MIR LJUDEM NA ZEMLJI . . . f Srečko Kosovel: Pot po klancu. Mati me čaka. Mogoče moli v mrzli izbi. Pravi, da ne znam govoriti v^č z njo . . . Ir se spominja, ko sem stal ot jaslicah, ub^žnih jaslicah, a sem bil Jezusu brat. Mati moli . . . Vračam se, in jaslic ni, lah>to je tebi, mati, Bog ti dušo teši. A az sem vsem, i Jezusu drssti brat. veni grešim, ko to govorim in čutim to. Z materjo grem k polnočnicl. Glej, Jezus se je rodil. O, in bi tebi in meni dušo utešil I ožični običaji. Prvi izmed največjih praznikov ;erkvenega leta je praznik rojstva Kristusi vega. Ta praznik v zvezi z drugim (Novo leto) in tretjim (sv. Trije kralji) je na Siovenskem izredno čaščen. O tem pričajo lepi naši obi- čaji mec* katerimi naj omenimo pred- vse ) re ni, vsakoletni obisk polnoč- nice na JV. večer, jaslice, ki morajo počaka svečnice, večerne molitve po hiši n, sveti večer s kadilom in škroplje-jem blagoslovljene vode. Me- šČa ii so posneli od tujcev božično drevesc-: ki se je pri nas že do dobra udomačilo in ga moramo prav tako šteti k običajem. Šs ianes pa so na Slovenskem znani različni praznoverni običaji, ki s<> preostali iz poganske dobe. Božič so namreč praznovali v jutranjih de- želah 6. januarja, šele cd 1. 354 pa ga praznujemo 25. decembra namesto poganskega praznika solnčnega obra- . Božič pa je nam Slovencem po ažeh tako svet, da pride vsakdo, umrje la dan, naravnost v nebesa, . »to je ta dan posebno ugoden za izpraševanje bodočnosti. Ponekod je razširjena vraža, da na sveti večer govore živali med seboj in porokuje- jo bodoi lost. Njih govorico pa more razumeli e pobožen človek. O božičnih praznikih denejo na mizo ne le kruh, temveč tudi med, orehe, otrobe iu druge slične stveri, in sicer trikrat: prvič na Sv. Peter, drugi r a večer pred Novim letom in slednjič pred praznikom sv. Treh kraljev. V »kranjskem jeziku" se ime- nujejo ti trije dnevi »trije božiči". Med praznovernimi navadami na božični večer omenja Valvazor »panj", katerega kmetje takrat denejo na ogenj, obli jejo z vinom, oblože z raz- nimi jedili in ognju prigovarjajo, naj jih použije. Enako je bilo v navadi vsakovrstno srečkanje in vedeževanje. Dekleta pa so hodila v teh skrivnost- večerih k vodnjaku ali potoku .-dat svojega prihodnjega ženina. Pri , priliki se je nekemu hlapcu blizu amnika. ki je zlezel na drevo in se 0ull ~r