Književnost. Odgovor kri tikoval cu knjižice ^Pouk o črte/.ih" v .Ljublj. Zvonu". Omenjena knjižica je popularno znanstvena naprava, vsled tega opustilo se je strogo znanstveno razlaganje o izdelovanji zemljevidov, pač pa se je stvar omenila tako, kakor učencem nižjih šol razlagajo zeinljevide in zeniljevidna znarnenja. Vsaj je obče znano, da so narisane gore na naših šolskih zemljevidih tako, kakor se vidijo iz ptičje perspektive. Kako se izdelujejo situvacijski črteži, razloženo je v knjižici na str. 5. V pod. 13. na prilogi II. je res narisan le rezultat, to pa zaradi tega, ker prejšnje naloge v pod. 2, 3, 6, 7, 8, '.), 10, 11 popolnoma kažejo, kako se dobe sence. Na podlagi teh razprav bode pazljivi čitatelj lahko izdelal 13. nalogo, posebno če ima rezultat pred seboj. Trditev, da je pod. 1. na prilogi II. nepotrebna, ni nikakor utemeljena, ker napis tega oddelka se glasi .0 senci", torej je treba tudi omeniti, da je ,,pad!a senca" večkrat sestavljena iz polne in polu-sence; vsaj kritikovalec precej potem očita, da je ta oddelek preskroinen. Na prilogi III. se perspektiva ne razlaga samo s perspektivnimi podobami, ampak v prvi vrsti s podobogledom. V knjižici bereiuo na str. 24. v 6. vrsti: _Vse te naloge kakor tudi sledeče se pojasnejo prav umljivo s podobogledoin". Tudi je podobogled na strani 22. natančno opisan in v pod. 1. preprosto narisan. Kritikovalčeva opazka, da je podobogled tako preprosta stvar, da si ga lahko vsak napravi sam, je popolnoma nepotrebna, ker se taisto bere v knjižici na str. 23. v 2. vrsti. Učenci krške meščanske šole naredili so podoboglede za vsako perspektivno nalogo. Na teli se naloga najprej razloži, potem se to nariše perspektivno na šolski tabli in naposled .podobe", kakoršne vidimo na podobogledu oziroma podobogledni ravnini. Take razlage imaino tudi v pod. 10., 17., 18. in 21. na prilogi III. Gotovo je bolje, ako se učencem naloga pojasni na trojni način kakor na dvojni. S perspektivnimi podobami se razlaga že prej na prilogi I. projekcijsko risanje, glej pod. 2—6, 8, 12, 14; torej to pri razlaganji peispektive nikogar več ne raoti. Na jednaki način razlaga perspektivo Grandauer v 12. zvezku svoje -Eleinentar-Zeichenschule", seveda nekoliko prepovršno, ker je cela razprava o perspektivi tiskana na jedni slrani. — V knjižici .Pouk o črtežih" beremo tudi na str. 26. v 16. vrsti: .Vidni kot znaša pri nonnalneia očesu 30°—45°. Pri perspektivnem risanji jemljo navadno 45°, če tudi vsled tega nastane mala napaka. Perspektivna terminologija, ki jo bode kdaj skoval kak veleurn brez šumevcev (č, š, ž), gotovo ne bode slovenska. Mar li narodne besede .dvorišče, ognjišče, zemljišče, prenočišče, ležišče, stražišče i. t. d. tako težko izgovarjamo ? Pri sestavljanji tenninologije za kateri koli predrnet, treba se ozirati na narodno govorico in sorodne jezike! Kritikovnlčev oklepaj pri besedi ,,nalis(ek)" mi je uganjka, ker take besede ni v celi knjižici. Tudi se .Pouk o črtežih" pojasnjuje z 59. podobami in ne z 39., kakor piše kritikovalec. Jos. Bezlaj.