Poštnina plačana v gotovina

Ki ^
Leto X. — Štev. 18.
r
V LJUBLJANI, dne 2. maja 1954 llil==ž
I.	zvecsna nogometna liga
Posamisna števiika 10 din
Izdaja časopisno - založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281*
uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.
'ijEimkmpmm
slovo
Ljubljana, 2. maja. Praznični prvomajski dnevi so se poznali tudi na stadionu ob Titovi cesti. Na tribunah so zevale praznine, bolj poln je bil le tako imenovani »oksenštand« na vzhodni strani igrišča, skratka, gledalcev ni bilo več kot 4000. Toda Odred se je za slovo spet izkazal in učinkovito premagal goste iz Beograda, čeprav z mojstrsko igro samo v drugem polčasu.
Belo-rdeči so nastopili takole: Ar-sič, Medved, Piskar, Žumbar, Lesjak, Žižek, Belcer, Toplak, Zdrav-kovič, Pelicon, Brežan.
Modri (Radnički) pa so bili v naslednjem sestavu:	Ljujič, Cokič,
Kačunkovič, Ljubenovič, Diskič, Djordjevič, Petakovič, Pavlovič, Jezerkovič, Ognjanovič I, Ognjanovič II.
ODRED : RADNIČKI 4:2 (0:0)
V prvem polčasu bi ne mogli povedati kaj posebnega, čeprav je bila igra dokaj živahna. Oba napada sta bila nenčinkovita, saj nista zna-
mnogokrat požel zasluženo priznanje za res odlične bravure, s katerimi je rešil marsikakšno nevarno situacijo. Ljudje so precej godrnjali, nekateri celo glasno izlivali svoj žolč na tega ali onega Odredovega igralca, padale so opazke, nekoga pa sem čul, kako je hotel na vsak način dirigirati igro Odreda in bi morda kdaj kandidiral za Odredovega trener ja,-tako je imel vse v malem mezincu. Gola pa ni in ni hotelo biti. In vendar smo videli nekaj dobro zamišljenih akcij, ki so se sicer končale brez učinka, vendar so pa pokazale, da so Odredov! igralci kljub temu — vsaj nekateri — mojstri z žogo.
Zdravkovič odpre serijo
Že v prvem polčasu nam je »padel« v oči vodja Odredovega napada Zdravkovič, ki je v drugem polčasu zamenjal mesto z Belcer-'em in tu mu je šlo bolj po maslu ot prej. Bil je izredno prodoren,
k
Arsič spel lurscik dneves - Rcidisički ni pokaza! nič posebnega - Odred se Je izkazal v drugem polčasu
Deset minut pred koncem tekme na maksimirskem stadiona v Zagrebu se je na južnem koncu igrišča, tam kjer je velika i :a, dvignila velika parola »Živeo Dinamo, novi prvak FNRJ!« la to povsem upravičeno, kajti Dinamo si je5letos prav zasluženo osvojil ta častni naslov. Prehitel bi ga kvečjemu lahko Partizan, če bi se v Zagrebu zgodilo obratno, kot se je, kajti za zaključek so Partizanovci premagali Crveno zvezdo. Prav zanimiv pa je bil konec letošnjega državnega prvenstva tudi drugod. Hajduk je presenetljivo položil orožje pred Vojvodino na svojih tleh, Spartak je naravnost katastrofalno porazil Rabotnič-kega v Skopijo, Proleter si je z zmago nad Vardarjem ob koncu zagotovil deseto mesto in tako smo za letos končali. Igralci prvoligaških moštev pa ne bodo počivali, vsaj tistih 33 kandidatov, ki bodo že od prihodnje nedelje dalje branili barve jugoslovanske trobojnice v tekmah z Belgijo ter Anglijo in se nato v skupnem treningu pripravljali na težavno pot v deželo planinskega miru — Švico. O današnjih tekmah smo prejeli naslednja poročila.
Zagreb, 2. maja. Pred 15.(XK) gledalci sta se ha maksimirskem sta-
predstavljal je stalno nevarnost za goste ter je začel z ostrimi streli na vrata. Toda nekaj jih je šlo mimo vrat, nekaj pa jih je ubranil zelo dobri vratar Ljujič. Seveda smo morali precej časa čakati, da je prišlo do gola. Medtem pa so se vrstilo razburljive situacije, zdaj (Nadaljevanje na 8. strani)
Partizan : C. zvezda 2:0 (1:0)
Igrišče Partizana, gledalcev 50.000, sodnik Vaša Stefanovič, strelec Valok v 6. in 50. minuti za Partizan.
Partizan:	Stojanovič,	Belin, Lazare-
vič, Čajkovski, Jovanovič, Pajic, Mihajlovič, Milutinovič, Valok, Bobek, Herceg;
' C. Zvezda:	Krivokuča,	Stankovič, Ze-
kovič, Zlatkovič, Stojanovič, Cokič, Rudin-ski, Popovič, Kostič, Djajič, Tomaševič.
Beograd, 2. maja. Za današnje derby srečanje beograjskih rivalov Partizana in Cr-vene zvezde je vladalo ogromno zanimanje. Velika množica gledalcev ni prišla na svoj račun. Igra je bila zelo slaba in ni mogla navdušiti niti povprečnega gledalca. V glavnem sta bili obe moštvi izenačeni, vendar je imel Partizan nekoliko več od igre in je s hitrimi akcijami večkrat ogrožal vrata Kri-vokuče. Oba gola je dosegel Valok po hitri akciji z Milutinovičem. Crvena zvezda je sicer imela terensko premoč, vendar je zapravila nešteto ugodnih priložnosti za dosego gola. Rezultat ustreza poteku igre, čeprav bi bil lahko tudi obraten.
Na državnem kegljaškem prvenstvu, ki se je pričelo danes v Mariboru, še niso nastopili nekateri odlični posamezniki, med njimi tudi Branikovec Kobal (na sliki). Vendar lahko od njega pričakujemo najboljše rezultate, morda celo osvojitev I. mesta. (Poročilo o državnem prvenstvu priobčamo na 2. stran)i.)
Celjani zmagovalci na Okrešiie
PRED TRZICANI IN KRANJČANI
Brezar je danes dosegel tretji gol za Odred
la izkoristiti nekaterih dobrih priložnosti za dosego gola. Odred je bil v rahli premoči, ki je pa ni izkoristil, čeprav je dosegel v prvem polčasu kar 5 kotov. Razen tega pa so imeli Zdravkovič, Belcer in Brezar nekaj prav ugodnih priložnosti, na drugi strani pa tudi nevarni Petakovič, ki je bil duša vseh akcij beograjsikh »modrih«. Seveda sta imela oba vratarja dosti dela in sta svojo nalogo dobro opravila. Pri tem se je zlasti izkazal Arsič, ki je
Okrešelj, I. maja. — Kljub neugodnemu vremenu so Ce-Ijanivčeraj pod pokroviteljstvom Republiškega Sveta Zveze sindikatov Slovenije organizirali tradicionalno prvomajsko mednarodno smučarsko tekmovanje v veleslalomu na Okrešlju v počastitev praznika delovnih ljudi.
Zaradi padavin in nevarnih plazov je prireditelj organiziral slalom na dveh progah pod Turškim žlebom. Prva proga z nazivom Ojstrica je bila dolga 450 m s 120 m višinske razlike in je imela 40 vratič, druga proga z nazivom Rinka pa je bila dolga 460 m s 130 m višinske razlike in 44 vratci.
Letošnje tekmovanje je bilo združeno z ekipnim prvenstvom in Okrajnih svetov Slovenije. Na startu ie
bilo 72 tekmovalcev in 6 tekmovalk. Med tekmovalci je bila tudi močna skupina iz Bad Gasteina in Koroške smučarske zveze, dalje Tržičani, Kranjčani, Mariborčani, Celjani in tekmovalci iz ostalih krajev Slovenije. Celjani so na tekmovanju zelo presenetili in premagali izbrano moštvo Tržiča, v katerem sta bila brata Lukanca, Dornik in Krmeljeva. S tem so osvojili tudi naslov prvaka OSS.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano. Razdelitev nagra din pokalov je bila v Planinskem domu v Logarski dolini, kjer je predsednik RS ZSS tov. Tanko Rudolf podelil Celjanom prehodni pokal, Peperko Rudi pa v imenu OSS Celja pokal v trajno last. Vsi tekmovalci so dobili spominske značke, najboljši pa še praktična darila. Vreme je bilo tekmovalcem še 1-'’r naklonjeno.
dionu srečala zagrebška rivala Dinamo in Lokomotiva. Vprašanje Di-namove zmage že ob samem začetku tekme ni bilo dvomljivo, kajti Lokomotiva se je uspešno zoperstavila samo do prvega prejetega gola.
Dinamo:	Kralj, Šikič, Banožič,
Mantula, Crnkovič, Kukec, Lipoši-novic, Conč, Osojnjak, Čajkovski, Dvornič.
Lokomotiva:	Stinčič, Etlinger,
Ožegovič, Kobe, Andročec, CaJijek, Odžak, Gereš, Firm, Papec, Bobek.
Sodil je Podubski, gole pa so dosegli Osojnjak v 10. in 84. minuti, Čajkovski v 32. in 35., Lipošinovic v 73. in Dvornič v 77. minuti.
DINAMO : LOKOMOTIVA 6:0 (3:0)
Kot smo že rekli, so zagrebški Železničarji nudili odpor razigranemu »plavcmu stroju« le do prvega gola, nato pa je nastalo samo vprašanje, kolikšen bo sploh rezultat, ki ga bo dosegel Dinamo v tej tekmi. Na tribunah je bilo slišati (Nadaljevanje na 8. strani)
BSK : Sarajevo 2:1 (1:0)
Beograd, 2. maja. — Včeraj, na praznih 1. maja je bila v Beogradu prvenstvena tekma med BSK in Sarajevom. Na igrišču Partizana se je zbralo okoli 7000 gledalcev, ki niso bili zadovoljni z dvobojem. Da je bila igra slaba, je mnogo pripomoglo tudi deževno vreme. Sarajevo je v drugem polčasu igralo samo z desetimi igralci, ker je bil eden izmed njih teže poškodovan. Gole so dosegli Markovič in Prlinčcvič za BSK ter Lovrič iz enajstmetrovke za Sorajcvo.
Lokomotiva : Dinamo 0:6 (0:3)
Proleter : Vardar 3:2 (2:1)
Rahotnički : Spartak 2:7
LESTVICA:
Rezultati: posamezniki — moški:
1.	Klapbacker (Bad Gastein) 1:35.7,
2.	Steindteiner (Bad Gastein) 1:36,7,
3.	Dornik (Ljubel j) 1:38,9, 4. Steinin-
ger (BG) 1:39,2, 5. Hercog (Celovec) 1:41,4,	6. Cetina (Celje) 1:4L5,	7.
Hockleitncr (BG) 1:41.8, 8. Uršič (Celje) 1:42, 9. Krmelj Jože (Ljubelj) 1:43.4, lO.Nunčr (Celje) 1:43.7. Med ostalimi tekmovalci y zasedli naši tekmovalci še naslednja mesta: Lukane Slavko 13, Šumi Janez 15, Lukane Matevž 19, Križaj 20 in Kermelj Janko 27.
Zenske (6 tekmovalk): ista proga kot člani. 1. Hrust (Celovec) 2:07.6, 2. Schineger (Celovec) 2:27.8, 3. Zabukovec (Celje) 2:48.3.
Ekipe — moški: 1. Celje (Šetina, Nunčič, Uršič) 4:27.2, 2. Tržič (Dornik, Lukane Slavko, Krmelj Jože) 4:30,9,	3. Kranj 5:56.6,	4. Maribor
6:08.2, 5. Celje IT. 6:11.3. 6. Trbovlje
Dinamo Partizan C. zvezda Hajduk Vojvodina Spartak Sarajevo BSK Vardar Proleter T.okomotiva Radnički Odred Rahotnički ■EEnimantuti!
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
72:22
77:30
51:22
55:34
60:37
51:50
35:45
38:40
31:38
34:62
38:49
38:51
39:71
20:88
BrammiB
Vsem partizanskim, športnim, strelskim in planinskim organizacijam ter vsem delovnim kolektivom želita
ob prazniku L maja
še mnogo uspehov in zmag pri graditvi socialistične Ju-goslavije
. Uredništvo in uprava »POLETA«
PARTIZAN
ZVEZA ZA TE' ESNO VZGOJO SLOVBN^JE m
ZVEZA ŠPORTOV SLOVENIJE
z e
I i t
vsem svojim pripadnikom ob prazniku delovnega ljudstva
i MAJU
mnogo uspehov pri graditvi naše socialistične d om o « e
Izvršni odbor .,Partizana“
Preteklo nedeljo je bil na zboru »Partizana«, Zveze za telesno vzgojo Slovenije, poleg 62-Clankega upravnega odbora izvoljen še novi Izvršni odbor, ki ga tvori 21 članov.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Zoran Polič, član Izvršnega sveta LRS. Podpredsednika sta tov. Stanko Trček in Tine Remškar. Za načelnika je bil izvoljen tov. Tomaž Savnik, za načelnico pa tov. Jelica Vazzaz. Tajnik je tov. Viktor Senica, gospodar tov. Viktor Hojkar, ostale funkcije pa so prevzeli tov. Pavšič Pero (gradnje), dr. Ravnik Ludvik (zdravstvo), dr. Verstovšek Zdenko (propaganda), in Rus Veljko (statistika). Ostali člani odbora so: Bergant Janez, Burja Stane, Gestrin Ferdo, Gregorka Boris, Javornik Bogo, Ogrin Niko, Paternost Metod, dr. Polič Svetozar, Ribnikar Miran in Serpan Edi.
Tov. Zoran Polič, predsednik »Partizana« Slovenije
v Prekmurju zg republiški zlet »Partizano«
Republiški zlet »Partizana«, ki bo letos meseca junija, bo nedvomno velika manifestacija naše telesne vzgoje. Že več mesecev se po vseh partizanskih društvih širom Slovenije pripravlja tisoče in tisoče pripadnikov, da bodo na zletu dostojno predstavili svojo organizacijo ter pokazali sadove dela v naših partizanskih društvih. Skoraj v vseh okrajih so društva že dobro pripravljena za to prireditev, zlasti p: v nekaterih okrajih Primors’ in Štajerske. Danes poglejmo, kako se pripravljajo za zlet v Prekmurju, kjer se že ne-
merskega okraja pripravlja 1550 telovadcev in telovadk. Na zletu bodo pokazali vso pestro vsebino »Partizana«, saj bodo nastopili v prostih vajah, orodni telovadbi, atletiki, raznih športnih igrah itd.
Y Gornji Radgoni telovadi 680 pripadnikov, ki so priredili domači nastop za 1. maj. Na tem nastopu so sodelovala tudi sosednja društva, priredili so poleg tega tudi veliko parado.
Društvo »Partizan« d Apačah je prebrodilo -ačetne težave in se 250 pripadnikov marljivo pripravlja za
verjetno omosročil najbolišim pripadnikom tega partizanskega društva, da bodo nastopili v Ljubljani.
Poleg ljutomerskega okraja so zelo agilna tudi društva v soboškem okraju, ki jih je 13. Okraj Murska Sobota bo izvedel svoj zlet 6. junija. Najbolj agilna društva v tem okraju so M. Sobota, Cankova, Dol. Lendava, Križevci in Rakičan. Ž.
TITOVA ŠTAFETA LETALCEV
Čakovec, 2. maja. Danes je odšla iz Čakovca proti Mariboru štafeta Letalske zveze Jugoslavije, ki bo predala v Mariboru šta-fetuo palico članom Letalske zveze Slovenije, da jo bodo ponesli naprej. Štafeta Letalske zveze Jugoslavije ima za svoje izhodišče rojstno vas maršala Tita Kumrovec, in so palico ponesli preko Bjelovara v Čakovec.
Veslači Mornarja najboljši
Split, 2. maja Na tradicionalnem veslaškem tekmovanju, ki se ga je udeležilo nad 35 čolnov s 191 veslači, je splitski Mornar dosegel največ zmag. Poleg Mornarja, ki je nastopal v različnih disciplinah, so sodelovali še splitski Gusar, Krka, Jadran iz Šibenika, Istra iz Zadra in Jadran z Reke.
Cetrli republiški namiznoteniški turnir
Retalj ponovno ziapal
Kočevarji so se lepo uveljavili
Kranj, 1. maja. Prednzadnjega na- Mladinke: 1. Teran, 2. Vidmar 3 nn/noten.škega turnirja za Poletov Dolenc (vse Projektor), 4. Žegarac pokal se kljub prijavi niso udeležili (Kočevje)
igralci Železničarja in Odreda iz Pionirji: 1. Teran, 2. Kovačič (oba Ljubljane, pac pa so prišli na turnir Projektor), 3. Menart (Odred).
4 zastopniki obeh klubov s kolesi na	oo,™
lastne stroške. Največje preseneče-	^
PODOBNIK ZMAGOVALEC Mngerle presenetil
nje na turnirju predstavlja zmaga mladega Priča iz Kočevja pri mladincih in članih B skupine. Med ostalimi je premagal tudi Illebča z 2:0.
Ekipni plasma: moški: 1. Projektor II., 2. Projektor L, 3. Kočevje; ženske:	1. Projektor, 2. Kočevje, 3.
Železničar (Mrh); mladinci: 1. Projektor, 2. Kočevje; mladinke: 1. Projektor, 2. Kočevje.
Posamezniki — moški, A skupina: finale: 1. Rebolj (3 zmage), 2. Petrovič (2 zmagi), 3. Česen (1 zmaga) — (vsi Projektor), 4. Uranič (Kočevje).
Moški, B skupina: 1. Priča (Kočevje), 2. Sedej (Odred), 3. Teran, 4. Česen (oba Projektor).
društvih nad 3000 pripadnikov.
Nekakšno generalko za republiški zlet bodo izvedli v Ljutomeru dne 23. maja, in sicer na okrajnem zletu. Za ta nastoo se v 16 društvih Ijuto-
TROBOT 'NIVERZ DUNAJ—GRAZ—LJUBLJANA
Ljubljansko moštvo osvojilo pokal E- MnaabrS
Kranjska gora, 30. aprila. — Na startu je bilo 22 domačih tek-Danes je bil v Kranjski gori, movalcev in 20 gostov iz Avstrije, ob izredno močnem dežju vele- med njimi svetovnoznana smučarka slalom v izvedbi študentov Erika Mahringer. ljubljanske univerze, ki so iz- Zaradi dežja je vodstvo tekmova-vedh troboj proh dunajski m nja odločilo, da bodo tekmovalci graški univerzi. Kljub temu je startali na skrajšani progi 1200 m, ki organizatorju uspelo prireditev je imela 300 m višinske razlike in 37 izvesti v redu za kar gre naj- vrat. Start je bil ob 15. uri. Prve so večja zasluga tehničnemu mo- se spustile po progi tekmovalke. Med stvu in tekmovalcem, ki so po- njimi smo imeli redko priliko opa-zrtvovalno pomagali.	zovati vožnj0 Mahringcrjeve, ki je
stilno in tehnično odlično peljala. Lep uspeh je dosegla tudi Magušer-jeva s svojim tretjim mestom, Kari-ževa pa je imela izredno smolo.
Za njimi so startali tekmovalci, 24 po številu. Navdušila nas je vožnja Pogačnjka, ki je to pot postavil najboljši čas dneva z naskokom 4 sekund. Zelo lepo sta vozila tudi Pre-stor in mladi Šarabon iz Tržiča, medtem ko Tupetn ni uspelo priti v ospredje. Od avstrijskih tekmovalcev je imel nesrečo najboljši vozač iz Dunaja, Struger Oto, zato je razumljiv tudi slab plasma moštva iz Dunaja.
Prvič so na tej tekmi startali tudi starejši akademiki v svojem razredu. Od domačih tekmovalcev se je odzval samo Praček Marjan, medtem ko je ostale zadržalo slabo vreme. Izven konkurence sta tekmovala člana ljubljanske Enotnosti Budinek in Nograšek kot edina tekmovalca-ne-akademika.
REZULTATI. — Študentke:	1.
kaj mesecev uri za republiški zlet po bližnje nastope. Vse pohvale je vred-
V okviru proslave delavskega praznika 1. maja je bilo v tiskarni »To-eta Tomšiča« tekmovanje strokovnjakov v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 19 članov kolek-	_________
tiva. Po vsesplošni dobri organizaciji Mahringer (Inssbruek) 1:27.3, 2. Ei-
si je prvo mesto priboril znani igralec tovariš Podobnik Sandi. Naj omenimo samo to, da je moral ta prvovrstni igralec podleči svojemu stanovskemu tovarišu Mugerlu, a kljub tej nesreči si je nabral največ točk.
chler (ASC Wien) 1:30.9, 3. prof. Ma-£?šar Mica (Ljubljana) 1:34.3, 4. Zeh (ASC Wien) 1:42.5, 5. Moser (ASC Graz).
Študenti: 1. Pogačnik (Ljubljana 1:09.6, 2. Prestor (Ljubljana) 1:13.5,
j nesreč
(Kočevje), 2. če-	^	kS Vtc
sen, 3. Teran, 4. Antolič (vsi Projek-	J” u01^’.1".0 e*' Graz) 1:17.4 6. Vrančič (Lj) 1:17.9,
9. Pregel (ASC Wien) 1:18.2, 3. Scherf (ASC Wien) 1:20.0.
tor).	' grado je pa dobil strojnik Fatur Sta-
Zenske: 1. Bogataj (Projektor), 2. ?e- Taka tekmovanja so v tem pod-Leban (Železničar - Mrb), 3. Dolenc, jetju TCckrat ln zelo zaželena.
4 Teran (obe Projektor).	*	Stalni dopisnik: Jj. Bleje
‘g&eizv&s&lj-BVGi ugcitDviiev:
MNOŽIČNOST VEDNO VEČJA
Velika prireditev slovenskih namiznoteniških igralcev je šla skoraj neopazno mimo nas. To velja za letošnje republiško prvenstvo moštev, ki je bilo v Kočevju 'n Kranju. To tekmovanje je namreč prikazalo, da se slovenski namizni tenis ne razvija le kakovostno, ampak da smo zabeležili tudi velik napredek v širino.
Starejši akademiki (3 tekmovalci): L Prof. Praček Marjan (Ljubljana) 1:21.6, 2. dr. Lorenz (Innsbruck) 1 '27.1, 3. dr. Sulzberger (Innsbruck) 1:34.2.
Neakademiki (2 (Enotnost) 1:14.1, 1:18.1.
tek.): 1. Bufinek 2. Nograšek (E)
39 MOŠTEV
Da naša trditev ni pobrana kar s ceste, kažejo naslednje številke. Lani se je moškega prvenstva udeležilo 11 moških ekip, le<os 23, h-ni 4 ženske ekipe, letos 9. Pri mladincih je razma- e 10 >, pri mladinkah 5:3 in pr: pionirjih 4:0. Zanimivo je tudi. da so se letos udeležili prvenstva tudi igralci iz Črnomlja. Hrastnika in Zagorja, kar je nedvomno pomemben uspeh.
KOČEVJE IN TRBOVLJE!
Kadar koli smo pisali o slo en-skem namiznem tenisu, smo imeli v mislih središča, kot so Kranj, e-senice ali Ljubljana. Kaže pa, da bo v prihodnjih letih drugače. Na obzorju so se pojavila nova društva. Ne bi pogrevali rezultatov, ki so jih dosegli na zadnjih tekmovanjih igralci »Partizana« iz Kočevja, ne hi p^^^nsko imenovali ta'
tiranih predstavnikov Rudarja iz Trbovelj, omejili bi se le na ugotovitev, da sta se ti dve društvi vrinili v slovensko elito in da bi bilo prav, ko bi imeli že prihodnje leto več »Rudarjev« in »Partizanov«. Realni pogoji za to obstajajo, če bodo v Ljubljani, v Zagorju, Mariboru, Črnomlju in Hrastniku tako nadaljevali, kot so začeli. Ob tej priložnosti pa bi omenili sr to: zanimivo je, da prav v enem vodilnih slovenskih klubov, ljublja skem Odredu, primanjkuje naraščaja. Morda bi se Ljubljančani zamislili ob pr merih ;z »province«.
Moštva: 1. Ljubljana (Pogačnik, Prestor, Šarabon) 3:38.8, 2. ASC Graz (Raul Krainz I, Krainz II) 4:00.7, 3. ASC Wien (Pregel, Scherf, Zeh) 4:03.2.
Zebec in Horvat odpovedala udeležbo
Beograd, 2. maja. — Na Nogometni zvezi Jugoslavije smo zvedeli, da sta Zebec (Partizan) in Ivica Horvat (Dinamo) odjsovedala udeležbo pri pripravah za sestavo državne reprezentance zaradi poškodb in zaradi zaključnih študijskih izpitov.
Velik uspeh hokejistov Železničarja
Pretekli torek je gostovalo v Novi Gorici švicarsko hokejsko moštvo RHK Lausanne, ki je odigralo prijateljsko tekmo v hokeju na kotalkah z domačim moštvom Železničarja. Gostje so zelo renomirana ekipa, saj igrajo v A-ligi ter se trenutno nahajajo na 3. mestu. Domačini, ki so nastopili v postavi? Sosič, Zimic, Bezeljak, Jug in Pertot, so prvo mednarodno tekmo v hokeju na kotalkah v Jugoslaviji sicer tesno izgubili z 10:9. vendar je ta poraz za domačine nadvse časten izid. Okoli 1500 gledalcev je bilo s potekom igre zelo zadovoljno in si žele še več takšnih tekem.
na tudi iniciativa starejših članov, 20 po številu, ki redno telovadijo pod vodstvom načelnika dr. Toplaka. Ker društvu primanjkuje finančnih sredstev, si bodo pomagala iz zagate z veliko tombolo, katero bodo organizirali 9. maja.
Tudi veržejsko društvo noče biti med zadn jimi. Dne 25. ajirila je izvedlo telovadno akademijo, obsegajočo 12 točk. Okoli 100 nastooa’očih je zadovoljilo številne gledalce, pa tudi svoje vodnike. Ker je tudi to društvo v stiski za jMitnine na republiški zlet v Ljubljano, so si pomagali s srečolovom. Izkupiček bo
3 X 1000 m ~ 8:08.0
Beograd, 2. maja. Na današnjem atletskem mitingu so atleti Crvene zvezde dosegli nov mladinski rekord v štafeti 3X1000 m, v času 8:08.0.
Atletsko prvenstvo Južne Amerike
V zadnjih dveh dneh južnoameriškega prvenstva v atletiki so bili doseženi še naslednji rezultati: 460 m ovire: Aparicio (Kol.) 52.2, Camelro (Braz.) 53.5, steepie-chase: Mitt (Braz.) 9:15.0, Sella (Čile) 9:15.0, 4X109 m: BrazDija 49.8, Peru 41.8, 4 X 400 m:	Brazilija 3:15.6, Čile 3:16.9,
disk:	Julve (Peru) 47.44, deseteroboj:
Moura (Braz.) 6047; ženske — 80 m ovire: Santos (Braz.) 11.4, 4 X 100 m: Čile 48.4.
Državno prvenstvo v kegljanju
Ze prvi dan ostre borbe in odlični rezultati
Maribor, 2. maja. Danes in včeraj se je pričelo na 4-stez-nem kegljišču »Konstruktorja« v Mariboru prvenstvo Jugoslavije v kegljanju. Tekmujejo posamezniki in tista moštva, ki so se na republiških tekmovanjih uveljavila za državno prvenstvo.
Med moštvi tekmuje 12 klubov, pri posameznikih pa 76 tekmovalcev. Organizacija prireditve, ki je v rokah kegljaškega centra Mari-bor, je izvedena tako, da traja prvi in tretji dan moštveno tekmovanje, drugi in četrti dan pa tekmovanje posameznikov. Danes tako lahko bralcem Poleta postrežemo samo s polovico rezultatov tako v tekmovanju posameznikov kot v tekmovanju moštev.
MEDVEDGRAD PRED PARTIZANOM
Prvi dan je nastopilo 6 moštev: Medvedgrad iz Zagreba, Partizan iz Beograda, Jesenice, Zanatlija iz Zre-njanina, Ljubljana in Mesarski iz Zagreba. Tekmovanje je bilo takoj zelo zanimivo, saj so že prvega dne posamezniki dosegli odlične rezultate. Spočetka je napredoval Partizan, ki je postavil boljše tekmovalce na začetek, medtem ko so Zagrebčani postavili najboljše tekmovalce na konec in zato na kon-
cu prešli v vodstvo. V tekmovanju moštev so rezultati naslednji: Medvedgrad (Zagreb) 4944, 2. Partizan, Beograd 4919, 3. Jesenice 4873, 4. Ljubljana 4842, 5. Zanailija 4836, 6. Mesarski 4707 kegljev. Najboljši rezultat posameznikov v tekmovanju moštev je dosegel tekmovalec kluba Zanatlija Kugli z 857 keglji, drugo mesto pa svetovni prvak Božo Kombol z 856 keglji.
V tekmovbnju moštev niso še tekmovali naslednji močnejši klubi: Kranj, Branik, Zagreb in Sao-bračaj, Zagreb.
Danes se je tekmovanje nadaljevalo s tekmami posameznikov. Doslej je dosegel najboljši rezultat Rajčič iz Beograda z 868 keglji, potem, ko je bil dolgo časa v vodstvu Ljubljančan Dominko z 866 keglji. Drugi rezultati: 3. Kombol (Zagreb) 855, 4. Grubič (Beograd) 854, 5. Mlakar (Ljubljana) 845, 6. Štefiček (Zagreb) 826, 7. Crnčič (Zagreb) 825, 8. Subat (Zagreb) 825, 9. Denič (Beograd) 818, 10. Toni (Ljubljana) 810 kegljev.
Od vodilnih slovenskih tekmovalcev še nista nastopita Kranjčana Starc in Martelanc ter Mariborčana Kobal in Gomol, ki sodijo med favorite državnega prvenstva.
Zanimanje gledalcev je izredno veliko, saj je gledalo prireditve že okrog 1000 ljudi. Bergant ml.
Ratai in Lovrec finalista
V začetku igre so bili domačini precej nervozni in so gostje že v 3., 4. in 5. minuti dosegli tri gole. V 6. minuti so domačini dosegli prvi gol. takoj nato pa so Švicarji zvišali na 4:1. Vse je pričakovalo visok poraz Železničarja. Toda zgodilo se je ravno obratno. Domači igralci so začeli že konec prve tretjine, še bolj pa v drugi tretjini igrati vedno Bolj premišljeno in borbeno, tako da so b li v drugi tretjini gostom povsem enakovredni. V zadnji tretjini se je razvila ostra borba. Domačini so dosegli 4 irole, gostje p^ 3. vendar je končna zm^ga pripadla Švicarjem s tesno razliko 10:9 (4:3, 3:2, 3:4X
Maribor, 2. maja. Včeraj in danes je izvedel teniški klub Branik otvoritveni turnir, na katerem so z izjemo Slane in Albaneža nastopili vsi najboljši mariborski mladinci.
Turnir je pokazal, da so mariborski mladinci, ki se jim pozna resen trening v zadnjih mesecih, izredno nnprevodali ter pustili za seboj nekaj igralcev, ki niso tre-niratf.
V	moški konkurenci je Lovrenc v polfinalu
premagal Berganta ml. s 6:2, 6:4, Rataj pa Toša s 6:2, 6:4. Toš je v prejšnjem kolu premagal inž. Podlesnika s 6:3, 6:4. V tekmovanju mladincev pa se je doslej uveljavil v finale Satler. Rezultati:	člani (25 tekmo-
valcev): — četrtfinale: Bergant ml. : Čop 6:3,
5:7, 6:1, Lovrenc : inž. Farian w. o. Rataj :
Horvat 6:2, 4:6, 6:4, Toš : inž. Podlesnik 6:3, 6:4, polfinale: Lovrenc : Bergant ml. 6:2,
6:4, Rataj : Toš 6:2, 6:4.
Mladinci: (24 tekmovalcev): četrtfinale: Lov- etapna dirka, ki je bila V počastitev rcnc : Černieoj 6:2, 6:1, Fidersek : Lečnik Praznika 1. maja, J€ prinesla po-6:3,	6:2, Satler :	Toš II. 6:2, 6:1,	Sipek :	membne	uspehe	slovenskim kolesar-
Petan 6:1, 6:1; polfinale: Satler : Sipek 6:1, jtni. Prvi (lan SO dirkači morali pre-6:3.	voziti 108 km od Beograda preko
Pionirji (12 tekmovalcev) polfinale: Černi- Mladenovca nazaj V Beograd. Dose-goj	: Kamur 6:1.	6:1, Mulej	: Pibernik 8:6,	ZCTli SO	bili	naslednji rezultati:
6:4.	Mladinke (5 tekmovalk)	vsaka	z vsako:	l.OžaniČ	(Zgb)	3:0‘5:12, 2. Curk (Bra-
Untcrlechner : Križ 6:0, 6:1, Lovrenc : Knop n,k) 3:03:24,	3. Vidab (O)	3:03:31,
8:6, 6:0. J T' * -
V	tekmovanju parov so se do ure poroča-
nja uveljavili pri moških v polfinale: Toš : inž.	Lah, Lovrec	: Rajhcr,	Rataj	: Goleč,
Horvat : Bergant ml.
tune Diisseldorf. Nič manj kot 2260 mark (385.000 din) je nek ljubitelj nogometa plačal za to žogo. Ko so pri tem znanega vratarja vprašali, kakšne občutke ima takrat, ko je v golu sam iz oči v oči z nasprotnim napadalcem. Turek je takole opisal svoje občutke: >Zdi se mi, kakor da bi bil dvomotorno letalo, kateremu se je en motor pokvaril . . .«
Prvomajska dirka
.....jim
med NAJBOLJŠIMI
Beograd, 2. maja. — Dvodnevna
380.000 din za nogomefno žogo
V Diisseldorfu so priredili dražbo najrazličnejših športnih »spominov« v korist vojnih ujetnikov. Znani nemški športniki so prispevali dele svoje opreme, za katere so v nekaj primerih dosegli prav bajne cene. Drsalke svetovne prvakinje Gundi Busch so dražili do 640 mark (110.000 din). Se večjo ceno pa je dosegla nogometna žoga. ki jo je podaril vratar nemške državne reprezentance Toni Turek na kateri so bili tudi podpisi vseh igralcev Turekovega moštva For-
4.	Petrovič (Partizan) 3:05:51, 5. Bo-godič (Zgb) 5:05:51.
Danes pa so se tekmovalci spoprijeli na nekoliko daljši poti. Prevoziti so morali pot 156 km iz Beograda preko Smedereva in Požarev-ca nazaj v Beograd. Kakor včeraj, tako je bilo tudi danes na startu nad 40 kolesarjev iz vse države.
Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Lakovič (Bgd) in za njim Panič, Mulatovič. Petrovič (vsi Bgd) in Varga (Novi Sad) — vsi v istem časn 4.46:30, 6. Petrovski (Skoplje) 4,46:31, 7. Perne (O) 4.58:45. Nato ie zopet privozila večja skupina, v kateri je bil tudi Vidali (O) v času 5.00:05.

Gordien vrgel na treningu
iliilc preko 59 ml
Svetovni rekorder r plavanja na 466 m mešano
Vzhodnonemški plavalec Aiircd Speng-*w je dosegel v Dresdenu nov svetovni rekord v plavanju na 400 m meSano z rezultatom 5:18.3. Dosedanji rekord je Imel Francoz Lusien s 5:27.3.
Danski plavalci in plavalke so dosegli 2opet nekaj odličnih rezultatov. Tako fita plavali v Aarhusu Hansenova In Christensenova 2:54.4 in 2:55.6 na 200 m Prsno. Ostali rezultati: 409 m: Lareson *:46.5, 19« m prsno:	Gleie 1:16.0,	290 m
Prsno: Gleie 2:43.0; ženske — 100 m: Ba-ctWs 1:10.5, 100 m prsno: Hansen 1:23.0, christensen 1:26.3.
Koblet bo tudi letos sodeloval na »Giru d’ Italia«
Koblet je sam prekinil ugibanja, ali “o nastopil na letošnjem Giru dTtalia «11 ne. Po nekih nepravilnostih na lanski ^rki je bilo slišati, da Koblet ne bo vefi nastopal na Giru. Pripisovali so mu telo izjavo, da nikdar več ne bo startal v Italiji. Z izjavo, da se je dokončno odločil, da bo sodeloval na dirki, Je Koblet sam demantiral vse te govorice.
lani, bo tudi letos vozil za italijansko znamko Guerra kot kape*•m švicarskega moštva.
Poročali smo že, da je na nedeljski duki Pariz—Bruselj zmagal Belgijec Kendrick. Na tej 302 km dolgi dirki, ki 3® četrta letošnja dirka za nagrado »Desgrange Colombo«, so se ostali tekmovalci plasirali takole: 2. De Rijcke (B), 3. Kubler (S), 4. Schils <B), 5. Re-dolfl (F), 6. Telotte (F), 7. De Valek, 8. Decock, 9. Van den Branden (vsi B), 10. Dolhats (F), v nagradi »Desgrange C«-k>mbo« je plasma sedaj takšen: 1. Impa-Ois (B) 40, 2. Hendrick (B) 30, S. Kubler (S) in Rijckaert (B) 28, 5. Ockera (B) 3T, S. Derijcke (B) 25, 7. Van den Branden (B) 22, 8. Decock (B) 21, 9. Van Steen-oorgen, Demulder In Schils (vsi B) 20, 12. Annastasi 1» Mahe (oba F) 17, Plasma moštev: 1. Belgija 241, 2. Francija 102, 8 Italija 62, 4. Švica 32.
Kolesarsko prvenstvo Zuricha je na 218 km dolgi progi osvojil Hugo Koblet v času 5;30:20 pred Švicarji Kamberjem, brunom, Clericijem in Belgijcem Van ^enehtenom. ki so zaostali 1:40.
Svetovni rekorder v metu diska Fortune Gordien je na tekmovanju v Pasadeni imel velik dan. Poglejmo sl 6 njegovih metov: 52.42, 54.91, 56.29, 56.61, 56.57, 57.46, kar da povpreček 55.71 m. Kot vidimo je Gordien v odlični formi, saj je pred tem vrgel na treningu tudi že večkrat preko 59 m, enkrat celo 59.38 m, kar je več od svetovnega rekorda. Ostali boljši rezultati z različnih tekmovanj po ZDA: 100 y: Smith 9.4, Daugherty 9.5, Lukas 9.6, 220 y: Thomas 20.5, Daugherty
20.6,	Lukas 20.9, 440 y: Lea 47.8, 120 y ovire:	Davis 14.4, Shankle 14.4,	220 y
ovire: Johnson 23.2, Holloway 23.2 višina: Shelton 2.068, Jeter 2.048, Billings 2.029, Russell 2.019, palica: Poucher 4.34, Har-rington 4.29, Riddell 4.28, daljina: Ben-nett 7.83, Priče 7.67, Beauford 7.42; krogla: 0’Brien 17.78, Nilsson 16.77, Elwess 16.20; disk: Nilsson 51.23, Dillion 50.99; kopje: Roseme 67.84.
Da Silva
16.22 n v troskekH
V nadaljevanju južnoameriškega prvenstva v Sao Paolu so bili doseženi že naslednji rezultati:	100 m:	Ferreira 10.4,
Čebra! 10.4 Conceicao (vsi Braz.) 10.5; 40« m: Naseimento 48.3, Roque (oba Braz) 49.1, 1500 m: Correia (Čile) 3:56.5; 5090 m: Correia (Čile) 15:00.6;	10.000 m:	Jaima
(Čile) 31:41.0, višina: Conceicao (Braz) 2.00 (rekord), Lagos (Čile) 195; daljina: Donazar (Urug) 7.51, Gonzales (Braz) 7.47, troskok: Da Silva 16.22! Coutinho (oba Braz.) 14.86; palica: Irirte (Venez.) 3.90; krogla: Dambros (Braz.) 15.32; — kopje: Mojes (Peru) 61.33; ženske — 100 metrov: Oliveira (Braz.) 12.3, 200 m: De Castro (Braz) 25.7, daljina: Peter (Čile)
5.75, krogla: KUller (*“—»-) 11.79; disk: Tromel (Čile 39.84.
Boljši rezultati s tekmovanj Italijanskih atletov v Giuriatiju in Schiu: 100 m: Pollini 10.9, 200 m: D’Asnasch 22.0, 400 m ovire: Fantuzzi 56.7, disk: Consolini 53.24, kladivo: Cereall 54.53.
Na atletskem dvoboju med Turčijo In Egiptom v Kairu so bili doseženi naslednji rezultati: 1500 m: Goker (T) 3:56.6, 5060 m: Rachidi (E) 15:39.0, 110 m ovire: Suliman (E) 15.6, disk: ueerer (T) 43.23.
Nemško prvenstvo v krosu, ki je bilo v Mainzu, je na 7700 m dolgi progi osvojil Liipsert iz Stuttgarta v času 24:07.0 pred Gudejem 24:07.6 in Konradom 24:10,8. V tekmovanju moštev je zmagal VIB Stuttgart pred Miinchenom 1860.
Italijanski boksarji premagali Nemce
Italijanska amaterska boksarska reprezentanca Je v Milanu premagala repre-z emanco Nemči/e z 11:8. Rez Hite ti v pc«a-teeznlh katefA-rljah:	nušja:	Spano :
Friedrfths 3:0. bantam: Pozzaii : Schtvor 1:1, peresna: Frescvm : Melltng K2, lahka: Dl Jassio : Ksrsat 3'-0, polweltcrs Cavaglieri : Wagner 3.8, nelv^r: Belatto: Heidmann 0:2, polsrednja: Strina : Wal-ter 2:0, srednja: Finilletti : Wemh«hner 131, poltežka: Manzola : Westphal 0:2, težka: Pozzano : Lahr 2:0.
Kalifornijski boksar srednje kategorije Boba Jones je v Philadelphijl premagal s tehničnim knock.outom v 10. rundi Bila Turnerja. To je šele drugi poraz Tusomerja s k. o., prvega mu je zadal pred dvema letoma Kid Gavilan.
F Bratu sta se srečali amaterski boksarski reprezentanci Francije in Danske. Zmagali so Francozi z 14:6.
40 kandidaf^v v Francija
Francoska nogometna zveza je objavila listo kandidatov za sestavo francoske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem nogometnem prvenstvu in ki se bo že v otvoritveni tekmi 16. junija v Lausannl srečala z reprezentanco Jugo-8lavije. Zanimivo je, da v spisku 40 no-gometašev ni enega najboljših francoskih Nogometašev, napadalca Ujlakija. Zadnja ' Priprava Francozov pred svetovnim pr-veristvom bosta tekmi z Belgijo in Spa-Nijo B, ki bosta 30. maja. V kader za svetovno nogometno prvenstvo so izb rabi; vratarji: Abbes (St. Etienne), Remet-ter (Metz), Ruminski (Lille), Vignal (Ra-cing), branilci: Gianessl (Monaco), Gri-hionpon, Janczewski (Bordeaux), Lemai-tre, Pazur (Lille), Marche (Reims), krilci: Eloy (Sedan)), Garriga (Bordeaux), Jon-^uet, Penverne (Reims), Kalberl (Strasbourg), Teliechea, Marcel (Sochaux), fcieganski (Lille), Cuissard, Machjoub (Nice), Ferry (St. Etienne), Louis (Lens), Napadalci: Deladerriere, Piantoni (Nancy), koye, Wozniesko, Kargu (Bordeaux), ^ardien, Regmer, Salzoborn (Sochaux), ^opa, Glovacki, Leblond (Reims), Vin-Cent, Strappe (Lille), Breny (Sedan), ^oreuddre (Toulouse), Fontaine (Nice), Cisovvski (Racing), Schulz (Lyon).
Sest švicarskih stadionov, na katerih bodo igrah tekme svetovnega nogomet-Noga prvenstva, ima skupno kapaciteto ^64.000 prostorov. Največji je Vankdorf stadion v Bernu z 62.000 prostori, sledi J-ausanne z 49.000. Basel 48.000, Ziirich 35-000, ženeva 33.000 in Lugano 36.000. Vsa grlš£a so dolga 105 m, 68.5 m pa široka. °ve tretjini vseh vstopnic sta rezervirani Inozemske oblsVov^lc0. Nekatere dr-
žave so že rezervirale veliko število vstopnic, tako na primer Nemčija 15.000, Francija, Italija in Urugvaj po 11.000, Španija 9000, Avstrija 8000 in Mehika 6000. Zanimive so tudi visoke številke rezervacij iz držav, ki sploh ne sodelujejo n« svetovnem prvenstvu, n. pr. Argentina 2300, Nizozemska 1500, ZDA 800 Itd.
Paragvajski športni svet je sklenil za 6 mesecev prekiniti vse športne odnose z Brazilijo. Paragvajci so sprejeli ta sklep zaradi neredov na tekmi Paragvaj : Brazilija v Rio de Janeiru, kjer je bilo več paragvajskih igralcev poškodovanih in zaradi pisanja dela brazilskega časopisja o tej tekmi
Južnoafriška nogometna zveza je sklenila, da bo uvedla profesionalizem in sicer predvsem zato, ker hočejo s tem omejiti veliko izseljevanje najboljših nogometašev, ki odhajajo zlasti v Anglijo. Angleški klubi imajo najraje Južnoafrikance, predvsem zato, ker jim ni treba plačevati velikih zneskov za prestop.
iz raznih Športov
Francoska reprezentanca v rugbyju je v Rimu v finalu za evropski pokal premagala Italijo z 39:12.
V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Houstonu je Savitt premagal Seixasa (oba ZDA) s 3:6, 6:3, 6:4 in 6:0.
Rezultati prijateljskih mednarodnih nogometnih tekem: Bayern : Bangu 0:4, Offenbach : Olaria 4:3, Grenchen : Regensburg 3:4, Angers :	Gladbach 3:1,
Rouen : Gladbach 2:5, Dinamo (Praga) : Turbine (Erfurt) 0:3. reprez. CSR : Turbine (Erfurt) 2:0.
Košarkarsko prvenstvo Italije
V predzadnjem, to Je 21. kolu košarkarskega prvenstva Italije so bili doseženi naslednji rezultati: Itala : Benelli 58:72, Pavia : GiGra 62:48, Junghans : Borlettl 37:69, Varese : Goriziana 58:59, Trlestina : Reyer 72:58, Virtus : Roma 58:72, Pavia :	Gira 62:48, Junghans :
Virtus 26, Benelli 22, Pavia 22, TriesM-na 21.
Košarkarska reprezentanca Nemčije je v Luaemburgu premagala reprezentanco Luaemburga z 61:42.
Zadnje priprave BRAZILCEV
Brazilija, ki igra v Isti skupini z Jugoslavijo, je gotovo eden izmed favoritov letošnjega svetovnega prvenstva. Brazilci se tudi sami tega dobro zavedajo in niso v svojih izjavah nič kaj preveč skromni. Vedno znova poudarjajo, da mislijo na vsak način letos zmagati in nadoknaditi to, kar so pred 4 leti zamudili v Rio de Janeiru. Zadnje priprave brazilskih nogometašev bodo potekale takole: 24 najboljših Igralcev je že skoraj en mesec v letovišču Caxambu, kjer pa se ne pripravljajo preveč ostro, ampak gledajo bolj na to, da bi se čimbolj spočili. Delajo le lahko gimnastiko in trener Zeze Moreira jim »pili« še zadnje pomanjkljivosti v obvladanju žoge. V nekaj dneh se bodo podali v kraj Novo Friburgo (že po imenu vidimo, da so mesto ustanovili švicarski izseljenci), ki ima precej sorodno podnebje, kot ga bodo našli v Švici. V Novo Friburgo bodo ostali do 25. maja, ko bodo odleteli v Evropo. Tako bodo brazilski nogometaši že 10 dni pred začetkom prvenstva v Magglingenu, kjer bodo nastanjeni. Brazilska ekspedicija v Evropo bo štela skupaj okoli 45 oseb. Več evropskih držav je že prosilo Brazilijo, da bi pred ali po prvenstvu odigrali nekaj mednarodnih tekem. Brazilija pa je vse ponudbe odklonila, ker smatra, da je s pripravami in samim prvenstvom že dovolj dolgo odtegovala igralce iz klubov.
Bolgarski odbojkarji premagali Ruse
Za veliko prcseucčcuje so poskrbeli bolgarski igralciodbojke, ki so v reprezentančnem srečanj«, ki je bilo v Sofiji, premagali reprezentanco Sovjetske zveze s 3:2	(13:15,
15:13, 15:9, 9:15 in 15:12). V srečanju žensk pa so zmagale Rusinje s 3:0 (15:12, 15:10, 15:4).
Rezultati mednarodnega teniškega turnirja o Nici: moški — polfinale: Rcmy (F) : Dc-strcmcau (F) 6:4, 6:0, 6:3, Vincent (ZDA) : Haillct (F) 6:3, 6:3, 6:1; finale Vincent : Rcmy 6:3, 6:3, 6:1; ženske: Curry (VB) : Mcrcclis (Belgija) 7:5, 8:6, 12:10; moške dvojice: Fojc-Shea (ZDA) : Bcrnard-Destremeau (F) 1:6, 6:1, 6:1, 6:3.
Najbolj razširjeno ime
Verjetno je najbolj razširjeno ime na svetu indijski priimek Singli. O tem si napravimo lahko šele nekakšno sliko, če pogledamo lestvice najboljših indijskih atletov. V teli lestvicah je naštetih okrog 50 atletov in 40 od teh jih »sliši« na ime Singh. Tako je najboljši tekač na 800 ra Sohan Singh, na 1500 metrov Johar Singh. na 5000 m Burra Singh, na 10.000 m Boota Singh, na 110 m z ovirami Serwan Singh, na 400 m z ovirami Jagdev Singh itd. Kar naprej bi lahko naštevali: Singh, Singh, Singh . . .
ŽELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO
★
Seli v imenu svojega članstva, klubov in prijateljev vsem športnikom in športnim društvom ob prazniku delovnega ljudstva
7. enoja,
t
veliko uspehov v plemenitih športnih tekmovanjih!
mmwm m
tov&rr’*®
jek«l
za 1. moj!
NA KOROŠKEM
Bantz mW£ Nemčije v telovadbi
Nemški državni prvaJs Helmuth Bantz na bradlji
Na prvenstvu Nemčije v telovadbi, ki je bilo v Karlsruhe, je zmagal Helmut Bantz • 114.80 točke pred Theom Wie-dom 112.30. Na posameznih orodjih so oavojili naslove prvakov: preskok: Kie-fer, konj: Kiefer, drog: Bantz, prosta vaja: Schnepf, krogi Overvvlen in bradlja: Kiefer.
Na troboju telovadnih reprezentanc Finske, CSR in Madžarske v Helsinkih vodi po obveznih vajah Finska 8 336.80 točke pred CSR 335.40 in Madžarsko 325.70. Med posamezniki vodi Suonierai (F) 56.85 pred Laiti-nenora (F) 56.30 in Sotornikoin (CSR) 56 točk.
Tudi najboljši Finski telovadci so se zbrali na državnem prvenstvu v Helsinkih. V odsotnosti obolelega Lappalaine-na sta vodila glavno borbo za prvo mesto lanski prvak Suoniemi in Lindfors. Zmagal je Kalevi Suoniemi s 114 točkami pred Lindforsom 113.65, Laitinenom 112, Tannerjem 110.8 In Ojonenom 110.7. Najboljši telovadci na posameznih orodjih: drog: Ojonen 19.6, bradlja: Leimu-virta 19.1, knogi: Lindfors 19.55, prosta vaja: Lindfors 19.25, konj: Tanneer 19.05, preskoi : Suoniemi 18.85.
JCje. so
da iport ne
O tem smo že velikokrat pisali, pa tudi strokovnjaki iz različnih panog športa so povedali svoje mnenje. Na Institutu za telesno vzgojo smo poiskali prof. Sturma, ki je, kakor vemo, tudi trener atletov Odreda. Prof. Sturm se že več let trudi dvigniti tehnične sposobnosti svojih atletov, zato nam Je o tem problema vedel povedati marsikaj zanimivega.
»Stokrat smo že rekli, pa dajmo še stoenknat,« tako je začel prof. Sturm, »da šport brez prave osnove od mladih nog ne pomeni prav nič. Pravzaprav tale šport, ki ga danes gojimo, ni pravi šport. Na tem mestu želim poudariti teorijo prof. Gerschlerja, ki je menda dovolj velika avtoriteta med svetovno športno javnostjo; za vse športnike velja pravilna vzgoja od mladih nog. Torej, tu po sredi je čas in vsako forsira-nje je povsem nepravilno!«
V nadaljnjem razgovoru je prof. Sturm povedal svoje mnenje o načinu ozgoje športnika, ki mora iti skozj šolo in se mora tako pripravljati kakor se pripravlja dijak za posamezne predmete. Država bi morala ttf bolj pomagati kakor doslej. Za primer je tov. Šturm navedel, da ima Atletska zveza Jugoslavije celoten letni proračun 12 milijonov dinarjev za mednarodne tekme, za vse ostalo, torej tudi za vzgojo kadrov, pa le 2 milijona. Na podeželju, kjer ni šole, pa bi moralo odločilno vplivati na vzgojo športnika telesnovzgojno društvo »Partizan«. Ko je prof. Sturm pripovedoval, kako nekateri športniki pojmujejo vse-stranast, je rekel takole: »Večina šport-
Jones vrgel kroglo 17.03 m
Na tekmovanju v Das Moinesu, na katerem je dosegel Parry 0’Brien z 18.23 nov svetovni rekord v metu krogle, je bil dosežen še en odličen rezultat. Tom Jones je kot 14. atlet dosegel znamko 17 m v metu krogle. Jones je vrgel
17.03	m. Svetovni rekord 0’Briena pa ne bo priznan, ker je nastopal na tekmovanju le izven konkurence. Ostali boljši rezultati z istega tekmovanja:	100 y:
Smith 9,7, 880 y: Santee 1:49.8 (v štafeti), 120 y ovire: Davis 14.0, 440 y ovire: Yoder
53.6,	daljina: Priče 7.29, disk: Pella 50.23. Na atletskem tekmovanju v Philadelphijl pa so se posebno izkazali: 1 milja: Hall-berg (N. Zel.) 4:10, 120 y ovire: Shankle 14.4, 400 m ovire: Culbreath 52.4, višina: Byrt 2.00, daljina: Shankle 7.27, disk: Nilsson 50.47, krogla: Nilsson 16.87.
Spremembe
v angleški reprezentanci za Beograd in Ljubljano
Angleška nogometna zveza je nekoliko spremenila listo kandidatov za sestavo državnih reprezentanc za srečanja z Ju-gos!Lavijo, Madžarsko in Grčijo. Iz spiska igralcev, ki smo jih že objavili, so odpadli vratar Dichbum, branilca Bali in Eckereley, krilca Barlow in Clarke ter napadalci Revle, Lofthouse in Pilking-ton. Na skupni trening pa so namesto njih poklicali: vratarja Thompsona (Pre-ston), branilca Mansella (Portsmouth), krilca Slaterja (Wolverhampton) ter napadalce Harrisa (Portsmouth), Quixalla (Sheffield W.), Robba (Tottenham) in Wi!shawa (Wolverhampton).
Angleška nogometna zveza je določila premije, ki jih bodo dobivali igralci na svetovnem nogometnem prvenstvu. Za tekmo v predtekmovanju bodo dobili igralci po 30 funtov, rezerve pa po 20. Za četrtfinale znašajo premije 40 oz. 25, za polfinale in finale pa 50 oz. 30 funtov.
Na Dunaju je igrrlo angleško ligaško moštvo Tottenham z moštvom sestavljenim iz igralcev dunajskih ligaških moštev (brez Rapida) ter izgubilo srečanje z 0:2. Rapid pa je dosegel v Bernu ponovno velik uspeh. Pred 50.000 gledalci je v trening tekmi premagal reprezentanco CSR s 3:1 (0:10.
V/zKokC,
napredni @1
nikov sicer ve, da je pametna in koristna vsestranska vadba, toda kako? Večina je prepričana, da je vsestranost že to, če se na treningu nekako loti vsake stvari malo. Trenerji bi morali biti pri vsem tem pozornejši in športnikom razložiti, da je vsestranost pravilno ekonomično gibanje, torej enakomeren razvoj telesne zmogljivosti. Povrhu tega pa je treba imeti tudi pravilen odnos do življenja, preovsem do zdravja. Za vse to pa potrebujemo izšolane ljudi, strokov, jake, ki bodo v naših šolah poučevali telesno vzgojo tako, kakor poučujejo drugi profesorji matematiko, zgodovino ali katerikoli drugi predmet.«
Slišali smo tudi, da se je ustanovila komisija, ki bo imela nalogo dvigniti tehnično raven našega smučarskega športa. Po mnenju prof. Sturma naše smučanje nas ne bo toliko časa zadovoljevalo, dokler bomo imeli tako ozko strokovno vadbo in skrajno nepopolne treninge. Naloga te komisije bo precej težka. Predvsem bo morala skrbeti za pripravo naših smučarjev izven sezone. Ce bodo na razpolago denarna sredstva, bo organiziran tečaj za vodnike, odnosno smučarje, ki se bodo zbrali tam, kjer bo komisija lahko kontrolirala njihovo delo. Tako delajo v vseh modernih državah. Na splošno se je ugotovilo, da našim smučarjem primanjkuje kondicije, to pa samo zato, ker se običajno pripravljajo zadnjih 14 dni pred sezono. Komisija bo pri tem zelo stroga in profesor Sturm je predlagal, naj vsak smučar, ki hoče biti vključen v ta tečaj,, podpiše pred začetkom tečaja, če se strinja s tem načinom dela.	L.
Ravno pred devetimi leti, 1.1945 je ljudstvo Jugoslavije prvič počastilo rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita, s posebno štafeto, ki je zajela vse večje kraje v naši državi. Pobudo za »Titovo štafeto« je dal Centralni svet USAOJ, ki je s tem pravilno tolmačil najglobje težnje našega ljudstva, ki je hotelo na ta dan izraziti svojemu najdražjemu vodji in učitelju svojo neomajno ljubezen in vdanost.
Prva Titova štafeta leta 1945 je kljub pravlfor končani vojni vihri zavzela velik obseg. Toda iz leta se je število udeležencev v štafeti in dolžina prog večala. Titova štafeta ob 25. maju, rojstnem dnevu tovariša Tita, je postala mogočen vseljudski praznik.
Tudi letos bodo naši narodi ponesli iz vseh krajev pozdrave in čestitke predsedniku Republike. Že od 1. februarja je na poti planinska Titova štafeta, ki je krenila s Titovega vrha, najvišje gore v Šar planini. Še dobra 2 tedna, pa se bodo tudi v Sloveniji podali na pot tekači Titove štafete, noseč maršalu Titu iz mest in velikih industrijskih središč, pa tudi iz najbolj osamljenih vasic prisrčne^ pozdrav
Za razliko od prejšnjih let bo letos manj štafet v zveznem merilu, zato pa bo tem več štafet izpeljanih v merilu okrajev in republik. V vseh okrajih so že davno osnovani posebni odbori, ki bodo poskrbeli. da bo vse čim bolje pripravljeno za letošnjo Titovo štafeto. Tako bo ta prireditev ob 62. rojstnem dnevu tovariša Tite mogočna mauifee^neSfa našega Ijud-
V L|yb.i@m veliko zanimanje zg strelstvo
Prejšnjo nedeljo je Ljubno ob Savinji doživelo pomemben športni dogodek. Ze vrsto let je tu obstajala strelska družina, ki pa ni pokazala večjih uspehov. Lani so tu zgradili strelišče, pa tudi strelska podzveza v Celju je podprla domačo družino. Preteklo nedeljo so bile organizirane nagradne tekme, katerih so se udeležili v velikem številu tudi strelci iz Zgornje Savinjske doline in
stva, ki bo ob tej priliki izrazilo svoja najglobja čustva ljubezni in vdanosti.
ostalih večjih krajev. Med 130 strelci je med člani zmagal pri streljanju z vojaško puško na razdaljo 200 m Podlesnik (Ljubno) pred Klemenškom (Solčava), Naraločnikom, Juvanom in Zamernikom (vsi Ljubno). Med mladinci in pionirji, ki so streljali z zračno puško na razdaljo 25 m, je zmagal Valte pred Bud-nom, Navodnikom, Golobom in Naraločnikom. Zaradi velikega zanimanja, ki ga je vzbudila ta prireditev, bodo strelci v Ljubnem organizirali še več sličnih tekmovanj.
*
Preteklo nedeljo je hilo v Ljubnem ob Savinji kegljaško prvenstvo Ljubna v narodnem slogu. V hudih borbah je med 45 udeleženci zmagal Tesovnik pred Vo-lovškom, Kolencem In Ermencem (vsi Gozdar - Ljubno).
,MšAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4.
/
NARODNA BANKA FLRJ
CENTRALA ZA LR SLOVENIJO
s svdjiml podružnicami
čestita k prazniku deia t. MAJU
vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine!
4/vv>vvvvvvvwvwvwvYwvvYyvvwvvvv vwywyyywyvywww>,
S turnirjem v Mariboru se je danes pričela letošnja teniška sezona tudi v Sloveniji. Kaj nam bo prinesla? Težko je karkoli reči, kajti ni jasno, kakšno bo stanje z rekviziti. Ce bodo žoge res tako drage, kot smo omenil v prejšnji številki, potem je gotovo, da nam bo sezona prinesla le jezo in razočaranje. Ce pa cene ne bodo takšne, bo pa stvar tudi precej drugačna. No, in ker smo optimisti, upajmo, da bo vse v redu in poglejmo, kaj si lahko od letošnje sezone obetamo.
Naši mladinci najboljši v državi
S člani se Slovenci že ves čas po osvoboditvi ne moremo kdo ve kako postavljati. Verietno tudi letos ne bo drugače, saj so se nam hrvatski in srbski igralci, ki so se udeležili »vsaj« rivierskih turnirjev, zopet odmaknili za precej dolžin. Kljub temu pa predvidevamo, da se bo Čebular morda prerinil med prvo de-setorico. (Razboršek po lastni izjavi ne bo več tekmoval.) V Ljubljani računajo na mlado gardo, ki precej obeta. Tu je najprej Zerooec, pa Ogrin, in Škulj, vsi pa seveda marljivo vadijo. Ce bi se jim v resni vadbi priključil še Suhar, ki ima drugače vse pogoje za napredek, bi Ljubljana res razpolagala z močnim članskim moštvom. V Mariboru bo zopet aktualna borba med »starimi« in »mladimi«. Ce bi teniške »book-makerje« vpraašli kako »kotirata«
seiiii
obe generacin, bi prav gotovo dobiti odgovor: »Mladi imajo več možnosti k Da na kratko povemo postave — »stari«: Slana, inž, Podlesnik, mr. Albaneže, inž. Fabjan, Žižek; »mladi«:	Lovrenc, Rataj, Horvat,
Rajher, Bergant ml. Položaj med članicami ni prav nič rožnat. Zama-nf> in Winterhaiterjeoo smo »odstopili« Hrvatom, tako da bodo oči vseh uprte v Tropovo, Lovrečevo, Čopovo in Šmiderlevo.
Precej bolj optimistično pa pričakujejo sezono slovenski mladinci. Letos imamo prvič zrelo priložnost, da osvoji kakšen slovenski mladinec tudi državno prvenstvo. Računamo z odličnim Lovrencem, borbenim Puciharjem ter »taktičarjem« Žerov-cem. Razen njih pa je v Mariboru še celo kopica drugih mladincev, ki že nekaj let z večjim ali manjšim uspehom sučejo reket. Pri mladinkah bomo (morda?) tudi spet prišli na zeleno vejo. Lani se Javornikova in Ercegova še nista mogli uveljaviti v državi. Ker pa letos vestno vadita, jima bo to morda uspelo letos. Mariborske mladinke so lani s teniško šolo mnogo pridobile.
Prvo letošnje srečanje med vodilnimi slovenskimi teniškimi igralci bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani. Y prvenstvenem dvobo"’ se bosta srečali članski moštvi »L:ubljane« in Branika.
AAmrn /v /W i zi chN ■ t-:e m.i.sc
Tekmovanje za » Poletovo« nagrado
Kocjan najverjetnejši zmagovalec
Precej časa smo našim bralcem ostali dolžni pregled tekmovanja za našo namiznoteniško nagrado. Skoraj vsak teden je bil na sporedu kakšen turnir, kjer so si najuspešnejši igralci priborili celo kop;co novih »Poletovih« točk. Pa preglejmo tekmovanja kar po vrsti!
Ko so gostovali v Ljubljani igralci državne reprezentance, si je Kocjan z zmago nad Barlovičem (to je letos že tretji državni reprezentant, ki ga je premagal Kocjan) osvojil eno točko. Nekaj polovičk so osvojili igralci Projektorja in Jesenic, ko sta se ti moštvi pomerili v prijateljskem dvoboju v Kranju. Kaj pa ekipno prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je bilo izvedeno v dveh delih, in sicer v Kočevju in Kranju. Najuspešnejši je bil Ljubljančan Podobnik (3), sledijo mu Ahačič, Hlebš in Kocjan s po 2 točkama. Posebno velja omeniti zmago Ahačiča nad Kocjanom in Podobnika nad Ahačičem. Največ točk pa so igralci nabrali na nedeljskem turnirju na Jesenicah. Prepričevalno najboljši je bil tokrat Kranjčan Rebolj. Na tem tekmovanju je bil Poletov vrstni red takle: 1. Rebolj 10.5, Kocjan 7, 5. Podobnik 6, 4. Štrumbelj 4.5, 5.—6. Česen in Valentar 2, 7.—8. Ahačič in Antolič 1 točka.
SE NEKAJ ZANIMIVIH ŠTEVILK
Če smo v naslovu rekli, da bo Kocjan najverjetnejši zmagovalec, smo tudi tako mislili. Gotovo nam boste pritrdili, če vam povemo, da vodi sedaj Kocjan s 15 točkami naskoka pred drugoplasiranim Ahačičem. Generalni plasma je sedaj po 15. »etapi« naslednji: 1. Kocjan 64.5, 2. Ahačič 49.5, 3. Podobnik 39.5, 4. Rebolj
32.75,	5. Štrumbl 25, 6. Hlebš 22.5, 7. Modrijan 20.5, 8. Valanter 19, 9.—10. Jeram in Oblak 875, 11. Petrovič
6.75,	12.—13. Kosmač in Česen 3, 14. do 15. Šabec in Antolič 2, 16.—17.
Stana in Ošaben po 1, 18. Herman 0.5.
Pri moštvih je slejkoprej v vodstvu Projektor (?) s 137 točkami, pred Odre 'om 13) 112.25, Jesenicami (6) 58.75, Gradisom (1) 1 in Rudarjem (1) 0.5 točke. T_ smo seveda upoštevali vse igralce in njih število omenili v oklepaju. Če pa upoštevamo le tri igralce vsakega moštva, pa je na čelu lestvice Odred s tl2.25 pred Projektorjem t04.75 in Teseni-cami 52.75. Bergant Evgen ml.
Namizni tenis na Rudniku
Malo je športnikov, ki bi kaj več vedeli o tem društvu v predmestju Ljubljane, saj so se prijatelji tega priljubljenega športa zbrali na tem terenu komaj pred letom dni. Začetek je bil zelo težak, saj so si morali člani z lastnim ’ narjem nabaviti ves potreben material. Marsikateri stvari so se morali posamezniki odreči, da so lahko kupovali žogice. Kljub temu na so bolj in bolj napredovali. Uredili so stalne treninge posebej za člane in mladince ter začetnike. Danes se sadovi t a treninga že kažeio in imajo že nekaj dobrih igralcev, med člani predvsem Vrečarja, Kastelica in Kosiia. pri mladincih pa Teršana, Skuška in Perparja, zlasti pa malega Škrabo, ki je danes že oster nasprotnik celo članom. Prvo resno tekmo so imeli s člani Narodne banke, ki jim je morala prepustiti zmago, povabili pa so tudi nekaj ekip iz drugih športnih društev, ki so tudi doživela marsikatero presenečenje.	K.
i!raa8aiiii!iasaamw™®::imcraaamieii6s®aiii;Hs.iSii
Vlowia<tz st na
POLET >
John Hunt:	16	*	Priredil J. B.
VZPON n» EVEREST
1 udi elitno skupino Šerp bomo poučili o uporabi kisikovih aparatov. Dosedanje odprave tega doslej sicer niso poskušale, a naš načrt je predvideval, da bo kakšnih šest Šerp s skupino, določeno za naskok na vrh, plezala tudi nad južnim sedlom. Kisik bo zelo povečal njihovo zmogljivost. Po poročilih o Šerpih, ki so bili na treningu s posameznimi skupinami, je Wy!ie lahko izbral sedem najboljših mož.
Moja skupina — Ward, Bourdillon in Noyce — se bo priključila ledeniškemu moštvu proti koncu tega obdobja, to je nekako sedemnajstega aprila. Po tridnevnem počitku bomo delo v Ledenem slapu nadaljevali tam, kjer so nehali prejšnji.
Skrbi nam je večal še nek Šerpa, ki je vnašal nerazpo-loženje med ostale. Pritoževal se je nad hrano, obleko In šotori. Ze od vsega začetka se je obnašal tako nepovoljno, da smo že sklenili, da se ga iznebimo. Njegova usoda je bila tudi pri meni in Tenzingu zapečatena in takoj naslednje jutro je moral zapustiti tabo*išče. Njegovo vedenje je bilo v pravem nasprotju z vedenjem ostalih in vzroke nj-^ovih tožb smo lahko hitro popravili, v kolikor niso sploh bili le plod njegove domišljije. Bilo je nevarno, da ta človek poruši dobre odnose v vsej družbi. Ko je odšel, so bili odnosi kmat-.i spet isti kot prej.
Devetega aprila smo se ponovno sešli v Dingbocbu, tokrat s skupino Charlesa Evansa. Obdobje lepega vremena je bilo pri kraju. Ko smo se- drugo jutro zbudili, smo našli deset centimetrov novozapadlega snega, številni oblaki pa so grozili, da bo snega kmalu še več. V takih razmerah je Charles sklenil, da bo ostal v vasi in tu dokončno uvedel Šerpe v kisikova čuda. Gledal sem začetek: učitelja sta bila Tenzing in Wylie. Sprva smo dvomili, če bodo sploh kdaj zaupali v ta čudni plezalni pripomoček, še bolj pa, če se nam bo posrečilo, da jim razložimo mehanizem. Vendar so v obeh pogledih odlično napredovali. Posamezne dvojice so tistega dne z velikim veseljem plezale. Ang Temba je šel celo tako daleč, da je izjavil, da se pri vzponu s kisikom počuti tako, kot če bi plezal navzdol.
Moja skupina se je odločila, da kljub slabemu vremenu nadaljuje pot po dolini navzgor. Namenjeni smo bili na robove ledenika Imja za Ama Deblamom in na njegovi severozahodni strani. Spočetka smo gazili moker nov sneg; v višini 4870 m smo bivakirali pod severnim grebenom te neverjetne gore. Bilo je mraz in tema in znova je pričelo snežiti. Proti koncu drugega dne p?, se je vreme zboljšalo in zlezli smo na slikovito gorsko konico, ki kraljuje nad planino Chukhung, čeprav jo senči njen ogromni sosed Ama Dablam. Domačini jo imenujejo Ambu Gyabjen. Visoka mora biti kakšnih šem tisoč metrov.
Prav posebno sem želel preizkusiti kisikove aparate z zaprtim kroženjem, ki so bili v marsikaterem pogledu še problematični in le na podlagi nadaljnjih poskusov bi se odločU da jih uporabimo tudi pri naskoku. Bili so’ prikladni za nošnj'- in enostavni pri kontroliranju, pa tudi o moči njihovega učinka ni bilo mogoče dvomiti. Toda njihova teža — aparat je tehtal povprečno 16 kg — je občutno ovirala
hitrost plezanja in v tem razmeroma toplem vremenu je aparat povzročil takšno vročino, da bi nam pokvaril vso udobnost, lahkotnost in veselje pri plezanju. Medtem ko sva s Tomom preizkušala te aparate, sta Mike in Wilfrid tako dolgo, kot še nikoli doslej, preizkušala aparate z odprtina proženjem. Po peturnem preizkusu sta izjavila, da aparati nikakor niso neprijetni.
Tri dni smo vadili Šerpe plezanja v ledu med razpokami in seraki ledenikov, ki so potekali z ozkega grebena na nasprotni strani plitve globeli, v kateri smo taborili, nato pa smo se spustili v dolino. Prečili smo dolino in se povzpeli preko pobočij na severozahodu na sedlo, preko katerega poleti običajno potujejo črede volov s pašnikov ob reki Im ji na pašnike pod ledenikom Kumbu. S tega sedla, ki je visoko 5500 m, so Bourdillon, Noyee in Ward odšli plezat nek zasnežen šesttisočak. Pozneje smo zvedeli, da se vrh imenuje Pokalde. Ta dan sem imel velike težave z dihanjem in se jim zato nisem pridružil. Ward je pozneje ligo--lovil, da je to začetek vnetja rebrne mrene. Njegovi hitri diagnozi in skrbni negi se moram zahvaliti, da sem že s nekaj dneh popolnoma okreval.
Drugi dan smo šli navzgor ob vzhodnem robu ledenika, dokler nismo prečili ledeniškega toka. Na drugi strani sm° našli prehod, ki vodi proti vrhu doline.
Tura je bila zelo lepa in imeli smo čudovit razgled-Končno smo po dolgotrajni poti zagledali pred seboj^Everest-Za nami so bili meseci podrobnih načrtov in natančnih pri' j prav, za nami je bila dolga pot iz Anglije in Nove Zelandije, za nami je bila doba treninga. Veliko doživetje se je pričenjalo. Še več, pred seboj smo videli gore, ki so bile v na; ših mislih lesno novezane z Veliko goro. Tam je bil Pumori, ostra elegantna konica snega in ledu, za njo pa vrhovi Ling'

Po dragem kolu Ljubljana pred ASK
Tako zanimivega tekmovanja, kakor se nam letos obeta v zvezni košarkarski ligi, menda že dolgo ni bilo na naših igriščih. Že v prvem kolu smo se presenečeno spogledali, ko smo zvedeli za nekatere rezultate, ki so precej drugačni, kakor so jih napovedovali poznavalci jugoslovanske košarke. Seveda, po drugem kolu bi bilo preuranjeno napovedovati uspeh ali katastrofo kateremukoli članu zvezne lige. Vendar bistrejšemu očesu niso ušle nekatere podrobnosti, ki karakterizirajo člane letošnje zvezne lige. Za nas je pomomben nastop slovenskih ligašev Ljubljane in AŠK. Tema dvema so torej danes namenjene tele vrstice.
Najprej ASK! Že pred začetkom tekmovanja so nas ljubljanski akademiki spravili iz ravnotežja. Odšli so na turnejo po Franciji in se z napornega tekmovanja vrnili komaj nekaj ur pred tekmo z Lokomotivo. Zares neodgovornost, ki se bo lahko še bridko maščevala Aškovcem takrat, ko bodo stikali glave in računali, kje naj naberejo potrebne štiri točke, ki so jih v začetku podarili prvima nasprotnikoma. Kolikokrat smo že govorili, da so domača tekmovanja, predvsem pa državno prvenstvo, čez vse. Tu ni nobenega izgovora, čeprav slišimo različna opravičila na račun njihovega potovanja v tujini in čeprav so se ne-
Ob prazniku »1. MAJ« pošiljamo borbene pozdrave delovnemu ljudstvu naše lepe domovine.
Delovni kolektiv >RADIOCENTER« — Maribor Partizanska 26.
Odlična kakovost naših izdelkov — ponos kolektiva!
Ob delavskem prazniku čestitamo narodom Jugoslavije!
Delovni kolektiv
MLINSKEGA PODJETJA IN TOVARNE TESTENIN MARIBOR
Meljska cesta 19
poraženi vrnili iz Francije. Kaj pa bi bilo, če bi morali na primer v prvem kolu nastopiti v Cačku proti Borcu? Potem bi kar za začetek doživeli še hujši moralni udarec, kakor so ga zaradi poraza z Lokomotivo.
Po poglejmo še njihovo igro. ASK poznamo kot dobro vigrano celoto, kjer igra »prvo violino« državni reprezentant Kristančič, poleg njega pa je bil doslej najuspešnejši strelec Skrjanc, ki pa je odšel na odslu-ženje kadrovskega roka v Titograd. ASK se je znašel zaradi odsotnosti Škrjanca v velikih škripcih. Medtem ko je Kristančič oddal svojo porcijo košev, ni bilo nadomestila za Škrjanca. Pa tudi to bi se nekako dalo spraviti v red, če ne bi bili igralci pri metanju osebnih napak tako neprecizni! (Komaj 31°/o realiziranih košev!) Če pa gremo v naši kritiki še nekoliko dalje, pa bomo ugotovili, da celotna sestava moštva ne ustreza 'sem zahtevam dovršene igre. N. pr. v tekmi z Lokomotivo smo videli, da so nekaj časa igrali kar ! irje branilci in samo en napadalec! Ne v^m, kako to, da so za košem sedeli ostali mlajši igralci, ki bi morda dosegli večji uspeh, kakor pa katerikoli od tistih branilcev, ki jim je bila poverjena naloga, da očuvajo svoj koš čist, kakor pa, da napadajo nasprotni koš. Zdi se mi tudi, da tehnični vodja nima tiste avtoritete, kot bi bila potrebna. O tem naj AŠK nekoliko premisli, kajti sedaj je še čas, da vse t ■ pomanjkljivosti odpravi. Za zaključek pa bi morda povedali še nekaj o organizaciji. Gledalci želijo biti o rezultatu sproti obveščeni, zato je nujno potrebno, da v bodoče postavijo na vidno mesto desko, kjer bo sproti zabeležen rezultat.
Kako -a je s košarkarji Ljubljane? Prvo tekmo so izgubili v Zagrebu prav nesrečno. Mlado ’ je bila sicer enakovreden nasprotnik, to-da Ljubljančani so imeli precej smole, ki pa jo je poveča’ še pristranski sodnik Vukovič. Ugotr--!lj smo, zlasti v drugi tekmi Ljubljane z Železničarjem iz Karlovca, da nam bodo Ljubljančani v tej sezoni pripravili še marsikatero prijetno presenečenje, če bo-
do seveda ves čas v ligaškem tekmovanju tako vztrajni, borbeni in požrtvovalni, kakor smo jih videli prav v tej tekmi. Igralci Ljubljane so po svojih sposobnostih veliko bolj izenačeni kakor so danes Aškovci. Seveda smo tudi opazili, da posamezniki še nimajo dovolj kondicije, medtem ko smo z veseljem ugotovili, da so pri mei.nju osebnih napak presenetljivo zanesljivi. Kakor za AŠK, tako velja tudi za Ljubljano, da morajo biti prav v začetku tekmovanja skreino pazljivi in si nabirati točke, da ne bo ob koncu prepozno, kakor nam ie že zadnjič v svoji izjavi. povedal kapetan Ljubljane Vozel! Miro.
KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA

Siiliš

KOČEVJE
želi vsem pripadnikom in miiateljem Ig kočevskega „Pdrfizcma“, vsem članom partizanskih in športnih organizacij ter vsem delovnim kolektivom
ob delavskem prazniku 1. maju
še mnogo zmag v izgradnji socialistične Jugoslavije
POŽRTVOVALNO DELO GARANT NAPREDKA!
BPrv8inaSske česlike“
pošiljamo svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije!
Delovni kolektiv
T®¥arfie uMettiti brucev ,SWMT
MARIBOR
!4«aj fere
Atleii Čmlia v Harloitu
Atleti »Partizana« iz Črnomlja so nastopili preteklo nedeljo v KarlovJ cu ter dosegli vrsto dobrih rezultatov. Posebno se je odlikoval mladi metalec kopja Kastelic, ki je že tretjič letos vrgel kopje preko 50 m. Omeniti je treba tudi Mušiča, ki ima lepe pogoje za deseterobojca. Boljši rezultati:	100 m: Mušič 11.9, Čop
12.1; 1000 m: Ivanušič 2:52.6, Simonič 2:52.8; daljina: Mušič 5.78, Li-kavec 5.56; uiš na: Žunič 155; krogla (5 kg): Mušič 13.22, Jamšek 12.68, Čop 12.42; disk (1.5 kg): Mušič 36.60; kopje:	Kastelic 51.12, Čop 42.18,
Jamšek 41.05, Gerkšič 40.45 (že deseti metalec preko 40 m iz Črnomlja) ; 4X 100 m: 49A.
O problematiki športa v Kranju je bilo doslej že precej prisanja, še več pa je bilo govora o težavah, ki tarejo posamezna društva. Ob tem se vali navadno krivda na kritični finančni položaj društev, ki se pritožujejo nad neuvidevnostjo oblastnih forumov, podjetij itd.
Čeprav je danes za marsikatero društvo denarno vprašanje trenutni »življenjski« problerr^ sem vendar mnenja, da to ni niti edina niti glavna ovira za napredek športa v Kranju. Zato bom skušal na kratko osvetliti moje poglede na celotno športno problematiko gorenjske metropole.
1. DOBRI OBJEKTI
Najbolj potrebna sta kranjskemu športu nov stadion in dom. Sedanje nogometno igrišče' je utesnjeno na ozkem prostoru in le še za silo služi svojemu namenu. Atletska steza, ki je bila na njem urejena, je že zdavnaj propadla, kajti igrišče sega čez vso stezo in je zato tudi ne kaže popravljati. Tudi atletska steza pri osnovni šoli je bila s preureditvijo prejšnjega lepega šolskega igrišča v »otroško igrišče« docela uničena. Tako se atletika razvija pod najtežjimi pogoji. Igrišč za odbojko je sicer več, vendar nobeno ne ustreza predpisom. Košarkarski igrišči sta dve (Tekst, tehnikum in »Partizan«), toda prvo ni normalno, drugo pa nima ograje, vode in slačilnice. Partizansko društvo nima ustreznega prostora za vadbo v letnem času in je primorano pozimi in poleti izvajati svoj program v zaprtih prostorih, ki so za mnoge oddelke znatno pretesni. Skupen dom vseh telesno vzgojnih	organizacij
Kranja bi bil seveda za nadaljnji razvoj športa v Kranju prav tako pomemben, kakor urejena igrišča. Za to gradnjo je seveda najbolj zainteresiran »Partizan«, prav tako pa športna organizacija. V tem domu bi lahko bile vse naprave za gojenje orodne telovadbe, odbojke, košarke, atletike, namiznega tenisa, borilnih športov, razen tega pa bi bili lahko tu upravni prostori, dvorane za predavanje in zimski bazen.
2. VADITELJI IN TRENERJI
Nič manj važno ni vprašanje vaditeljskega odnosno trenerskega kadra. Pri sedanjem številu vodnikov in trenerjev je dvig množičnosti in s tem tudi kvalitete skoraj nemogoč. Ce se v neko društvo prijavi večje število novih članov, dobijo sedanji vodniki svoje oddelke toliko ljudi, da z njimi ne morejo več
uspešno delati. Zlasti velja to za tiste panoge, kjer je nujno individualno obravnavanje posameznikov.
3. RAZCEPLJENOST
Splošno je že znano, da športna društva v Kranju že dalj časa »vozijo« vsako po svoje. Še vedno je preveč ozkosrčnosti in samoljubja, pa tudi neenotnosti in trmoglavosti, kar se seveda kruto maščuje. Strinjam se s piscem, ki je nedavno v »Glasu Gorenjske« zapisal, da tolikšno število društev in sekcij za Kranj ni primerno. Vendar dvomim v uspeh, če bi enostavno združili vsa društva v eno. Po mojem mnenju bi okoli centralnega športnega društva lahko zbrali nogometaše, plavalce, smučarje, rokometaše, kolesarje, hokejiste na ledu in drsalce, dočim bi pri »Partizanu« lahko ostali poleg orodnih telovadcev še atleti, odbojkarji, košarkarji in igralci namiznega tenisa. Ta razdelitev ni bila morda primerna zato, ker je težišče dela v »Partizanu« na atletiki in orodni telovadbi, pa tudi na odbojki in košarki, razen tega pa sta obe panogi močno vezani na uporabo dvorane. Ostala društva — planinsko, Klub za konjski šport »Borec«, kegljaški klub Kranj, taborniki in šahisti — naj zaradi specifičnosti svojega dela ostanejo samostojni. Mnenja sem, da bi s temi združitvami mnogo prihranili, ne samo pri delavoljnih odbornikih, ki jih itak primanjkuje, maiv več tudi pri financah. Seveda pa odsvetujem prenagljene ukrepe.
Pa še nekaj je značilno za kranjske razmere. Imamo mnogo kritikov, mnogo manj pa ljudi, ki bi z dejanji nastopili pri izoboljšanju sedanjih napak. Ce se kdo res smatra poklicanega, da kritizira, naj tudi z dejanji kaj koristnega prispeva k napredku. Ce pa tega ne zmore ali noče, je pa bolje, da obdrži kritiko zase.	O. Š.
O H

PRVENSTVO GORIŠKE V ODBOJKI
Preteklo nedeljo je bilo v Ajdovščini prvenstvo Goriške v odbojki, na katerem je nastopilo 6 moških, 7 moških mladinskih in 3 ženske vrste. Vsa prva mesta v navedenih kategorijah so osvojila moštva partizanskega društva iz Nove Gorice, ki so tudi bila za razred boljša od ostalih.
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO
LJUBLJANA
Vara nudi po najugodnejših dnevnih cenah vse vrste sadja in zelenjave kot tudi sadne izdelke
tren. Vse to je bilo preplezano ob poizkusili vzpona na Eve-rest leta 1935. Naša^ sled se je vila med ogromnimi divjimi granitnimi bolvani. Zagledali smo tudi drugi vrh, ki je postal slaven v času predvojnih ekspedicij. To je Changtse ali Severni vrh Everesta nad Severnim sedlom, kjer je taborilo nič manj kot sedem angleških odprav, ki so se Everestu skušale približati s te strani. To goro smo videli skozi sedlo Lho-La, kjer napravi ledenik Kumbu svoje senzacionalne zavoje potem, ko pade iz Zapadne globeli. Nekje ob vznožju tega odloma bomo postavili taborišče.
Ves dan smo preživeli v pričakovanju. Že zgodaj popoldne smo naleteli na plitvo ledeniško jezero med ledeniško moreno in južnim pobočjem Pumorija, kjer so zadnjo pomlad Švicarji imeli svoje taborišče. Nizki kamniti zidovi so najbrž služili njihovim šotorom kot zavetje pred vetrovi. Tu, ob jezeru, si bomo odpočili, nato pa se bomo pridružili Edovi skupini pri delu v Ledenem slapu.
Hillaryjeav skupina za drugo aklimatizacijo je bila večja kot Evansova ali moja. Imel je s seboj kovinske lestve, priprave za dviganje bremen in vrvi, ki so jib potrebovali, da bodo lahko pripravili pot preko Ledenega slapu do Zapadne globeli. Imeti so morali živež do 22. aprila in še za mojo skupino, ko se jim bo pridružila. Hillaryja je spremljalo devetintrideset kul!jev in še pet Šerp, tako da jih je bilo skupaj petdeset. Kmalu po odhodu jih je zajelo slabo vreme 'n jih spravilo v težak položaj. Čimprej bi morali pričeti z delom v Ledenem slapu, poleg tega pa nismo pričakovali *nega, dokler ne bi dospeli na izhodišče. Zato nismo opremili Ktdijev z gorskimi čevlji in snežnimi očali in skupina je v suknenih čevljih gazila po visokem snegu. Na koncu drugega dne jim je že trda predla zaradi mraza, mokrote in mnogih primerov snežne slepote. Za noč jim je manjkalo po-
trebnih šotorov in čeparv se je presenetljivo število ljudi, med njimi tudi mnogo žena, nagnetlo v zasilna zaklonišča, jih je še vedno nekaj spalo zunaj v snegu v skalnih zaklonih. Toda ti ljudje so žilavi in drugo jutro so bili vsi, razen tisti, ki jih je snežna slepota najbolj prizadejala, pripravljeni nadaljevati pot. Težje primere so poslali nazaj, drugim so Ed Hillary in njegovi ljudje zavarovali oči z lepenko, črnim trakom in s koščki barvastega stekla. Tako se je pogumna četa, otovorjena in v težkih okoliščinah prebijala do cilja.
Šli so mimo taborišča ob jezeru in po ledeniku navzgor mimo vrste kamnitih piramid, ki so jih postavili Švicarji preteklo leto. Njihova skalnata cesta v ledeno osrčje je bila obrabljena na obeh straneh s celim gozdom nenavadnih ledenih stožcev. Ti stožci, nekateri so bili visoki tudi po 30 m, so nastali zaradi močne sončne toplote, ki je povzročala tudi druge nenavadne učinke. Ledene igle so segale visoko v zrak, na njihovi konici so čepele večje ali manjše skale. Bila je čudna in neresnična pokrajina, a ne brez neke posebne lepote. Ni bilo ne trave in ne življenja in svet je bil podoben pokrajini na mesecu.
Llodeč po ledeniku Kumbu, nihče ne more zaslutiti Ledenega _ slapu. Prej bi podvomil o pravilnosti zemljevida. Videti je bilo, da izvira ledeni tok iz doline, ki sta jo zapirala Lingtren in Nuptse, med katerima se je obetal prehod preko sedla Lho-La. Zdelo se je, da je visoki greben, za katerim se je skrival vhod v Globel, neprekinjen in da je edina pod do vznožja Everesta preko prehoda Lho-La in dalje proti Severnemu sedlu v Tibet. Večkrat smo morali prehoditi pot med taborišči, a vedno sem zaman skušal najti greben, za katerim je ležal skrit prehod. Te muhe gorske arhitekture od spodaj enostavno ni bilo mogoče opaziti.
Tik pod sedlom Lho-La, toda v varni razdalji od zdrobljenega ledu in skalnega plazu so našli ostanke švicarskega taborišča. Kraj ni bil najprimernejši, toda ležal je tik ob vznožju Ledenega slapu. Treba je bilo preplezati le ledeni grič za šotori, pa si lahko pregledal ves slap. Taborišče smo postavili dvanajstega aprila. Izvidniška skupina je bila pripravljena, da se loti svoje naloge v Ledenem slapu.
V enem prejšnjih poglavij sem opisal to stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje velikanske zgradbe, kakršna ie Eve-rest, z glaciološkega stališča. Ogromen leden tok pada strmo preko skalnatega praga. Sedaj ga hočem prikazati, kakor smo ga mi videli. Greben z gore Nuptse se dolgo časa vleče po položnih obronkih in se nato v enem samem nenadnem skoku vrže v zgornji del globeli Kumbu, prav proti izhodiščnemu taborišču, kjer smo se nahajali. Toda led nikdar ne doseže doline, ker ga približno 700 m nad nami presekajo orjaške sile. Ničesar ne ostane, razen strmih prepadov, ovešenih z debelimi plastmi modrega ledu. Led sega kakšnih 30 m v globino in se od časa do časa kruši v debelih plasteh. Odlomi tega stebra tvorijo desno steno Ledenega slapu. Druga, nič manj mogočna stena, je zahodni greben Everesta, ki se spušča v širokih in položnih plasteh proti sedlu Lho La. Led, stisnjen med ramena Everesta in Huptsa, je podoben velikemu slapu, valečem se proti nam preko skritih skladov v zibajočih se valovih in vrtincih. Skoraj bi mogel pričakovati, da boš slišal grmenje ogromne količine peneče se vode, ki mirno priteče do roba gornje pečine in se nato s strašno silo zažene v globino. Toda mraz jo je zgrabil in jo uklenil v nepremičnost, jo spremenil v molčečo stvar in ji vzel moč. Vendar ne povsem. Ta labirint zlomljenega ledu se giblje in spremin ja svoje lice, ne morda tako hitro kot voda, vendar s hitrostjo, zaradi katere je bil vzpon nevaren. (Dalje)
> - H	■%/
Jščcmc pesnice...
IfiVARHE aVTOHOBILOV HARIBOR
čestita vsemu
delovnemu ljudstvu ob prazniku 1. maja
Izdelujemo in nudimo po ugodnih cenah:
31 kamione »Pionir«, avtobuse s 24 sedeži »Pionir«, 3 t kamionske prikolice, 31 traktorske prikolice. Poleg tega izdelujemo specialno rezilno in merilno orodje. Tlitke in odkovke po naročilih.
SMUČANJE
Sltveulu film e svetmm smučarskem prvenstvo
Brata Maležič, ki sta letos v Falu-uu in Areju posnela 16 milimetrski film o poteku tekmovanja v smučarskih tekr . 'omu in skokih, sta nedavno povabila strokovnjake na prvi ogled n i ti nega dela. Videli smo skoraj pol ure trajajoč film, ki pokaže marsikatero tehnično in organizacijsko podrobnost znamenitega tekmovanja, kakor tudi nekaj prizorov reportažnega značaja.
Čeprav je imel Janez Maležič eno samo filmsko kamero na razpolago (precej staro!) ter ni imel vseh tistih ugodnosti pri snemanju,, kot so jih imeli poklicni snemalci, je vendar storil slovenskemu smučarstvu pomembno uslugo. Dobili smo film, na katerem bodo lahko tekmovalci stroko n:aki proučevali tehniko
Mladi teka£ Sbcten Jernberg ie velika nada švedskega smučarskega športa
smučanja, široke množice pa se bodo ob gledanju svetovnega prvenstva navduševale za beli šport. Film nas seznani med drugim tudi s tem, kako so prireditelji skrbeli za hitro obveščanje publike o dogodkih na skakalnici ali na tekmovalnih progah. Zlasti lepo je posneto krmarjenje Eriksena in nekaterih drugih favoritov. Seveda na vidimo na filmskem platnu tudi naše reprezentante, Pavčiča, Hlebanj', Kordeža, Poldo in druge.
Mislimo, da bi storili našemu smučarstvu lepo uslugo, če bi priredili po slovenskih krajijh predavanja o zanimivostih svetovnega prvenstva na Švedskem s prikazovanjem filma. Ljubljanska »Enotnost« je tak večer (žal, še brez filma) že priredila, ko sta predavala tekmovalca Rogelj in Pavčič.
Premiera filma bo v torek, 4. maja, ob 20. uri v kinodvorani Doma JLA v Ljubljani, ponovitev pa prav tam v sredo, 5. t. m. ob 15., 16., 17;, 18., 19. in 20. uri. Vstopnice dobite v predprodaji v upravi založba »Polet«, pasaža Nebotičnika. Pred premiero bo predaval dr. Hodalič Milan o letošnjem svetovnem smučarskem prvenstvu.
V zadnji številki našega lista smo iz intervjujev predsednika in sekretarja PZS dr. Linharta in Dobrote ter predsednika PK Ilirija tov. Močnika razbrali vsa protislovja, v katera je zašel PK Ilirija s svojimi ar-gumentaciuc, i o odstopu iz hrvat-sko-slovenske lige. Ko smo iskali resnico, čemu je Ilirija odstopila iz tega tekmovanja, nismo iskali v tem nobene senzacije. Kot smo že v uvodu prejšnjega članka naglasili, smo iz našega uredništva hrvtasko-slo-vensko ligo pozdravili kot korak naprej v plavalnem športu Slovenije, kot so jo pozdravili tudi vsi drugi slovenski plavalni klubi.
Na sestanku, kjer se je liga »snovala«, so bil' vsi sklepi spreleti soglasno, brez »preglasovanja« in podobnih metod, kjer se vedno čuti ta ali oni prizadetega. In danes je prav ta Ilirija, ki se celo smatra za »ini-ciatorja« te lige, odpovedala sodelovanje. Vzrok, ki je Ilirijo privedel do tega sklepa (če smo med vsemi temi vzroki zadeli sploh pravega?!), pa je brez dvoma obsojanja vreden. Zahteva dr. Pirca, da se njegovi želji mora ustreči (on je glasoval v odboru Ilirije proti ligi), kajti sicer prepove udeležbo v ekipi svojemu sinu, je privedla Ilirijo do sklepa, da odkloni sodelovanje Torej — favoriziranje enega samega plavalca, s katerim celo oče izsili nesodelovanje celotne ekipe! In končno, kdo je Borut Pirc? Plavalec, ki se je zadnje leto v moštvu vidneje oovzpel, ki je v našem skromnem plavalnem nivoju nekoliko izstopal, ki pa že preko meja republike pcmeni zelo malo. Seveda pa je še bolj oportimo postopal odbor Ilirije, kjer je večina (glasovanje je izpadlo 5:3 v korist sodelovanja) ugodila temu izsiljevanju, češ da brez tega tekmovalca ne zmorejo ligaškega tekmovanju., (Men-
DELOVNI KOLEKTIV
KOLOPVORSHi
RESTAVRACIJE
V LJUBLJANI
čestita vsem športnikom »b prazniku delovnega ljudstva — 1. maju
Intti mifii
SLOVENSKA BISTRICA ir
IZDELUJEMO:
Bakrene valjane in vlečene žice in vrvi, pločevino in trakove, lokomotivska kurišča.
Aluminijaste žice, aluminij - jeklene vrvi, profile m cevi, pfočevmo in trakove. Medeninaste žice. profile, cevi, pločevino in trakove fer vse ostaie iegure barvastih kovin
Ob delavskem prazniku 1.maju pošiljamo delovnim kolektivom borbene pozdrave
da tudi ta ugotovitev dovolj zgovorno govori o slabosti, ki jo ie ugotovil že dr. Linhart!)
Prav gotovo bi bilo zanimivo izvesti anketo med plavalci Ilirije, kaj mislijo oni o odpovedi kluba od tega tekmovania. Naš sodelavec sicer tega ni mogel v celoti izvesti, vendar Da je iz razgovorov z nekaterimi posamezniki razbral, da plavalcem sploh ni znano, kaj se je zadnje tedne dogajalo na se;ah za zaprtimi vrati klubskega odbora. Eni plavalci so govorili o finančnih težavah, drugi pa na primer še tega ni vedel, da Ilirija sploh ne bo sodelovala v tej ligi, dasi je član moštva. Tretji je celo trdil, da je cela liga sploh ukinjena. Kratkomalo, nihče ničesar ne ve. Eden teh »nevednežev« je celo vzdihnil: »Kaj ~ boi..o delali vse leto? Saj ne bo nobenih tekem?« Takšno je približno vzdušje med aktivnimi člani kluba.
Danes spoznavajo naši vodilni plavalni klubi, kakor tudi PSJ, da je eden glavnih zrokov današnje stagnacije v plavanju pri nas prav nenačrtnost in pomanjkanje tekmo-
vanj v plavanja. (Prav zaradi tega bo ponovno sklican plenum PSJ, ki bo razpravljal o sistemu državnih prvenstev!) Zato se toliko bolj čudimo stališču PK Ilirija. 1 lavanje v Sloveniji danes ni - tisti stopnji, kot bi si to želeli. Nekdaj je prav Ilirija največ prispev la k temu, da je slovenski plavalni šport zavzel visoko mesto v jugoslovanskem plavanju. Sedaj tega ne morejo več trditi. To la tudi oni bi se morali priključiti stremljenju drugih slovenskih klubov, da bi dosegli ta cilj. Res ne 1 i kazalo ostati le pri megalomanski izdavi o vlogi prvaka in njegovih obveznostih pri reprezentira-nju tega vzvišenega mesta. Nekoč je bila Ilirija ponosna na svoje prvenstvo v Jugoslaviii, danes pa c : z naslado opaja nad orvenstvom v Sloveniji, ki pa v jugoslovanskem merilu zelo malo pomeni. Mi bi pa raje videli, da bi slovensko plavanje spet ujelo razvoj v državnem merilu ter napredovalo i v širino i v kvaliteto. Nov korak k temu napredku predstavlja nedvomno tudi hrvatsko-slo-venska liga.
Havaji ..najdišče", Vale Jovana" rekorderjev
Nedavno se je po športnem svetu raznesla vest, da so študenti ya!ske univerze na enem samem tekmovanju dosegli kar 3 nove rekorde in to vse na progah olimpijskega programa — 100 m in 400 m prosto ter 100 m hrbtno — kar je brez dvoma edinstven primer.
Pravzaprav so izboljšali še dva nadaljnja svetovna rekorda (4 X 100 y in 4 X 100 m prosto), vendar pa ta dva ne bosta priznana, ker je v reprezentanci yalske univerze plaval Avstralec Aubrey, tako da tekmovalci niso bili vsi državljani iste države, kar pa zahtevajo pravila FINA za priznanje svetovnih rekordov v štafetah. Novi svetovni rekorderji so postali Dick Cleveland v 100 m prosto, Ford Konno na 400 m prosto in Jo-shio Oyakawa na 100 m hrbtno. Vsa tri imena so v plavalnem svetu že dobro znana, saj sta Kono in Oyakawa olim-
do svojih uspehov razmeroma pozno. Dolgo časa je tekmoval v hrbtnem slogu, kjer pa ni dosegel posebnih rezultatov. 1950. leta, ko mu je bilo 19 let, je prvič sodeloval na ameriškem prvenstvu, kjer se je poleg »svoje« discipline — hrbtnega sloga — prijavil tudi za crawl. Medtem ko je v »svojem« slogu končal v finalu na zadnjem mestu z rezultatom 1:14.8, je ha 100 m prosto presenetil vse prisotne z zmago v času 58.2. Seveda ga je ta uspeh še isto leto postavil v državno reprezentanco proti Japonski v Tokiu. Tu pa sta ga premagala Mc Lane in Murayama. Naslednje leto je bilo zanj najbolj uspešno. Izboljšal je svetovni rekord na 100 y prosto s časom 49.2 in istočasno postavil najboljši rezultat na 100 m prosto v 50 m bazenu v času 56.4. Vse je pričakovalo nov rekord na 100 m prosto in marsikdo ga je videl že kot olimpijskega zmagovalca
Svetovni rekorder v plavanju na 100 m prosto, Dick Cleveland (levo) poleg njega pa Sholes, olimpijski zmagovalec iz Helsinkov na isti
progi
pijska zmagovalca iz Helsinkov, Cleveland pa že svetovni rekorder na 100 y prosto. Zanimivo je, da sta dva med tremi novimi rekorderji japonskega porekla (Konno in Oyakawa sta Japonca), vendar ameriška državljana, vsi trije pa so doma s Havajskih otokov in študirajo na yalski univerzi. Potemtakem res lahko trdimo, da so Havaji »najdišče«, univerza Vale pa prava »tovarna« svetovnih rekorderjev.
KIPHUT SE JE PONOVNO REHABILITIRAL
Slavni ameriški plavalni trener Bob Kiphut, ki Je profesor plavanja na univerzi Vale, je bil zadnji dve leti nekoliko potisnjen v ozadje. Na njegovo mesto je stopil trener kolumbijske univerze Matt Man. Po zadnjih uspehih svojih učencev pa se je Kiphut znova rehabilitiral in potrdil sloves, da je yalska univerza še dalje »tovarna« svetovnih rekorderjev, saj ne bi mogli našteti vseh številnih imen, ki so kot plavalci ponesli slavo yalske univerze v svet.
CLEVELAND JE ZAČEL KOT HRBTAS
Doslej je točno deset plavalcev na svetu doseglo rezultat pod 57.0 na 100 m
prosto. To so bili:
54.8	Cleveland (ZDA)	1954
55.4 Ford (ZDA)	1948
55.8	Jany (Francija)	1947
56.2	Henricks (Avstral)	1954
56.3	Kadas (Madž.)	1951
56.4	Fick (ZDA)	1936
56.6	Arai (Jap.)	1946
56.7	Larsson (Šved)	1951
56.8	Fischer (Nem.)	1936
56.8 Jusa (Jap.)	1940
Novi svetovni rekorder Dick Cleveland ima danes 24 let in je rojen v Honolulu. Oče je bil Američan, potomec generala Clevelanda, po katerem je dobilo ime tudi mesto Cleveland, mati pa je bila Kanadčanka. Cleveland je prišel v Helsinkih. Toda zgodilo se je to, kar je prešlo že nekako v tradicijo, nam-
reč, da svetovni rekorderji na olimpia-dah ne zmagujejo. Kot je žalostno končal Fick 1. 1936 v Berlinu in Ford 1. 1948 Londonu, tako je tudi Cleveland v Helsinkih izpadel že v polfinalu s časom
58.6.	Clevelandova zvezda je ugasnila, kot je ugasnilo že mnogo hitro vzhajajočih zvezd ameriškega plavalnega športa. In ko je vsakdo najmanj pričakoval, ko so bile vse oči uprte v novo avstralsko nado plavalnega športa, mladega Hen-ricksa, ki Je letos preplaval 100 m v času 56.2, je nenadoma »od mrtvih vstal« Cleveland in dokazal to, kar so vsi od njega pričakovali že pred tremi leti.
Nedvomno sta danes Cleveland in Henricks prva sprinterja na svetu. Čeprav sicer po času zaostaja Henricks za 1.4 sekunde za Clevelandom, njegov rezultat — 56.2 — postavljen v 50 m bazenu mnogo pomeni. Samo medsebojni dvoboj bi lahko odločil, kdo je boljši. Toda na ta dvoboj — v kolikor se ne bosta prej srečala — bomo morali čakati verjetno še 2 leti, do olimpiade v Melbourneu. Seveda pa je veliko vprašanje, kakšna bo takrat forma novega svetovnega rekorderja. Brez dvoma, čas je na strani mlajšega Henrikša.
RAZVOJ SVETOVNEGA REKORDA NA 100 M PROSTO
1:05.8 Halmay (M)	1905
1:02.8 Daniels (ZDA)	1910
1:02.4 Bretting (Nem)	1912
1:01.6 Kahanamoku (ZDA)	1912
1:01.4 Kahanamoku (ZDA)	1918
1:00.4 Kahanamoku (ZDA)	1920
58.6	Weissmuller (ZDA)	1922
57.4	Weissmuller (ZDA)	1924
56.8	Fick (ZDA)	1934
56.6	Fick (ZDA)	1935
56.4	Fick (ZDA)	1936
55.9	Ford (ZDA)	1944
55.8	Jany (ZDA)	1947
55.4	Ford (ZDA)	1948
54.8	Cleveland (ZDA)	1954
Boštjan - športni zdravnik
Po precej dolgem odmoru sem Vred nekaj dnevi prejel zopet iz uredništoa znake S ... O ... S!
>Gre za nai priljubljeni AŠK,* mi telefonira glavni urednik. nKer so PG Odredu odpovedale vse diagnoze in je umrl prvoligaške mučenice smrti — sicer z vsemi priznanji in častmi, kakor pišejo časopisi — Dendar z nič manj tegobnimi posledicami, res ne moremo dopustiti, da le kaj podobnega pripeti tudi našim že toliko Proslavljenim košarkarjem. Pošt jan, stvar je neodložljiva! Takoj Preišči bolnike in vse okoliščine ter Predlagaj primerne recepte, da ukrenemo ose potrebno za njegovo pravočasno rešitev. Ven da se lahko zanesem nate!*;
. »No, no, storil bom pač kar je v človeški zmogljivosti,* sem potolažil urednika. Pri tem pa sem se zaskrbljeno počohal za ušesi. Hm, zdraviti kar celo športno društvo pač Ve bo šala. Posebno, če ga je popadla kakšna epidemija, kar je danes vsakdanji pojav.
Dva dni sem neumorno vohljal °koli Aškovcev in prišel do nasledkih neovrienih ugotovitev:
Prvič: Uprava AŠK je zvedela, da so slovenski koši o inozemstvu °isoko cenjena in zaželena roba. Da bi kot dobri državljani prispevali k dpigu naše izvozne trgovine, so toliko časa krošnjarili po Franciji, da so skoraj pozabili na svoje domače °djemalce. Na tržišče pod Cekino-D‘m gradom so o soboto prispeli skoraj razprodani, to se pravi, samo že z ostanki nekdaj tako kvalitetnih izdelkov. Zato so jih Hrvati s sicer rnanjoredno robo z lahkoto nažgali.
Drugič: Ker je bilo trgovanje Pri kapitalistih zelo naporno (potovali so ves teden iz tržišča na tržišče, vsak dan na drugo), ni čudno torej, če so prišli domov z visoko temperaturo. Najhuje je obolel krošnjar Miler (ker je izredno visok, se je prj (ljern temperatura najoišje dvignila) Pi ga je terenski nadzornik iz usmiljenja poslal domov ter mu naročil hladne obloge. Močno se je čutila tudi odsotnost najboljšega izdelovalca košev Škorc., ki ga je pred kratkim pobrala bolezen militaritis.
Tretjič. Ko so po dvodnevnem °dmoru prišli naši junaki malo k Sebi, so bili o Zagrebu do trideset sekund pred zaključkom tržišča s Iremi koši o r-ednosti pred šibkim domačim konkurentom, kupoprodajnim društvom košev ^Montažna*, ‘lasirali so že 6? slovenskih košev solktne izdelave. Toda glej, smola! “revzeli so se (Slovenci sicer res ni-s0io domišljavi!) in so prenehali s Prodajo. To so izkoristili Zagrebčani ler o zadnjih sekundah ob nelojalni podpori tr e nadzorstva privlekli nekaj izrednih primerkov na dan. Aškooi košarkarji pa so se morali z dolgim nosom z obnovljeno temperaturo on.'ti v Ljubljano.
Stanje bolnika postaja kritično, ker pa nisem nikdar študiral medicine (razen pri PAZ, kjer si nikakor nisem mogel zapomniti, kako obve-ieš havarirano roko v osmici), sem Clical konzilium naših najboljših športnih zdravnikov.
Opisal sem bolnika, simptome in ®se okoliščine na drobno in na debelo. Po daljšem praskanju po gla-nnh so začeli menca!! nekaj o meningitisu carniolis. ki se zadnje čase epidemično pojavlja samo v Slo-^fniji- Končno so se zedinili in postavili naslednjo diagnozo.
Močno vnetje hilusov pretiranega »inozemitisa*. Poleg tega deluje škodljivo na bolnika med jugoslovanskimi športniki že kronična bolezen idolarofrankofuntitis*. Vendar je ta pri AŠK le terciarnega pomena. Mnogo hujše posledice pa lahko povzročijo klice -»grandomanitisa*, na katerega kažejo razni zelo značilni simptomi.
Evo, tu smo. Prav tega sem se bal. Same epidemične bolezni. Zdaj pa zdravi, ako mo~eš! sGrandommitis*! Mogoče bi pomogel penicilin. Saj je univerzalen. Je pa malo verjetnosti.
-Dolarofrankofuntitis*. To je že lažje. Ko potuješ preko meje, vzameš s seboj primerno količino krepčilnih sokov domače žlahtnorodne trte za svoje in svojih znancev zdravje. In bolezen takoj popusti.
Toda vinozemitis*! Tukaj odpove medicinska znanost na celi črti. Kjer pa odpove medicina, se pojavi Boštjan.
Znano je, da domača tekmovanja za naše košarkarje niso več privlačna. (Moraš se naveličati venomer istih igralcev in istega kričanja.)Za-
to predlagam, da stopi naša Zveza športov z inozemstvom o dogovor. Kakor zamenjujejo študente, učenjake in drugo podobno robo, bi zamenjali tudi .. žavna tekmovanja. Naše prvenstvo naj se izvelje na primer v Franciji, francosko pa pri nas. Pri tem bodo vsi prišli na račun, športniki, gledalci uprave športnih društev (tu mislim predvsem na blagajne!), Putnik, cariniki itd. Potem naši Aškovci ne bodo več zviška gledali na domače prireditve, ker pač ne bodo več domače.
Po prirodi sem skromen človek. Zato nočem sam opozarjati na to, kako je moj predlog genialen. Ker pa mi je prijatelj Pepe že večkrat vrgel pod nos, da sem precej udarjen, ker se toliko ženem za senzacijo našega športa, pa še kolajne ne dobim zato, bi prav ponižno prosil Zvezo športov, naj ne pozabi name, ko bo prihodnjič delila odlikovanja najbolj zaslužnim športnim sodelavcem. No, pa če je tudi ne dobim (kolajne namreč), da bi le Aškovim košarkarjem in drugim Ugašeni pomogel do zdravja in uspeha s'svojimi predlogi, pa bom hudo vesel.
Boštjan Zafrkant

liiinatii itezi Sleseaiia
čestita k prazniku delovnega ljudstva
1. MAJU
vsem športnikom ter pripadnikom »Partizana«, planincem, strelcem, članom Zveze za konjski šport ter nogometnim organizacijam in njihovim članom!
DELOVNI KOLEKTIV
TOVJHMM ■Milim
RUŠE
čestita
k največjemu prazniku delovnega ljudstva
1,
in želi v nadaljnji socraKstrčni graditvi naše domovine obilo uspehov vsem delovnim kolektivom
Hi

•a * *	»annna
_ n »UHacframsvKMKK ra » s u ■ * h r n	. tt« a a »s
aiapaaaaaicaeigfaacarMaBBa« *Tii>in*T*>iwrinn»BK3-«i
|iai@i3!©SŠ H E K,
Zahtevali so pravico in se jim je spet izmuznila. To prehaja že v »zgodovinsko« tradicijo. Gre namreč za tekmo Odred : Vardar. Odred si je pri prvem presojanju že priboril pravico — pri komisiji ligaških klubov z absolutno večino!! Vardar se je nato pritožil komisiji za prošnje in pritožbe. Ta komisija je zasedala pretekli teden in odločila: tekma Odred Vardar se verificira z doseženim rezultatom 1:0 v korist Vardarja!!!
Ne mislimo izgubljati besed, ker je — kot vidimo — vse, kot bi metal frob ob steno. Gre samo za načelnost. Kot smo zvedeli, je imelo reševanje Vardarjevega protesta svoj poseben »prizvok«. In Odred je spet prišel ob že priborjeno pravico. Vsi poznavalci Odredove usode vedo, da ponovna tekma ne bi prav nič vplivala na obstanek Odredove enajsterice v prvi ligi. pa vendar — če so člani komisije pri tem mislili, da je odveč ponoviti tekmo zaradi ponovnih stroškov, je to daleč od načelnosti in meji na nedoslednost, ker vsi dobro vemo, da je bilo za krivdo sodnika Stefanoviča podanih dovolj utemeljenih dokazov! Zraven tega je bil Stefanovič še kaznovan, torej brez vzroka ne, bil je kriv. Ali naj bo po drugi strani kaznovan še Odred? Kot kaže, je spet hlapec Jernej zaman iskal svojo pravico ... Menda je vsak komentar odveč!	T. B.
Halo. alf bi lahko dobHi vttopnke...!
Se dva ledna do velikega srečanfa v Ljubljani - Priprave se v polnem teku Že 20.000 vstopnic rezerviranih -33 reprezentantov so izbrali
Dan za dnem brnijo telefoni —-na nogometni zvezi Slovenije, pri Putniku, na uredništvu časopisov in še »stakne« kdo koga od funkcionarjev NZS na njihovem službenem mestu. Vse samo: »Rezervirajte nam, prosimo, vstopnice za tekmo Anglija B : Jugoslavija B ...« Ni več miru, prava mrzlica je zajela prireditelje in vse, ki se zanimajo za nogomet. Delovni kolektivi so si že pred časom rezervirali vstopnice in tako ima centrala Put-nika že vnaprej rezerviranih skoraj 20.000 vstopnic — od tega pa samo sedežev čez 5000, tako da so resno v skrbeh, kako bi ugodili vsem željam.
Kako je z vstopnicami in prostori
Ker vlada torej za vstopnice tolikšno zanimanje, je prav, .da pojasnimo kako je s to zadevo. Nogometna zveza Slovenije je dala v tisk lične vstopnice, na katerih bo
Lesno indostrijsko podjetje - Maribor
Ulica Talcev 7
Poštni predal 78
Telefon: 21-56, 22-56, 23-56 — Brzojav: LIP Maribor Tekoči račun pri NB Maribor okolica 648-T-10
Proizvaja in prodaja: rezan les iglavcev in listavcev, zaboje, barake, lesno volno, vse izdelke pohištvenega in gradbenega mizarstva in strugarstva serijsko in po naročilu.
Čestita
vsemu aetov n emu ljuastvul
Toplaka so zaradi njegovih sposobnosti upravičeno uvrstili med kandidate za državno reprezentanco. Radovedni smo, če ga bomo videli med jugoslovansko enajsterico v Ljubljani. Ali pa celo med izbrano elito v e Bog radii?
poleg točno označenih sektorjev za posamezne prostore tudi točen načrt, kje bodo dobili lahko pr >stor posamezni gledalci.
Sedežev bo predvidoma okoli 3000, stojišč pa okoli 24.000. Sedeži bodo na severni strani, stojišča pa so razdeljena na tri sektorje: B (na vzhodu, ob Titovi cesti), C (na jugu) in E (na zahodu, ob tribuni).
V primeru velikega navala bodo povečali število vstopnic na sektorju B, kjer bi se dalo pridobiti še nekaj prostora. Vstopnice bodo v prodaji prihodnji teden od p®11®" deljka dalje pri vseh poslovalnicah Putnika v Sloveniji. Cene so 400 din sedeži, 250 din stojišča C, 200 din stojišča E in 150 din stojišča. B. Priporočljivo je, da si kolektivi in posamezniki vstopnice pravočasno nabavijo, ker je povpraševanje po njih ogromno.
Organizacija bo popolna
Pričakujemo torej lahko zares velik obisk. Tega se organizatorji dobro zavedajo. Zato so odredili poseben štab in že vnaprej ukrenili vse potrebno, da ne bo zmede in da bo vse potekalo brez zaplet-Ijajev. Organizirana bo zdravniška služba, za igralce posebej, za gledalce posebej. Fotografi bi vse ostalo osebje, vključno vodstvi obeh reprezentanc, bodo imeli posebne značke, novinarji svoj običajni prostor na severni strani (seveda tokrat brez kakšnih »amaterskih« sodelavcev), poskrbljeno bo za ozvočenje in za parkiranje avtomobilov — na prostoru ob južnem zidu stadiona. Organizatorji imajo seveda mnogo drugih nalog — za primerno oskrbo obeh reprezentanc — Angleži bodo stanovali v Hotelu Turist, Jugoslovani pa na Bellevue.
Ostali spored
Kot dopolnilo h glavni tekmi brsta nastopili v predtekmi izbrani mladinski reprezentanci Maribora in Ljubljane, v odmorih pa bo (kot smo že poročali) kvaliteten atletski program ob sodelovanj u najboljših hrvatskih atletov in atletinj.
O pripravah naše reprezentance
Jugoslovanska reprezentanca, za katero je določenih 33 kandidatov, meri njimi tudi Toplak, se bo že od torka, 4. t. m. pripravljala v Sa-moboru na tekmo Belgija: Jugoslavija. ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu. Določeni so naslednji kandidati — vratarji: Beara. Stojanovič, Kralj, Krivokuča, branilci:	Stankovič, Crnkovič. Be-
lin, Zckovič, Stipič, srednji krilci:	Horvat, Spajič, Milova-
nov, Klaič, stranski krilci: Čajkovski, Boškov, Mantula, Lušti-ca. Ljubenovič, Pajovič in napadalci:	Rajkov. Zebec. Dvornič,
Bobek, Mitič. Vukas. Milutinovič, Veselinovič, Toplak, Papec, Conč, Petakovič, Kaloperovič in Lipoši-novič. Razen teh pa računajo še na Tasiča. Osojniaka. Ognianova, Matošiča. Dacevskega, Davidoviča in Lovriča.
Določena sta bila dokončno tudi trenerja. To sta Čirič, trener Partizana In Hiigl — Benda, trener osi-'
Vukas, ki zaradi prepovedi ni nastopil proti Izraelu in Grčiji, bc proti Angliji verjetno spet zavzei svoje običajno mesto — srednjega napadalca.
ješkega Proleterja. Seveda še ni znano, kdo bo treniral A, kdo pe B reprezentanco. Po tekmi z Belgijo bodo odpotovali kandidati z* A reprezentanco v Beograd, kandidati za B reprezentnaco pa v Ljubljano, kjer se bodo pripravljali ze srečanje z Anglijo.
Toliko za sedaj. O nadaljnjih podrobnostih pa vam bomo še poročali.	T. B.
V	francoskih profesionalnih moštvih igra preko 180
inozemtiev
V	francoskih profesionalnih moštvi igra preko 100 inozemcev. Zanimivo >e da je skoraj 80 Vo od tega napadalcev, k 30 obnem tudi najboljši strelci. Tako jved Andersson že dve leti najboljši stre lec prve francoske lige in obenem na«} popularnejši nogometaš v Marseillu. Nsrj več inozemskih igralcev je iz Španije (IS) sledijo pa Nizozemska, Švedska, Argefi tina in Brazilija z 10 predstavniki.
Najstarejši francoski nogometni klu’ Le Havre je pred katastroso. Imajo ni manj kot 62 milijonov frankov dolgo' in nogometna zveza Francije Jim J morala pred kratkim posoditi dva mili jona, da so poravnali vsaj najnujneJŠ obveznosti proti igralcem. Tudi v tek movanju samem se v Le Havru ne goe' dosti bolje. Nima namreč skoraj noben možnosti več, da bi se obdržal v pr^ Hgl. __________________»
Naročajte se na
..POLET"

(Nadaljevanje s 1. strani)
pred enimi, zdaj pred drugimi vrati in je zasluženo priznanje dooil Toplak za strel »s škarjami« s tal, ki ga je pa vratar gostov komaj ubranil. V 59. in 61. min. sta imela Zdravkovič in Belcer idealni priložnosti za dosego gola, ki ju nista izkoristila.
Tri minute kasneje pa se je ozračje zatreslo od navdušenega klica >Goool!« Belcer je namreč žogo lepo podal Zdravkoviču na čistino, ta jo je potegnil v kazenski prostor in s krasnim strelom v vratnico dosegel prvi gol. S tem je odprl serijo golov za Odred. Kmalu za tem je isto poizkušal Petakovič, toda žoga je šla med oblake. V 69. min. je padel drugi gol. Belc r je koristno preigral obrambo in prišel tik pred vrata, tam ga je pa Kačunkovič precej »nežno« položil na tla in sodnik Petrič je pokazal na belo točko. »Piskar, Piskar ...« se je zaslišalo med gledalci, Dušan se je približal žogi, s telesno igro preslepil vratarja, ta se je vrgel v desni kot, žoga pa je obtičala v mreži v levem kotu — 2:0. Dve minuti kasneje je bil strelec Brezar, Žumbar mu je podal žogo, Brezar jo je še nekaj metrov peljal in z
DINAMO
PRVAK
(Nadaljevanje s 1. strani)
opazke, češ da Lokomotiva Dinamu »lažira«. Toda to je mogoče trditi le za primer, kadar gre za razliko enega ali dveh golov. Dinamo pa je povzem pregazil lokomotivo in dal eno najboljših iger v letošnjem prvenstvu. Čeprav zveni paradoksno. Lokomotiva ni bila slab nasprotnik, igrala je celo boljše kot v zadnjih tekmah, posebno pa boljše kot v tekmi proti Crveni zvezdi. Z današnjo igro se je Dinamo za zaključek prvenstva oddolžil svojim navijačem za vse grenke ure, ki so jih preživeli v trepetu, če bo njihov ljubljenec letos postal državni prvak. Finate pa je bil dostojen novega prvaka.
Doseženih golov nima smisla opisovati. Bili so to tipični Dinamovi goli, akcije hitre, žoga je prešla dva do tri igralce in že jo je moral Stinčič pobirati iz mreže. Lahko bi bilo golov še več, toda ko si je Dinamo zagotovil zmago, se igralci niso več hoteli naprezati. Rezultat tekme je realen. V moštvu Dinama ni bilo slabih mest, vendar so se najbolj izkazali Mantula in Dvor-nič, pri Lokomotivi pa je igrala slabo krilska vrsta, kar je največ vplivalo na visoki poraz. Izkazal se je edino Papec z odličnimi solo prodori.
Vojvodina : Hajduk 2:1 (1:0)
Igrišče Hajduka, gledalcev 8000, sodnik Varaždinac iz Zagreba; gole so dosegli Krstič I v 9. in Boškov v 56. minuti za Vojvodino ter Še-nauer v 12. minuti za Hajduk.
Split, 2. maja. — Na praznik 1. maja je Vojvodina nastopila v prvenstveni tekmi proti domačemu Hajduku in dosegla pomembno zmago.
Vojvodina: Ristič, Vlaovič, Ma-lenčič, Blanarik, Milovanov, Leskov, Krgin, Boškov, Krstič II, Veselinovič, Krstič I.
Hajduk: Beara. Kokeza, Grčič II, Grčič I. Brkljača, Luštica, Arapo-vič, Vukas, Matošič, Vidoševič, Še-nauer.
Vojvodina je bila skozi vso tekmo, razen zadnjih deset minut, veliko boljši nasprotnik od Hajduka. Predstavljala je solidno celoto, v kateri se je vsak posameznik izvrstno znašel. Hajduk je začel hitro napadati, z željo, doseči čim-prej vodilni gol. Tod mlahavi udarci posameznih Hajdukovih napadalcev in pa odlična obramba gostov, so preprečili vsakršno zlo. V * 1 2 * 4
PRAVILNE REčPTVE ODREZKA Št. 49
Med 2980 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom št. 49 imajo ? pravilnih rešitev:
1. Ju', šteli. ^ "orje ob Savi 8,
2. Cmok Majda, Celje, Kersnikova 19,
5.	Konič Ivan, Gorica. Rožna dol. 118,
4. Štrukel j Tanko. Tržič, Cankarjeva
6,	5. Urek Maks, Ljubljana, Titova 8? (2 odrezka), 6. ’ isovec Karel, Ljubljana, šišenska 53, 7. Zaman, Trbovlje L, Žabjak 8, 8. Kiferle Zora, Lj., Veselova 11, 9. Ozvald Boris, Ljubelj, Njeno "•'va
od 8 odigranih tekem.
Vsak prejme po din 1000.—*
leve strani neubranljivo streljal — 3:0. V 73. min. je Belcer nevarno prodrl proti vratom Radničkega, toda obramba gostov je izsilila kot.
Prvi gol je za goste dosegel Petakovič v 79. min. po krivdi Žižka, kateremu je sijajno ušel, im Arsič je moral pobrati žogo iz mreže. To je bila prav mojstrska poteza odličnega napadalci in je to tudi zaslužil, saj se je ves čas trudil in ogrožal Odredova vrata z nevarnimi prodori. Štiri minute pred koncem igre je Brezar ponovno preigral obrambo Radničkega, podal Toplaku v prazen prostor, ta pa je prisebno poslal žogo v mrežo in postavil rezultat 4:1. Gostje so dosegli prav lep gol že minuto zatfcm, ko so izsilili kot. Kot je streljal Petakovič, Pavlovič pa je z glavo dosegel krasen gol in končni rezultat 4:2. Bilo je še nekaj akcij na obeh straneh in konec tekme.
KAKO SO IGRALI
Odred kot celota sicer ni zaigral lepo, temveč je zmaga pravzaprav
Maribor, 2. maja. Tekma z Lovčenom je bila za Branik velikega pomena. Izguba točke ali celo poraz namreč skoraj gotovo pomeni izpad iz lige. Temu primerno je bilo tudi razpoloženje igralcev in gledalcev pred pričetkom tekme.
Branikouci so tokrat nastopili v zelcno-bclih dresih v naslednji postavi: Filipančič, Pirc, Železingcr, Saho, Gajšek, Cučko, Nor-kooič, Fioeši, Plaznik, Elsner, Petrovič (trener Kirbiš).
Lončen pa so zastopali naslednji igralci: Petanovič, Unjovič, Jooičeoič, Ivanišič, Lubardo, Jakučanja, Vrbica, Bogovič, Pajevič, Milič, Meradovič (trener Kršič).
Branik : Lovčen 2:2 (2:2)
Začetek tekme je obetal zanimivo igro, kajti že v prvih 18 minutah smo bili priče kar 4 golom. Branik je v začetku ostro napadel. Prvi uspešni napad je izvedel Fiveši, ki mu pa z >Oxfordom< ni uspelo ukaniti nasprotnega vratarja. V naslednjem se odlikujeta oba vratarja, ki rešita kočljivi situaciji pred svojimi vrati z nogo. V 6. minuti pride Branik v vodstvo. Plaznik dobi žogo sam v 16-mcterskem prostoru, strelja ostro in žoga se odbije od golmana v mrežo. Branik je še naprej v premoči, v 11. minuti pa gostje po nenadnem protinapadu dosežejo izenačenje. Milič je lepo centriral in Vrbica je z ostrim strelom v spodnji levi kot premagal vratarja Filipančiča, toda še vedno ne kaže, da bo Branik izgubil tekmo. Kočljiv postane položaj 3 minute kasneje, ko sodnik zaradi roke igralca Branika Šaha v 16-meterskem prostoru, dosodi enajstmetrovko. Ta odločitev sodnika pa je precej problematična, ker se je žoga od tal odbila v Sabovo roko. Toda odlični strel Pajoviča je izkoristil najstrožjo kazen in tako je
obrambi Vo.vociine se je odlikoval Milovanov, ki je z uspehom razdiral vse akcije. Napadalci Vojvodine pa so nasprotno z lahkoto prehajali pred vratarja Bearo, zaradi izredno slabe Hajdukove obrambe. Hajduk je imel kakor /ojvodina, ali pa morda še več, dovolj lepih priložnosti za dosego gola. Šele. ko je Boškov dosegel drugi gol za Vojvodino, so se vrste domačinov nekoliko bolj razgibale in Šenauer je v 72. minuti znižal rezultat na 2:1. Po tem golu je Hajduk zagospodaril na igrišču. Minuto kasneie je Vukas dosegel še en gol, ki ga pa sodnik zaradi dozdevnega prekrška nad vratarjem ni priznal.
slovo
posledica učinkovitih akcij nekaterih posameznikov. V napadu vsaj drugi polčas, razen Pelicona, ni bilo slabega mesta, toda tudi ta se ni prav slabo izkazal. Slabši del moštva je bila skoraj krilska vrsta, posebno na desni strani. Žumbarju ni in ni šlo. V obrambi je bil Medved nejcaj časa bolj učinkovit kot Piskar, pa tudi ta se je kasneje dobro izkazal, medtem ko je bil Arsič najboljši igralec današnja tekme. Pri gostih je bil pač najboljši nevarni Petakovič, razen njega pa še Ljubenovič, Jezerkič in Pavlovič, v obrambi pa se je zelo dobro izkazal vratar Ljujič.
Tekma je zapustila pri gledalcih ugoden vtis. Ko je sodnik eažviž-gal, so prav počasi vstajali s sedežev in se nekateri kar otožno ozirali na igrišče — pa saj jih lahko razumemo, ka jti s to tekmo smo se, če bo po sreči, samo za eno leto poslovili od I. zvezne lige. Pa kljub temu ne smemo izgubiti upanja, kajti tudi II. liga bo imela svoje privlačnosti.	Tone Bančič
Lovčen prešel v vodstvo 2:1. Napad Branika še naprej ogroža vrata Lovčena in domači izsilijo nekaj kotov, od katerih eden prinese izenačenje. Norkovič je v 18. minuti iz kota lepo podal v sredino, kjer se je znašel Elsner in z efektnim skokom z glavo poslal žogo v zgornji kot. Tudi v nadaljnji igri je v prvem polčasu na igrišču prevladoval Branik. Domači so imeli več ugodnih priložnosti za dosego golov, najprej Petrovič, malo kasneje pa Fiveši, ki sta oba zgrešila cilj. Se je bila priložnost za povišanje rezultata, toda Plaznik je v 38. minuti predolgo okleval in tako je šla priložnost Branikovcev »po vodi«.
To, kar sta obe moštvi pokazali v drugem polčasu, ni bilo vredno ligaških moštev. Niti gostje. Še posebno pa ne domači, niso pokazali smisla za kombinacije in za efektno streljanje. Z eno besedo, pogrešali smo vse, kar dela nogomet zanimiv. Omenil bi še to, da so se domačini borili slabo in zelo oklevali pri streljanju in startih, medtem ko so gostje vsaj v teh pogledih pokazali več. Srečo so imeli Branikovci v 60. minuti, ko je Bogovič iz polleve pozicije ostro streljal na njihova vrata. Filipančič se je vrgel, toda bil je prekratek, k sreči pa se je žoga odbila od vratnice in Cučko jo je porinil v kot. V protinapadu je imel Plaznik dvakrat priliko, da bi zaposlil Pctanoviča, te prilike pa se ni poslužil. Lovčen je bil v tem delu igre v premoči, kar kaže tudi razmerje kotov 8:6 v korist Lovčena, medtem ko je bilo stanje po prvem polčasu 4:2 za Branik. V drugem polčasu je Branikov napad popolnoma popustil, edino Plaznik je včasih ust-
Reprezentanca Bruslja zmagovalec v Zagrebu
Včeraj in danes je bil v Zagrebu mednarodni košarkarski turnir, ki so se ga udeležile mestne reprezentance Zagreba, Ljubljane, Ženeve in Bruslja. Prvo mesto je dosegla reprezentanca Bruslja, ki pa je bila pravzaprav belgijska državna reprezentanca. Lep uspeh so dosegli Ljubljančani z drugim mestom, tretja le bila reprezentanca Zagreba, Četrta pa Ženeve. Rezultati: Bruselj : Ljubljana 68:66 (39:31), Zagreb : Ženeva 71:62 (36:36), Ljubljana : Ženeva 57:57 (29:25) — v podaljšku je zmagala Ljubljana z 59:57, Bruselj : Zagreb 79:67 (34:30).
Beograd, 2. maja. Na današnjem atletskem tekmovanju Crvene zvezde je dosegel naš državni rekorder Ivan Gubijan (Partizan) odbeen rezultat 59.10 m v metu kladiva. Gubijanov rezultat je le 25 cm slabši od njegovega državnega re-
Svoboda
naslova
Maribor, 2. maja.. Včeraj je bil v Mariboru finalni turnir za prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Pri moških so nastopili 4 klubi: Rudar iz Trbovelj, Svoboda iz Ljubljane, Drava iz Ptuja in domači Branik, medtem ko sta pri ženskah nastopila samo dva kluba: Svoboda iz Ljubljane in Branik.
V	prvi tekmi sta nastopila Svoboda in Drava. Medtem ko se je Drava v prvem polčasu odlično upirala, ie rutina Ljubljančanov prišla do izraza v drugem polčasu, kar je razvidno tudi iz rezultata 12:7 (4:4).
Zelo napeta je bila druga tekma med Rud :cm in Branikom. Branik je bil sicer tehnično boljši, Trboveljčani pa so imeli v Radeju odličnega strelca in končno zmagali z 10:8 (7:4), razen tega je bil tudi sodnik Pelicon iz Ljubljane dokaj slab.
V	naslednji tekmi so izmučeni igralci Rudarja premagali Dravo po požrtvovalni igri prr tako z rezul-
¥ Mariboru
varjal nevarne situacije pred golom nasprotnikov, toda njegovi soigralci so vse preveč oklevali s streli na gol. Razen tega si je obramba tudi privoščila nekaj »kiksov«, ki bi spravili Branik ob obe točki.
Napredek : Željezničar 1:2 (0:1) Budučnost : Borac 3:1 (3:0)
Velež : Mačva 5:0 (2:0) Šibenik : Zagreb 0:1 (0:1)
Zagreb	14	10	3	1	33:10	23
Mačva	13	6	4	3	26:17	16
Velež	14	8	0	6	30:20	«•
Željezničar	14	7	2	5	31:22	16
Lovčen	14	5	5	4	21:21	15
Budučnost	14	6	3	5	16:20	15
Napredak	14	!»	2	7	16:15	12
Branik	14	4	3	7	20:85	11
Borac	14	4	2	8	13:28	10
Šibenik	13	1	2	10	4:22	4
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Aluminij s Drava 3:1 (1:0)
Kidričevo, 2. maja. Na današnji tekmi sta se pomerili moštvi Aluminija in Drave. Igra je bila v prvem polčasu enakovredna, v drugem času pa se je moštvo Aluminija zelo popravilo in doseglo še dva gola, s tem pa tudi zmago. Sicer pa je bila igra obeh moštev slaba, tako, da je 300 gledalcev razočaranih odšlo iz igrišča.
Rudar (V) : Kovinar 6:0 (5:0)
Velenje, 2. maja. Včeraj je bila odigrana prvenstvena tekma med domačim Rudarjem in Kovanirjom iz Štor. V nezanimivi igri, v kateri so bili domačini absolutni gospodarji na igrišču, je zmagal Rudar s 6:0 (5:0). Gole so dosegli Hudarin in Legvart po 2, Emilič in Valdhauzcr.	Centrih
Rudar (T) : Železničar (M) 1:1 Nafta : Proletarec 2:4 (2:0) Sobota : Celje 8:0
Rudar (T)	13	8	3	2	44:17	19
Nafta	13	6	5	2	39:24	18
Železničar	13	8	1	4	48:15	17
Proletarec	13	8	0	5	24:23	16
Sobota	12	6	3	3	42:31	15
Rudar (V)	12	4	3	5	23:28	11
Drava	12	4	2	6	28:33	10
Aluminij	12	3	4	5	15:24	10
Celje	13	3	1	9	19:43	7
Kovinar	13	1	2	10	17:61	4
korda in je zaenkrat najboljši letošnji rezultat na svetu. Tudi drugoplasirani Ilič je dosegel z 52.75 m lep uspeh.
*
Vojvodina : Split 5:1 (4:0)
Split, 2. maja. — V prijateljski nogometni tekmi je danes Vojvodina nastopila proti članu hrvatsko-slovenske lige Splitu. Vojvodina je bila sicer boljše mcšlvo, kljub temu pa po poteku igre ne u-treza tako visok rezultat v škodo Splita.
Jugoslavija v 2. kolu Davisovega pokala
Monte Carlo, 2. maja. Včeraj se je v Monte Carlu začelo srečanje 1. kola Davisovega pokala med teniškima reprezentancama Jugoslavije in Monaca. Že po prvih dveh partijah je Jugoslavija vodila z 2:0. Palada je premagal Noghesa s 6:4, 6:2 in 6:1, Petrovič pa Pasquierja s 6:1, 7:5 in 7:5. Pasquier je v 3. setu vodil že s 5:0. Danes je bilo na sporedu srečanje parov. Petrovič in Palada sta s svojo zmago nad Pasquierjem in No-ghesom 6:2, 6:2 in 9:7 že zagotovila Jugoslaviji vstop v 2. kolo, v katerem se bedo naši teniški igralci srečali z reprezentanco Belgije v Bruslju.
1. KOLO DAVISOVEGA POKALA
Rezultati srečanj 2. kola evropske cone Davisovega pokala: L’Aja — Španija : Nizozemska 4:1, Montre-uix — Brazilija : Švica 3:1, Kairo — Turčija : Egipt 3:0, Dunaj —Avstrija : Irska 3:2, Budimpešta — Madžarska : Nova Zelandija 1:0.
osvojila oba
tatom 10:8 (3:4), pri čemer se je zopet izkazal Radej, ki je sam dosegel 7 golov.
Popoldanski spored sta otvorjla Svoboda in Branik. Svoboda je Bilo Boljše moštvo ter je zmagala s 14:f0 (7:4).
Po teh tekmah je bilo jasno, da se bosta za prvo mesto borila Rudar in Svoboda, za 3. in 4. pa Branik in Drava. Obe tekmi sta se končali z rezultati, kot smo pričakovali. Tako je Branik z zelo dobro igro premagal Dravo 18:11 (7:6). Zelo razburljiva j>a je bila finalna igra med Svobodo in Rudarjem. Sicer je bila Svoboda ves čas tekme v vodstvu, kljub temu pa so požrtvovalni Trboveljčani izvajaB akcije, ki so se končavale s preciznimi streli na gol. Tekma se je končala z zmago Svobode 15:13 (9:5) ter je s tem Svoboda osvojila moško ekipno prvenstvo.
V finalni tekmi ženskih ekip sta se pomerili ekipi Branika in Svobode. Že v začetku je Svoboda prešla v vodstvo s 3:0, ki ga je do polčasa povečala na 4:L Končni rezultat tekme je realen ter je Svoboda zmagala s 7:3 (4:1), in nopolnoma odgovarja poteku tekme. Gole so dosegle: Koni-tar 3, Sivee 2, Radeievič in Bartenjev po enega za Svobodo, za Branik pa Černe 2 in Mernik 1.
Svoboda	3	3	0	0	41:30	6
Rudar	3	2	0	1	33:31	4
Branik	3	1	0	2	36:35	2
Drava	3	0	0	3	26:40	0
HRVATSKO-SLOVENSKA NOGOMETNA LK5A
Kvarner : Korotan 2:0(0:0)
Koarner:	Gabrič, Legan, Brusič,
Mihovilovič II., Mrvoš, Švast, Dra-kuljič, Canjuga, Zidarič, Škiljan, Perčič.
Korotan:	Kovač:	Štraus Pucelj,
Peternelj, Mihel •, Jan, Ijačič, Čampa, Jovovič, Štular, Srakar.
Kranj, 2. maja. — Tudi današnji tekmi slovensko-hrvaške lige med Kvarnerjem in Korotanom iz Kranja, domačini niso dosegli uspeha. Dve napaki Korotano. obrambe sta zadostovali za poraz, ki pa ni bil zaslužen z ozirom na igro domačega moštva. Nekaj več prisebnosti v prvem polčasu bi zadostovalo, da bi Korotanovi igralci odšli na odmor z 2 goloma razlike v svojo korist. Bilo pa je prav nasprotno, da so v drugem polčasu gostje po Rakuljiču dosegli zaradi nesporazuma domače obrambe dva gola v 13. in 25. minuti, s tem pa tudi dve točki
Tekstilac : Sloboda 1:1 (1:1)
Varaždin, 2. maja. Današnje derby srečanje med Tekstilcem in Slobodo, članom hrvaško-slovenske lige je na igrišče privabilo okrog 1200 gledalcev. Srečanje je pomenilo za Tekstilca borbo za prvo mesto, Slobodo pa borbo zato, da se ne bi poslovila od svojih tovarišev v hrvatsko-sio-venski ligi. V prvem polčasu sta padla oba gola in sicer je za Tekstilac dosegel gol ▼ 19. minuti Čop, za Slobodo pa v 45. minuti Hchtl. V drugem polčasu je bila Sloboda sicer. nekoliko močnejša, vendar pa ni uspelo, da bi svojo premoč izkazala tudi v rezultatu.
Nogometna prvenstva evropskih držav
AVSTRIJA — 25. kolo: Admira : GAK 0:1. Austria (S) : Wacker 1:0, Rapid : WAC 4:5, Austria (D)	: Simmcring 4:1, FG Wicn •’
Sportklub 2:1, Sturm : FAC 4:5. — Lestvica: Rapid 39, Austria (D) 37, Wackcr 31, GAK 29, Vienna 28, Sportklub 28, Admira 26.
ITALIJA — 30. kolo: Fiorentina : Spal 1:1. Genoa : Lazio 3:1, Internazionale : Novara 3:1, Juventus : Milan 1:0, Legnano : Napoli 1:0, Palermo : Torino 1:1, Roma : Sampdoria 3:1, Triestina : Atalanta 3:2, Bologna : Udi-nese 3:1. — Lestvica: Internazionale 44, Juventus 44, Fiorentina 41, Milan 37, Roma 35, Bologna 34, Napoli 33.
FRANCIJA —	32. kolo:	Stade
Fi ancais : Soehaux 4:1, Nancy : Le Havre 3:0, Reims : Monace. 2:1, Bor-deaux : St. Etienne 1:0, Toulouse : Lil-le 1:0, Lens : Sete 2:2, Nice : Metz 0:1, Roubaix : Marseille 1:0, Nimes: Strasbourg 1:2. — Lestvica:
Reims	32	18	9	5	68:33	45
Bordeaux	32	20	5	7	68:41	45
Lilte	32	15 13		4	43:22	45
Toulouse	32	14 13		5	51:37	41
Strasbourg	32	15	6	11	53:54	36
St. Etienne	32	14	6	12	45:46	34
Nimes	32	14	5	13	47:41	55
Lens	32	12	9	11	54:50	15
Nice	32	11	9	12	67:54	51
Sochaux	32	9 12		11	55:64	30
Monaco	32	10	9	13	40:43	29
Nancy	32	11	6	15	49:62	96
Metz	32	9 10		13	42:54	2S
Marseille	32	9	9	14	45:53	27
Stadc Francais	32	7 11		14	39:46	25
Roubaix	32	9	6	17	43:65	94
Le Havre	32	9	5	18	50:66	25
Sete	32	6	9	17	37:68	21
Novi svetovni rekordi
Češki tekmovalec v hoji Doležal je dosegel v Pragi dva nova svetovna rekorda. 15 kn* je prehodil v 1;05:59.6, 10 milj pa v 1;10:45.& Ameriški šprinter Dean Smidt je izenačil svetovni rekord v teku na 100 y z rezultatom 9.3.
Včeraj je na stadionu v Wembleyu pred 100.000 gledalci Wcst Bromwich Albion premagal v finalni tekmi za angleški nogometni pokal Preston s 3:2 (1:1). Gole za zmag®' valca sta dosegla Alen 2 in Grifin.
1. FC Niirnberg je premagal škotsko moštvo Tibernian iz Edinburga s 6:1, VfB Stutt*’ gart pa Tottenham s 3:1.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št S®

1. Jugoslavija s Belgija (I. pol£.)j	
2. Jugoslavija ; Belgija (k. rez.)	
3. Domžale : Jesenice	
4. Slovan : Odred II.	
5. Krim : Branik	
6, Železničar : Piran	
7. Bostojna : Aurora	
8. Nice : Strassbourg	
9. Nancy : St. Etienne	
10. Toulouse : Bordeaux	
11. Reims : Lille	
^^12. Marseille : Sete	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica in hišna številka:
.J
Presenečenje v Splitu
II. zvezna nogometna liga
čiifisiili itiliiisft
Sodnik ni priznal Braniku dveh golov
Slaba igra Branikovcev
©n§s!l®i* wr*®! kladivo
ra