preteklih mesecih spremljali
pisanje ene strani, ki zagovarja
dobre plati te pridobitve, in
druge, ki odločno nasprotuje
gradnji, temu pa v zadnjih
mescih svoje mnenje dodaja še
Civilna iniciativa. Do danes je
zbrala dobrih 2500 podpisov,
s katerimi odločno nasprotuje
sežigalnici v Kidričevem in želi,
da je taka tudi odločitev občin-
skega sveta.
V občinskem svetu Kidričevo
o načrtovani gradnji sežigalnice
niso rekli nobene besede, odlo-
čitev pa bo vendarle treba spre-
jeti, pravi župan Alojz Sprah.
Težko je reči, kakšna bo, upa pa,
da bodo svetnikov dobro pre-
mislili; o kakršnihkoli napove-
dih pa je še prezgodaj govoriti.
Stran 3
V tej vročini je človeku še koža odveč ... Foto: Majda Fridl I
2
AKTUALNO
Četrtek, 24. avgust 2000 - TEDNIK
PTUJ / NADZORNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE
Otena frilefnega dela
Bralci lednika, predvsem pa člani in sodelavci Kmetijske za-
druge Ptuj se gotovo še spomnijo leta 1997, ko seje Zadruga
soočila z dokaj težkim obdobjem nekajmesečne negotovosti.
Kriza vodenja in odločanja se je začela na rednem občnem
zboru konec februarja, uspešno pa je bila razrešena na dru-
gem izrednem občnem zboru v začetku maja 1997. Takrat so
bili imenovani sedanji organi upravljanja in nadzora ter di-
rektor. Ker Zadruga po poročilih z naslednjih občnih zborov
sodeč posluje uspešno in izvaja zastavljeno razvojno politi-
ko, lahko trdimo, daje bil zadnji izredni občni zbor uspešen.
Sicer pa smo o tem povprašali predsednika nadzornega od-
bora v KZ Ptuj Srečka Primožiča, ki je v času notranjih za-
družnih nesoglasij odigral ključno povezovalno vlogo.
TEDNIK: Kako ocenjujete po-
slovanje Kmetijske zadruge Ptuj
v dobrih treh letih od omenje-
nega občnega izrednega občne-
ga zbora?
"Kratek pregled dobrih treh
let poslovanja Kmetijske zadruge
Ptuj, ki sovpadajo z mandatom
sedanje zasedbe organov uprav-
ljanja, kaže vzpodbudne rezultate.
Njena poslovna uspešnost se od-
raža v skupnih prihodkih, ki ima-
jo tendenco rahle rasti in znašajo
3,453 milijarde tolarjev za leto
1999. Skupna realizacija je doseže-
na 65-odstotno s prodajo reprodu-
kcijskega materiala za kmetijstvo
in drugega trgovskega blaga, v
ostalem delu pa s prodajo kme-
tijskih proizvodov, živine in stori-
tev. Kmetijska zadruga Ptuj tako
postaja iz leta v leto tudi vedno
pomembnejši poslovni subjekt v
oskrbi kmetijstva, saj s svojo tr-
govsko dejavnostjo pokriva že
okoli 30 odstotkov potreb sloven-
skega trga z umetnimi gnojili in
sredstvi za varstvo rastlin. Vzpo-
redno s širitvijo prodaje kmetij-
skega reprodukcijskega materiala
pa je v zadrugi prisotno tudi spo-
znanje, da z vključevanjem Slo-
venije v evropske gospodarske
tokove nastajajo tudi v kmetijstvu
drugačne razmere gospodarjenja.
Na klasične kmetijske dejavnosti -
živinorejo in poljedelstvo - izrazi-
to negativno vpliva še vedno
majhnost kmetij in njihova po-
sestna razdrobljenost. Zaradi ob-
stoječih naravnih danosti in
možnosti razvoja intenzivne pri-
delave ekonomsko zanimivejših
kultur dajemo v zadrugi vedno
večji poudarek razvoju pridelave,
dodelave in trženja vrtnin.
Vedno bolj ugotavljamo, da so
še včerajšnji problemi pridelave
vrtnin že skoraj v celoti rešljivi.
Vprašanje, ki vedno bolj sili v os-
predje problemov trženja vrtnin,
je, kako posamezno vrtnino prip-
raviti za trg, saj slovenski kupec
ni več zadovoljen s ponudbo, ki
je bila še včeraj dovolj dobra. Za-
hteva po kvalitetnem blagu, pri-
merno očiščenem, sortiranem in
pakiraneni, nas sili v spremembo
mišljenja in dejanj. Ni namreč do-
volj samo proizvesti, ampak tudi
primerno dodelati in ponuditi ku-
pcu na dostopen način."
TEDNIK: Je torej temu podre-
jena investicijska aktivnost Za-
druge?
"Tako je. Investicijska dejavnost
je bila v preteklih treh letih in
je še vedno pretežno namenjena
gradnji. Premoženje Zadruge se
je tako z 1,8 milijarde tolarjev ko-
nec leta 1997 povečalo na skoraj
2 milijardi bilančne mase ob kon-
cu lanskega leta. Navedeni podat-
ki kažejo, da Kmetijska zadruga
Ptuj spada po statistični katego-
rizaciji med velike pravne osebe,
kljub dejstvu, da kolektiv delav-
cev šteje le 106 zaposlenih (po sta-
nju 31. 12. 1999). Tako nadzorni
kot tudi upravni odbor sta se zav-
zela za aktivno investicijsko poli-
tiko, kar je rezultat spoznanja, da
so mnogi zadružni objekti in pro-
stori na terenu potrebni obnove,
kot tudi dejstva, da sodobni kon-
cepti trženja in proizvodnje zah-
tevajo ustrezna vlaganja in tudi
logistično podporo. Glede nato
smo že leta 1997 investirali 97,9
milijona tolarjev v materialne na-
ložbe, 1998. leta 30,6 milijona, ter
106,5 milijona v letu 1999.
Po vsebini in višini vložka
sta najpomembnejši dve pridobi-
tvi: prva faza gradnje skladišča
- hladilnice na Ptuju leta 1997
ter gradnja sodobnega odkupno-
prodajnega centra v Cirkulanah.
Ob jasnem spoznanju, da ni raz-
voja brez investicij, načrtujemo
nadaljnjo gradnjo zadružne tržne
mreže (sodobni center v Slovenji
vasi) ter tretjo fazo hladilnice na
Ptuju in še kaj. Realizacija inves-
ticij bo pogojena z razpoložljivimi
viri investiranja, kjer računamo
na čim višji delež lastnega kapita-
la.
Nadzorni odbor je v dosedan-
jem delu sprejemal tudi ustrezne
smernice za optimalno gospodar-
jenje s specifičnimi vrstami pre-
moženja. Pri tem gre za lastniške
deleže v predelovalnih industri-
jah, ki deloma še vedno "burijo
duhove". Dejstvo je, da gospo-
darjenje s tovrstnim premožen-
jem poteka v skladu s sprejeto
poslovno politiko na občnih zbo-
rih ob hkratnem nadzoru organov
upravljanja."
TEDNIK: Kako z vidika nad-
zornega odbora poteka denaci-
onalizacija zadružnega
premoženja?
"Nadzorni odbor je v preteklih
dveh letih sledil strateškim in-
teresom Kmetijske zadruge Ptuj
v postopkih denacionalizacijskih
zahtevkov, torej zahtevkov za vra-
čilo premoženja. Kljub dolgotraj-
nosti postopkov smo v preteklem
letu dosegli vzpodbudne rezultate
z vračilom 47 ha zemljišč. Mnogi
postopki pa še tečejo."
TEDNIK: Kakšno je sodelova-
nje med upravnim in nadzornim
odborom?
"Sodelovanje je dobro. Prepri-
čani smo, da je nadzorni odbor ob
upravnem odboru Kmetijske zad-
ruge Ptuj postavil solidne temelje
poslovanju na daljši rok, hkrati pa
z upoštevanjem stroke in poveza-
nosti v zadružni poslovni sistem
nakazal, da tudi zadružništvo, or-
ganizirano v kmetijskih zadrugah,
pomeni perspektiven ekonomski
model."
TEDNIK: V naslednjem letu
poteče mandat organom uprav-
ljanja in nadzora, torej tudi vam
kot predsedniku nadzornega od-
bora. Ali nameravate še naprej
ostati v zadružništvu aktivno kot
doslej?
"Res je, da se nam mandat 5.
maja 2001 izteka, vendar lahko
trdim, da bom ostal kot dosle)
čvrst zagovornik razvoja sloven-
skega kmetijstva. Poleg poveda-
nega pa si želim, da bi v bodoče
poleg razvoja kmetijstva dokazal,
da obstaja v Sloveniji nerešeno
vprašanje in "tuje" ime Haloz in
Slovenskih goric. Obe območji sta
žal še vedno neznanka našemu
parlamentu."
JB
Srečko Primožič, predsednik Nadzornega odbora KZ Ptuj
PESNICA
Štajerski
tehnološki park
Gradnja poslovnih prostorov
Štajerskega tehnološkega
parka v Pesnici pri Mariboru
gre h koncu. V objektu, kate-
rega lastnica je mariborska
razvojna agencija, bodo dva
laboratorija, predavalnica in
pisarniški prostori.
Štajerski tehnološki park je del
nacionalne razvojne strategije mi-
nistrstva za znanost in tehnolo-
gijo in se vključuje v programe
ministrstva za malo gospodarstvo
in turizem. V okviru parka tre-
nutno deluje 14 podjetij s področ-
ja ekoloških tehnologij, kemijsko
procesnih tehnologij, uveljavljan-
ja marketinških procesov v kme-
tijski proizvodnji in strojnega
inženiringa. Temeljni cilj 6 let de-
lujočega parka je v zagotavljanju
inovativne promocije tehnološko
usmerjenega razvoja štajerske re-
gije-
ak
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HISA/
TEDENSKI KOMENTAR
Vnovievrnuje
doblikov
Po občutni rasti pretekli teden so se tokrat tečaji
obrniti nekoliko navzdol. Investitorji so prvi dan v
preteklem tednu izkoristili za počitek, kar se je od-
razilo na tečajih delnic. Tudi nadaljevanje trgova-
nja je bilo bolj lenobno, saj so posredniki sklenili le
za 200 milijonov tolarjev poslov dnevno. Pomem-
bnejše delnice so pričete izgubljati na vrednostih,
saj so se nekateri investitorji ustrašili nekoliko ma-
njšega povpraševanja in vnovčili dobičke, ki so na-
stali na osnovi rasti pretekli teden. Očitno je bil
strah pred nadaljnjo nelikvidnostjo in obratom trga
navzdol prevelik. Slovenski borzni indeks je tako
v preteklem tednu izgubil skoraj poldrugi odstotek
in končal teden pri 1.712 indeksnih točkah. Izmed
najbolj trgovanih delnic se je največ znižala vred-
nost Leku, ki je zdrsnil za nekaj več kot dva odstot-
ka, enotni tečaj pa se ni uspel obdržati nad 33.000
tolarjev Podobno zgodba se je odvrtela tudi pri
Mercatorju, katerega delnica se je prav tako zniža-
la pod okroglih 13.000 tolarjev, vendar pa globlje
investitorji niso bili pripravljeni prodajati svojih del-
nic. Precej je k padcu indeksa prispevala tudi del-
nica Petrola, ki se je znižala za enak odstotek kot
Lek. Petrol je pretekli teden odlikovala predvsem
velika prometnost, saj je bilo v četrtek sklenjenih
za več kot 40 milijonov tolarjev čistih poslov, tečaj
pa se ob prodajnih pritiskih, ki so vladali na trgu,
ni občutneje znižal. V zanimivih območjih se je
pretekli teden znašla tudi Intereuropa. Trgovanje
z delnico se je zopet prestavilo v območje 2.430
tolarjev, kolikor je bila delnica vredna pred rastjo.
Obmtočje trgovanja se že nekaj časa giblje med
2.400 in 2.500 tolarji, preboj navzgor pa bi lahko
vzpodbudile novice o polletnem poslovanju po-
djetja in prodaji operaterja mobilne telefonije Si-
mobila. Nižanje vrednosti premoženja so lahko
spremljali tudi lastniki Save. Ob dokaj solidnem pro-
metu se je tečaj delnice spustil pod 16.100 tolarjev,
kjer pa so nadaljnji padec obranili povpraševalci.
Da trg le ni tako črn so v preteklem tednu po-
kazale delnice Radenske. Njihova vrednost se že
nekaj časa ni mogla odlepiti od 2.150 tolarjev, to-
krat pa se je zvišala za 0,6 odstotka, posli pa so
se sklepali celo pri 2.200 tolarjih. Tudi na prostem
trgu so delnice izgubile. Najbolj obletavana delni-
ca Gorenja se je znižala kar za 4,5 odstotka in kon-
čala pri 2.170 tolarjih, kjer pa se je v prid delnici
pričelo nabirati kar precej povpraševanja.
Tudi na trgu pooblaščenih investicijskih družb
so se investitorji odzvali z prodajami delnic. Indeks
PIX je zdrsnil za 1,5 odstotka na 1.281 indeksnih
točk. Polne pooblaščene investicijske družbe so z
izjemo Triglava stebra 1, katerega vrednost se je
povzpela na 90 tolarjev, izgubile. Nacionalni finan-
čni družbi 1 se je vrednost znižala za 1,2 odstotka
na 79 tolarjev za delnico, največ pa je izgubila
Zlata moneta I, ki je bila ob koncu petkovega tr-
govanja vredna 60 tolarjev Skladno s prodajnim
vzdušjem so se gibale tudi prazne pooblaščene in-
vesticijske družbe, izmed katerih sta največ izgubi-
li Zlata moneta 11 in Pomurska investicijska družba
II.
Zaenkrat je na trgu zaznati manjše povpraševa-
nje po delnicah, ki je na drugi strani generiralo
prodaje delnic in vnovčevanje dobičkov. Reakcija
vlagateljev je bila pričakovana, vendar pa nas zni-
žanje tečajev ne sme prestrašiti, saj se bo naku-
pna vnema iz preteklega tedna po vsej verjetnosti
nadaljevala, temu v prid pa govorijo tudi prilivi no-
vega denarja, saj bodo podjetja precej dividend iz-
plačevala prav v naslednjih tednih.
Ma^cd Bemik
PTUJ / JUNIJA IN JULIJA VEČ MLEKA KOT LANI
Bo suša ogrozila prirejo mleka?
Dogajanje v ptujskem mlekarstvu je bilo v prvem delu le-
tošnjega leta zelo pestro. Predvsem na organizacijskem po-
dročju, saj se je Mlekarna Ptuj priključila k Pomurskim
mlekarnam, ki sedaj prevzemajo vse mleko z območja Mle-
karske zadruge Ptuj. Pozabljen je problem presežkov mleka,
steklo pa je tudi plačilo. Pomurske mlekarne plačujejo pre-
vzeto mleko v enem obroku v času od 25 do 30 v mesecu za
mleko, oddano prejšnji mesec. Tudi sicer v Mlekarski zad-
rugi Ptuj ocenjujejo začetek sodelovanja s Pomurskimi mle-
karnami zelo pozitivno, zadovoljni pa so tudi, da je mleko z
območja Ptuja po kakovosti najbo^še v Sloveniji.
Prireja na območju Mlekarske
zadruge Ptuj je bila v prvih petih
mesecih količinsko nekoliko pod
prirejo v letu 1999. Junija se je pri-
reja povečala in presegla lansko-
letno za dobre 3, julija pa že za
5,1 odstotka. Kako bo v nasle-
dnjih mesecih, je težko napove-
dovati, je pa nevarnost, da se bo
zaradi suše zmanjšala. Če bo po-
manjkanje krme ogrozilo stalež
živine, bo izpad proizvodnje dol-
goročen, zato se v Mlekarski za-
drugi trudijo, da bi katastrofalno
stanje na področju pridelave krme
nekoliko omilili. Upravni odbor
je že sprejel sklep o brezobres-
tnem kreditiranju nakupa živin-
ske krme, razmišljajo pa tudi o
drugih ukrepih. Za dostopnejšo
oskrbo svojih članov z beljakovin-
sko krmo so v Mlekarski zadrugi
v letošnjem letu zgradili tri silose:
v Juršincih, Dobrini in Pongrcah.
Že jutri (v petek) se bodo sestali
zbiralci mleka, predsedniki mle-
karskih skupnosti in večji pri-
delovalci na posvetu, ki bo ob
10. uri v šotoru namakalne za-
druge v Gajevcih, to je za ga-
silskim domom. Ponovno bodo
podrobno predstavili pravilnik
o veterinarsko-sanitarnih pogojih
proizvodnje živil živalskega izvo-
ra ter oddajo mleka v promet za
javno potrošnjo. Predstavili bodo
tudi problematiko, ki spremlja
prirejo in odkup mleka, poleg tega
bo beseda o katastrofalni suši, ki
je močno prizadela proizvajalce
mleka, ter predstavili prizadevan-
ja Mlekarske zadruge za ublažitev
posledic suše in pomoč kmetoval-
cem za čim manjši izpad prireje.
Na posvetu bodo sodelovali tudi
predstavniki kmetijske svetoval-
ne službe.
Pomembno je, da z načrtnim
izobraževalnim delom nenehno
skrbijo tudi za dobro kakovost
mleka. Mlekarska zadruga se lah-
ko pohvali, da so njeni člani med
najboljšimi proizvajalci v Slove-
niji. To lahko trdijo tudi potem,
ko imajo primerjalne podatke iz
Pomurskih mlekarn, kamor pri-
haja mleko iz vse Slovenije. Sicer
pa je kar 97 odstotkov mleka z
vsebnostjo pod 100 tisoč mikro-
organizmov v mililitru ter 92 od-
stotkov z vsebnostjo pod 400 tisoč
somatskih celic. V prvih mesecih
letošnjega leta je bilo mleko ne-
koliko manj bogato z maščobami
in beljakovinami, to pa pripisuje-
jo neugodnim klimatskim razme-
ram, torej dolgotrajnim visokim
temperaturam in nekoliko revnej-
ši zeleni krmi.
Kot je znano, je slovenska vla-
da uvedbo tržnega reda za mleko
s prvega julija 2000 prestavila na
začetek leta 2001. Obenem je s
1. julijem nekoHko zvišala odku-
pno ceno mleka. Tako je izhodi-
ščna cena za mleko standardne
kakovosti (3,7 odstotka maščobe
in 3,15 odstotka beljakovin) 53,91
tolarja. Cena maščobne enote je
po novem 7,29 in beljakovinske
enote 8,56 tolarja. Plačilo mleka
za julij prejemajo proizvajalci prav
v teh dneh.
J. Bračič
Silosi MZ Ptuj stojijo v Juršincih, Dobrini in Pongrcah
TEDNIK je naslednik Rujskep
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor ;"Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič
ivanuša, Martin Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(gralično-tehnični urednik).
Naslov: RAOlO-TEONIK, p.p. 95,
RaiCeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37:
faks (02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto.
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
list 23.12.1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
Strani na internetu:
v^fww.radto-tednik.si.
E-pošta: tednik@amis.net
nabiralnik@radio-tednik.si
TEDNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
POffOCilMO, KOMemiRAMO
3
ŽETALE / .SLOVESNOST OB
ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Vabilo na otvoritev šole
Novu šolsko leto se bo v Žetalah začelo nadvse slovesno,
saj bodo na prvi šolski dan slovesno predali namenu novo,
sodobno šolo. Za učence pomeni to konec stiskanja v tes-
nih učilnicah stare šole, konec gostovanje nekaj razredov v
bli/njcm gasilskem domu in možnost pouka telesne vzgoje
v sodobni telovadnici. Učitelji se veselijo boljših delovnih
pogojev in možnosti sodobnega načina učenja.
Župan občine Žetale Anton Butolen se ob tej priložnosti zahval-
juje vsem, ki so v težkih, nemogočih razmerah poučevali v OŠ Žeta-
le ter z nesebičnim in nadpovprečnim trudom prispevali k temu, da
so njihovi učenci kljub slabim pogojem dosegali dobre rezultate.
Občina Žetale vabi pedagoške delavce, ki so kadarkoli pouče-
vali v OS Žetale, na otvoritev nove šole 1. septembra 2000 ob 16.
uri.
........^......... ....   ......^JB
Izvedeli smo
GOVORI SE..,
... DA je poletno vročino
brez osvežujočih neviht povzro-
čil tehnološki napredek. Sedaj še
pometamo strojno in tako "ku-
harice" hudih ur nimajo več pre-
voznih sredstev, da bi se sestale
na Kleku.
... DA je morda za tako po-
letje kriva tudi razprava v par-
lamentu. Potem ko je eden od
poslancev s prstom pokazal na
svojo kolegico (ki kriči kot s Kle-
ka), si le-ta ne upa več javno
nastopati.
... DA imamo Slovenci ta hip
samo vlado v senci. Na tako
vročem soncu tudi ministri in
predsednik ne zdržijo.
... DA je znan Ptujčan iz-
javil: "Policajev nimam preveč
rad, pa jim kljub temu ne privo-
ščim tako grde stavbe, kot jim jo
gradijo."
... DA je omenjeni Ptujčan
pozabil, da bo nova policijska
zgradba namenjena za strah po-
tencialnim "strankam".
... DA bodo župani menda
vendarle podpisali delitveno bi-
lanco, ko je nekdo omenil potre-
bo, da bi jih do podpisa zaprli v
skupni prostor. Sedaj se nadvse
bojijo podmornice.
VIDI SE...
... DA mestni župan treni-
ra šport, primeren za tretje
življenjsko obdobje (beri za
penzionerje). Za vsak primer,
volitve so pred vrati.
KIDRIČEVO / OBČINSKI ODBOR SLS O PREDVIDENI GRADNJI SEŽIGALNICE
Odloiitev obiinskegu sveta
mli vendmde mterendum?
Potem ko so v občini Kidričevo v zadnjem času razprave
okrog sežigalnice, za katero kot eno od predvidenih loka-
cij študija navaja tudi industrijsko območje Taluma, malo
potihnile, pa bo morala biti kmalu glasna razprava občin-
skih svetnikov na to temo. V časopisju - tudi v našem - smo
lahko v preteklih mesecih spremljali pisanje ene strani, ki
zagovarja dobre plati te pridobitve, in druge, ki odločno
nasprotuje gradnji, temu pa v zadnjih mescih svoje mne-
nje dodaja še Civilna iniciativa. Do danes je zbrala dobrih
2500 podpisov, s katerimi odločno nasprotuje sežigalnici
v Kidričevem in želi, da je taka tudi odločitev občinskega
sveta.
V občinskem svetu Kidričevo
o načrtovani gradnji sežigalnice
niso rekli nobene besede, odlo-
čitev pa bo vendarle treba spre-
jeti, pravi župan Alojz Šprah.
Težko je reči, kakšna bo, upa pa,
da bodo svetnikov dobro premi-
slili; o kakršnihkoli napovedih
pa je še prezgodaj govorili. Prej-
šnji teden smo župana zmotili
na rednem sestanku občinskega
odbora SLS, kjer so govorili
prav o temi, ki bo na septembrs-
ki izredni seji edina točka dnev-
nega reda. O sežigalnici je župan
povedal:
"V občini še odločitve okrog
umeščanja projekta sežigalnice
v Kidričevem nismo sprejeli iz
več razlogov, med drugim tudi
zato, ker še nismo o tem pri-
dobili dokončnega mnenja ob-
čanov. Na zborih krajanov smo
po vseh vaseh predstavili štu-
dijo in deloma tudi aktivnosti,
ki jih vodi Talum kot priprav-
Ijalec projekta v našem okolju.
Na svetu konzorcija v Mariboru
smo o tem veliko govorili, ob-
ravnavali ter pregledali pa smo
tudi podpise in odziv drugih ob-
čin v severovzhodni Sloveniji,
ki so združene v konzorcij. Pis-
mo o nameri in pogodbo za kon-
zorcij je podpisalo 106 občin. Na
samo pogodbo so nekatere obči-
ne podale'nekaj pripomb, zato
jo bo verjetno treba pogodbo in
jo znova razposlati občinam.
V občini Kidričevo pogodbe
še nismo podpisali, vendar bomo
sedaj lažje odločali na osnovi
želja in zahtev Civilne iniciative,
ki se je v tem času dobro organi-
zirala in zbrala podpise, s kateri-
mi odločno nasprotuje umestitvi
tega projekta v naš prostor. Pred-
stavniki Civilne iniciative so
pred dnevi predlagali, da naj ob-
činski svet poda odločitev, sami
pa so, kot je znano, odločno pro-
ti gradnji sežigalnice, a nazadnje
niso več predlagali referendu-
ma. Kako bo na sami seji, ne mo-
rem predvidevati, vsekakor pa
bomo 7. septembra izvedeli za
odločitev občine Kidričevo gle-
de sežigalnice. Upam, da bo svet
zmogel toliko politične moči, da
bo sam odločil o tej zadevi. Ali
pa bo vendarle treba razpisati
referendum?"
STRAH PRED VPLI-
VOM NA OKOLJE
Občinski odbor SLS v občini
Kidričevo še naprej zagovarja
odločitev, ki so jo člani stranke
podali pred letom in v kateri
za najboljšo predlagajo referen-
dumsko odločitev, predvsem pa
močno podpirajo voljo ljudi. Vo-
dja poslanske skupine SLS Mi-
lan Unuk o tem pravi: "V naši
stranki še zmeraj pravimo, da je
projekt zelo zahteven, zato mora
biti odločilna volja ljudi. Zago-
varjamo referendum, ki bi ga
bilo, če bo do te odločitve sploh
prišlo, dobro izpeljati že na dan
državnozborskih volitev. Civil-
na iniciativa je pred kratkim
dala svoj predlog, ki bo pred-
stavljen tudi občinskemu svetu,
vendar pa osebno menim, da bi
bilo dobro izpeljati poizvedoval-
ni referendum med našimi ob-
čani."
Kot slabost omenjate, da še
niste prejeli študije vplivov na
okolje...
Milan Unuk: "Menim, da je
to ena glavnih študij, ki bi jo
stroka morala podrobneje pred-
staviti. Obljubili so jo že v prvi
polovici letošnjega leta, vendar
osebno in tudi moji kolegi do
danes te študije niso imeli v ro-
kah. Kot predsednik odbora za
kmetijstvo in kmetovalec se bo-
jim, ker premalo vem o tem, kaj
se bo zgodilo s kmetijstvom v
naši občini, če pride do ures-
ničitve projekta. Morda potem
od nas nihče več ne bo želel ku-
piti jabolk, rekli bodo, da naše
mleko ni za piti, krompirja ne
bodo želeli... Vsi si želimo zdra-
vo hrano, dobro pito vodo, to pa
je tudi pogoj za življenje, ki ga
ustvarjamo zanamcem. Sprašu-
jemo se tudi, ali sežigalnica us-
treza v naš kmetijski okoliš, ali
ne bi bila drugje primernejša.
Poudarjam, da podpiramo voljo
ljudi in da se predstavniki naše
stranke na izredni seji občinske-
ga sveta ne bomo bali glasovati
proti gradnji sežigalnice."
Tatjana Mohorko
PODRAVJE / NA OBISKU OBRAMBNI MINISTER JANEZ JANŠA
Enotna rešitev za tri vojašnite
Na območju severovzhodne Slovenije, predvsem Razvanja,
Ptuja, Janežovcev, Apač in Slovenske Bistrice., je bil minu-
lo sredo, 16. avgusta, na obisku minister za obrambo Janez
Janša. Po dopoldanskem razgovoru v uradu župana mes-
tne občine Ptuj Miroslava Lucija, ki so se ga udeležili tudi
generalni sekretar v ministrstvu za obrambo mag. Jože
Jurša, poslanec državnega zbora Franc Pukšič ter podžu-
pan mestne občine Milan Čuček, je o namenu svojega obi-
ska povedal:
"Z enim stavkom povedano:
iščemo enotno rešitev za to, da
bi skoncentrirali nekatere deja-
vnosti na področju obrambe ozi-
roma slovenske vojske na enem
mestu. Iščemo primerno lokaci-
jo, s katero bi nadomestili nasta-
nitvene, učne, vadbene in druge
kapacitete za dejavnosti, ki sedaj
potekajo v vojašnicah na Ptuju,
v Slovenski Bistrici in deloma v
vojašnici generala Maistra v Ma-
riboru ter na pripadajočih poli-
gonih in streliščih.
Obseg slovenske vojske se bo
namreč zmanjšal, tudi po pri-
poročilu NATA, in na podlagi
tega priporočila bo prihajalo do
koncentracije kapacitet ter pos-
topne profesionalizacije vojske.
Zato se bodo zmanjšale tudi ne-
katere potrebe po prostoru, ki
je namenjen vadbeni dejavno-
sti. To bo v krajšem obdobju
omogočilo, da se precej prosto-
ra, ki se sedaj uporablja za po-
trebe vojske, sprosti za druge
dejavnosti.
Idejo o tem, da naj bi našli na-
domestne lokacije za vojašnice
na Ptuju, v Slovenski Bistrici in
v Mariboru, so že precej stare,
saj smo pisma o nameri podpi-
sovali že v času mojega prvega
mandata (aprila 1992 - o.p.). V
tem vmesnem času so bili nare-
jeni nekateri projekti in študije,
a v bistvu se kaj dosti ni pre-
maknilo. Sedaj pa je to postala
že nujna potreba ne samo zara-
di želja in potreb, ki jih imate
tukaj na Ptuju ali drugod, am-
pak predvsem zaradi perspek-
tive razvoja slovenske vojske.
Prišli smo namreč do točke, ko
se ti interesi ujemajo, ko ni nas-
protovanj, vendar pa je pri iska-
nju nadomestne lokacije treba
pošteno preučiti vse relacije in
poznejše vplive. Treba jo bo naj-
ti tam, kjer jo bodo prebivalci
sprejeli, in seveda ob upošteva-
nju vseh ekoloških in varnos-
tnih standardov in kjer bi lahko
z eno potezo v bistvu rešili večje
število problemov.
Sredstva so v dolgoročnem
programu vojske za ta namen že
predvidena, državni zbor je pro-
gram sprejel letos februarja, to-
rej še preden je bila imenovana
nova vlada. Del sredstev bo se-
veda treba zagotoviti iz naslova
zemljišč, ki bodo na voljo za
druge potrebe. In teh temljišč je
na vseh petih omenjenih lokaci-
jah kar veliko.
Kje bo lokacija, zaenkrat še
ne vemo natančno, saj je treba
podrobneje preučiti vse možne
variante, vsekakor pa bo minis-
trstvo sprejelo odločitev najkas-
neje do konca septembra."
Na vprašanje novinarja, zakaj
je mestna občina Ptuj do sedaj
na tem področju storila zelo
malo in kako je z odkupom nek-
danjih vojaških objektov na Po-
trčevi ter stare vojašnice, pa je
župan Miroslav Luci pojasnil:
"Nikakor niso prizadevanja
mestne občine zaostala, ves čas
smo se želeli intenzivno pogo-
varjati, vendar odziva ministr-
stva ni bilo. Celo k pismu o
nameri smo morali podpisati an-
kes, da so nas premaknili v leto
1999. In nasploh ni bilo niti naj-
manjše želje, da bi se kaj pre-
maknilo. Svoje so zahtevale tudi
nenehne spremembe v minitr-
stvu, saj je bilo treba vsakega
ministra na novo seznanjati z
dokaj zapleteno vsebino dogo-
vorov. Tako je do gradnje gim-
nazije prišlo na drugi lokaciji,
kajti treba je bilo nekaj storiti,
sicer bi vse spet premaknilo za 5
ali 6 let.
Kar se tiče Potrčeve, je ta od-
kupljena in v lasti mestne občine
Ptuj; tudi stavbe so že odkup-
ljene, seveda pa se je spet ustavi-
lo pri arheologiji. Stavbe pa niso
zaščitene in jih lahko podiramo;
treba pa je vedati, da stane podi-
ranje vsake od teh stavb od 3 do
5 milijonov. Eno smo že podrli,
drugo bomo morda še letos, po-
tem pa moramo najti še nado-
mestne prostore za Karitas, ki je
v tretji stavbi, to pa je že stvar
proračuna mestne občine."
Po pogovoru v prostorih me-
stne občine Ptuj si je obrambni
minister Janez Janša s sodelavci
ogledal vse možne lokacije, kjer
naj bi stali bodoči vojaški obje-
kti s streliščem, pri tem pa po-
udaril, da se mora s predlogom
strinjati tudi lokalna skupnost.
V vsakem primeru bo odločitev
o lokaciji ministrstvo sprejelo
do konca septembra. V začetku
tega tedna si je vse možne loka-
cije pričela ogledavati tudi po-
sebna komisija ministrstva za
obrambo; v torek so si tako ogle-
dali tudi predvideno lokacijo v
Janežovcih.
M. Ozmec
O možnostih za novo lokacijo vojašnice sta govorila minister
za obrambo Janez Janša in župan mestne občine Ptuj Miro-
slav Luci. Foto: M. Ozmec
4
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 24. avgust 2000 - TEDNIK
GORNJA RADGONA / 38. MEDNARODNI
KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
1500 nzstavliaviev vabi
Predsednik države Milan Kučan bo v soboto v Gornji Rad-
goni odprl 38. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo
odprt do vključno nedelje, 3. septembra. Na sejmu bo letos
razstavljalo 1500 razstavljavcev iz 26 držav na 22.500 kva-
dratnih metrih pokritih površin, 21.350 kvadratnih metrih
zunanjih razstavnih prostorov, 2.550 kvadratnih metrov bo
hlevov za živali in 4000 kvadratnih metrov vzorčnih nasa-
dov.
Sejemska prireditev v Gornji
Radgoni je izrednega pomena za
slovensko državo in njeno kme-
tijstvo, ki je v prelomnem ob-
dobju in je pred velikimi izzivi,
ki jih predenj postavlja Evropska
unija, je poudaril direktor Sejma
Janez Erjavec na nedavni tis-
kovni konferenci. Pomembno je,
da se nekaj velikega dogaja tudi
na robu države, da vsaj enkrat le-
tno sejemsko dogajanje v ta del
Slovenije privabi najvidnejše slo-
venske politike ter predstavnike
državnih in strokovnih institu-
cij. Tudi letos je v času sejma
napovedan obisk več slovenskih
ministrov, pa tudi ministrov in
diplomatskih predstavnikov dr-
žav članic Evropske unije. V
Gornji Radgoni pričakujejo tudi
posebno delegacijo Evropske uni-
je, kar je nedvomno pomembno
priznanje tako državi kot sami
prireditvi.
Obiskovalci 38. kmetijsko-
živilskega sejma bodo videli bo-
gato ponudbo živil, sredstev in
materialov za predelavo, strojev
in opreme za živilskopredeloval-
no industrijo, semen, sredstev za
vzgojo in zaščito rastlin, sodob-
nih možnosti prehrane in zdrav-
stvenega varstva živali, kmetijske
mehanizacije, orodij in opreme.
Pomemben del sejma bodo raz-
stave živali, in sicer goveda.
konj, prašičev, drobnice, perut-
nine, kuncev ter rib in plazilcev,
pa tudi razstava nojev in nekate-
rih malih živali.
Na sejmu bo 17 strokovnih raz-
stav, že pred tem pa so strokovne
komisije ocenile 1780 različnih
izdelkov, vzporedno s sejmom pa
se bo zvrstilo 34 strokovnih po-
svetov, predavanj, okroglih miz,
poslovnih srečanj in komercial-
nih predstavitev.
V soboto po otvoritvi sejma
bo ob 14. uri odprtje likovne
razstave Vinogradi obeh bregov
Mure, ob 16. uri pa bodo na
hipodromu v Gornji Radgoni
velike kasaške dirke za pokal
kmetijsko-živilskega sejma. V ne-
deljo bo dan oračev in dan mla-
dih v kmetijstvu, v ponedeljek
dan konjerejcev in dan kmetij-
ske tehnike, v torek dan vinogra-
dnikov, poljedelcev in gozdarjev,
ta dan bodo tudi razglasili re-
zultate ocenjevanja vin. V sredo
bo dan prašičerejcev, dan veteri-
narjev, slovenskih zadružnikov,
predstavila pa se bo tudi občina
Gornja Radgona. V četrtek se
bo na svojem dnevu predstavila
kmetijska svetovalna služba, obe-
nem bo dan pridelovalcev slad-
korne pese ter dan Grimex
Internacional z Dunaja. Vzpore-
dno sejemsko dogajanje petka bo
namenjeno govedorejcem, kme-
tijskemu in živilskemu šolstvu v
Sloveniji, rejcem malih živali in
predstavitvi avstrijske Štajerske,
medtem ko bo sobota, 2. septem-
ber, namenjena lovstvu in rejcem
perutnine. V nedeljo, 3. septem-
bra, se bo sejemsko dogajanje
končalo z običajnim, množičnim
obiskom, sredi dneva pa bo še
predstavitev društev vinogradni-
kov. Vsi sejemski dnevi se bodo
končali z zabavnoglasbenimi ve-
čeri, zagotovo pa je odveč pisati
o tem, da bo vse dni poskrbljeno
za pestro kulinarično in zabavno
ponudbo.
Sejem bo odprt vsak dan od 9.
do 19. ure, vstopnica za odrasle
bo veljala 800, za mladino 400 in
za skupinske obiske 650 tolarjev.
Tudi letos bo vsako jutro peljal
v Gornjo Radgono sejemski vlak,
ki bo začel pol v Celju, ustavljal
pa se bo tudi na postajah na na-
šem območju. In še tale zani-
mivost: že prihodnje leto bo v
Gornjo Radgono vozil sejemski
vlak tudi iz avstrijskega Gradca.
/. Bračič
Direktor Pomurskega sejma Janez Eejavec (v sredini), mag.
Anton Vodovnik, predsednik komisij za oceno vzorcev sloven-
skega vina (levo), in dr. Alojz Slavič, strokovni vodja živinorej-
skega dela sejma, ob predstavitvi letošnje prireditve
JOHE / REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV PODRAVJA
Nampešneiši Raiani
Na Johah pri Dupleku so v petek v organizaciji Kmetijsko-
gozdarske zbornice, Kmetijske zadruge Korena, Kmetij-
skega zavoda Maribor, Agrokombinata Maribor, Strojnega
krožka Duplek in Občine Duplek izpeljali letošnje regij-
sko tekmovanje oračev Podrayja 2000.
Dopoldanskega in popoldan-
skega dela tekmovanja podrav-
skih oračev se je letos udeležilo
18 ekip s 36 tekmovalci, med ka-
terimi so se najbolje odrezali ora-
či iz Rač. Oranje je ocenjevalo 12
sodnikov.
Orači so tekmovali v dveh ka-
tegorijah. V kategoriji desni kraj-
nik je prvo mesto osvojil Alojz
Meglic iz Rač pred Vladom Di-
vjakom, prav tako iz Rač, tretji
pa je bil Janko Žemljic iz Lenar-
ta. Med ekipami je povedla ekipa
Orač 1 iz Rač pred Klasom iz Le-
narta in ekipo Orač 2 iz Rač. Prvi
trije tekmovalci te kategorije se
bodo 8. in 9. septembra udeležili
državnega tekmovanja v Kočev-
ju. V kategoriji obračalni plugi si
je prvo mesto prioral Igor Kopše
iz Rač, drugi je bil Sandi Fingušt
iz Rač in tretji Ivan Murko iz
Dupleka. Zmagala je ekipa Orač
3 iz Rač pred ekipama Duplek
3 in Duplek 4. Po besedah pred-
sednika organizacijskega odbora
letošnjega regijskega tekmovan-
ja oračev Staneta Klemenčiča se
obračalni plugi najpogosteje upo-
rabljajo v proizvodnji, še posebej
značilni pa so za alpske predele
Evrope.
Ob tekmovanju so organiza-
torji poskrbeli tudi za zabavnejši
del. Zupani podravskih občin so
pred popoldanskim delom tek-
movanja prikazali oranje s konj-
sko vprego, nato pa se pomerili
še v konjski galopski dirki. Stroj-
ni krožek Duplek je na prizoriš-
ču predstavil razstavo kmetijske
mehanizacije. Prireditev si je
ogledal tudi predsednik združe-
ne stranke SLS -I- SKD Slovenska
ljudska stranka dr. Franc Zago-
žen.
ak
Na tekmovanju oračev so odločilni natančnost, pravilnost in
lep videz zorane brazde
MOČNA PRI LENARTU / POMEMBNA PRIDOBITEV ZA
SLOVENSKE GORICE
Težav s pitno vodo kmalu konei
Slovenskim goricam se na
področju oskrbe z vodo na-
posled le obetajo boljši časi.
Potem ko je na območju
Lenarta v zadnjih letih v
poletnih mesecih večkrat
zmanjkalo vode, so se v le-
narških in sosednjih obči-
nah le odločili za gradnjo
nove prečrpalne postaje v
Močni pri Lenartu, saj ob-
stoječa v Košakih ne zmore
zagotoviti zadostnih količin
vode. Po opravljenih prip-
ravljalnih delih v juliju se
dela v avgustu nadaljujejo s
polno paro.
Prečrpalna postaja Šiker naj bi
glede na projektno dokumenta-
cijo zagotovljala zadostne količi-
ne vode vsaj za naslednjih 10 do
15 let. Dotok vode bo z doseda-
njih 20 povečan na 35 litrov na
sekundo. Po besedah svetovalca
lenarškega župana Avgusta Za-
vrnika naj bi prečrpalna postaja
Šiker zadostovala tudi potrebam
po širitvi vodovodnega omrežja,
ki ga načrtujejo v lenarški obči-
ni. Vrednost ene najpomembnej-
ših investicij leta v Slovenskih
goricah ocenjujejo na 35 mili-
jonov tolarjev. Večino sredstev
za gradnjo prispeva iz svojega
proračuna občina Lenart, z ma-
njšimi deleži pa so h gradnji pri-
stopile še občina Benedikt, Sveta
Ana in Gornja Radgona. Dela
bodo predvidoma končana do
konca meseca oktobra.
ak
V Močni pri Lenartu raste nova prečrpalna postaja
f EDNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
KULTURA, aOBRAZEVAHME
5 '
pTOJ / KONEC POLETNIH KULTURNH VEČEROV
Prijetnih deset dni
v petek, 18. avgusta, so se
končali šesti, že tradicio-
nalni poletni ptujski kul-
turni večeri, ki so trajali
deset dni.
15. avgusta se je v okviru po-
letnih kulturnih večerov pred-
stavila Nataša Burger v tragi-
jcomični monodrami Gospa
Margareta. Predstavo smo si lah-
ko ogledali ob 21. uri v gledališki
kleti, ki je bila polna navduše-
nih gledalcev. Gospa Margareta
je svojevrstna parodija na pre-
davanje učiteljice. Predstava po-
nuja duhovitost, razigranost,
istočasno pa opozarja na pro-
bleme pri pedagoškem delu:
travme pedagoginje ter kom-
pleksnost odnosov med peda-
gogom in učencem. Predstava
lahko deluje na gledalca zaba-
vno ali šokantno s prepričljivo
igro Nataše Burger. Gledalce v
ptujski gledališki kleti je pred-
stava predvsem navdušila in po
tem lahko sklepamo, da si Ptuj-
čani želijo še več takšnih gleda-
liških dogodkov.
Ob 22.30. pa je v Prešernovi
ulici, natančneje pred Irish pu-
hom, potekal literarni večer z
Andražem Poličem.
V soboto so nastopili člani
skupine Ira Roma in s cigan-
sko glasbo kljub deževnim kap-
ljicam zabavali občinstvo.
Ponedeljkov večer je, po mo-
jem mnenju, najbolje uspel.
Gledališka predstava Moške fan-
tazije od erotike do poezije je
bila uprizorjena pred lokalom
Orfej, kjer je bil dosti boljši
ambient kot pred gledališčem.
Obiskovalci so kljub prostorski
stiski po končani predstavi zelo
zadovoljni odšli nazaj pred gle-
dališče, kjer so člani ptujske
skupine Pulda & co. poizkusili z
instrumentalno ročk glasbo nav-
dušiti ptujsko mladino, vendar
jih je večina že po dobrih pet-
najstih minutah zapustila Slo-
venski trg.
V torek so organizatorji poiz-
kušali prikazati slovenski celo-
večerni film V leru. Dogodek,
ki je privabil veliko število obi-
skovalcev, se na žalost ni kon-
čal po načrtih. Organizator Ivan
Brač se nikakor ni mogel dogo-
voriti s ptujsko komunalo, da
bi ta vsaj za slabi dve uri uga-
snila reflektor, ki je preprečeval
ogled filma. Tako se je z malo
več kot enourno zamudo prizo-
rišče dogajanja preselilo v klet
ptujskega gledališča. Po koncu
filma je sledil tudi obljubljeni
pogovor z režiserjem Janezom
Burgerjem.
Za zaključek kulturnih večer-
ov je poskrbela tamburaška sku-
pina Naša grana iz Slavonije.
Nadja Dobrijevič,
Ozren Blanuša
Gledališka predstava Moška fantazija od erotike do poezije
Ciganska glasba zmeraj navduši občinstvo
FILMSKI KOTIČEK
Najina zgodba
(The Story of Us)
1 got you babe' sta pred desetletji pela nes-
končno zaljubljena Sonny in Cher. Zvezdniški za-
kon je že zdavnaj zgodovina, medtem ko je njuna
oda začetku skupnega življenja ostala. Ali se res
vsem zaljubljencem upi nujno morajo sprevreči
v najhujšo moro? Po ogledu Najine zgodbe bo-
ste morda vedeli.
Ben in Katie sta petnajst let poročen par z dve-
ma otrokoma in s kupom zakonskih težav. Ko
gresta otroka na kampiranje, se Ben preseli v
hotel, saj sta z ženo postala popolna tujca. Preo-
stane jima le dvoje: ločitev ali ponovno odkriva-
nje človeka, v katerega sta se zaljubila.
Poroka. Na kaj najprej pomislite, ko slišite to
besedo? Na nevestino paradiranje v beli obleki?
Na požrtijo do jutra? Ali pa na dva človeka raz-
ličnih miselnosti, navad in pričakovanj, ki sta se
odločila, da zaživita skupaj? Dvomim, da ste po-
mislili na slednje. Toda ob gledanju Najine zgod-
be boste spoznali, da bi to moralo biti prvo na
seznamu.
Presunljivo je, kakšen vtis realnosti bo pustil
na vas ta film. Ne samo da se vam bo zgodba
zazdela vaša lastna, čeprav nimate nič skupne-
ga z Michelle Pfeifer ali Bruceom Willisom, dala
vam bo tudi misliti. Še bolj pa vas bo presunil
test, ki ga boste nevedni prestali med samim
ogledom. Namreč, ko se bodo v kinu spet priži-
gale luči, se boste vprašali, ali je oseba zraven
vas tista, s katero ste pripravljeni to zgodbo tudi
zaživeti. Vzemite robčke. Čustveno bo.
Vsi mladi in še zaljubljeni pari bi si enostavno
morali ogledati ta film. Nasprotno pa velja za
novopečene parčke — ti naj se kina na daleč
izognejo, saj bi morebiten ogled lahko imel ne-
popravljive posledice. 'I got you babe' bi se še
prehitro lahko spremenil v 'Ne boš ti meni zizike
majal!'
Nataša Žuran
KOG
Ustvarjalne
delavniie mladih
Od ponedeljka do petka potekajo na Kogu v organi-
zaciji Društva prijateljev mladine Kog od 9. do 12.
ure ustvarjalne delavnice mladih.
V glasbeni, ki jo vodijo srednješolci, pojejo igrajo in kom-
ponirajo tudi učenci osnovne šole. V raziskovalni delavnici
so se učenci pod vodstvom učiteljice Milene Grešnik loti-
li projekta Moj domači kraj in turizem. Visoke temperature
pa so krive, da udeleženci športne delavnice pod vodstvom
profesorice razrednega pouka Nine Prapotnik štafetne, ori-
entacijske in igre z žogo izvajajo v gozdu. V torek je Sonja
Kamplet Rotar vodila fotografsko delavnico, v sredo pa so
otroci risali na steklo pod vodstvom učiteljice Danice Zo-
reč.
Učenci in mentorji bodo rezultate ustvarjanja predstavi-
li na prireditvi, ki bo v petek ob 19. uri v osnovni šoli na
Kogu, glasbeniki pa bodo sodelovali tudi na sobotni zaklju-
čni prireditvi Tedna turizma in prijateljstva, ki poteka na
Kogu že od prejšnje sobote.
m/
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Bridkost
o knjigah ne bom govorila v
današnji Tednikovi knjigami-
ci. Nisem prav brala te dni, ko
je bridkost naselila moje srce.
Velika bridkost, ki je niti ne
slutiš, ki ji je velikost neizmer-
ljiva in prebode srce takrat, ko
izgubiš čudovitega prijatelja.
Prebirala sem poezijo, ker
pesniki najbolje vedo za bo-
lečino. Iskala sem tolažbe v
žahstinkah Marka in Toneta
Pavčka, pri Minaitiju, Maka-
ravičevi, Koviču, Murnu, Ket-
teju.
ČRTA
Kraj, kamor gremo, ni zakotje,
pribežališče revnih, ne azil.
Samo na videz zdi se izginotje
za ene in za druge končni cilj.
Samo na videz sama je tišina,
nerazumljiva kot okruški zvezd.
Kot up prebija skoznjo se mili-
na:
vsem sporočena blagovest.
Kajti: izbora ne vrši naključje
in sama v sebi ne konča se pot.
V vsaki najmanjši stvari neka
luč je
kot skriti bog.
A v tej svetlobi, na tej lomni črti
začne se večnost po trenutni smr-
ti.
Tone Pavček
Samo na videz sama je ti-
šina, nerazumljiva kot okruš-
ki zvezd. NERAZUMLJIVA
KOT OKR UŠKI ZVEZD.
Spomin Lidiji Koltak, višji
knjižničarki v ptujski knjiž-
nici, nenadomestljivi sodelavki
in prijateljici, dragi Koki, za-
ključujem s Pavčkom:
In sta zletela gor proti nebu
tn potonila v teman ocean.
Odtlej eno sonce je več na nebu
in eno sonce na zemlji manj.
Liljana Klemenčič
Kaniek (kulturnega)
ppiimizma zo Ptuj
Minuli petek se je v našem me-
stu končal sklop prireditev, znanih
pod imenom Poletni kulturni veče-
ri, kar je lepo. Seveda ne mislim,
da je lepo dejstvo, da so se le-te
končale, niti tega, da je lepo to, da
se tako imenujejo (s tem kakopak
ne želim reči tega, da mi naziv teh
prireditev ni všeč, celo obratno, ta
naziv se mi zdi kar posrečen ter
simpatičen, ampak tole ni predmet
tukajšnje diskusije). Lepo je nam-
reč in v prvi vrsti dejstvo, da so
sploh bili, da sploh obstajajo. Za ti-
ste, ki morda ne veste, kakšen feno-
men bi pa naj že spet to bil, sledi
kratek šnelkurz. Če pa sodite med
tiste ljudi, ki se v teh blagodejno
hladnejših, oziroma, bolje rečeno, v
teh blagodejno ne tako tropskih ve-
čerih, ko je ozračje vsaj malce bolj
prizanesljivo do naših dihalnih or-
ganov, povzroča pa vam tudi opa-
zno manj lepljenja oblačil na od
znoja prepoteno ter pocasto kožo,
skratka, če torej spadate med tiste,
ki se v teh večerih odločite za bla-
godejni sprehod po centru mesta
in potemtakem obravnavano snov
poznate, lahko naslednjih par sta-
vkov mimo preskočite ter nadalju-
jete branje na začetku naslednjega
odstavka. Torej, za nepoučene, ka-
kšen dogodek pravzaprav je to?
Adekvatno analizo in predstavitev
je vseeno (čeprav smo zgoraj pou-
darili, da nam ne gre za to) najpri-
merneje začeti pri imenu oziroma v
povezavi z njim. Pri tem fenome-
nu gre torej za tole: imamo kup do-
godkov, ki so na tak ali drugačen
način povezani s sfero kulturnega,
kar torej pomeni,da so kulturni,
le—ti se dogajajo v mesecu avgu-
stu, kar je torej poleti, in dogajajo
se zvečer (za to dejstvo smo ob le-
tošnji tropski vročini lahko še pose-
bej hvaležni), od tukaj torej Poletni
kulturni večeri; ime, ki zveni zelo
logično, ima veliko sporočilno vre-
dnost in je obenem tako preprosto,
da si ga lahko zapomni prav vsak
bebec. No, šalo na stran. Poletni
kulturni večeri so skupek večernih
dogodkov, ki obsegajo od različnih
potopisnih predavanj, literarnih ve-
čerov, pogovorov z umetniki, gle-
daliških predstav pa do plesnih
performansov, glasbenih dogodkov
in še kaj bi se našlo. Vse skupaj se
praviloma (če vmes ne poseže vis
maior) dogaja na prostem v centru
mesta, točneje na Slovenskem trgu,
kar je po mojih osebnih kriterijih
daleč najprimernejši prostor za to-
vrstne manifestacije. Tako, tile po-
datki bi vam v grobem morali
zadostovati za osnovno predstavo
o tem dogodku ter za uspešno na-
daljnje branje pričujočega teksta.
Torej, kot smo že dejali, je dej-
stvo, da imamo Poletne kulturne
večere, nadvse lepo. Ti večeri so
namreč, to si upam trditi, edina
prava poletna kulturna prireditev
na Ptuju, ki vsaj malo okrepi po-
letni utrip mesta (zakaj semkaj ne
prištevam Ptujske noči je popolno-
ma razvidno iz dejstva, da je go-
vora o kulturni manifestaciji in ne
o vaških veselicah). Sedaj že vi-
dim, kako "kulturniki" z občine, pa
tudi morda kdo drug, že grmijo nad
bogokletnostjo spodaj podpisanega,
češ, kaj si pa misli, saj pa orga-
niziramo na Ptuju poleti ogromno
kulturnih prireditev ter festivalov.
Vendar še vedno vztrajam pri trdit-
vi, da so Poletni kulturni večeri ne-
kaj posebnega. Zakaj? Prvič, vse
prireditve ali pa vsaj velika večina
v sklopu le-teh se izvajajo pod mi-
lim nebom, kar že samo po sebi
daje vsaki od njih svoj čar. Na
tak način se kulturno dogajanje de
facto postavi v samo srce Ptuja,
"med ljudi", kar seveda v tem let-
nem času pomeni tudi med Ptuju
prepotrebne turiste, se torej ne zadr-
žuje ali omejuje s štirimi stenami.
Drugič, vsa dogajanja v sklopu fe-
stivala so v skladu s kulisami, za
katere poskrbita mati narava in pa
arhitektura Slovenskega trga, po-
polnoma zastonj in tako potencial-
no dostopna vsem in vabijo prav
vsakega, če je le količkaj kulturno
bitje, medtem ko se zdi, kot da bi
bile ostale prireditve te (kulturne)
sorte dostopne le izbrancem, se pra-
vi tistim, ki so jim po ne vem kak-
šnih menlih poslana vabila. Če pa
se slučajno v mestu znajde kak pla-
kat, ki vabi na kakšno prireditev,
pa je obešen na tako mesto, da se
zdi, kot da nekdo prav hoče, da bi
ga videlo čimmanj ljudi-recimo na
ptujski tržnici ali na kakšnem po-
dobnem shajališču kulturofilov. Za
razliko od tega pa Ivan Brač, člo-
vek, ki stoji za Poletnimi kultur-
nimi večeri, ve, da en sam plakat,
obešen v bar, kjer se zbira mlada in
stara (potencialna) publika, lačna
takšnih večerov, zraven tega pa še
staro dobro ustno izročilo, zalezeta
bolj kot pa sto plakatov in reklam
na nepravih mestih. Vse to in še
več je torej vzrok za to, da je bil
Slovenski trg v času teh večerov
poln predvsem mlajše in zato še to-
liko pomembnejše in perspektivnej-
še publike, ki je resnično uživala
ob ponujenem, ne pa dam v toale-
tah in gospodov v kravatah, za ka-
tere se itak nikoli ne ve, ali so res
takšni ljubitelji kulture ali pa zgolj
blefirajo, ker se pač samooklicani
(kisli) smetani Ptuja spodobi, da
se kaže na takšnih in drugačnih
kulturnih dogodkih visokega ran-
ga. Skratka, Poletni kulturni veče-
ri so s svojo vsebino, umeščenostjo v
prostor ter predvsem s pristno pove-
zanostjo w.ed publiko in dogajan-
jem lep dokaz za to (kar so prisotni
vsak večer znova lahko tudi sami
začutili), da smo kultura res mi ter
da je kultura neločljiv del vsakega
izmed nas, ne pa nekakšen privi-
legij, ki so ga lahko deležni le iz-
branci in ki se ga lahko kupi z
denarjem.
Aja, pa še to. Mestna občina je
za Poletne kulturne večere name-
nila 200.000, da, prav ste prebra-
li, dvesto tisoč tolarjev, torej ušivih
dva tisoč mark. Sramota.
Gregor Alič
6
PO MASIH KRdUlH
Četrtek, 24. avgust 2000 - TEDNIK
OSEK / GASILCI NABAVILI NOVO VOZILO
Pomagali obiina lenari,
botri in donatorji
Prostovoljno gasilsko društvo Osek sodi med manjše, a
najaktivnejše na področju Gasilske zveze Lenart. Društvu
je v svojem obstoju postavilo lep in prostoren gasilski dom,
ki služi gasilcem in krajanom. V njem potekajo družabna
srečanja in številne kulturne prireditvi.
Ob gradnji doma so gasilci
skrbeli tudi za izobraževanje ka-
drov in nabavo potrebne gasil-
ske opreme. Z društvom, ki ga
12 let vodi predsednik Franc
Rojko, poveljnik je Marjan Fe-
konja, tajnica pa Hilda Kuko-
vec, so pravzaprav povezani vsi
krajani, posebno takrat, ko pri-
pravljajo družabna srečanja in
prireditve. Povezanost z druš-
tvom se kaže tudi pri raznih
prostovoljnih opravilih in de-
narnih prispevkih za potrebe
društva. Njihova delavnost od-
meva tudi v širši skupnosti, saj
jim pri njihovih uresničitvah
pomagata tudi KS Sv. Trojica
goricah in občina Lenart.
Osečki gasilci so letos boga-
tejši za novo gasilsko vozilo, ki
so ga svečano predali svojemu
namenu v začetku avgusta. V
ta namen so pripravili veliko
slavje, ki se je začelo že dopol-
dan, ko so pripravili že tretje te-
kmovanje koscev. Popoldansko
slavje se je pričelo s kulturnim
programom, v katerem sta nas-
topala gasilski pevski zbor PGD
Ravne na Koroškem in gasilske
pevke PGD Osek. Višek pri-
reditve je bila svečana predaja
novega gasilskega vozila TAM
190 T15, ki je opremljeno s
3000-litrsko cisterno in najsodo-
bnejšo gasilsko opremo. Vozilo
je veljalo 10 milijonov tolarjev.
Zanj je polovico denarja pris-
pevala občina Lenart, ostalo pa
številna podjetja in botri; med
slednjimi je bilo skoraj 40 kra-
janov, ki so prispevali po 50.000
tolarjev. To kaže, da imajo kra-
jani svoje gasilsko društvo radi.
Kot je na prireditvi povedal
župan občine Lenart, je tako
delavnem društvu treba poma-
gati. Ključe vozila, ki so jih na
prizorišče pripeljali padalci Ae-
rokluba Ptuj, je gasilcu Dragu
Taclu predal poveljnik Marjan
Fekonja. Vozilo je blagoslovil
domači župnik pater Lavrencij.
Sledila je predstavitev delovan-
ja vozila, kjer so gasilci prika-
zali gašenje s pomočjo specialne
gasilne opreme, ki jo premore
vozilo.
Ludvik Kramberger
Sprejem specialnega gasilskega vozila PGD Osek
POLENŠAK/ GASILCI PRIPRAVILI VEČJE TEKMOVANJE
Vrotina ni zmotila
spretnilt gasiltov
Prostovoljno gasilsko društvo Polenšak v občini Dornava
je minuli konec tedna pred gasilskim domom v domačem
kraju pripravilo gasilsko tekmovanje za člane in članice.
Udeležilo se ga je nekoliko manj ekip, kot so pričakovali
organizatorji, kajti izredno vroč sobotni popoldan je bolj
vabil v senco kot pa na vajo.
Na Polenšaku so domači ga-
silci znani po številnih gasilskih
prireditvah, ker pa so v zadnjem
letu, dveh lepo uredili gasilski
dom in nabavili novo gasilsko
vozilo, so se letos odločili prip-
raviti tekmovanje z družabnim
gasilskim srečanjem. Pokrovite-
ljici tekmovanja sta bili občina
Dornava in GZ občine Dorna-
va. Kot je povedal predsednik
PGD Polenšak in predsednik
GZ občine Dornava Jože Hoj-
nik, je bilo to prvo večje ga-
silsko tekmovanje, nanj pa so
povabili 21 društev na širšem
ptujskem območju. Prišli so ti-
sti, ki so se želeli preizkusiti
v gasilskih spretnostih in vaji,
med njimi tudi domače ekipe.
Desetine članov in članic so
se pomerile v hitrostni vaji s hi-
dranta. Med člani so 1. mesto
osvojili gasilci PGD Mala vas,
2. domačini - PGD Polenšak in
3. PGD Spuhlja. Pri članicah
sta bili prijavljeni le dve deset-
ini, na koncu pa so slavile do-
mačinke, PGD Polenšak, druge
so bile gasilke sosednjega PGD
Žamenci. Najboljši so prejeli
pokale in priznanja, ob zaključ-
ku tekmovanja pa so najmlajši
gasilci - pionirji pokazali še vajo
gašenja požara in se pri tem iz-
kazali.
Jože Hojnik je bil zadovoljen
s potekom tekmovanja ter je
obljubil, da bo tekmovanje na
Polenšaku postalo tradicional-
no, kajti že prihodnje leto bodo
uvedli prehodni pokal in takrat
pričakujejo dosti boljšo udelež-
bo. Sicer pa je gasilsko društvo
na Polenšaku uspešno, saj gasil-
ske vrste štejejo več kot 100 čla-
nov, v zadnjem času pa sta na
tekmovanjih uspešni predvsem
mladinska in pionirska ekipa.
T. Mohorko
Pionirji gasilci tokrat niso tekmovali, ampak so najprej izobe-
sili državno zastavo, potem pa pokazali gašenje požara
"Gasilsko tekmovanje bo po-
stalo tradicionalno," pravi
predsednik polenškega druš-
tva Jože Hojnik. Foto: TM
ORMOŽ / ZLATA POROKA ZAKONCEV MAJCEN
Ponovno DA v domovini
v petek, 18. avgusta, sta
praznovala zlato poroko za-
konca Majcen iz Velike Ne-
delje. Obred je v poročni
dvorani ormoškega gradu
opravil župan Vili IVofenik,
nakar je po petdesetih letih
sledila ponovna zaobljuba
pred oltarjem velikonedelj-
ske cerkve. Svatje so se nato
odpravili v gasilski dom
v Senešcih, kjer sta Fride-
rik in Marija praznovala
50-letnico poroke v krogu
otrok, sorodnikov, prijatel-
jev in znancev.
Friderik Majcen se je rodil leta
1927 v Sodincih pri Veliki Ne-
delji, žena Marija, rojena Kra-
mar, pa leta 1931 v Lazah pri
Grosuplju, kjer je Friderik leta
1948 tudi spoznal svojo Dolenj-
ko. Ona je štela rosnih 19, on pa
23 let, ko sta se dve leti kasneje
vzela. S tremi otroki, ki so se
jima rodili v zakonu, Mirkom,
Gustekom in Mileno, sta se leta
1973 odpravila v Ameriko s tre-
buhom za kruhom. Ustalili so
se v New Jerseyju, kjer se je
Marija zaposlila v tovarni ko-
zmetike Channell, Friderik pa
je zidaril. Domotožje ga je leta
1981 prignalo domov in je v Ve-
liki Nedelji pričel graditi sku-
pen dom. Marija se mu je
pridružila leta 1993, ko se je
upokojila. V hiši s 15 ari zemlji
sta zadovoljna. Obiskujeta soro-
dnike in prijatelje, rada se od-
zoveta povabilu na trgatev in
obiranje sadja, saj sta oba dob-
rega zdravja. Počutita pa se ne-
koliko osamljena, saj so vsi trije
otroci ostali v Ameriki, kjer
imajo svoje družine. Skupaj s
petimi vnuki in tremi vnukin-
jami pa ju obiščejo vsako leto v
poletnih mesecih.
Majda Fridl
Foto: Ema Žalar
PTUJ / V DOMU UPOKOJENCEV SO PRAZNOVALI
703 leta btddte fmniiške
Redki so ljudje, ki dočakajo
sto in še več let, pa so pri teh
letih še dokaj zdravi in ve-
drega duha. Najstarejša sta-
novalka Doma upokojencev
na Ptuju Frančiška Klamp-
fer je ena takih in prejšnjo
soboto, 19. avgusta, je praz-
novala že 103. rojstni dan.
Doma je iz Dvorjan v občini
Duplek, v ptujski dom pa
je prišla pred šestimi leti,
da bi lažje premagovala te-
žave starosti in tu našla nove
prijatelje.
Nazadnje smo se z najstarejšo
gospo v domu upokojencev sre-
čali lanskega avgusta, ko nam
je obljubila, da se ob 103. roj-
stnem dnevu zagotovo vidimo.
Držali smo besedo in počakali
na praznični dan, da gospe za-
vidljive starosti stisnemo roko,
ji zaželimo kaj lepega in predv-
sem da z njo malo poklepetamo.
Frančiška Klampfer nas je zno-
va pričakala vesela, nasmejana
in dobrega zdravja, za katerega
pa pravi, da ji kljub visoki sta-
rosti "čudežno" še dobro služi.
Vsakega rojstnega dneva se še
posebej veseli, nam je zaupala
ob obisku, kajti doma ni nikoli
praznovala, ker pač za to ni bilo
časa in največkrat tudi denarja
ne. Zato pa se v zadnjih letih
razveseli vsakega obiska, še po-
sebej pa župana občine Duplek
Janeza Ribiča, ki je jubilantko iz
domače občine presenetil tudi
letos in na obisk prišel v družbi
domačih pevcev ter predstavni-
kov društva upokojencev.
Slovesno pa je bilo na pred-
praznični dan tudi v Domu upo-
kojencev na Ptuju, kjer so v
petek popoldan pripravili veli-
ko slavje za vse stanovalce in
gospo Frančiško presenetili z
veliko torto. Ob tej priložnosti
je slavljenki čestitala tudi dire-
ktorica doma upokojencev mag.
Kristina Doki ter ji zaželela ve-
selih in zdravih let v družbi
ptujskih upokojencev.
Najstarejša stanovalka doma
si dneve bivanja krajša z bran-
jem knjig, pretežno z ljubezen-
sko in včasih tudi že filozofsko
tematiko, redno obiskuje ure te-
lovadbe in poskrbi, da ji ni prav
noben dan ni dolgčas. Z veliko
dobre volje, pravi, da bo doča-
kala, če bo treba, tudi 200 let.
Ob 103. rojstnem dnevu pa si je
babica - tako jo kličejo v domu
- zaželela, da bi bila še naprej
zdrava.
T. Mohorko
Še na mnoga leta, babica Frančiška! Foto: TM
SLAPE / FOTOZAPIS
Obnovili
km IZ
Im 1908
Leta 1908 so Širčevi v Sla-
pah postavili križ v zahvalo,
da je nekdo od njihove dru-
žine postal duhovnik. Šir-
čeva domačija še danes,
sicer posodobljena, stoji
nad cesto in nad križem ob
njej. Leseni križ so že več-
krat obnovili, letos pa so
ga postavili na novo. Pred
kratkim so ob njem pripra-
vili slovesnost blagoslova,
ki ga je opravil p. Janko s
Ptujske Gore.
Fotozapis: JB
Obnovljen križ v Slapah ob
cesti Dolena - Majšperk
TEDNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
OD TOD IN TAM
7
OD TOD IN TAM
SV. ANDRAŽ/Svetniki se
bodo sestali v ponedeljek
v občini Sv. Andraž v Sloven-
skih goricah bodo 15. sejo občin-
skega sveta nadaljevali prihodnji
četrtek in ne ta teden, kot so sprva
načrtovali. Osrednja točka dnev-
nega reda je razprava o rebalansu
letošnjega proračuna. Amandma-
je k rebalansu sprejemajo do po-
nedeljka, 28. avgusta, (ak)
MALI BREBROVNIK /
2. konjeniške igre
To soboto se bodo ob 10.30
v Malem Brebrovniku 58 pričele
druge konjeniške igre. Mlajšim ja-
hačem do 16. leta bodo sledili
starejši, izkušenejši ob 12.30, ob
14.30 pa se bodo pomerili vete-
rani. Sledile bodo igre z vozovi
ter podelitev nagrad zmagovalcem
ob 17. uri. Če bo deževalo, bodo
igre potekale v nedeljo, (mf)
PTUJ/Konet tedna vpisi v
kinološko šolo
člani Kinološkega društva Ptuj
se že pripravljajo na novo sezono
tekmovanj in izobraževanja. Ta ko-
nec tedna, v soboto in nedeljo,
vsak dan od 10. do 12. ure bodo
v društvenih prostorih v Budini pri
Ranči vpisovali v nove tečaje. La-
stniki psov lahko svoje pasje prija-
telje vpišejo v malo pasjo šolo in
različne oblike nadaljevalnega te-
čaja, psi pa morajo biti ob vpisu
stari več kot štiri mesece. (TM)
DORNAVA / Liikarji vabijo na
svoj praznik
Turistično-etnografsko društvo
LiJkari iz Dornave prireja to nede-
ljo, 27. avgusta, pri osnovni šoli
tradicionalni Lukarski praznik s pri-
kazom prodaje čebule po starih
običajih. V kulturni dvorani bo na
ogled kulinarično-prodajna razsta-
va. Lukarji bodo predstavili nov
turistični spominek - dornavsko
lukarico - in pripravili vrsto doma-
čih dobrot. Program bo povezoval
humorist Lojze Matjašič, v druža-
bnem delu pa bo obiskovalce za-
baval ansambel Petovio. (ak)
POPRAVEK
Pri poročanju s 5. kmečkega
praznika v Leskovcu smo med re-
zultati s sobotnega turnirja v no-
gometu pomotoma zapisali, da je
tretje mesto dosegla ekipa Trdo-
bojcev, ki je bila v resnici četrta, na
tretje mesto pa se je uvrstila eki-
pa Berinjaka. Ekipi Berinjaka torej
čestitamo in se opravičujemo za
napako. (JB)
8
OD TOD IN TAM
Četrtek, 24. avgust 2000 - TEDNIK
SLOVENSKA BISTRICA / POD STREHO SPRAVILI
17. BISTRIŠKI TEDEN
Poirebujejo Bisfriiani le veselitof
Letos je organizator - turistična zveza občine Slovenslia
Bistrica - pohitel tudi z organizacijo 17. bistriškega tedna,
saj so ga prestavili globoko v dopustniški poletni čas. Pros-
tor dogajanja je bila tudi letos nadstrešnica bistriške voja-
šnice.
Kot je povedal sekretar TZ Slo-
venska Bistrica Dušan Otorepec,
so se trudili, da bi vse potekalo,
kot mora. Potrudili so se tudi s
programom. Tako so bile ves te-
den popoldanske ure namenjene
najmlajšim, še posebej zadnji dan
z organizacijo otroškega živžava
in Jaba-daba-du show programa
s klovnom, žonglerjem in otroš-
kimi karaokami ter luna parkom.
Vendar so bili organizatorji ne-
koliko razočarani, saj je bil odziv
staršev in tudi najmlajših skro-
men. Prve dni je bil tudi obisk v
večlernih urah veliko slabši, kot
so si organizatorji želeli, bolj živa-
hno je bilo ob koncu tedna, ko
so nastopili znani ansambli naro-
dnozabavne in zabavne glasbe, ki
so znali privabili pod nadstrešni-
co več občinstva.
Dušan Otorepec je še povedal,
da so imeli nekaj težav tudi pri
pripravi sejemskega dela progra-
ma, saj so v glavnem trgovci
ter drugi razstavljali na tretjem
podjetniško-obrtnem sejmu ko-
nec junija. Tako se je odzvala le
sekcija prodajalcev vozil in razsta-
vila nove avtomobile. Tudi gostin-
ska ponudba je bila bolj skromna,
saj so na Bistriškem tednu sodelo-
vali le trije gostinci in še to eden
iz Maribora.
Kaj bi bilo potrebno narediti, da
bi bilo dogajanje bolj pestro, ozi-
roma ali Bistrica potrebuje zgolj
veselično zabavo, smo med dru-
gim vprašali sekretarja TZ Slo-
venska Bistrica. Povedal je, da bi
s tem, koliko zamisli imajo glede
organizacije Bistriškega tedna, a
bi k sodelovanju morali pritegniti
marsikoga, za kar bi bila potrebna
tudi denarna sredstva, postala Slo-
venska Bistrica z nizom priredi-
tev mali mariborski Lent. Seveda
pa morajo pri tem bolj sodelovati
z občino ali pa ta z njimi. Letos
tega sodelovanja ni bilo, oblju-
bljeno pa jim je bilo, da bodo
prihodnje leto zagotovo složneje
sodelovali in s tem se bo v moš-
njiček TZ Slovenska Bistrica tudi
za ta namen nateklo kaj cvenka.
VT
PREJELI SMO
Še vedno ne moremo dojeti
Rane jutranje ure 12. avgusta je vaščane Juršincev
in skorajda celotno Slovenijo pretresla vest, da je po-
gorela Puchova cimprača. Marsikdo informaciji ni
verjel in se je o tem hotel prepričati, vendar je realno
prepričanje na kraju samem v Sakušaku skrilo še ti-
sto iskrico upanja, da to ni res, da ni mogoče!
Puchova cimprača je pogorela, kar ima za posle-
dico povzročeno ne samo materialno škodo, ampak
tudi veliko škodo za našo kulturno dediščino.
S ponosom sem spremljala delo Društva Janeza
Pucha, ki je bilo uradno ustanovljeno 19. marca
2000. S svojimi danes več kot 150 člani je vodilo pro-
jekt prenove Puhove cimprače. Nobena prostovoljna
ura jim ni bila v breme, noben finančni prispevek
odveč, vse je gnala neizmerna želja, da bi čimprej
v Sakušaku, nedaleč vstran od rojstne hiše velikega
izumitelja in tovarnarja Janeza Pucha, stala Puhova
cimprača - muzej, ki bi bil v ponos ne samo druš-
tvu, ampak tudi prebivalcem občine Juršinci in ne
nazadnje tudi celotni Sloveniji.
Dela okrog Puhove cimprače so stekla in prav za-
radi marljivosti članov društva Janeza Pucha, dela
družbe Zidar, d.o.o..j ter še mnogih drugih je projekt
dozorel tako daleč, da je bila predvidena otvoritev
Puchove cimprače dan pred občinskim praznikom
občine Juršinci.
Seveda je ne glede na dogodek praznovanje ob-
činskega praznika steklo po že v naprej začrtanem
planu, vendar so izrazi na obrazih ljudi, ki so se ude-
ležili osrednje prereditve, izkazovali žalost, še prej
pa razočaranje ob vse bolj neizbežni domnevi, da naj
bi do požara prišlo zaradi požiga.
Vendar ima vse skupaj za posledico še večjo zag-
nanost članov društva Janeza Pucha, vščanov občine
Juršinci in širše okolice. Pomoč so obljubili skoraj
vsi župani novo nastalih občin na ptujskem območ-
ju, sosednjih občin in še drugi. Občinski svet občine
Juršinci se je odpovedal sejnini in jo namenil obnovi
Puhove cimprače, prav tako je občinski odbor LDS
namenil letno dotacijo s strani občine za obnovo Pu-
hove cimprače. Tudi s strani ministrstva za kulturo
so že bila nakazana sredstva za obnovo.
Občina Juršinci je na željo mnogih odprla žiro ra-
čun, na katerem se zbirajo sredstva ...
Spoštovani člani Društva Janeza Pucha, s skup-
nimi močmi, s podporo vaščanov občine Juršinci
ter s podporo mnogih bo uspelo, da bo kaj kmalu zo-
pet stala PONOVNO OBNOVLJENA PUCHOVA
CIMPRAČA, še lepša, še bolj nam vsem v ponos!
Dragica Toš Majcen, svetnica v občini Juršinci
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Čas nmdpovpreinih
m      .........r..-::M.................................
Kako dolgo delajo najuspeš-
nejši slovenski menedžerji?
Revija Manager je 120 najbolj
znanih slovenskih vodilnih dela-
vcev vprašala, koliko časa pov-
prečno preživijo na delovnenn
mestu. 72 odstotkov direktorjev
oziroma vodilnih delavcev je od-
govorilo, da službi posvečajo od
12 od 14 ur dnevno, 23 odsto-
tkov jih delovno obveznost op-
ravlja 8 do 12 ur na dan, 11
odstotkov pa službi posveti 14
do 16 ur na dan.
Med vprašanimki si 65 odsto-
tkov direktorjev in predsednikov
poslovnih odborov privošči ne-
koliko daljši dopust, vendar še
vedno ne vse tiste dni, ki bi jih si-
cer lahko po zakonu. 29 odstot-
kov je takšnih, ki si privošči le en
teden dopusta, trije odstotki pa
sploh ne gredo na dopust. Pra-
vih počitnikarjev je med anketira-
nimi direktorji vsega 1 odstotek.
Podatki o (povprečno) dalj-
šem delovnem času in povpre-
čno (krajšem) dopustu vodilnih
delavcev seveda govorijo o tem,
da so potrebni za največje do-
sežke v poslovnem življenju tudi
nadpovprečni napori in da je zato
prav, da se le-ti tudi ustrezno na-
grajujejo. To pa pomeni, da za
gospodarsko življenje ne morejo
veljati nekatera pravila, ki sodijo
v krog tako imenovanih sindikal-
nih pravic. Nekateri predpisi s
področja delovne zakonodaje so
nasploh preveč togi in neprilago-
jeni potrebam konkretne delovne
prakse. Seveda za vse obstajajo
določene meje in medsebojna
odvisnost. Nesposobnemu pos-
lovnežu ne pomaga veliko tudi
nenehno sedenje v službi niti
vztrajno odrekanje lastnemu do-
pustu. Takšen življenjski slog kve-
čjemu povzroča nove neuspehe
in nove frustracije. Neka ameriš-
ka analiza namreč opozarja, da
sta sprostitev in počitek izjemne-
ga pomena za zdravje in vital-
nost.
Najbrž bi bilo napačno, če bi
sklepali, da so zgolj vodilni de-
lavci tisti, ki delajo več, kot je
predpisan delovni čas. Veliko za-
poslenih je iz socialnih razlogov
prisiljenih na delo, ki presega
petkrat osem ur na teden. Med-
tem ko je čezurno delo mened-
žerjev za vse nekako razumljivo
in nujno, pa poteka dopolnilno
delo drugih na pol legalno, pod
najrazličnejšimi stresi in ob naj-
različnejših predsodkih.
Vsekakor bi bilo normalno, če
bi v načeiu izenačili vsako delo in
odpravili najrazličnejše omejitve,
ki pod krinko najboljših namenov
v bistvu vendarle onemogočajo
zaposlenim, da bi na čim bolj
normalen način prišli do zasluž-
ka, ki jim je potreben za normal-
no življenje. To pa pomeni, da bi
morali odpraviti omejitve za do-
polnilno delo, hkrati pa bi morali
spodbujati (in ne preganjati) raz-
lične oblike popoldanskega (na-
durnega) dela.
PREKOMERNO
DIREKTORJEVO
DELO
Manager je poskrbel za kon-
kretno ilustracijo, kaj lahko za
neko podjetje oziroma okolje po-
meni zares vztrajno in marsikdaj
"prekomerno" delo dobrega dire-
ktorja. Zgodba o uspešni sana-
ciji dolenjskega lesnega velikana
Novolesa je v bistvu zgodba o
tem, kako se lahko zaupanje v
mlade, sposobne kadre bogato
obrestuje. Generalni direktor No-
volesa Zvone Novina je prevzel
krmilo podjetja pri 29 letih, ko so
- po mnogih poslovnih pretresih
- v bistvu razmišljali samo še o li-
kvidaciji ...
"Ko je Novina prijel krmilo po-
tapljajoč se Novolesove ladje, je
bilo za 43 milijonov mark dolgov,
izgube iz prejšnjih let pa so se
povzpele na 25 milijonov mark.
Novolesov kapital je znašal bo-
rih devet milijonov mark. A sedaj
je povsem drugače. V treh letih
so poplačali vse dolgove in po-
krili vso izgubo, poslujejo z dobi-
čkom - za lansko leto ga je bilo
več kot 60 milijonov tolarjev - a
ga ne delijo za dividende, mar-
več vsega vložijo v razvoj. Tako
naj bi bilo, če se bodo lastniki
strinjali, še prihodnja štiri leta.
Ko je mladi Novina postal ge-
neralni direktor, se je najprej se-
stal s sindikatom in naravnost
povedal, da bo takoj odšel, če se
bodo stavke še nadaljevale in če
bodo domača nesoglasja vlačili
po časopisju. Od takrat do danes
v Novolesu niso stavkali niti eno
uro. Se pa redno vsak mesec No-
vina sestane s sindikatom, teme
za sestanek pa predlaga sindi-
kat.
Danes je Novoles v vrhu sloven-
ske lesnopredelovalne industrije,
70 odstotkov svoje proizvodnje
izvozi na najzahtevnejše trge, ima
900 zaposlenih ... Ko so Novino
pred tremi leti vabili v ZDA za di-
rektorja ameriškega podjetja in
mu ponujali hišo, avto in meseč-
no bruto plačo 13.000 dolarjev,
ga je kar vleklo. V ZDA se nas-
ploh dobro počuti, tam ima tudi
dobre zveze, kar mu pri sklepan-
ju poslov veliko pomaga. Godilo
mu je tudi, da je dobil tako vab-
ljivo ponudbo, ki je brez dvoma
tudi veliko priznanje za njegovo
delo in odlična potrditev njego-
vih menagerskih sposobnosti in
odlik, "Nekako sem se začel za-
vedati, da sem bil do takrat mlad
kader in da čedalje bolj postajam
le še kader" pravi. Pa so mu de-
lavci napisali pismo, v katerem
so zapisali tudi to: "Ne moremo
vas prisiliti, da ostanete z nami,
vas pa prosimo. Skupaj smo re-
šili podjetje, ponosni smo na vas
in imate trdno podporo vseh za-
poslenih." Pa je ostal. V ZDA gre
pogosto, a kot direktor Novolesa,
ki bo letos tam prodal za kakšnih
sedem milijonov dolarjev svojih
izdelkov. Plače sicer nima ameri-
ške ...
PET MINUT •
DESET TISOČ
MARK PRIHRANKA
Druga zgodba je povezana z
nadpovprečnim delom in nadpo-
vrečnim delovnim časom, ki ga
vlagajo menedžerji in drugi za-
posleni v proizvodnjo in razvoj
mozirskega Elkroja. Marija Vrta-
čnik je novinarki Menagerja pri-
povedovala, da v Elkroju lahko
govorijo o desetletnih nenehnih
prizadevanjih za znižanje proizvo-
dnje stroškov. Petminutno skraj-
šanje izdelavnih časov pomeni
približno deset tisoč mark pri-
hranka ...
"Mozirski konfekcionar, največ-
ji in verjetno tudi najboljši izde-
lovalec hlač v Sloveniji, jih zdaj
proda približno 700 tisoč parov,
posluje z dobičkom in ustvarja
približno dve milijardi tolarjev pri-
hodka na leto ..."
Jak Koprive
SREDIŠČE OB DRAVI / SEJEM DOMAČE OBRTI
Seiemnadan
v torek, 15. avgusta, so člani turističnega društva Središče
ob Dravi že drugič pripravili sejem domače obrti. Stojnice
so postavili pred kapelo, kjer je na praznični dan Mariji-
nega vnebovzetja potekala slavnostna maša.
Verniki so si lahko po zaklju-
čku obreda ogledali klopotce, na
stojnicah pa so bila razstavljena
tudi zdravilna mazila ter domače
bučno olje in bučnice. Odziv je
bil na letošnjem sejmu, ki so ga
pripravili drugič, nekoliko slabši,
vsekakor pa pomeni v Središču
dober začetek obujanja tradicio-
nalnega semanjega dneva, ki je
potekal od leta 1760 na jernejevo -
22. avgusta, kasneje pa so ga pre-
stavili na 15. avgust - dan Mariji-
nega vnebovzetja, nam je povedal
predsednik Turističnega društva
Središče ob Dravi Miro Mele.
V bodoče bi želeli sejem raz-
širiti ter dopolniti s športno-
rekreativnim in zabavnim pro-
gramom, ki bo zanimiv za širši
krog obiskovalcev. V sodelovanju
z Obrtno zbornico Slovenije - se-
kcijo za umetno obrt, bi želeli v
nekaj letih v Središču razviti regi-
onalno prireditev, ki bi bila pove-
zana tudi s konjeništvom.
PREDSTAVILI TURI-
STIČNI PROSPEKT
Sejem je le ena izmed vrste pri-
reditev, ki jih pripravljajo ambici-
ozni člani središkega Turističnega
društva, ki je bilo ustanovljeno
leta 1995 in šteje 45 članov. Že
prvo leto obstoja je bila v okviru
študijskih krožkov, ki so potekali
v organizaciji Delavske univerze
Ormož, pripravljena lokalno od-
mevna videokaseta. Pred letom in
pol pa so se odločili za izdajo ti-
skanega gradiva, prospekta Med
Dravo in goricami, ki predstavlja
zanimivosti domačega kraja. Av-
torji videokasete, ki je bila osnova
za prospekt, so pripravili tekste,
izdelali fotografije, Savo D. Školi-
ber pa je izdelal simbol Središča,
ki ponazarja razpetost kraja med
Dravo in goricami, z oranžnimi
točkami pa je simbolno prikaza-
nih tudi pet krajev KS - Obrez,
Grabe, Središče ob Dravi, Gode-
ninci in Salovci. V nakladi 3000
izvodov je bil prospekt izdan letos
spomladi. Predstavljene so kultur-
nozgodovinske in naravne zname-
nitosti vseh krajev, infrastruktura,
95 odstotkov gospodarskih subje-
ktov ter druge dejavnosti v Sre-
dišču. Finančna sredstva (600.000
tolarjev) za izdajo prospekta so
prispevali do polovice člani TD,
občina Ormož in KS, drugi del pa
so prispevali različni sponzorji in
donatorji.
Majda Fridl
Klopotci, šopki domačega cvetja, domače bučno olje in bučnice
so zaznamovali sejem pred kapelo v Središču ob Dravi, kjer
je nekoč na dan Marijinega vnebovzetja tradicionalno potekal
Marijin sejem. Foto: Majda Fridl
DUPLEK / NA OBISKU PREDSEDNIK STRANKE SLS-^SKD
SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Dr. Zagožen o aktualnih
polHlinlh dogodkih
Na obisku v občini Duplek je bil petek predsednik najve-
čje slovenske parlamentarne stranke - združene stranke
SLS-I- SKD Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen.
Na tiskovni konferenci v prostorih občine Duplek je go-
voril o aktualnih političnih dogodkih, si ogledal regijsko
tekmovanje oračev in se pogovarjal z župani podravskih
flubčuk....._       _______.................____...........________________
z gostiteljema - županom ob-
čine Duplek Janezom Ribičem
in poslancem Francem Kangler-
jem - se je dr. Franc Zagožen
najprej udeležil okrogle mize na
temo Ocena posledic škode v kmetijs-
tvu v letu 2000 in usmeritve za priho-
dnje, na kateri je bilo med drugim
rečeno, da je suša v začetku polet-
ja slovenskemu kmetijstvu priza-
dejala za okoli 17 milijard tolarjev
škode, samo v občini Duplek pa
je bila ta ocenjena na 80 milijo-
nov tolarjev. V nadaljevanju se je
dr. Franc Zagožen udeležil tis-
kovne konference, na kateri je
med drugim komentiral novo od-
kritje prisluškovanja na mini-
strstvu gospodarske dejavnosti.
Zagožen dodaja, da pojav prisluš-
kovanja verjetno sploh ni tako re-
dek. Sam se z njim srečuje od leta
1988, vendar se s njim ne obre-
menjuje, saj osebno ni imeli niko-
li večjih težav. Glede morebitnih
koalicij po bližnjih volitvah do-
daja, da so v SLS-t-SKD Sloven-
ski ljudski stranki pripravljeni na
povezovanje, ki bi kazalo dobre
obete za v prihodnje. V stranki
si prizadevajo, da bi se v Sloveni-
ji oblikovalo 25-26 regij, vezanih
na upravne enote, depolitizacijo
in dekoncentracijo kapitala v pre-
stolnici, ki po besedah Zagožna
pomeni tudi kadrovsko osiroma-
šenje drugih regij. O izstopih iz
stranke Zagožen dodaja, da je ta
relativno majhen, saj je iz trenu-
tno največje slovenske politične
stranke z več kot 65 tisoč člani
v zadnjem času izstopilo le 300
članov, vanjo pa se včlanilo 150
novih. V občini Duplek in sose-
djih občinah po besedah poslan-
ca Franca Kanglerja izstopov iz
stranke ne opažajo.
Dr. Zagožen se je v ob svojem
obisku v Dupleku pogovarjal tudi
z župani podravskih občin in si
ogledal regijsko tekmovanje ora-
čev na Johah pri Dupleku.
ak
TEDNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
NASVETh PISMA BRALCEV
9
Kuhanki nasveti
Melone ali dinie
IVlelona jc tipičen poletni sadež z veliko vode in ravno za-
radi vode in finega okusa si z njimi v vročih poletnih dneh
pogosto gasimo žejo.
Poznamo več sort melon, ven-
dar so najbolj priljubljene kan-
talupe, ki imajo mreži podobno
sivo rjavo lupino in v notran-
josti sočno in aromatično oranž-
no meso. Nekoliko manj znane,
vendar enako okusne so melone,
ki imajo v notranjosti zeleno belo
meso; to so tako imenovane oge-
nove melone. V primerjavi z lu-
benico so melone dosti manjše,
vendar so večji plodovi pravilo-
ma okusnejši. Kvaliteto melone
lahko preverjamo tako, da povo-
njamo zunanjo lupino, ki naj bo
dišeča, brez vonja po plesni. Pri
nakupu izbiramo melone, ki so
čvrste, brez prask in odtiskov
Melone serviramo vedno dob-
ro ohlajene kot predjed ali kot
desert. Njen okus se lepo poda
k šunki, pršutu, rakcem, perut-
nini, prekajenim ribam in preka-
jeni svinjini. Obstojnost melon
je izredno kratka, zato jo doma
celo hranimo na sobni tempera-
turi do 2 dni ali v hladilniku
do tri dni. Okusno meso melon
uporabljamo tudi za džeme, mar-
melade in kompote. Iz melon pa
si lahko pripravimo tudi okusno
pito, narastek ali okusno sadno
solato. Od začimb se meso melon
poda z ingverjem, sladkorjem in
poprom. Polovico melone pa lah-
ko uporabimo tudi kot posodo,
v kateri ponudimo sadno solato
ali na koščke narezano pomeša-
no sadje.
Melone pripravimo za na mizo
največkrat tako, da jih samo zelo
ohladimo, prerežemo na polovi-
co, iz njih poberemo pečke in
vlakna, jih narežemo na kocke
ali rezine in serviramo na stolče-
nem ledu. Lahko tudi polovico
melone dobro izpraznimo, jo do
polovice napolnimo z ledom in
na led vsipamo na kocke nareza-
no melono, v katero zataknemo
nabodalca in tako postavimo na
mizo. Iz melone lahko z dekora-
tivnim nožem narežemo manjše
kroglice in jih dobro ohladimo.
Nato po dve, tri spustimo v ko-
zarce za penečo vino in prelije-
mo z dobrim belim vinom.
Čeprav so melone izrazito de-
sertno sadje, jih najpogosteje po-
strežemo kot predjed. Narežemo
jih na nekoliko debelejše rezan-
ce in jih zavijemo v tanke rezine
pršuta. Preden melone zavijemo
v pršut, jih prav tako dobro oh-
ladimo. Zavijemo jih tako, da
na vsaki strani gledajo iz pršuta.
Zraven ponudimo opečen toast.
Pršut lahko zamenjamo tudi s
tankimi rezinami šunke. Če me-
lone zavijemo v šunko, lahko
okus dodatno popestrimo z do-
datkom sira oziroma ohlajene re-
zine melone najprej zavijemo v
poljuben poltrdi sir, ki se da do-
bro zvijali, in nato še v tanke
rezine šunke. Zraven ponudimo
poljubno solato.
Melona je primerna tudi za pri-
pravo sadne juhe, ki je prav tako
lahko dober osvežujoč obrok v
poletni vročini. Melonino juho
si pripravimo tako, da v pol litra
vrele vode zakuhamo podmet iz
ene žlice škroba. Dobro prevre-
mo in ohladimo. Ohlajeni tekoči-
ni prisipamo pol litra pretlačene
melone, primešamo malo belega
vina in po okusu sladkamo. Za
boljši okus lahko dodamo še li-
monin sok in konjak. Po mo-
žnosti serviramo v steklenih
skodelicah in v vsako damo vsaj
2 koščka melone in kocko ledu.
Če juho ponudimo tudi otrokom,
jo začinimo samo s sladkorjem
in limoninim sokom, po želji pa
jo lahko pred serviranjem deko-
riramo s tolčeno sladko smetano.
Smetano bi lahko zamenjali tudi
z majhnimi kockami poljubnega
navadnega biskvita.
Če imate na domačem vrtu me-
lone, jih je najbrž preveč, da bi
lahko vse pojedli. V tem prime-
ru si lahko pripravite melonin
kompot, džem ali marmelado.
Marmelado iz melon pripravimo
tako, da 2 kilograma melon pre-
režemo na polovico in odstrani-
mo semena. Z večji žlico dobro
izrežemo melonino meso. Da se
marmelada hitreje skuha, lahko
meso zmeljemo. Melonini kaši
dodamo 80 dekagramov sladkor-
ja in pristavimo, da zavre. Po-
beremo odvečne pene in počasi
kuhamo slabo uro. Med kuha-
njem večkrat premešamo. Ku-
hamo lahko tudi v pečici pri
temperaturi 180 do 200 C. Čas
kuhanja v pečici je 10 do 15 mi-
nut daljši kot na štedilniku. Še
vročo marmelado pretlačimo in
napolnimo v manjše, dobro oči-
ščene kozarce.
Tisti, ki imate radi mešanico
sladkih in slanih okusov, pa si
lahko pripravite ribjo solato z
melono. Pripravimo jo tako, da
poljubne ribe skuhamo v vodi z
dodatkom zelenjave in začimb.
Kuhane odcedimo in ohladimo
ter jim odstranimo kožo in kosti
ter natrgamo na večje koščke.
Dodamo poljubne olive, sesek-
ljane kapre, malo vloženih kislih
gobic in na majhne kocke nare-
zano in ohlajeno melono. Melo-
ne naj bo količinsko enako kot
kuhanega ribjega mesa. Dodamo
še olivno olje, limonin sok, sol,
poper in malo rožmarina. Tako
pripravljeno solato damo pred
serviranjem vsaj 10 minut v hla-
dilnik in nato ponudimo na listih
zelene solate kot hladno uvodno
ali kot samostojno jed.
Melona ponuja s svojim prefin-
jenim okusom in barvo mesa za-
gotovo vsakemu nekaj za njegov
okus. Samo odločiti se je treba, v
katere jedi oziroma
kako jo vključiti.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
SADNA SOLATA Z
miOHO
iVIelono razpolovimo, iz-
dolbemo sredino, odstrani-
mo pečke in narežemo na
kocke ter narahlo sladkamo
s kristalnim sladkorjem. Po-
sebej narežemo še breskve,
marelice in lubenice na ena-
ke kocke kot melono. Sadje
dodamo meloni, okisamo z
limoninim sokom in napol-
nimo v izdolbeno polovico
melone. Vsaj pol ure posta-
vimo v hladilnik. Pred ser-
viranjem okrasimo s stepeno
sladko smetano in potrese-
mo s Čokoladnimi mrvica-
mi.
Avtorica:
Kristina Panikvar, Kun-
gota 88, Kidričevo.
PREMI SMO
Kdo so "izničevala"naroodnoosvobodilne
vojne
v Tedniku ste priobčili poročilo o borcih, vojnih
invalidih, članih ptujskega kluba brigadirjev in dru-
gih, ki ne pozabljajo borcev - upornikov, katere so
Nemci pobili. Oglašam se, ker sta se oba govornika
na proslavi zmotila.
Gospod Ivo Rau "je ostro zavrnil vse, ki javno iz-
ničujejo pomen narodnoosvobodilne vojne ter vlo-
go borcev in partizanov v boju proti okupatorju in
in domačim izdajalcem". Žal gospod Rau ni pove-
dal, kdo izničuje ta NOB. Predpostavljam, da ima v
mislih rojake po vzorcu g. prof. Justina Stanovnika
iz Ljubljane. Nihče ne namerava "izničiti" narodno-
osvobodilne vojne. Oba referenta v Mostju ob goz-
dičku Laze, gospoda Ivo Rau in Stane Lepej, sta v
zmoti.
Resnica pa je, da želijo mnogi Slovenci (in Ev-
ropa) izvedeti zgodovinsko resnico. V Sloveniji so
nas že ves čas zavajali, torej učili neresnico. Ampak
kaj je resnica in zakaj hočejo neki elementi izničiti
NOB? Ravno to bi mi vsi morali izvedeti, žalibog
nam tega ne povedo.
Skušal bom na kratko za ptujski Tednik obrazloži-
ti to zadevo.
Resnica je, da je KPS po napadu Hitlerjeve Nem-
čije na Sovjetsko zvezo 20. junija 1941 dobila iz
Moskve nalog organizirati upor proti Nemcem -
okupatorjem. Dotlej so si Sovjeti in nacionalsociali-
sti bili zavezniki in prijatelji. Ker pa je KPS vedela,
da ji slovenski narod ne zaupa, so nastopili pod ime-
nom "OF". Obljubljali so narodno osvoboditev, ho-
teli socializem, to je tisto. Ko so zmagali, so s silo
uvedli socialistično deželo in pozabili na narod. To-
rej so izdali idejo o NO in ustoličili socialistično
diktaturo. Pol stoletja so nas učili, da je bila OF pra-
vzaprav socialistična revolucija.
Samo tej resnici služijo različni Stanovniki, tudi
jaz osebno.
Ali se ne bi splačalo živeti v zgodovinsko očiščeni
domovini?
Kari Cep, tc. Ptuj, Terme
Krvodajalci
8. avgust: Srečko Četi, Bišečki Vrh 15; Branko Laura,
Tibolci 47; Stanko Marinič, Placerovci 29; Franc Vilčntk,
Murettnct 20/a; Zdenka Plesec, Brstje 27/c; Franc Rižnar,
Polenšak 41; Ivan Šegula, Juršinci 48; Andrej Čeh, Placar
13; Lidija Medved, Podlože 69; Daniel Bec, Sakušak 24:
Siivo Čeh, Spuhfja 143; Metka Raš!, Žabjak 26/C; Jožica
Unuk, Kraigherjeva 18, Ptuj; Marjan Brenholc, Mezgovci
70: Jerneja Bombek Godec, Ui. 25, maja 19, f^tuj; Viktorija
Breznik, Podvtnci 95/A; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56:
Janez Golob, Kicar 140/c; Stavko Jerebic, Zagorci 21.
10. avgust: Jože Praprotnik, Miklavž pri Ormožu 36;
Vladimir ŠtrucI, Kozminci 16/A; Srečko Kuzminski, Stojnci
143; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Edi Vršič, Bu-
kovci 152; Štefan Bukvič, Žetale 84./A; Danica Perkovič,
Grajenščak 80/B: Dragica Toš Mejcen, Griinci 37; Nada Sla-
tič. Obrtniška 4, Ptuj: Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5,
Ptuj; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Anica Plohi,
Bratislave! 62: Ivan Božičko, Tržeč 46/c; Antta Korošec, Ob
Studenčnici 6, Ptuj; Marjan i\^egiič, Spuhlja 65; Silva Čer-
ček, Maistrova 26, Ruj; Tone Javernik, Križni Vrh 29; Bran-
ko Težak, Turški Vrh 5; Miran Ostroško, Videm 10/A; Matjaž
Pišotek, Leskovec 25: Zlatko Majcen, Senešci 55: Ronam
Lešnik, Gerečja vas 103; ivan Maiek, Jiršovci 50.
MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN.
PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE - 291 NAD.
Duševno zdravje otrok
in mladostnikov
Nastanek in vzdrževanje psihosocialnih
motenj v otroštvu - 4. nad.
Že omenjeni celostni pristop pomeni vredno-
tenje duševnega zdravja in psihosocialnih mo-
tenj v celostnem kontekstu in v soigri bioloških,
psiholoških in socialnih dejavnikov ter proce-
sov. Ta model seveda ni več le filozofske narave,
saj ga je moč utemeljiti in prikazati s kemično,
električno, elektromagnetno in drugačno ma-
terializacijo kognitivnih in čustvenih procesov.
To, kar smo včasih imenovali psihološko in so-
cialno, je v današnjem času dobilo svojo mate-
rialno osnovo in seveda tudi obratno, biološka
dogajanja v organizmu se odražajo tudi v doživ-
ljanju, čustvovanju in na ravni intelektualnega
delovanja.
Pomemben je tudi tako imenovani ekosocial-
ni pristop (model socialnega okolja), ki gradi na
teoriji sistemov in je zelo pomemben model za
preprečevanje psihosocialnih motenj.
Otrokov razvoj je odvisen od celotnega živ-
ljenjskega sistema. Ta sistem tvorijo otrok sam,
njegova družina (oče, mati, bratje, sestre, babi-
ce, dedki, tete, strici) ter seveda druge socialne.
skupine, institucije in podsistemi, v katere je
vključen. V to sodi tudi soseščina (sosedje, pri-
jatelji), VVZ (sovrstniki, vzgojiteljice), osnovna
šola, v kateri preživi vsaj osem oz. sedaj devet let
(sošolci, učitelji, razrednik, ravnatelj, šolski sve-
tovalni delavci), prostovoljci, strokovne službe
(zdravstvene, psihološke, socialne) ter prostoča-
sne dejavnosti (šport, cerkev, skavti oz. taborni-
ki, planinci...).
Raziskave so pokazale, da šola, vrtec in druge
institucije vplivajo na otrokov psihosocialni raz-
voj in da bi zato ti prostori morali postati po-
membna torišča za promocijo duševnega zdravja
in za preprečevanje psihosocialnih motenj. Pozi-
tivni vplivi zunajdružinskih okolij so predvsem
pomembni za otroke iz neugodnih družinskih
okolij in za tiste, katerim družina ne more nudi-
ti psihološke podpore in zaščite.
Naslednjič pa si bomo začeli ogledovati mo-
dele in pristope medsebojne povezanosti in vpli-
va vseh udeležencev (otroka in zanj pomembnih
oseb) na psihosocialni razvoj.
mag. Bojan Sinko
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
vročem In sušnem
pohfju prediasno lorenje
Vremenske razmere po pretekli mili in kratki zimi, zgodnji pomladi ter
vročem in sušnem poletju bodo imele za posledico zgodnejšo skle-
nitev vegetacije sadnega drevja, okrasnega rastlinja in vrtnin. Predčasno zorenje vrtnih
plodov in zaključevanje vegetacije ali njuna kasnitev pozno v jesen sta enako nezažele-
na pojava. Pri obeh trpita kakovost pridelkov in odpornost za prezimitev, od vrtnarja pa
zahtevata večjo skrb za nego vrtnega rastlinja.
V SADNEM VRTU je mogoče cepiti in prece-
pljati sadno drevje in sadil<e zanj na način oče-
slanja ali ol<ulacije vse dotlej, l<o je podlaga v
tolikšnem muževnem stanju, da se iub z lah-
koto loči od olesenelega dela. Po opravljenem
cepljenju nadzorujemo uspešnost in zaraščanje
rane na cepilnem mestu. Na zaraščenem cepil-
nem mestu odstranimo vezivo, da se ne zaraste
v lubje. Če se cepič oziroma v podlago vloženi
brst ni prijel, cepljenje ponovimo, vendar le, če
je podlaga še v muževnem stanju. Prijem je do-
ber, če ob rahlem dotiku listni pecelj odpade, če
pa je cepljenje neuspešno, listni pecelj očesla-
nepa cepiča oveni in se od njega ne loči.
Čeprav se izteka primeren čas za upogibanje
navpičnih mladik pri sadnem drevju, da se jim
upočasni nadaljnja rast in da se zaradi upoča-
snejšega pretoka rastlinskih sokov rastni brsti
spremene v rodne, je upogibanje še priporoč-
ljivo opraviti. Za upogibanje prebujno rastočih
pokončnih mladik pri sadnem drevju velja izrek
"Bolje pozno kot nikoli," ker s tem vzpostavljamo
ravnovesje med rastjo in rodnostjo.
Jagodičevje - maline, robida in tayberri - so
obrani. Sorte, ki rodijo le enkrat na enoletnih po-
ganjkih, zrastlih iz koreninskega vratu ali kore-
nin, se te rozge po obiranju posuše. Ker smo
med vegetacijo že vzgojili iz matičnega grma
oziroma korenike nove nadomestne poganjke,
takoj po obiranju stare izrojene rozge pri osnovi
odrežemo in sežgemo. Sežiganje je potrebno,
ker se je v rozgo zabubila malinova muha, kjer v
strženu rozge prezimi.
V OKRASNEM VRTU konec poletja večina
vrst okrasnih trajnic zaključuje vegetacijo, ko
rast preneha, zoreti prično semenice, listje "pa
do začetka prvih jesenskih slan še asimilira in
proizvaja organsko hrano ter jo hrani v koreni-
nah za naslednje vegetacijo. To pa je tudi obdo-
bje, ki vrtnarju nalaga precej opravil, potrebnih
za razmnoževanje okrasnih vrtnih rastlin in njiho-
vo pripravo na prezimitev. Ko dozore semenice,
jih pobiramo in pripravljamo za nadaljnjo dode-
lavo, če nameravamo s semenom razmnoževati
njihovo vrsto. Pri mnogih lesnih okrasnih trajni-
cah je še čas, da narežemo dozorevajoče eno-
letne mladike za potaknjence in jih vložimo na
vkoreninjanje. Nekatere še lahko razsajamo, z
delitvijo grmov pa si pripravimo sadike in jih vla-
gamo v vzgajališče na vkoreninjanje ali jih sadi-
mo na stalno mesto.
Na okrasnih gredicah in nasadih skrbimo za
rastlinsko higieno, da sprotno odstranjujemo od-
cvetelo cvetje in poškodovane poganjke, jih red-
no plevemo, skrbimo za talno vlago in varujemo
pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, še po-
sebej pred pepelnico in rastlinskimi ušmi, ki v
tem vročem obdobju na mladih poganjkih lahko
povzročijo nenadomestljivo škodo.
Konec avgusta presajamo alojzijeve lilije, pre-
den prično rasti novi poganjki.
Ta letni čas je tudi najprimernejši za sajenje
in razsajanje potonik, da se do zime še dobro
vkoreninijo.
V ZELENJAVNEM VRTU je sredi poletja iz-
praznjene grdice priporočljivo nameniti počitku.
Počitka za vrtne grdice pa si ne smemo predsta-
vljati, da bi te samevale brez posevka in da bi se
na njih lahko bohotil plevel, marveč jih posejemo
z rastlinami, ki bodo rodovitnost tal ohranile in
celo poživele. Izpraznjeno gredico očistimo vseh
ostankov vrtnin, ki smo jih pred tem tu pridelova-
li, vseh plevelov in plitvo prerahljamo. Pripravimo
jo enako, kot bi se namenili posejati kateri koli
posevek vrtnin, in ga posejemo z mešanico se-
men za zeleno gnojenje BIOVRT Mešanica se-
men za zeleno gnojenje BIOVRT vsebuje seme
oljne redkve, bele gorjušice, facelije, aleksandrij-
ske in perzijske detelje. Oljna redkev z globoki-
mi koreninami ima učinek rahljanja in zračenja
tal, bela gorjušica s koreninskimi izločki odvrača
talne ogrčice, detelje bogatijo tla z dušikom, fa-
celija pa poleg rahljanja tal bogato med! in nudi
odlično čebeljo pašo. Po šestih do devetih ted-
nih posevek razvije obilno maso, to pa pokosi-
mo in vdelamo v tla. Zeleno gnojenje je naravno
in okolju prijazno gnojenje, izvesti pa ga je mo-
goče in je smotrno na vsaki, tudi najmanjši po-
vršini oziroma delu gredice, na kateri potem, ko
zeleno maso vdelamo v zemljo, nadaljujemo se-'
tev oziroma sajenje vrtnin. Mešanice za zeleno
gnojenje sejemo do septembra, ker pri jesenski
setvi zelenje uniči slana.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi
rastline ter pospravljati njihove pridelke, ki jih go-
jimo zaradi plodov od 20. do 22. ter od 28. do
31. avgusta, zaradi lista od 18. do 20. in 26. av-
gusta, zaradi korenike od 22. do 24. in 31. avgu-
sta ter zaradi cveta 25. in 26. avgusta.
Miran Glušič, ing. agr.
10
OD rOO ffi TAM
četrtek, 24. avgust 2000 - TEDNIK
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA, PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 16.
Živlieme tik pod oblaki
1 iticaca je najvišje ležeče plovno jezero na svetu. Okraše-
no je s 36 otoki, od katerih je največji Isla del Sol, ki leži
na bolivijski strani. Je naravni rezervat tako za nekatera
edinstvena ljudstva kot tudi za rastlinje in živalstvo. Jezero
leži na 3812 m nadmorske višine in meji na državi Peru in
Bolivijo. Njegovo nadnaravno moč in "svetost" sem že ome-
njal. Ime Titicaca je aymarskega izvora in je sestavljeno iz
dveh besed: titi in caca. V prevodu sta to puma in skala,
združeno pa naj bi pomenilo nekaj kot skalna puma ali
skalni jaguar, katerega obliko jezero ponazarja.
Pluli smo do naše prve posto-
janke, otočja Urusi - plavajočih
otokov, medtem pa smo izvedeli,
da je jezero veliko 8400 km2(
skoraj pol Slovenije), da je glo-
bina ponekod do 250 m in da je
celo slano. Otoki Urusi so zelo
majhni in plavajo na vodi. To
sem lahko občutil, saj sem imel
pri vsakem koraku občutek, da
se potapljamo. Zaradi zgradbe in
ljudi, ki živijo na njih, je otočje
edinstveno. Posledica je prevelik
turističen obisk in s tem ogrože-
na prvobitnost otočja. Med prib-
ližno 300 Urusi, ki tam še živijo,
čistokrvnih skoraj več ni. Jezik,
ki ga govorijo, je aymarščina.
Povečini so katoliki, imajo pa
tudi lastno vero. Preživljajo se
z gojenjem chiche in koke ter s
turizmom. Uporabljajo posebne
čolne, ki izhajajo še iz časov In-
kov in s katerimi so se v času
inkovskega imperija skrivali in
iskali varna zatočišča. Tako oto-
čje kot tudi čolni so zgrajeni iz
trstie. Z otočja ljudje ne odhaja-
jo razen po najnujnejše potreb-
ščine.______________....._______   _
Otok Taquila je še zmeraj na
perujski strani jezera in je bil naš
naslednji cilj. Potem ko smo se
povzpeli po 500 stopnicah, smo si
takoj rezervirali in plačali sobe,
saj smo načrtovali nočitev na tem
otoku.
Otok ima 1500 prebivalcev,
ki v nasprotju z Urusi govorijo
quechuansko. Voda okrog otoka
je sinje modra in stalne tempe-
rature 10 stopinj C. Na otoku ni
cest, ni avtomobilov, ni koles, ni
elektrike, tako da so redki radii
priključeni na baterije. Dnevna
svetloba je zaslepljujoče močna,
čez noč pa temperature padejo
krepko pod ničlo. V takih razme-
rah je življenje na otoku na meji
možnega, kljub temu pa je člo-
veška rasa tam stara vsaj 400 let.
Ker je bil otok od sveta izoliran,
so bili otočani odvisni od lastne
iznajdljivosti in so še zmeraj or-
ganizirani v skupnost. Le tako so
e lahko vzdržali in preživeli.
S prihodom motornih čolnov
se je skrajšal čas potovanja proti
obalnim mestom. Vendar je to
prineslo nov, zanje najbrž ne
preveč želen trend, imenovan tu-
rizem. Na otoku pridelujejo je-
čmen, paradižnik in nekatere
žitarice, ki so osnovni viri hra-
ne. Otok je razdeljen na šest ob-
močij. Vsak prebivalec je lastnik
svojega dela zemlje v vsaki iz-
med šestih con. Dva izmed šes-
tih delov, katerih lastnik je vsak
kmet, letno zapuščajo materi Ze-
mlji (Pachi Mami) za počitek in
obnovo. Hrana, ki jo pridelujejo,
je za skupno uporabo v skupno-
sti in je ne prideluje vsak zase ter
nič pridelka ni naprodaj. Deže-
vno dobo izkoristijo za kultiva-
cijo. Obdelava terasaste površine
je ročna z lopatami in motikami.
Po žetvi, v sušnem obdobju (v ju-
liju in avgustu), je čas za grad-
njo hiš, opravljanje popravil in
za pletenje oblačil. To je med
Taquilani opravilo moških.
Na otoku je tudi osnovna in
srednja šola, ki je prilagojena
standardom podeželske Južne
Amerike. Neverjeten je njihov
pristop k turizmu brez bistvene-
ga žrtvovanja lastne kulture. Na
otoku ni hotelov, zato turisti bi-
vajo pri družinah kot honorarni
gostje (to smo naredili mi, a smo
si kasneje premislili). Denar, ki
ga družine s tem dobijo, je razde-
ljen v skupnosti. Restavracijo, ki
je na glavnem trgu, vodi družina
deset dni, nato jo prevzame nas-
lednja družina, izmenjajo se vse
in postopek se ponovi. Dobiček,
dobljen iz tega, se enakomerno
porazdeli med vse otočane.
Tak način delitve dela temelji
na močni skupnostni integriteti.
Vse poteka po istem principu, od
kmetovanja do gradnje hiš. Ple-
menske vodje tedensko sklicuje-
jo sestanke, na katerih glasujejo
o morebitnih spremembah. Vo-
lijo lahko le moški, vendar žen-
ske in celotne družine vplivajo
na glasove in so na sestankih več-
krat prisotne. Med otočani sta
le dve vrsti oblačil, ene nosijo
oženjeni, druge neoženjeni mo-
ški oz. ženske, le glavarji imajo
črne kape. Po zaroki se par eno
leto ne sme dotikati, sicer ga z
glasovanjem pleme primerno ka-
znuje oz. izolira. Ob poroki je
prisotno vse pleme, vsaka dru-
žina pa prispeva svoje najboljše
stvari.
Skupnost ne kaže nikakršne
tendence, ki bi vodila v tako ime-
novano razprodajo lastne iden-
titete, prej je usmerjena na
ohranitev tradicije. Tako so na-
črtovali kot turistično ponudbo
države gradnjo hotela na otoku,
vendar so prebivalci Taquile ta
predlog z veliko večino zavrnili.
Jezero Titicaca je najvišje ležeče plovno jezero na svetu. V oza-
dju je vidno obrobje mesta Puno
Urusi, plavajoči otoki, ležijo na perujski strani jezera Titicaca. Narejeni so iz trstike, prav tako
tudi hiše in čolni
PTUJ / POGOVOR Z MISS ŠTAJERSKE
Antonija želi postati
miss Slovenije
Antonija Novak, 20-letna študentka Visoke zdravstvene šole v Mariboru, ki sije 5. avgusta
na Ptuju nadela lento miss Štajerske 2000, živi v majhni pohorski vasici Lehen, kjer se
skupaj z njo veselijo njenega uspeha. Te dni je bila pogosto v Ptuju, saj se je v kozmetič-
nem studiu Olimpic Silve Čuš pripravljala na polfinale letošnjega tekmovanja za miss
Slovenije, ki je bilo v petek v hotelu Habakuk v Mariboru, v frizerskem salonu Fenos pa
soji uredili pričesko. V finale letošnjega tekmovanja se bo uvrstilo 15 najlepših deklet, te
pa se bodo 23. septembra v v Cankarjevevem domu potegovale za naslov miss Slovenije.
Antonija je vsestransko dekle;
ob tem, da je marljiva študentka,
ki ima za cilj doseči kar največ na
področju zdravstvene nege, rada
teka, kolesari, igra košarko, pla-
va, v kleti domače hiše pa ima
tudi mini fitness studio. Še do
nedavnega je veliko jahala, ker
pa je, kot sama pravi, konj zelo
družabna žival in ker pri njih
skoraj nikoli ni nikogar doma, so
se mu morali s težkim srcem od-
reči. Rada tudi vozi avtomobil,
zelo dobro pa se znajde tudi v
kuhinji - zelo rada peče pecivo in
kruh.
Kar zadeva oblačenje, so ji všeč
bolj odštekane stvari, vendar ker
živi v majhnem kraju, se mora
glede tega držati nekoliko nazaj.
Med 15 tekmovalkami za miss
Štajerske je bila edina, ki je napi-
sala, da je njena želja postati miss
Slovenije. Njena izjava je vzbu-
dila začudenje, ne pa tudi pos-
meha, in to jo veseli, pravi. Meni,
da so takšne ambicije bile prisot-
ne tudi pri drugih tekmovalkah,
saj sicer ne bi prišle. Na polfinal-
nem tekmovanju je svoj nastop
pred žirijo odlično opravila, ena-
ko pa tudi drugi dve najlepši s
ptujskega tekmovanja, saj so se
vse tri v petek uvrstile v finale.
Zal pa Ptujčanke letošnje pri-
ložnosti niso izkoristile, kar jim
mnogi zamerijo.
MG
Antonya Novak, miss Štajerske, v kreaciji Barbare Plaveč.
Foto: Črtomir Goznik
f 0DNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
PO ffilSfff KRAJIH
15
USKOVEC / ŠE O 5. KMEČKEM
IrAZNIKU
plo f e nekoi...
EI petem kmečkem prazniku, ki ga je v nedeljo, 13. avgu-
ta, organiziralo tamkajšnje luristično društvo Klopotec,
^010 poročali že v prejšnji številki Tednika, lokrat v sliki
l^redstavljamo še nekaj zanimivih utrinkov o prazničnem
I^Qgajanju v haloškem Leskovcu.
i{ Fotoreportaža: J. Bračič
Težko delo, kot je mlatev, priprava škopov, klepanje kose in po-
dobno, počasi tone v pozabo.
Nekoč so ljudje trdo delali in tudi dobro jedli. Seveda so go-
spodinje spretnost in znanje priprave okusnih jedi ohranile do
Idanes in jih prenašajo tudi na mlade rodove - tudi s pomočjo
razstav, kakršna je bil v Leskovcu.
Tudi s pletarstvom se ukvarjajo le še redki posamezniki.
Poskus pred tekmovalnim na-
stopom na eni prihodnjih pri-
reditev.
Izdelava grabelj je bilo včasih donosno delo. Danes so grablje tudi že plastične, sicer pa večino
"grabljaškega dela" opravijo stroji.
POBREŽJE / ZABAVNO TEKMOVANJE SOSEDNJIH VASI
Igre brez meiu
Prizadevni člani Športnega društva iz Pobrežja so preteklo
nedeljo izvedli druge igre brez meja.
Zabavnega tekmovanja se je
udetežilo osem povabljenih ekip
iz sosednjih vasi: Šturmovcij,
Haloze-Wood - gledališka sku-i
Pina iz Vidma, Dravinjski Vrh,
Optimisti - ekipa iz Vidma, Fol-
klorno društvo iz Lancove vasi,
Obetavniki - ekipa folklornega
društva Pobrežje, Veterani iz
Pobrežja in ekipa organizatorja
- Športnega društva Pobrežje.
Vse ekipe so imele tudi svoje
maskote (džolije), ki so jih lah-
ko uporabile za podvojevanje
točk v posameznih igrah. Po-
merili so se v osmih šaljivih za-
bavnih igrah, tekmovanje pa je
potekalo po podobnih pravilih,
kot so veljala pri znanih tele-
vizijskih Igrah brez meja. Naj-
bolje se je odrezala ekipa FD
Lancova vas, druga je bila eki-
pa SD Pobrežje, tretja ekipa
Haloze-Wood iz Vidma; vse tri
so prejele lepe pokale. Organi-
zator je izbral in nagradil tudi
najizvirnejšo maskoto, to je bila
Rdeča kapica, maskota ekipe
Obetavniki FD Pobrežje.
Prireditev je bila kljub števil-
nim prireditvam v bližnji in da-
ljni okolici zelo dobro obiskana,
saj si jo je ogledalo več sto gle-
dalcev. To je velika vzpodbuda
za člane SD Pobrežje, da bodo
tudi v prihodnje vztrajali.
Milan Krojne Pavlica
tekmovalci so v slami iskali skrite predmete - krompir. Foto:
Nini
SOVIČE, DRAVCI, VAREJA / PRVI KRAJEVNI PRAZNIK.
Kilometer asialta
V krajevni skupnosti Sovi-
če - Dravci - Vareja v občini
Videm so v soboto, 12. av-
gusta, slavili prvi kraje\iii
praznik. Že nekaj let zapo-
red tamkajšnje kulturno tu-
ristično društvo Klopotec v
tem času simbolično zažene
velik klopotec in s tem na-
znani bližajočo se trgatev,
ki je tudi za novo krajevno
skupnost, obkroženo z vi-
norodnimi haloškimi griči,
pravi praznik. Letošnjo slo-
vesnost so združili z ot-
voritvijo kilometra novega
asfalta.
Dolgo, precej dlje, kot je to
običaj v drugih krajevnih sku-
pnostih, so si morali v KS Sovi-
če - Dravci- Vareja prizadevati
za asfaltiranje dveh cestnih od-
sekov (v Sovičah levo in desno)
v skupni dolžini enega kilomet-
ra. Toliko bolj zadovoljni so zato
bili ob sobotni otvoritvi predse-
dnik KS Jani Alt, predsednik
gradbenega odbora Bojan Mere
in župan Franc Kirbiš ter seve-
da krajani, živeči ob omenjenih
cestah. Obe sta veljali dobrih
11 milijonov tolarjev. Od tega
je država prispevala 5 milijo-
nov tolarjev, krajani 1,4 milijo-
na, razliko pa občina Videm.Po
otvoritvi cest so tudi letos sim-
bolično zagnali klopotec. Gre za
pravega velikana, ki lahko svo-
je klopotajoče poslanstvo opra-
vlja zgolj pod nadzorom, sicer
lahko malo močnejši veter, ujet
v njegova velika krila, le-ta poš-
koduje. To se je zgodilo s prvim
velikanom, zato je bilo potrebno
za letošnjo priložnost izdelati
novega. Kar sedem metrov me-
rijo njegova krila, celotna lesena
konstrukcija tehta nad 700 ki-
logramov, izdelal pa ga je Franc
Bedrač.
JB
Novo cesto so odprli (z leve) Bojan Mere, Franc Kirbiš in Jani
Alt
Klopotec velikan, težak nad 700 kilogramov. Izdelal gaje Franc
Bedrač.
PTUJ / RIBNIK V LJUDSKEM VRTU NE
BO VEČ USIHAL
Vrtina rešuje ribnili
Potem ko je hudournik, ki je doslej z vodo napajal ribnik
v Ljudskem vrtu, usahnil, je bilo potrebno poiskati nov vir.
Prinesla gaje vrtina, ki sojo zvrtali 42 metrov globoko, na
vodo pa so naleteli na globini 17 metrov.
Delo na vrtini so opravljali delavci Geološkega zavoda iz Ljublja-
ne, podjetje Vodnar iz Ptuja pa je prevzelo delo pri ureditvi vrtine,
namestitvi črpalke in dotoku vode v ribnik. Ko bo to urejeno, bo
obiskovalce Ljudskega vrta lahko ponovno razveseljeval tudi vo-
domet.
MG
Vrtina za ohranjanje ribnika. Foto: Črtomir Goznik
i|>0DNIK - Četrtek, 24. avgust 2000
lA KRATEK CAS
17i
niadi dopisniki
^BDAN
Vsak v življenju je že imel
jlab dan. Tako kot ga je imel
j^iha. Poslušajte.
fjekega jutra Mihca ni zbudi-
la ura. Čez nekaj časa se je zbu-
jil sam. Pogledal je na uro in
je začudil, kako to, da ga ura ni
^budila. Hitro si je umil zobe in
56 oblekel. Tekel je do šole, da
oe bi zamudil pouka. V šoli so
prvo uro pisali test, in ker je za-
mudil, je dobil enko. Žalostno
je prišel domov. Pred kosilom
I se je šel vozit s kolesom. Počila
uiu je guma na kolesu. Padel je
z njega in se hudo poškodoval.
Ljudje, ki so to videli, so pokli-
cali njegove starše. Odpeljali so
ga k zdravniku. Tam so ugoto-
viU, da ima zlomljeno roko. Na
roko so mu dali mavec in so mu
rekli da vsaj 14 dni ne bo šel v
šolo. Ko so prišli domov, je bil
Miha že cel objokan. Dokler bo
imel na roki mavec, ne bo mo-
gel igrati nogometa in se voziti
s kolesom.
To je bil Mihov najslabši dan.
Kristjan Pesek, 3. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
POHOD DO ČRNEGA
iEZERA
Bili smo na taboru. Drugi dan
smo šli dopoldan na pohod do
Črnega jezera.
Pot je bila dolga. Vlekla se je
čez gozdove. Ko smo prispeli
tja, smo se posedli pred počit-
niškim domom na Osankarici.
Aja, pozabila sem, da smo si
skoraj celo pot prepevali. Učite-
ljice so nam rekle, naj si damo
\ izkaznico žig. Po tem opra-
vilu smo si lahko kupili slado-
led. Čez nekaj časa smo šli v
muzej in si ogledali slike o voj-
ni med Nemci in partizani. Bile
so žalostne slike. Po ogledu mu-
zeja smo se najprej vsi razredi
skupaj slikali, potem pa napoti-
li do Črnega jezera. Hodili smo
po bregu navzgor in navzdol,
hodili smo po blatu. Na srečo
so bile čez blato narejene deske,
drugače bi bili bolj umazani kot
pujsi. Bilo mi je zabavno hoditi.
Končno smo prispeli do jezera.
Na prvi pogled je bila voda mo-
dra, če pa si pogledal od blizu,
je bila voda črna. Na nizki po-
vršini se je v vodo videlo, kot da
bi bila rdeča. Tam smo bili 20
minut. Potem smo pa šli nazaj v
počitniški dom. Vsi smo bili že
lačni in utrujeni.
Petra Kosi, 3. h,
OS Ljudski vrt
PIKAPOLONICA
Pikapolonica je rdeče barve.
Na rdeči barvi je sedem črnih
pik. Iz črne glave rasteta kratki
tipalki. Ima tri pare kratkih
nog.
Saša Pančur, L b,
OŠ Breg
PLANINE
Nekega dne smo se med pole-
tnimi počitnicami z družino od-
pravili na počitek v Triglavski
narodni park. Odpotovali smo
le za nekaj dni. Tja smo se vo-
zili kar nekaj časa, zato smo po
prihodu utrujeno zaspali. Živeli
Smo v veliki hiši na koncu vasi.
^2 jedilnice je bil lep razgled na
bližnje gore. Sosedje so živeli v
stari nizki hiši, zraven katere so
imeli kravji hlev
Naslednje jutro smo se zgo-
daj zbudili, kljub temu smo se
naspali.Tisti dan smo se od-
pravili na neki hrib. Na njega
so vodile stare, lesene strme in
gladke stopnice z ograjo. Na
vrhu je bila miza s klopjo in lep
razgled na druge gore, dolino in
del Bohinjskega jezera. S sabo
sem vzel daljnogled, s katerim
sem vse to videl še boljše in
lepše. Tam sem hotel ostati za
zmeraj, a smo odšli naprej. Od-
pravili smo se do neke reke. Mi-
slil sem, da ne bo zanimivo, a
ko smo vstopili v gozd, po ka-
terem je tekla, sem bil presene-
čen. Tekla je po ozki, globoki
strugi v skali, katero si je skozi
tisočletja izdolbla sama. Vsa pot
je vodila ob njej. Na nekem delu
ni tekla med skalo, ampak po
kamenju. Sel sem do nje in iz
nje pil. Nato smo prispeli do
koče, kjer smo se odpočili in
odšli nazaj. Naslenji dan smo se
odpravili iskat gobe in na spre-
hod po gozdu, nato pa na ko-
silo. Po kosilu smo se odpeljali
domov.
Rok Panikvar, 6. a,
OŠ Kidričevo
RDEČA KAPICA GRE V
DISKO
živela je Rdeča kapica. Neki
večer se je odpravljala v disko.
Oblekla je Fishbonovo rdečo
minico in majčko. S svojim rde-
čim ferrarijem se je tja tudi
odpeljala. Ko je prišla, si je
kupila vstopnico, da je lahko
sploh prišla noter. Naročila si
je viski-kolo in jo popila. Ker
pa je bila po njej že malo dobre
volje, se je odpravila plesat. Pri
plesu se ji je pridružil volk. V
premoru je Rdeča kapica šla na
stranišče, volk pa za njo. Rdeča
kapica je sumila, da jo nekdo za-
sleduje. Obrnila se je, a ni bilo
nikogar. Ko je prišla do vrat
stranišča, se je še enkrat ozrla
nazaj in za njo je stal mogočni
volk z ostrim nožem v roko.
Rdeča kapica je iz žepa potegni-
la pištolo z dušilcem za nesliš-
no pobijanje in volka ustrelila.
Hitro ga je odvlekla na strani-
šče in zaklenila vrata. Po mobi-
reglji je sporočila policiji, da jo
je volk hotel ubiti in da ga je us-
trelila. Povedala so ji, da je rav-
nala prav in da bodo takoj tam.
Rdeča kapica je potem odšla do-
mov in srečno živela do konca
svojih dni, pa tudi noben volk
je ni več zmerjal.
Blaž Švagan, 5. a
RADA BI, TODA...?
Med počitnicami sem se kot
mnogi drugi tudi jaz odpravila
na morje. To poletje že drugič.
Julija sem uživala v mrzli vodi
in vročem soncu na otoku Pagu,
v avgustu pa sem za zaključek
letošnjih prekratkih počitnic le-
tovala v Rabcu. Letovanja v
Rabcu sem se zelo veselila, saj
sem v mestu Rabac nazadnje le-
tovala, ko sem imela pet let, in
takrat mi je bilo zelo všeč.
Bila je vroča avgustovska sre-
da in s prijateljico sva se kot ne-
kaj dni poprej tudi tokrat zgodaj
zjutraj odpravili na plažo. Ta-
krat se še mi ni niti malo sanja-
lo, kako pomemben in zanimiv
dan bo prav ta vroča sreda. Ko
sva si pripravili brisače, se na-
mazali z zaščitno kremo ter ho-
teli zaplavati v mrzli vodi, sva
zagledali čoln, ki je na dolgi vrvi
vlekel padalo. Zdelo se nama
je zelo zanimivo in jaz sem si
v tistem trenutku zelo močno
želela to zadevo poizkusiti. Pri-
jateljica je predlagala, da greva
povprašat, koliko stane izposo-
ja padala, in če bi imeli dovolj
poguma, bi se v padalstvu tudi
preizkusili. Ko sva vse potre-
bno izvedeli in si druga drugi
vlili dovolj poguma, sva se od-
ločili, da se preizkusiva v pa-
dalstvu nad vodo. Priskrbeli sva
si rešilne jopiče, na glavo pa so
nama posadili čelade, ki bi me
ob padcu v vodo zaščitila. Po-
tem pa so naju s skuterjem od-
peljali nekaj metrov od obale do
čolna, kjer naju je izkušen pada-
lec poučil o nekaterih pomem-
bnih zadevah padalstva. Nato
pa so padali trdno privezali na
čoln in preverili, ali je vse ure-
jeno za dvig. V tistem trenutku
od strahu nisem razmišljala nič,
postavljena sem bila pred dej-
stvo, da se bom prvič v življe-
nju skoraj samostojno dvignila
v zrak. V želodcu sem začutila
prvi adrenalinski šok. Strah se
vedno pojavi pred samim deja-
njem. V trenutku odločitve me
je bilo skoraj tako strah kot na
vlakcu smrti. Ne vem natanč-
no, kako se je zgodilo, ampak
naenkrat sem lebdela v zraku.
Ne vem niti, kaj je počela pri-
jateljica, ki je bila nekaj metrov
vstran od mojega padala. Na-
enkrat sem zagledala pod seboj
lepo modro morje. V trenutku
se mi je od strahu v glavi zavrtel
kratek film mojega življenja in
pred očmi so mi plesali majhni
beli oblački. Pristanek ni pre-
velik napor in vse, kar sem lah-
ko kriknila ob dotiku tal, je bil
stavek: "Živa sem!" Vendar pa
mi bo moja prva izkušnja s pa-
dalstvom ostala večno v spomi-
nu in zelo sem vesela, da se mi
je s pomočjo prijateljice uresni-
čila velika želja.
Žana Vraz, 8. a,
OS Kidričevo
PIKAPOLONICA
Pikapolonica ima rdeča krila.
Pikapolonica ima na krilih pike.
Ima kratke nožice. Prinaša sre-
čo. Pikapolonica, poleti v nebo
in mi prinese zlato kolo.
Iris Kališnik, I. b,
OŠ Breg
1. Lucky - BRITNEV SPEARS
2. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING
3. Lets Get Loud - JENNIFER LOPEZ
4. We Will Ročk you - FIVE
5. Breathless - THE CORRS
6. Doesn't Really IVIatter - JANET JACKSON
7. Music - MADONNA
8. Around the World - ATC
9. Ročk DJ - ROBBIE WILLIAMS
10. Could I Have this Kiss Forever - WHITNEY
HOUSTON & ENRIOUE IGLESIAS

Lujzek
Dober den vsoki den! Joj,
joj, dojse bomo posušili. Deža
nega in ga nega. VseJe suho in
vse se suši. Nedela je in sedim
pod brajdami. Grozdeki pri-
silno zorijo in listje se rjavi. V
gorici je še slabše. Grozdje
je vporjeno. Pa nemarno vode
za zalevaje. Saj bi človik
zaleva, pa saj tudi voda iz
vaserlajtnge neje poceni in bi
na kunci človik več za vodo
plača, kak če bi si vino kupa.
Poslušam radijo, ki provi, da
bo vročina še trojala. Gledam
na termometer, ki kože 36
stopinj Celzija v senci. Pekel,
vam rečem. Če bo tudi v pekli
tak vroče, te se bom jaz hitro
pobojša, da bi vsaj v vice, če
že ne v nebesa priša. Mica
tudi jamra in pravi, da ma
čisto suhe škrge kak riba, ki
jo z vode potegnemo.
Tejko o vremeni in suši.
Hčer Jula pa mi piše iz Doj-
članda, da pri njih vsoki den
dež leje. Narobe svet pač.
Snoči se je zgoda na našem
Suhem bregi hujdi zločin.
Naš sosid Juža in jegova
Fejika sta se fejst kregala, tak
dugo, ker je Juža pograba
dva pubeca in jedva vrga skoz
okno z vrhjega stoka stano-
vanjske hiše. Pa sta mela
srečo, saj sta pakt na vrt v
paradajz in se nibeden neje
poškodoval. No ja, naj vam
takoj povem, da sta soseda
špilala šnops na karte in je
Juža pač vrga skoz okno kari-
nega in herčovega pubeca ...
Ha ha, pa sen vas potegna
vse tiste, ki še neste culi totega
štosa.
Gremo dale. Mica mijeglih
zaj prinesla hladen špricar,
ki de mi vrna zgublene moči.
O politiki in politikih pa gnes
nič pametnega. Vsi so z eno
nogo na dopusti, z drugo pa
v parlamenti in vlodi. Saj
vete, kak pravimo: Kdo ma
dnar, se kople v morji, ker
pa ga nema, pa si namoče
noge duma v lavorji. A ste
culi, da je vejka mama kito-
vka s svojim mladicam prišla
v Jadransko morje? Vstovla
se je v hrvaških vodah, saj
se v slovenskem morji ne bi
mogla obrnoti v rikverc. Tak
je pač. Morja je bolj malo, je
pa našo, slovensko.
Pa smo na kunci. Lepo vas
podavljam. Molite in prosite
za dež. Lehko pa tudi sušo
preklijate.
Vas podavlja Lujzek
INFO - glasbene novice
v glasbi so spomini poglavje zase, saj nas nekatere pe-
smi spominjajo na ljubezen, na dobro zabavo, na morje
***
Danska skupina AQUA se je v začetku kariere imenovala
Joy Speed. Glasbena založba Universal priporoča, da se od-
pravite na spletno stran skupine z naslovom www.aqua.dk.
Kvartet znova cilja na otroke z zabavno čebelico v tipični po-
pevki BUMBLE BEES **** z albuma Aquarious.
***
TOPLOADER je nova britanska skupina, ki jo glasbena te-
levizija MTV pospešeno predvaja s poletno temo Dancing in
the Moonlight. Na Otoku je skupina v maju blestela s psiha-
delično blado Achilles Heel in obe omenjeni pesmi najdete
na zgoščenki Onka's Big Tonka. TOPLOADER doma izdajajo
novo pesem JUST HOLD ON ***, ki združuje prijetne pop,
ročk, regi in r&b ritme.
Britansko skupino FRANKIE GOES TO HOLLYWOOD so se-
stavljali VVilliam "Holly" Johnson, Paul Rutherford, Brian Nash,
Mark OToole in Peter Gill. Ime so si nadeli iz časopisnega
članka, ko se je Frank Sinatra odpravljal v Hollywood. Čep-
rav je skupina uradno razpadla leta 1987, je sedaj ponovno
v modi s klasiko TWO TRIBES ***, ki je dobila močnejši in
sodobnejši plesni beat, ki ga je naredil Bob Searle.
***
Nemški studijski as Sascha Lappenssen je nam bolj znan
pod imenom SACH! in je bil nazadnje popularen s hitom Just
Around the Hill, ki ga je zapela Tina Cousins. DJ, producent in
remikser ponovno izvaja vroče plesne techno vibracije v ko-
madu WITH MY OWN EYES **** z zgoščenke Trillennium.
***
Ameriška pevka PING je zaslovela s hitom There you Go.
Nadarjena pevka preseneča s svojim prodornim glasom tudi
v komadu MOST GIRLS ***, ki zveni zelo sveže za r&b glas-
beno zvrst.
Ameriška pevka TONI BRAXTON ima že širok spisek uspe-
šnic. Izstopajoče so: Another Sad Love Song, Breathe Again,
You're Making me High, Un-break my Heart, I don't Want to in
He Wasn't Man Enough. Posebej za evropsko tržišče je sim-
patična TONI zapela čustveno soul balado SPANISH GUITAR
***** jg gotovo najboljša pesem na albumu The Heat in je
v glasbeni osnovi kopija pesmi Un-break my Heart.
***
Darren Hayes in Daniel Jones sestavljata osnovo za skupi-
no SAVAGE GARDEN, ki bo mogoče nastopila tudi na otvorit-
vi olimpijskih iger v Sydneyju. Organizatorji pa so sporočili, da
bo eno izmed uradnih himn zapela Vanessa Amorosi (popu-
larna avstralska pevka, ki trenutno v Evropi promovira pesem
Absolutely Everybody) in nosi naslov Heroes Live Forever.
Duet SAVAGE GARDEN ponovno briljira v lahkotni pop/rock
skladbi HOLD ME *****, ki je uradno izšla le v ZDA, saj sta v
Evropi fanta pred kratkim izdala single Affirmation.
***
SPILLER je nova britanska skupina, ki je podpisala pogo-
dbo z založbo Posiliva. Skupina veliko obeta, saj v svojem
debitantskem komadu GROOVEJST (THIS AINT LOVE) ****
prijetno meša lahkoten pop in osvežilen funky.
***
Britanski pevec RICHARD ASHCROFT je kariero začel pri
skupini The Verve in je letos že izdal dva singla z naslovoma A
Song for the Lovers in Money to Burn. RICHARD dokazuje, da
je dober rocker, v askustični kitarski skladbi CMON PEOPLE
*** z albuma Alone with Everybody.
***
Na valovih radia Ptuj lahko vsak ponedeljek zvečer posluša-
te country glasbo in tukaj je nekaj novih country hitov; I lost it
- KENNV CHESNEY We Danced - BRAD PAISLEY Just Anot-
her Day in Paradise - PHIL VASSAR, Kiss This - AARON TRi-
PPIN, Go on - GEORGE STRAITT, lt's Always Somethin - JOE
DIFFIE, The Visit - CHAD BROCK, Best of Intentions - TRA-
VIS TRITT Country comes to Town - TOBY KEITH, You Won't
be Loneiy Now - BILLY RAY CYRUS, Lefs Make Love - FAITH
HILL&TIM McGRAVV ...
David Breznik

NOGOMET
Tekmovanje vedno lanimivejše
v soboto in nedeljo se bo pričelo tekmovanje v 1. in 2.
ligi medobčinske nogometne zveze Ptuj. V minuli sezoni
je bilo zelo zanimivo in je privabilo veliko gledalcev, pred-
vsem na lokalnih derbijih in tudi v končnici za naslov pr-
vaka v 1. ligi MINZ, ki si je priboril nastopanje v 3. SNL -
sever. V to ligo so se uvrstili nogometaši Stojncev. Bistrica
pa je iz tretje lige izpadla.
V prvo ligo MNZ so se uvr-
stili nogometaši Skorbe, ki so
bili prvaki 2. lige MNZ, v to
ligo je izpadla Spodnja Polska-
va, medtem ko so se njihovi
sosedje z Zgornje Polskave po-
novno prijavili za tekmovanje
in bosta tako obe ligi šteli po
dvanajst klubov. V prvi ligi os-
tane igranje končnice za naslov
prvaka.
Pred pričetkom tekmovanja v
ligah MNZ Ptuj smo se pogo-
varjali s Stankom Glažarjem,
predsednikom MNZ PTUJ.
TEDNIK: Glede na to, da ste
bili v delegaciji NZ Slovenije
na evropskem prvenstvu v
nogometu, bi lahko ocenili
položaj nogometa v Sloveni-
jih po rezultatih, ki jih je do-
segla reprezentanca Slovenije
in predvsem Maribor Pivovar-
na Laško.
"Naša reprezentančna vrsta in
klubi so v preteklem obdobju
bili pravi ambasadorji Sloveni-
je v svetu. Igralci so z odlični-
mi predstavami demanlirali vse
tiste, ki so dvomili v kvaliteto
in predvidevali, da bodo naši
igralci na EURU 2000 le sta-
tisti. Selektor Katanec je znal
ekipo dobro pripraviti, uskla-
dili različne interese v kolekti-
ven duh in igralce zraven lega
še primerno motivirali. Z malo
več sreče bi lahko zaigrali tudi
v četrtfinalu. Vsekakor pa je v
minuli sezoni potrebno pohva-
liti tudi izjemne rezultate Mari-
bora PL v ligi prvakov, kar bo
v bodoče vsekakor težko pono-
viti. NK Maribor PL je bil tudi
vzorčni primer interakcije špor-
ta in gospodarskih družb, ki
vidijo v športni dejavnosti mo-
žnosti afirmacije na novih tr-
gih."
TEDNIK: Kaj pomeni za
MNZ Ptuj en drugo- in štirje
tretjeligaši?
"Z območja MNZ Ptuj imamo
pri članih v 2. SNL Aluminij,
v 3. SNL - sever pa Ptuj, Sto-
jnce, Hajdino in Gerečjo vas.
Ocenjujemo, da bi naše obmo-
čje glede na zanimanje in šte-
vilne dobre igralce, ki prihajajo
iz naših nogometnih šol, mora-
lo imeti predstavnika tudi v pr-
voligaški konkurenci. Vsekakor
pa je to odvisno od organizacije
kluba in posluha gospodarstva,
tega pa je zaenkrat razen redkih
izjem premalo. V novi tekmo-
valni sezoni pričakujemo Alu-
minij pri vrhu 2. SNL, saj ima
možnosti za 1. ligo, ter vidne
uvrstitve naših ekip v tretjeliga-
ški konkurenci. Najboljši igral-
ci iz naših treljeligaških ekip
pa so tudi izbrani v amatersko
reprezentanco Slovenije, ki bo
letos nastopala na EP v San Ma-
rinu. Poudariti pa je potrebno
tudi strokovno delo pri mlajših
selekcijah, kjer smo v pretekli
sezoni v okviru tekmovanj rep-
rezentanc MNZ dosegli peto in
šesto mesto."
TEDNIK: Kako potekajo te-
kmovanja v MNZ Ptuj in kaj
pričakujete v tekmovalni se-
zoni 2000/2001?
"MNZ Ptuj je za Ljubljano,
Mariborom in Mursko Soboto
po številu registriranih igralcev
in klubskih selekcij na četrtem
mestu med nogometnimi zveza-
mi v Sloveniji. Skupno nastopa
v okviru lig MNZ Ptuj 88 selek-
cij - od cicibanov pa vse do čla-
nov. Največje zanimanje je pri
članskem tekmovanju v I. raz-
redu, kjer se bo za vstop v 3.
SNL borilo kar nekaj organizi-
ranih nogometnih okolij. Seve-
da ne bo nič manj zanimivo pri
mlajših selekcijah, kjer prvaki
napredujejo v višji rang tekmo-
vanja ali pa tekmujejo za naslov
državnega prvaka. Organizacij-
ski delavci pa se bomo trudili,
da bodo tekmovanja potekala v
skladu s pravilniki in zagotovili
čim večjo stopnjo organizirano-
sti."
SODNIŠKO DELO
Nogometni sodniki bodo po-
memben dejavnik v tekmovan-
ju na področju MNZ Ptuj. Jože
Kline, predsednik Društva no-
gometnih sodnikov pri MNZ
Ptuj, nam je dejal: "Ugotovili
smo, da je sojenje kar precej
napredovalo. Pridobili smo dva
sodnika, ki sodita na A listi /v 1.
SNL/, imamo sodnika s te liste,
ki sodi predvsem drugo ligo, in
imamo štiri sodnike na A-1 li-
sti, ki so pomočniki v prvi ligi.
Vsi so zelo uspešni sodniki. Ro-
bert Šegula in Robert Krajnc
spadate med prvo tretjino slo-
venskih nogometnih sodnikov.
Mislim, da bodo naši fantje po-
novili vse to, kar so dosegli v
minuli sezoni. V lanskem letu
smo pridobili dva regijska sod-
nika in štiri pomočnike sodni-
kov. Iz teh bomo lahko potem
črpali sodnike za naprej.
Naša sodniška organizacija
šteje dvainšestdeset sodnikov.
Tudi v ligah MNZ Ptuj je čutiti
velik napredek v sojenju. V pre-
teklosti smo vedno poslušali
pripombe na račun sodnikov in
sojenja, v spomladanskem delu
tekmovanja pa jih ni bilo. V so-
dniški organizaciji smo prep
čani, da se to mora ponoviti tu
v novi sezoni. Skozi izobraže\
nja in plenarne sestanke bor
poizkusili svoje delo dvigniti
na višji nivo. Naši fantje ims
redne treninge, tako da so tu
telesno dobro pripravljeni. ^
slim pa, da nam je vsem skuj
cilj napredek v sojenju in se\
da v nogometu, katerega šesta
ni del so sodniki."
KONEC TEDNA
PRVI KROG
V soboto, 26., in nedeljo, 2
avgusta, se bodo pričela tekm
vanja v prvi in drugi ligi MN
Ptuj.
1. LIGA - sobota, 26. avgu
ta, ob 17.00 uri: Boč Anchiii
ženiring - Pragersko, Sloven
vas - Dornava; nedelja, 27. a
gusta, ob 10.30: Skorba - Ma
kovci in Videm - Holermu(
Ormož; ob 17.00: Gorišnica
Bistrica in Središče - Eltehšc
Rogoznica.
2. LIGA - sobota, 26. avgU!
ta, ob 17. uri: Leskovec - Ha
doše, Zavrč - Tržeč in Apače
Zgornja Polskava; nedelja, 2i
avgusta, ob 17.00: Grajena - P(
dvinci, Bukovci - Lovrenc i
Podlehnik- Podvinci.
Danilo Klajnše
Stanko Glažar. Foto: M. Ozmec
NK Slovenja vas
NK Dornava
NK Skorba
NK Gorišnica
NK Holermuos Ormož
TEČAJ ZA NOVC
NOGOMETNE SODNIKE
Medobčinsko društvo no-
gometnih sodnikov Ptuj bo
organizator tečaja za nove
nogometne sodnike, ki se
bo pričel v torek, 5. septem-
bra, ob 18 uri v sejni sobi
športne dvorane Mladika.
MNZ PTUJ
V NOVIH PROSTORIH
Medobčinska nogometa?
zveza Ptuj se je preselila m
novo lokacijo. Svoje pros
tore imajo v Jadranski uli-
ci 6 /v podhodu od zlatarne
Ogrizek proti kinu/. Pra\
tako imajo nove telefonske
številke: 02 7481536, faks
02 7481537.
if^PNIK - Četrtek, 24. avgust 2000

19
liOGOMET / NOGOMET / NOGOMET
llASUmZA NAJBOUSiGA
loGOMETAŠA
I športni Tednik bo v tekmovalni se-
2000/2001 izvedel glasovanje za
Tgjboljšega nogometaša v 2. in 3. slo-
, ^gpski nogometni ligi ter v 1. ligi MNZ
iHLjj. Izbirali ga bodo bralci in bralke
[■gdnika z glasovnicami. V poštev za
lasovanje pridejo nogometaši, ki na-
g,Qpajo za klube z našega področja.
IqSO Aluminij, Gerečja vas Unukšped,
'l^gjdina, Stojnci in Ptuj ter 12 klubov iz
j lige MNZ Ptuj. Na glasovnico vpišite
j0ie in priimek igralca in klub, iz katere-
■ qa prihaja. Iz vsakega ranga tekmova-
Uja/2. SNL, 3. SNL - SEVER, 1. LIGA
' 0Z PTUJ/ lahko navedete samo po
jnega igralca.
Glasov brez kupona ali s fotokopira-
' „j(ni kuponi ne bomo upoštevali.
Na kupon vpišite imena, ga nalepite
\i dopisnico in pošljite na naslov:
'^Radio-Tednik Ptuj, p.p. 95, 2250 Ptuj,
»spripisom: ZA NAJBOLJŠEGA NOGO-
"'METAŠA. Po vsakih štirih krogih bomo
šjizžrebali tri glasovalce in jih nagradili s
ij simboličnimi nagradami.
ji SLOVENSKA LICA
ijj Rezultati 2. kroga: Aluminij - Dravi-
La 3:1, Esotech Šmartno - Železničar
Jugro 1:1 Zagorje - Viator&Vektor 4:1,
Beltinci - Ivančna Gorica 0:4, Živila Tri-
glav - Nafta 3:0,Elan - Renkovci 4:2,
Brda - Šentjur 1:3, Feroterm Pohorje -
Jadran Šepič2:1.
1, ŽIVILA TRIGLAV 2 2 O O 7:0 6
] 2. IVANČNA GORICA 2 2 O O 5:0 6
a 3. FEROTERM POHOR. 2 2 0 O 4:1 6
j(ELAN 2  1   1   O   6:4   4
5, ŠENTJUR 2  1   1   O   5:3   4
6. ALUMINIJ 2 1 1 O 4:2 4
^. JADRAN ŠEPIČ 2 10 1 4:2 3
? 8, ZAGORJE 2 10 1 4:2 3
'S.DRAVINJA 2 1 O 1 3:4 3
]10. NAFTA 2 10 1 1:3 3
'ni, ŽELEZNIČAR LIGRO2  O  1   1   2:3   1
12. ESOTECH ŠMART 2 0 1 1 1:3 1
^13. VIATOR&VEKTOR 2 O 1 1 2:5 1
'^14. BRDA 2  0  0   1   1:6   O
il5. BELTINCI 2  0  0   1   0:5   O
i-   RENKOVCI 2^00   1   2:8   O
i- Včeraj so igrali: Železničar Li^gro -
■ Aluminij, Jadran Šepič - Esotech Šmar-
tno, Šentjur - Feroterm Pohorje, Ren-
1- kovci - Brda, Nafta - Elan, Ivančna
C Gorica - Živila Triglav, Dravinja - Zagor-
je, Viator&Vektor - Beltinci
^HLUMINIJ-DRAVINJA 3:1
/0:1/
STRELCI: 0:1 Sire/37/, 1:1 Emeršič
/50/, 2:1 Perkovič /77/, 3:1 Korez /90/
ALUMINIJ: Dukarič, Koren, S. Go-
lob /Jevdenič/, Franci, Prapotnik,
Vršič /Korez/, Perkovič, Čeh, Emer-
šič, Pucko, l\1ajcen.
V svojem prvem nastopu pred doma-
čimi navijači v novem drugoligaškem
' prvenstvu so nogometaši Aluminija go-
stili ekipo Dravinje iz Slovenskih Konjic.
: Začeli so silovito in si pripravili nekaj
strelov proti vratom gostov, žal pa so
ti švigali mimo. V 37. minuti pa hladen
tuš na stadionu v Kidričevem, saj so
gostje praktično iz edinega napada do-
segli vodeči zadetek. Do konca prve-
ga polčasa se na igrišču ni zgodilo nič
bistvenega razen prekrška gostujoče
obrambe nad domačim napadalcem
Majcnom, vendar sodnik ni bil enakega
mnenja in zato gledalci niso videli stre-
la z enajastih metrov.
V 50. minuti igre je domačim le uspe-
lo rezultat izenačiti. Po tem zadetku je
igra nogometašev Aluminija bila veliko
bolj organizirana kot v prvem polčasu.
Pot do zmage pa je domačinom olajšal
še gostujoči igralec Ulaga, ki je dobil
drugi rumeni karton in je moral zapusti-
ti igrišče. V 72. minuti je Franci zadel
prečnik in to je bila dobra napoved za
zadnji del tega srečanja. Pet minut ka-
sneje je domači kapetan Perkovič na-
redil pravo mojstrovino v gostujočem
kazenskem prostoru in z natančnim
strelom po tleh premagal vratarja Dra-
vinje ter tako popeljal svoje moštvo v
vodstvo. Da pa je bilo vzdušje v do-
mačem taboru še boljše, je poskrbel
Matjaž Korez, ki je v zadnjih trenutkih
srečanja dosegel še tretji zadetek za
Aluminij ter tako samo potrdil zasluže-
no zmago domačih nogometašev.
3. LICA-SEVER
Rezultati tekem 2. kroga: Paloma
- Kovinar Mascom 3:1 /2:1/, Hajdina -
TK&EL Stojnci 1:2/1:1/, Usnjar - Ge-
rečja vas Unukšped 3:0 /1:0/, Kozjak -
Krško 2:1 /2:1/, Ptuj - Montavar Rogo-
za 4:1 /0:1/, Zreče - Fužinar 4:0 /1:0/,
Vransko - Mons CIaudius 1:2 /0:2/.
1. USNJAR 2  2  O   O   9:0   6
2. PTUJ 2  2  O   O   6:2   6
3. PALOMA 2  2  O   O   5:1   6
4. ZREČE 2  1   1   O   5:1   4
5. MONS CLAUDIUS    2  1   1   O   3:2   4
6. TK&EL STOJNCI     2  1   1   O   2:1   4
7. MONTAVAR ROGOZA2  10   1   4:4   3
8. KOZJAK 2  10   1   2:4   3
9. HAJDINA 2  0  11   3:4   1
10. KOVINAR MASCOM 2  0 1   1   1:3   1
11. G. VAS UNUKŠPED 2  O 1   1   2:5   1
12. VRANSKO 2  0 0   2   1:4   O
13. FUŽINAR 2  O O   2   1:6   O
14. KRŠKO             2  O O   2   1:8   O
Razpored tekem 3. kroga: Mons
CIaudius - Paloma, Fužinar - Vransko,
Montavar Rogoza - Zreče, Krško - Ptuj,
Ger. vas Unukšped - Kozjak, TK&EL
Stojnci - Usnjar, Kovinar Mascom - Haj-
dina.
PTUJ - MONTAVAR ROGOZA
4:1/0:1/
STRELCI: 0:1 Kramberger/31/, 1:1
Jurišič /60/, 2:1 U. Krajnc /73/, 3:1
Vogrinec /81/, 4:1 Jurišič /89/
PTUJ: Golob, Šoštarič, D. Krajnc,
Emeršič /Arsič/, Klinger, U. Krajnc,
Sluga /Toplak/, Gojkošek, Jurišič, Vo-
grinec, Zaje.
Velika vročina, malo gledalcev, pov-
prečen nogomet in zmaga nogometa-
šev Ptuja v derbiju drugega kroga v 3.
SNL - sever so glavne značilnosti tega
srečanja. V prvem polčasu je bil prika-
zan slab nogomet, predvsem pri doma-
čih nogometaših, ki so delali številne
napake, in samo nespretnosti gostov
in sreči se morajo zahvaliti, da že v
prvem polčasu niso gostje iz Rogoze
vodili z višjim rezultatom. Zlahka so pri-
hajali pred domačega vratarja Goloba,
ki se je izkazal v 26. minuti, ko je ubra-
nil enajstmetrovko gostujočemu igral-
cu Ratkoviču. Štiri minute kasneje pa
so gostje le uspeli zadeti v polno. Nji-
hov najnevarnejši napadalec Kramber-
ger je lepo preigral D. Krajnca in potem
poslal žogo za hrbet nemočnega ptuj-
skega vratarja.
V drugem polčasu pa povsem druga
situacija. Domači so zaigrali veliko bolje
in v 60. minuti je Jurišič uspel izenači-
ti. Potem so se vrstile številne prilož-
nosti pred vrati Montavarja Rogoze in
nogometaši Ptuja so do konca srečan-
ja dosegli še tri lepe zadetke, kar je bilo
dovolj za zelo pomembno zmago, saj
nogometaši Montavarja Rogoze veljajo
za enega glavnih favoritov za naslov pr-
vaka in ponovno uvrstitev v drugo slo-
vensko nogometno ligo.
HAJDINA-TK&EL STOJNCI
1:2/1:1/
STRELCI: 0:1 Meznarič /24/, 1:1
Vindiš/45/, 1:2 Golob /72/
HAJDINA: Brodnjak, VrabI, Bau-
man, M. Krajnc /Princi/, Lončarič,
Zelko, Gorše, Milošič, R. Krajnc, Hot-
ko, Gaiser /Vindiš/.
TK&EL STOJNCI: IVlilošič, Purgaj,
Meznarič, Pertrovič, Šmigoc, Lenart,
Štebih, Ljubeč, Žnidarič /Zuran/, Klaj-
derič /Vilčnik/, Golob /Zemljarič/.
Na Hajdini se je v srečanju ekip v
tretjeligaški konkurenci, ki prihajata iz
MNZ Ptuj, zbralo lepo število gledalcev,
ki so lahko videli dokaj dobro nogome-
tno predstavo. Na začetku srečanja so
bili boljši nogometaši Hajdine, vendar
pa niso uspeli doseči zadetka. Gostje
iz Stojncev so pričeli igrati vedno bolje
in uspeli doseči vodeči zadetek v 24.
minuti, ko je nespretnost domače ob-
rambe izkoristil Matej Meznarič. Nogo-
metaši Hajdine so izenačili v zadnjih
trenutkih igre v prvem polčasu; strelec
je bil Andrej Vindiš.
V drugem polčasu so nogometaši
obeh moštev prikazali dober nogomet.
Nekaj več od igre so imeli Stojnci, do-
mači pa so svoje priložnosti iskali v
hitrih nasprotnih napadih. Odločitev o
zmagovalcu je padla v 72. minuti, ko
je Matej Golob uspel ukaniti domačega
vratarja in seveda je sledilo veliko ve-
selje v gostujočem taboru in med nji-
hovimi številnimi pristaši, ki so glasno
navijali za svoje fante. To je prva pr-
venstvena zmaga nogometašev TK&EL
Stojnci v novem prvenstvu, vendar tudi
nogometaši Hajdine niso razočarali.
Priložnosti za zmage oziroma nabiran-
je točk bo še veliko.
USNJAR - GEREČJA VAS
UNUKŠPED 3:0/1:0/
STRELCI: 1:0 Švarc /20/, 2:0 Suljič
/52/, 3:0 Cvijič /72/
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lam-
preht, Frangež, Kmetec, Vidovič /J.
Krajnc/, B. Krajnc /Podgoršek/, Ci-
glar, Perko, Bezjak, Voglar, Korez
/Verlak/, Stres.
Nogometaši Gerečje vasi so v Šoš-
tanju proti domačemu Usnjarju dožive-
li dokaj visok poraz. Domačini so bili
vseskozi boljši nasprotnik in so si zaslu-
ženo priigrali zmago ter z njo samo po-
trdili dobro formo. Poraz Gerečje vasi
še ni tragičen in priložnosti za nabira-
nje točk bo še veliko, vendar bi ekipa
morala prikazati veliko več. Prva prilož-
nost bo že v soboto, ko bodo nogome-
taši Gerečje vasi gostili ekipo Kozjaka
iz Radelj.
2. MLADINSKA LICA - VZHOD
Rezultati 2. kroga: Beltinci - Aluminij
1:5, Bistrica - Ptuj 1:2, Nafta - Dravinja
1:2, Nissan Ferk - Šentjur Yurij 7:0, Kr-
ško - Korotan 2:0, Pohorje - Železničar
Ligro 2:4; prost TIM Laško.
Vrstni red: Nissan Ferk in Krško 6,
Aluminij, Železničar Ligro, Nafta, Ptuj,
Dravinja, Beltinci in Šentjur Yurij 3, Bis-
trica, TIM Laško, Korotan in Pohorje O
točk.
2. KADETSKA LICA
Rezultati 2. kroga: Beltinci - Aluminij
0:6, Bistrica - Ptuj 2:6, Nafta - Dravinja
7:2, Nissan Ferk - Šentjur Yurij 3:0, Kr-
ško - Korotan 3:3, Pohorje - Železničar
Ligro 0:4; prost TIM Laško.
Vrstni red: Nafta in Aluminij 6, Krško
4, Železničar Ligro, Ptuj, Nissan Ferk,
Dravinja in Beltinci 3, Korotan 1, Bistri-
ca, Šentjur Vurij, Pohorje in TIM Laško
G točk.
POKAL MNZ PTUJ
V prvem krogu tekmovanja za po-
kal MNZ Ptuj so bili doseženi tile
rezultati: Holermuos Ormož - Zgornja
Polskava 16:0, Tržeč - Markovci 6:4,
Pragersko - Dornava 1:3, Leskovec -
Bukovci 0:2, Lovrenc - Spodnja Polska-
va 3:1, Hajdoše - Gorišnica 0:4, Videm
- Eltehšop Rogoznica 2:1, Zavrč - Po-
dvinci 5:1, Apače - Skorba 1:3, Boč
Anchiiženiring - Bistrica 1:5. Tri sreča-
nja so bila zaradi obveznosti drugoliga-
ša in tretjeligašev odigrana že nekoliko
prej: Aluminij - Slovenja vas 14:1, Haj-
dina - Središče 3:0, TK&EL Stojnci -
Gereja vas Unukšped 0:5.
Danilo Klajnšek
Boštjan Koren
Vratar TK&EL Stojnci Franc Milo-
šič je svoje delo dobro opravil
Najboljši strehi
2. SNL: 1 zadetek: Igor Perkovič,
Milan Emeršič, Matjaž Korez in Ma-
tjaž Majcen - vsi Aluminij
3. SNL - SEVER: 3 zadetki: Ta-
dija Jurišič, Ptuj; 2 zadetka: Danijel
Voglar, Gerečja vas Unukšped; 1
zadetek: Srdan Gojkošek, Ptuj, Da-
mjan Vogrinec, Ptuj, Uroš Krajnc,
Ptuj, Roman Krajnc, Hajdina, Mus-
tafa Buljubašič, Hajdina, Andrej Vin-
diš, Hajdina, Matej Golob, Stojnci,
Matej Meznarič, Stojnci.
ODBOJKA
Imširovii z enotedensko zamudo
Odbojkarji bistriškega Granita so priprave na novo sezono pričeli v po-
nedeljek, 7. avgusta. Toda na prvem treningu in potem še cel teden so
kadili pod vodstvom profesorja in igralca Dušana Jesenka, saj Mirsada
Itniširoviča, znanega in cenjenega trenerja iz BiH, ni bilo zaradi zaple-
tov z vizumi. V ponedeljek, 14. avgusta, pa je ta priznani strokovnjak že
^odil prvi trening Granita.
Vesela novica za ljubitelje odbojke v
kraju pa je tudi odločitev, da igranje
"^daljuje odličen Sebastijan Zorenč in
t^ko ima trener na voljo izredno kvalite-
ten igralski kader. Zelja uprave in igral-
'^ev je, da bi se uvrstili v zlato sredino
Prvenstvene razpredelnice.
Odbojkarji Granita bodo svoje pripra-
ve opravili v Slovenski Bistrici, saj imajo
^ukaj vse pogoje: športni park s stadi-
°nom, na katerem je nova tartanska at-
'^tska steza, zasebni fitnes Jaka Bolka,
^^2en in ne nazadnje dvorano. Tako res
potrebe, da bi se ob vsem tem pripra-
vljali kje drugje.
Bistričani želijo kar najbolje pripra-
vljeni pričakati pričetek prvenstva in
bodo odigrali kar nekaj pripravljalnih
srečanj: s Salonitom, Kamnikom, Ble-
dom in Fužinarjem. V septembru pa na-
črtujejo močan turnir, na katerem naj
bi poleg domačega Granita nastopili še
zagrebška Mladost, Salonit in ekipa dr-
žavnih prvakov z Bleda. Tako bodo lju-
bitelji odbojke v Slovenski Bistrici prišli
na svoj račun in seveda ocenili priprav-
ljenost svojih odbojkarjev.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Ormož - Pomutka Krog
Bakmiti 32:24/17:12/
ORMOŽ: Dokša, Bistrovič 2, Žunec 1, Jurčič 2, Pucko 2, Džarmati 4,
Prapotnik 4, Kosi 1, Ivanuša 2, Kirič 4, Hrnjadovič 6, Horvat 3, D. Han-
želič 1, Kavaš, Cvetko, Šulek.
Rokometaši Ormoža, ki nastopajo v 1.
B SRL, so v začetku avgusta pričeli pri-
prave na novo prvenstvo, prav tako pa so
odigrali prvo prijateljsko rokometno sre-
čanje s pomurskim ligašem. Oba trenerja
sta dala priložnost po šestnajstim roko-
metašem. Pri Ormožu sta manjkala Gra-
bovac in M. Hanželič.
Z igro v prvem srečanju so v domačem
taboru lahko zadovoljni. Do petnajste mi-
nute je bila igra enakovredna, rezultat pa
izenačen /8:8/, potem pa so si domači do
odhoda na odmor priigrali pet zadetkov
prednosti.
V drugem polčasu so rokometaši Or-
moža na trenutke zaigrali zelo dobro,
predvsem pa učinkovito v napadu, saj so
si priigrali prednost dvanajstih zadetkov.
Pohvaliti je potrebno tri mlade domače
igralce: vratarja Cvetka, Ivanušo, ki se je
izkazal z igro v obrambi, in Horvata, ki je
dobro igral v napadu. Do konca srečanja
je gostom iz Bakovcev le uspelo nekoliko
znižati visoko vodstvo Ormožanov.
Tekst in foto: Danilo Klajnšek
Trener Ormoža Vlado Hebar
JURŠINCI
Ob prazniku
športna tekmovanja
v okviru praznovanja 6. praznika obči-
ne Juršinci so potekala tudi številna špor-
tna tekmovanja za pokale občine Juršinci.
Vsa tekmovanja so bila zanimiva, saj so
Juršinčani poznani po dobrih judoistih,
strelcih, smučarskih skokih itd.
Rezultati: mali nogomet: 1. Grlinci, 2.
Hlaponci, 3. Rotman; streljanje z zračno
puško: 1. Majda Raušl, 2. Darko Pavlin,
3. Alojz Raušl; streljanje na glinaste go-
lobe: 1. Ivan Žajdela, 2. Milan Gačnik, 3.
Ivan Grašič; ribolov: 1. Franc Toplak, 2.
Darko Pavlin, 3. Aleš Kovačec; pikado:
do 15 let: 1. Robi Pintarič, člani: 1. Davo-
rin Matjašič; namizni tenis: do 15 let: 1.
Darjan Ceh; člani: 1. Franc Cafuta; dvigo-
vanje uteži: 1. Vlado Šegula.
Izvedli so še tekmovanje v judu, kjer so
bili najboljši domači judoisti, in tekmova-
nje v ročnem nogometu, kjer sta prvo me-
sto osvojila Aleš in Matija Kovačec.
Danilo Klajnšek
20
ŠPORT
Četrtek, 24. avgust 2000 - TEDN||
MOŠKI ROKOMET

Priprave na novo sezono v 2. SRL - vzhod
so pričeH tudi rokometaši ptujske Drave. Prvi
treningi potekajo pod vodstvom novega trenerja
Maria Sagadina. Na začetku je poudarek na ba-
zičnih pripravah, ki jih rokometaši ptujske Dra-
ve izvajajo v okolici športne dvorane Mladika.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Igralci Drave na začetku priprav
ŽENSKI ROKOMET

Od 15. avgusta sta mestni stadion na Ptuju
in okolica športne dvorane zbirališče športnikov.
Priprave na novo prvenstvo so pričele tudi roko-
metašinje ZRK Ptuj, članice 1. B lige. Pod vod-
stvom trenerja Milana Baklana in pomočnika
Danijela Vaupotiča dekleta marljivo vadijo.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Ekipa ZRK Ptuj
SVETA TROJICA / SREČANJE MLADIH RIBIČEV^
Tekmovanie m pokal Alpe-Jadran
v nedeljo, 27. avgusta, pričakujejo ob TVojiškem jezeru
več kot 100 mladih ribičev, mentorjev, spremljevalcev in
ribiških funkcionarjev. Mladi ribiči se bodo pomerili v
lovu rib s plovcem, izmenjali pa bodo tudi številne iz-
kušnje, se pogovorili o načrtih in sodelovanju med ribi-
škimi družinami.
Seveda ni naključe, da so to-
vrstna tekmovanja, na katera
vabijo tudi mlade iz sosednjih
držav, prav pri Sveti Trojici. Le-
narška ribiška družina Pesnica
namreč že desetletja več kot us-
pešno razvija tekmovalno ribiš-
tvo in skrbno dela z mladimi
tekmovalci. Na vseh osnovnih
šolah imajo ustanovljene ribi-
ške krožke in prav zaradi na-
črtnega dela beležijo vrhunske
rezultate in dajejo državne re-
prezentante tako v moški kot
ženski konkurenci. Lenarčani
so dobili organizacijo tekmova-
nja tudi od Ribiške zveze Slove-
nije in uredništva revije Ribič,
ki bo v nedeljo podelilo pokale
zmagovalnim ekipam in posa-
meznikom. Nekaj tekmovanj so
doslej pripravili v Radehovi in
Pernici, zadnja leta pa mladi ri-
biči poskušajo športno-ribiško
srečo ob Trojiškem jezeru.
Prireditev je izjemnega
turistično-promocijskega pome-
na, zato jo že od začetka podpira
občina Lenart. Prav tako je vsa-
koletno srečanje mladih ribičev
za pokal Alpe-Jadran pomem-
bno za vsestransko promocijo
slovenskega sladkovodnega ri-
bištva in seveda ribištva v Slo-
venskih goricah.
Prve tekmovalce in njihove
spremljevalce pričakujejo pri
Sveti Trojici v nedeljo zgodaj
zjutraj, ko bo okoli pol osmih
žrebanje startnih mest, tekmo-
vanje pa se bo začelo točno ob
desetih in bo trajalo do 13.ure,
ko bodo organizatorji skupaj s
sodniki ocenili in stehtali ulov.
Predvidoma ob 14.uri bo v bi-
stroju Žaba ob Trojiškem jezeru
svečano kosilo z razglasitvijo re-
zultatov, podelitvijo pokalov in
praktičnih nagrad. Vsaka ribiš-
ka družina bo lahko sodelovala
z dvema ekipama v mladinski in
pionirski konkurenci, tekmova-
li pa bodo po pravilniku tek-
movalne komisije Ribiške zveze
Slovenije. Prireditev bo zagoto-
vo tudi letos pritegnila številne
obiskovalce od Svete Trojice ii\
iz okoliških krajev. Udeležence
bo sprejel in pozdravil tudi le-
narški župan mag.Ivan Vogrin.
Marjan Toš
ROKOMET
Velikonedeljtani na Rogli
Rokometaši Velike nedelje se že od začetka avgusta priprav-
ljajo na pričetek prvenstva v 1. državni rokometni ligi. Ta te-
den, od 20. do 26. avgusta, se pripravljajo na Rogli. Danes, v
četrtek, 24. avgusta, pa se bofo ob 19. uri v športni dvorani v
Veliki Nedelji pomerili s švicarsko ekipo Winterthur. V sobo-
to, 26. avgusta, ob 16.uri pa bi lahko bil turnir treh ekip, ven-
dar dokončnega dogovora še ni. Nastopile naj bi ekipe Velika
Nedelja, Winterthur in Čakovec.
Danilo Klajnšek
KASASTVO / 19.TEKMOVALNI DAN V ŠENTJERNEJU
Surtfm Kmugovalkm
Mmbiieimvega oredteka
V nedeljo je bil v Šentjer-
neju že 19. tekmovalni dan
za kasače. V okviru prazno-
vanja občinskega praznika -
jernejevega je domači kasaški
klub v sodelovanju s turistič-
nim društvom organiziral kar
enajst dirk - 10 kasaških in
eno s kmečkimi dvovpregami.
Izredno vroče vreme je pos-
krbelo za dobre dosežke konj.
Dejanje dneva je bil polfinalni
tek petletnikov za veliko na-
grado Mobitela. Po pričako-
vanju je slavila šentjernejska
kobila Suriya na vajetih Voja
Maleti'a. Tudi Štajerci so se
dobro odrezali, saj so dvakrat
zmagali Ljutomerčani, po eno
zmago pa so dosegli člani KD
Kamnica iz Maribora in tudi
Slovenskih goric - Lenarta.
Zmago za Lenart si je prislužil
Vili Lobell z voznikom Fredi-
jem Bedekovičem.
Rezultati: 1. dirka: 1. Ham-
bletonian (Osterc, Ljutomer), 2.
Dykson (Knecht - Šilak, Ma-
ribor), 3. Valley Walkin Vita
(Hrovat, Ljubljana Stožice); 2.
dirka: 1. Raketa (Orthaber, Ka-
mnica), 2. Vanish (Berce, Lju-
bljana Stožice ), 3. Valencija
(Knecht - Šilak, Maribor); 3.
dirka: 1. Chilly Billy Vita (Hro-
vat, Ljubljana Stožice), 2. Leara
Noble (Pavšič, Bled), 3. Fidelia
(Seršen, Ljutomer); 4. dirka:
1. Aqua B (Cetin, Posavje Krš-
ko), 2. Aleksander (Sagaj, Lju-
tomer), 3. Fonda AS (Slavič,
Ljutomer); 5. dirka: 1. Vili Lo-
bell (Bedekovič, Slovenske go-
rice), 2. West Side Story (Orel,
Ljubljana Stožice), 3. Sai Baba
(Maleti', Šentjernej); 6. dirka:
1. Fortuna C Lee (Makovec,
Ljutomer), 2. Crown (Antolin,
Ljutomer), 3. Dirkaš (Knecht
- Šilak, Maribor); 7. dirka: 1.
Lepi B (Vidic, Brdo), 2. Do-
riana (Skube, Komenda), 3.Igu
(Gregorc, Komenda); 8. dirka:
1. Suriya (Maletič, Šentjernej),
2. Leif B (Gorjanc, Brdo), 3.
Honey Goal (Osterc, Ljutomer);
10. dirka: 1. Bo S Tornado (Žan,
Komenda), 2. Bukefalos (Male-
ti', Šentjernej), 3. Fabian (Sla-
na, Ljutomer).
Naslednji tekmovalni dan bo
po več letih znova v Gornji Rad-
goni v okviru sobotne otvoritve
kmetijsko-živilskega sejma.
M. Toš
HAJDINA/Občin-
ska šola tenisa
Teniški klub Skorba je prišel
na zamisel, da bi organiziral v
času počitnic teniško šolo za
najmlajše. Prijavilo se je enajst
bodočih tenisačic in tenisačev,
ki bodo v športnem centru Goya
opravili 10-urni teča) pod vod-
stvom teniškega vaditelja Go-
razda Gojčiča in se naučili
osnovnih elementov te športne
zvrsti. Teča) bodo končali s tur-
nirjem.
Danilo Klajnšek
Udeleženci šole tenisa občine Hajdina. Foto: DK
KOLESARSTVO
Offt vfec pripeljal pfvjsk^
kolesarje na stopniike
.Minulo soboto in nedeljo so kolesarji Perutnine Ptuj
dirkali v Kranju in Ivanič Gradu na Hrvatskem. V Kra-
nju so dirkali najmlajši - dečki kategorije A,B in C na
pisti (dirkališču). Ker je večina dirkala prvič, se je to
poznalo pri uspehu. Na cestni dirki v Ivanič Gradu pa
je bila popolna premoč Perutnininih kolesarjev - mla-
dincev, zasedli so vse najvišje stopničke. Člani Perutni-
ne pa so dirkali v stilu "heroji so utrujeni". Upajmo, da
bodo na ptujski dirki vrteli pedale, kot zmorejo.
V Kranju so imeli dečki kate-
gorije C 15 krogov (krog 330 m).
Med tekmovalci je bil dalj časa
najhitrejši Ptujčan Rok Uršič,
a je zaradi neizkušenosti padel.
V cilj je na čelu glavnine priko-
lesaril Ptujčan Domen Zavec.
Med dečki kategorije B je bil
Boris Leskovar osmi, Rok Že-
mljic pa enajsti. Med dečki ka-
tegorije A je bil Matic Marholt
enajsti.
Trener dečkov Jernej Finžgar
je po dirki povedal: "V našem
klubu treniramo tudi najmlajše
kolesarje, starosti od 9 do 12
let. Večina je danes tekmovala
prvič, zato je bilo tudi veliko tre-
me, neizkušenosti. Tudi vzdr-
žljivosti ni bilo dovolj. Dečki
še nimajo 'dovolj kilometrov'. A
razveseljivo je, da bo z načrt-
nim treningom in trdim delom
zraslo več uspešnih kolesarjev.
Dober vzgled so jim starejši ko-
lesarji."
Povsem drugače je bilo na
cestni dirki v Ivanič Gradu.
Mladinci iz Ptuja so povsem za-
senčili druge ekipe, odločali so
o poteku dirke. Po zaslugi celot-
ne ekipe so prikazali pravo ko-
lesarsko predstavo.
"Danes je bil naš dan," je po
dirki dejal trener mladincev iz
Ptuja Boštjan Arnuš.
Ml. mladinci so dirkali na 64
km dolgi progi. Bilo je 60 te-
kmovalcev. Proga je bila rahlo
razgibana. Po 30 km vožnje v
grupi so štirje kolesarji začeli
bežati. Med njimi sta bila tudi
Aldo Ilešič in Srečko Ferčič.
Slednji je A. Ilešiču nesebično
zelo pomagal, da je v zaklu-
čnem sprintu vseh štirih zma-
gal s časom 1:42:15. Starejši
mladinci so kolesarili 100 km,
na isti progi. Pripravili so pra-
vo presenečenje. Dobra tektika
med dirko in izpolnjevanje do-
govorjenega jim je pomagalo
na stopničke. Največji "krmar"
ptujske ekipe je bil Andrej
Omulec, ki je vse pobege, na
pade in ansprotnikove napaki
spretno izkoristil v korist ptuj
ske ekipe. Dobesedno je pripe
Ijal vseh pet ptujskih kolesarje!
na mesta od prvega do sedmega
1. Milivoj Glavica 2:34,42, 2
Matjaž Finžgar v času zmago
valca, 3. Andrej Omulec 0:08
5. Andrej Čeh, 7. Bojan BeK
šak.
Člani so dirkali na 140 kn
dolgi progi. Zmagal je Dean
Podgomik, Sava Kranj, 3:24:40.
drugi je bil Batič, Perutnina
Ptuj-R.R., tretji pa Bošnjak,
Sava projekt, oba v času zmago-
valca.
Roman Zavec
Jernej Finžgar, trener n^
mlajših ptujskih kolesarje
od 9 do 12 let.
HALOZE / KATASTROFALNE POSLEDICE SUSE
Uniieno kmetijstvo,
pomanjkame vode
Vročina zadnjih dni je bila neznosna in letošnji avgust
bo po visokih temperaturah gotovo na statistničnem vrhu.
Kmetijstvo, ki si je po prvem sušnem obdobju, to se je kon-
čalo v prvi polovici julija, komaj malce opomoglo, je znova
v katastrofalnem stanju.
Kmetje so že začeli silirati
koruzo, ki je prisilno dozorela.
Hranilna vrednost silaže bo bi-
stveno zmanjšana, saj je koruza
slabo razvila klase in zrnje, pa
tudi masa silaže bo bistveno ma-
njša. Zaradi nemogočih razmer
preko dneva silirajo v glavnem
ponoči in v zgodnjih jutranjih
urah, ko so temperature znos-
nejše. Travniki in pašniki so po
delni ozelenitvi ponovno pov-
sem požgani, travni dosevki so
sicer vzklili, vendar sedaj pro-
padajo. Prav tako je s strniščni-
mi krmnimi dosevki, ki bi jih
lahko rešile le še takojšnje pa-
davine, teh pa v napovedih vre-
menoslovcev še ni zaznati.
Izredno zaskrbljujoče je sta-
nje tudi pri drugih poljščinah.
zelo so že poškodovani posevki
sladkorne pese, krompirišča so
povsem posušena. Vpliv suše
se utegne dolgoročno negativno
odraziti v živinoreji, saj bodo
živinorejci zaradi pomanjkanja
krme prisiljeni zmanjševati sta-
lež živine. Dolgoročne posledi-
ce so lahko tudi v sadjarstvu in
vinogradništvu, kjer se posame-
zna drevesa in trsi že sušijo.
V občini Žetale je bilo po ju-
lijskem popisu za 70 milijonov
tolarjev škode, danes je situa-
cija bistveno slabša. V sosednji
občini Podlehnik so takratno
škodo ocenili na 153 milijonov
tolarjev, vodo njihovim ob-
čanom dovažajo cisterne Ko-
munalnega podjetja Ptuj. V
ravninsko-haloški občini Videm
je bila julijska škoda ocenjena
na dobrih 300 milijonov tolar-
jev, tudi tam pa je sedanji obseg
škode še bistveno večji. Občina
Videm ima tudi obsežna haloš-
ka območja, kjer še ni vodovod-
nega omrežja, tako je potrebno
pitno vodo dovažati s cisterna-
mi.
Poleg uničenega kmetijstva je
torej v Halozah, na območjih
brez vodovoda, veliko pomanj-
kanje pitne vode. Lokalna za-
jetja so presahnila, prav tako
manjši haloški potočki, tudi v
kapnicah je že zdavnaj zmanj-
kalo vode. Prebivalci Haloz se iz
težke situacije rešujejo po svo-
jih močeh. V občini Žetale vo-
zijo vodo iz doline v traktorskih
cisternah in do začetka tega te-
dna so je prepeljali še okoli 200
tisoč litrov. Člani PGD Žetale
so tako rekoč noč in dan v ak-
ciji in s svojo cisterno dovažajo
vodo gospodinjstvom in v zaje-
tje lokalnega vodovoda na po-
bočju Resenika. Prepeljali so že
okoli 300 cistern, potreb po vodi
pa je iz dneva v dan več.
Kot so povedali v Komunal-
nem podjetju Ptuj, je v njihovih
ceveh zaenkrat dovolj vode, ma-
njše težave na višjih odvzemnih
mestih pa nastopijo ob večerih,
ko se zaradi zalivanja poraba
vode bistveno poveča. Opažajo,
da se je sedanja poraba vode
v primerjavi s prejšnjim suš-
nim obdobjem povečala za 20
odstotkov. Dogajajo se tudi kra-
je vode iz njihovih hidrantov;
tako so ugotovili primere, ko so
ljudje "na črno" zalivali vino-
grade. Vse to še povečuje mož-
nosti, da na nekaterih območjih
občasno zmanjka vode, čeprav
so ti primeri redki. Vsekakor
velja v teh vročih dneh upora-
bljati vodo le za nujne primere
in ob tem pomisliti tudi na ti-
ste, ki bi jim zaradi naše potrat-
ne porabe, pranja avtomobilov,
pretiranega zalivanja in podo-
bno zmanjkalo vode za najnuj-
nejše potrebe.
J, Braiii
Ze skoraj povsem uničene poljščine
USlRiUL
PODNAJiMNIKA
V torek, 15. avgusta, nekaj
pred 14. uro je v hodniku na zu-
naj lepp urejene stanovanjske
hiše v Čopovi 5 v Ptuju odjeknil
strel, krogla je zadela 31-letnega
A.M. v vrat, zgrudil se je in oble-
žal mrtev. Domnevni storilec naj
bi bil 43-letni Z.M., slovenski dr-
žavljan albanskega rodu, ki živi
na Ptuju že čez 20 let, ima svo-
jo družino, vzorno skrbi zanjo in
ga ljudje poznajo kot mirnega
človeka. Tudi policiste je priča-
kal na domu, v krogu svoje dru-
žine, izročil pištolo in se aretaciji
predal brez odpora. Policisti so
ga pridržali in potem predali
preiskovalnemu sodniku, ki bo
zapleten primer prav gotovo po-
drobneje preiskal.
Doslej je javnosti znano le to,
kar vedo povedati sosedje. Iz
tega na kratko povzemamo, da
je hiša v Čopovi 5 last razveza-
nih zakoncev L. Bivši mož RL.
je od bivše žene M.L. zahteval,
da se z otroki izseli iz hiše, saj
je sodišče v ločitvenem postop-
ku razsodilo, da mora mož ženi
kupiti stanovanje, ta pa ji ga je
najel le za 3 mesece, zato se iz
hiše ni izselila. Bila je na dopu-
stu skupaj z družino Z.M., med-
tem pa je RL. oddal del hiše v
najem A.M. iz Zidanega Mosta,
ki je kot izterjevalec delal za RL.
Ko se je M.L. vrnila z dopusta in
hotela z otroki vstopiti v stano-
vanje, ji je A.M. to grobo prepre-
čil. Brezuspešno je posredoval
tudi ženin prijatelj Z.M., ki je od-
šel in se vrnil s pištolo ter med
prepirom z A.M. pritisnil na spro-
žilec.
SPRiTNi TATOVE HITRO
IZSLEDILI
V četretek, 17. avgusta, nekaj
pred 17. uro sta v poslovalnico
Enka na Partizanski cesti v Slo-
venski Bistrici vstopila dva moš-
ka, počakala, da sta bila sama z
uslužbenko, s katero se je eden
vneto pogovarjal, drugi pa je se-
gel čez pult in iz predala pobral
denar, potem pa sta jo ucvrla
proti okoli 100 metrov oddalje-
nemu avtomobilu, v katerem ju
je čakal pajdaš, in brž so se od-
peljali. Uslužbenka je stekla za
njimi in videla, s kakšnim avto-
mobilom in v katero smer so se
odpeljali. Policisti so brž izvedli
ožjo in širšo blokado, v kateri
je sodeloval tudi helikopter, in
že čez pol ure je na bencin-
skem servisu pri Lenartu policist
na motorju opazil opisan avto
m brez težav aretiral osumljene
tri potnike; bili so Poljaki. Na
mariborski policijski postaji so
pri njih našli v Slovenski Bistrici
ukradenih 545.000 tolarjev, po-
vrh pa še 8400 DEM in 14.500
madžarskih forintov, ki so jih "pri-
dobili" nekje drugje. Poljake so
pridržali in jih predali preiskoval-
nemu sodniku.
DO SMRTI POVOZIL
KOLESARKO
Po Ormoški cesti v Ptuju je
v sredo, 16. avgusta, ob 7.50
31-letni H.E. iz Muretincev, obči-
na Gorišnica, vozil bager. V kri-
žišču ulice Na Tratah z Ormoško
cesto je pri zavijanju s prednjim
desnim delom zajemalke trčil v
kolo, s katerim se je pripeljala
58-letna L.K. iz ulice Na Tratah
13 in nameravala čez prehod za
pešce na drugo stran Ormoške
ceste. Po trčenju je kolesarka
padla, voznik delovnega stroja
pa jo je z desnimi kolesi povozil.
Prepeljali so jo v ptujsko bolniš-
nico, vendar je zaradi hudih po-
škodb že med prevozom umrla.
S KOLESOM PREVOZILA
RDEČO LUČ
Po Volkmerjevi cesti proti kri-
žišču s Potrčevo cesto se je
v četrtek, 17. avgusta, popol-
dne s kolesom peljala 45-letna
S.O. iz Ptuja. Nameravala je pro-
ti Ciril-Metodovemu drevoredu,
pri tem pa je spregledala rdečo
luč in zavila v križišče v trenutku,
ko je po Potrčevi cesti pripeljal
z osebnim avtomobilom 50-letni
V.J. iz Vidma pri Ptuju. Kolesar-
ka je skušala preprečiti nesrečo
s tem, da je zavila v desno, ven-
dar je kljub temu trčila v zadnje
desno kolo avtomobila, padla in
se huje ranila. Prepeljali so jo v
ptujsko bolnišnico.
SMRTNA NESREČA
PADALCA
Na letališču v Moškanjcih se
je v nedeljo, 20. avgusta, dopol-
dne smrtno ponesrečil 30-letni
L.Š. iz Murske Sobote, športni
letalec in član AK Ptuj, ki je sku-
paj s sotekmovalcem J.V. treniral
za tekmovanje na državnem pr-
venstvu. Člani strokovne komi-
sije, ki so poleg preiskovalnega
sodnika in okrožnega državne-
ga tožilca obiskali kraj nesreče,
so ugotovili, da se je padalcu
po odskoku iz letala sicer odprla
torba glavnega padala, vendar
je majhno padalo, ki je name-
ščeno na kupoli glavnega pa-
dala, njegova naloga pa je, da
izvleče glavno padalo, ostalo v
torbi. Padalec je med padanjem
poskušal tehnični zaplet rešiti,
pa so se vrvi glavnega padala
zapletle okoli njegovega telesa,
zato se tudi rezervno padalo
ni odprlo. Izkušenemu padalcu,
saj je imel za sabo 307 uspešnih
skokov, ni bilo več pomoči.
FF
PTUJ * Danes, v četrtek, 24.
avgusta, ob 18. uri bo v pala-
ciju na gradu odprtje razsta-
ve del akademskega slikarja
Viktorja Šesta. Avtorja in raz-
stavljena dela bo predstavil
Mario Berdič, ob odprtjij pa
bo igral kitarist Boris Šini-
goj.
KOG * V petek, 25. avgus-
ta, se bo ob 19. uri v OS na
Kogu pričela zaključna pri-
reditev ustvarjalnih delavnic
mladih.
ORMOŽ * V petek, 25. avgu-
sta, bo v okviru prireditev Or-
moškega poletja ob 20. uri
na grajskem dvorišču kome-
dija Slovenskega narodnega
gledališča Maribor En dan
resnice; režija Želimir Oreš-
kovič. Če bo deževalo, bo
predstava v domu kulture.
PTUJ * V galeriji Drava bodo
v četrtek, 31. avgusta, ob
19. uri odprli razstavo An-
tona Kunsta - fotografa iz
Šempetra pri Gorici. Naslov
razstave je Digitalni pogled,
na ogled pa bo do 22. sep-
tembra.
PTUJ * Po Ptujskem gradu
se lahko še do konca me-
seca brezplačno sprehodite
ob "vodstvu" zgoščenke, ki
je nov način vodenja po graj-
skih sobanah.
KINO PTUJ * Do konca te-
dna si lahko ob 19. in 21. uri
ogledate film Patriot (danes
samo ob 21.), prihodnji te-
den pa ob 18. in 20. uri Naji-
no zgodbo.
POK
RODILE SO - ČESTf
MO: Polonca Hentak, St^
šina 29/c, Podlehnik - Ž
Sonja Valentan, Zagojiči
Gorišnica - Nika; Sonja
Icnko, Nova vas 102, Pi
dečka; Marjeta Obran,
Skanjci 4, Gorišnica -
lica, Hojana Kropeč, PeČJ
24/a, Makole - Ncjo; Mart
na Širucl, Veliki Brebrovnj
11.^, Miklavž -Tirna; Jožit
Bedrač, Janški Vrh 40, Ptu
ska Gora - Saro; Sonja C
glar, Prvenci 8/b, Markov,
- Niko; Katarina Tušek, Pi
senci 34, Ormož - Niko; Iren
Lorbek, Ul. 5. prekomorsi
2, Ptuj - Tjašo; Jolanda Sat|
boleč, Župečja vas 2/a, Loj
renc - Simona; Klementin
Cestar, Drenovec 9, Zavrč
Katjo; Renata Juranovič, Sls
novno 20, Ivanjkovci - Sanj«
Barbara Černezel, Lancov
vas 25, Videm - Marušo.
POROKA PTUJ: Ivan Tc
plak in Darinka Plohi, Ku
kava 65.
POROKE - ORMOŽ: Boš
tjan Kosajnč in Valerija Ni
dorfer, Miklavž pri Ormož
39; Jožef Zrnec in Andrejk
Kostanjevec, Bresnica 5 l/h
Stanislav Pfeifer in Cvetk
Dovečar, Trgovišče 54; Bran
ko   Ciglarič  in   Marjane
Hanc, Mihovci pri Velik
Nedelji 48; Zvonko Novai
in Brigita Horvat, Kog 114
Franc Horvat, Trgovišče 13
in Hermina Plohi, Savci 55
Boštjan Kosi, Ul. Ante Trste
njaka 10, Ljutomer, m Hele
na Polič, Hardek 45.
UMRLI SO: Marija Kokot
rojena Jurgec, Turški Vrh 33
rojena 1934, umrla 11. avgu
sta 2000; Franc Ahačič, Mar
kovci 86, rojen 1910, umrl 12
avgusta 2000; Albin Dreven-
šek, Linhartova ul. 3, Ptuj,
rojen 1924, umrl 13. avgusts
2000; Anton Gabrovec, Drav-
ska ul. 15, Ptuj, rojen 1923;
umrl 11. avgusta 2000; Janez
Mlinaric, Spuhlja l43/a, rojen
1943, umrl 12. avgusta 2000;
Zofija Glazer, rojena Selin-
šek, Ul. 5. prekomorske 21,
Ptuj, rojena 1921, umrla 12.
avgusta 2000; Jožef Krajnc,
Štrafelova ul. 17, Ptuj, rojen
1928, umrl 15. avgusta 2000;
Kristina Mursec, Ul. Borisa
Kraigherja 13, Ptuj, rojena
1921, umrla 12. avgusta 2000;
Anton Medved, Zidani most
30, rojen 1969, umrl 15. av-
gusta 2000; Marija Visenjak,
rojena Meznarič, Lasigovci 6,
rojena 1922, umrla 15. avgus-
ta 2000; Lidija Koltak, rojena
Matjašič, Na Tratah 13, Ptuj,
rojena 1942, umrla 16. avgus-
ta 2000; Martin Pele, Na Tra-
tah 14, Ptuj, rojen 1921, umrl
16. avgusta 2000; Marija Po-
harič, rojena Kukec, Slekov-
čeva ul. 4, Ptuj, rojena 1946,
umrla 15. avgusta 2000.