Fteglstered bv Australla Post - Publlcatlon No. VAR 0663 MAREC 1985 THOUGHTS - LETO 3 4 LETOS sem dobil že dvoje pisem z na roč ni. io, a brez imena in naslova pošiljatelja. Eno pismo je bilo odposlano preko pošte Clayton, Vic., drugo je imelo žig Fremantle, l/V. A. To se dogaja od časa do časa in me spravlja v zadrego. Je pa uprava včasih še v drugih nevšečnostih. Nekdo mi pošlje vsoto "za naročnino" in nič posebej ne omeni, da je v vsoti vključen tudi dar v tiskovni sklad. Čisto naravno celotni znesek vpišem za tekočo in bodočo naročnino. Pa se mi je že zgodilo, da se je naročnik pritožil, ker "ni našel v Mislih med darovalci v tiskovni sklad svojega imena." Seveda ne, ker pri pošiljki ni nazna-čil daru, naročnine pa ne objavljamo. — Tudi je pošiljatelj včasih izrecno pripisal daru, da "hoče biti neimenovan". Po dveh mesecih pa me je užaljen vprašal, kako vendar, da svojega imena ne najde med darovalci v tiskovni sklad. Mogoče je pozabil, kaj mi je naročil; ali pa je tisto naročil "kar tako", v upanju, da ne bom vzel zares. A te stvari je vzeti zares, četudi se lahko zgodi, da v pozabljivosti napravim pomoto — sem pač le človek. Če se da popraviti, se rad opravičim in uredim po želji. Dogodi se tudi, da pri najboljši volji ustreči (zlasti, kadar mi je dano, da sam razdelim dar)le ne ustrežem. Zato je moja želja: jasna razlaga namena pošiljke, pa bo vse prav! — Urednik in upravnik Slika na platnicah: GOLICA v velikonočni obleki pomladanske lepote — tisočerih narcis. O KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America. — Cena 1. dela 7,— dol., drugega 8.50 dol. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11.— dolarjev. ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. — Komac - Škerlj — Cena 8,— dolarjev. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16,— dol., broširana 13,— dol. ŠKOF ROŽMAN, I., II. in IILdel. — Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9,- in tretja 28,- dolaijev.) LJUDJE POD BIČEM - Trilogija izpod peresa Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj samo 10,— dolaijev. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. I. Kunstlja. Cena 2,— dol. SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,— dolaijev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.del,- Odlična študija razvoja dogodkov 1941 — 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13,— dolaijev. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dolaija. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,— dolaijev. NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13,—, broš. 10,—dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauseija. Cena 5,—dol. mieli III I (THOUGHTS) — Religious and Cultural Monthly in Slovenian Language — Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje In upravlja (Edltor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19'A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov: MISLI, P.O.BOX 197, K E W, VIC. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscriptlon) S 6. — ; izven Avstralije (Overseas) $ 10. — ; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typ!ng and lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Prlnting): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvlck, Victorla 3101 — Tel.: (03) 380 6110 VSTAL dE G0SP0B! PRED nami so spet velikonočni prazniki. %e skoraj dva ti-s°č let obhajamo verniki skrivnost vstajenja. Zunanje slovesno-stl ^o dobivale v teku stoletij novo obliko, po vseh deželah so 171noge krajevne navade popestrile praznovanje — samo poglej-1710 naso slovensko velikonočno tradicijo! A bistvo velike n°či je $e vedno isto: za nas danes, kot je bilo za mlado Cer-ev prvih kristjanov. Sezimo daleč nazaj v drugo stoletje in prisluhnimo mislim, ki jih je razpletel v svojem velikonočnem govoru Škof Melit on lz Sarde! Njegove besede naj ogrejejo tudi nas, stoletja od ta-^r°t, ko so bile izgovorjene, pa vendar te vedno tako veliko-n°čno sveže in prepričljive: Predragi, treba je prav razumeti: skrivnost velike noti je Vedno nova in stara, večna in časovna, minljiva in neminljiva, Srnrtna in nesmrtna. u Stara je ta skrivnost po stari zavezi, nova po božji Besedi. asovna zaradi prispodobe, večna zaradi milosti. Minljiva zaradi žrtvovanja jagnjeta, neminljiva zaradi Življenja Gospoda. nirtna zaradi njegovega pokopa, nesmrtna zaradi njegovega i>stajenja od mrtvih. Zaveza je starodavna, toda Beseda je nova, podoba mine, milost traja večno, minljivo je jagnje, neminljiv je Gospod, ki bil žrtvovan kot jagnje, a je vstal kot Bog. Bil je kot jagnje, Pijano v zakol, kot nema ovca pred tistimi, ki jo strižejo, in ni °dprl svojih ust. Prispodoba je minila, pomen je postal dej-stv°' namesto jagnjeta Bog—človek, v človeku pa Kristus, ki Vse obsega. Zato je Žrtvovanje jagnjeta, obhajanje velike noči in pismo Z^Veze imelo en sam cilj: Jezusa Kristusa. V stari zavezi je vse ' azalo na Kristusa. V novi zavezi je vse povezano s Kristusom v večji meri. P^mo je postalo Beseda, iz starega je nastalo novo (oba pa sta izila iz Siona in iz Jeruzalema). Zapoved je postala milost, °doba resničnost, jagnje Sin, ovca človek, človek pa Bog. biF?sP°d< čeprav Bog, je postal človek, ki je trpel za trpele, Je jetnik za jetnike, obsojen za krivce, pokopan za poko-^ ne■ Vstal je od mrtvih in mogočno vzkliknil: Kdo je, ki mi 0t- s°dil? Naj se mi približa! Jaz sem osvobodil obsojenca, lv*l mrtveca, obudil pokopanega. Jaz sem Kristus, ki sem , bpzie S" fmisH ŠT. 3 j;:j IH MAREC A j|f. c Loveške f^gal sovražnika, poteptal pekel, močnega zvezal in pov- zdic- •» - ‘lgnil Človeka do nebes: jaz, ki sem Kristus. VSEBINA: Vstal je Gospod! — velikonočne misli — stran 33 Cankarjeva vera v onostransko življenje — stran 34 Velikonočni kristjani - N. P. — razmišljanje — stran 35 Simobli velike noči — N. — stran 37 Koliko je človek vreden? — Dr. V. Brumen — stran 38 Seme na opustošenj njivi — črtica — Luč — stran 39 Družinska miza in velikonočna jedila — Julka Nežič — stran 41 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 43 Rudarjev veliki petek — črtica — J. L. — stran 45 Izpod Triglava — stran 46 Božja beseda — V najbolj varnih rokah — P. Ciril — stran 48 Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 50 Mati bolečin — stran 51 Pesem dveh src — roman - Florence L. Barday — stran 52 Naše nabirke — stran 52 P. Bazilij tipka ... — stran 55 Z vseh vetrov — stran 58 Kotiček naših mladih — stran 60 Križem avstralske Slovenije — stran 61 Dajmo si duška.smeh je zastonj — pravijo doma — stran 64 KO sem bil otrok, sem si včasih zaželel, da bi bil visoko tam med zvezdami, ali na mavrici, in da bi gledal na zemljo s takimi očmi,' ki bi jim nikjer ne bilo skrivnosti. Zdaj bi več ne želel takih angelskih oči; spomin bi mi na vekomaj zagrenil sama sveta nebesa . .. Drugače ne more biti, ne sme biti: nekje je drugo življenje — kjerkoli. Plemenitejše, večje, spoznanja polno življenje, nič podobno temu trudnemu, slepemu, zehajočemu umiranju, ki je zdaj naš delež. Jaz verujem v to drugo življenje — odkod drugače hrepenenje po njem, hrepenenje po smrti, po osvobojenju iz te žalostne ječe! In nikoli ni bilo to hrepenenje tako globoko in tako bolesti polno, kakor je zdaj, ob teh urah, ko vem, kako blizu mi je kolovoz in kako daleč so mi zvezde. I. CANKAR (Lepa Vida) Pridite torej vsa ljudstva, obtežena z grehom, in dosegli boste pomilostitev. Jaz sem vaša oprostitev, jaz velika not vašega odrešenja, jagnje, ki je bilo za vas darovano. Jaz sem vaše očiščenje, vaše življenje, vstajenje, vaša lut in vala reditev, vali kralj. Jaz vas ponesem v nebesa, jaz vas bom obudil in pokazal Očeta, jaz vas bom s svojo močno roko povzdignil. Pa dodajmo še nekaj misli iz pridige sv. Gregorja Velikega, papeža (540 — 604), o Tomaževem dvomu za našo potrditev: En sam učenec je manjkal, ko je prišel Jezus. Ko pa se je vrnil in slišal, kaj se je zgodilo, ni hotel verjeti. Gospod je prišel v drugo in nevernemu učencu ponudil stran, naj jo potiplje; pokazal mu je roke in sledove ran ter ozdravil rane njegove nevere . . . Ni se vse to zgodilo po naključju, temveč po božji previdnosti. Božja ljudomilost je namreč na čudežen način storila, da je utenec, ki je dvomil, smel potipati rane na Učiteljevem telesu, s tem pa je ozdravil rane naše nevere. Vet nam koristi Tomaževa nevera, da verujemo, kot vera vseh drugih učencev. Ko namreč on začne verovati, potem ko je potipal rane, se naŠ duh reši vsakega dvoma in se utrdi v veri. In tako dvom enega učenca in njegovo izkustvo pričata za resnico vstajenja. Potipal je in vzkliknil:“Moj Gospod in moj Bog!” Jezus mu je rekel: “Ker si me videl, Tomaž, veruješ. ” Apostol Pavel pa pravi: “Je pa vera trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo. ” Vera namreč sprejema stvari, ki jih ni mogoče pokazati. Kar vidimo, ne verujemo, temveč spoznavamo. Zakaj pa Gospod pravi Tomažu: “Ker si me videl, Tomaž, veruješ.” Umrljivi človek namreč ne more videti božanstva. Videl je človeka in priznal je Boga. Zato pa nas razveseli, kar sledi: “Blagor njim, ki niso videli, pa so verovali. ” Božja modrost v tem označuje nas, ki Boga ne vidimo po telesu, temveč ga sprejemamo z dušo. Označuje nas, toda le, te vero izpričujemo z deli. Samo oni zares veruje, ki v dejanjih izpričuje, kar veruje. ALELUJA! KRIST JE VSTAL! To resničnost velikonočnega oznanila ponesimo kot prijetno luč našim bratom in sestram! BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ vsem želijo Vaši dušni pastirji, sestre in posinovljeni misijonarji! Enako vsem sodelavcem in naročnikom — uredništvo in uprava MISLI! _______________________________________________ Velikonočni kristjani PRED LETI enkrat smo doživeli v Sloveniji veliko n°č v snegu. Nasulo ga je toliko, da bi po zunanjosti, kakršno nam je pripravila narava, prav lahko pomislili na božič in ne na veliko noč. Tudi tista velika noč je bila po svoje lepa, čeprav je seveda odpadla veliko-n°čna procesija med rosnimi polji in se je zven zvokov topil v mehkem snegu. Bilo pa je nekaj, kar mi sele sedaj prihaja v zavest kakor opomin; opomin, da smo tudi kristjani podobni naravi, ki jo obilno prekrije sneg. Z njo pa prekrije tudi vse tisto, kar je v njej bistveno — njeno zmožnost življenja, brstenja, cvetela, plojenja. Tako gledano, je bila tista bela velika noč nekaj Posebnega; danes vem, daje bila zgovorna slika tega, ar smo. Velika noč je praznik življenja, tistega živ-Jenja, ki je smrt premagalo in dalo našemu bivanju, Pa tudi naravi, ki nas spremlja skozi zemsko potovale, novo razsežnost. Če to življenje resnično nosimo v ^i, čemur bi bilo treba pritrditi glede na to, da smo bili krščeni v Kristusovo telo, v njegovo življenje ,n smrt ter v njegovo vstajenje, potem nam ne more m pri srcu hladna snežena odeja, ki nas prekriva. rav lepo obličje nam sicer lahko pričara, toda skrije na*e bistvo. Skušam ugotoviti, koliko smo velikonočni kristja-ni- Včasih me je groza in prav zadnje dni mi je začelo esti v zavest spoznanje, da se vedno bolj oddaljujemo tega, da bi nosili Kristusov križ in bili — kako ne-Srriiselno se sliši! — pripravljeni sprejeti njegovo življe-7e- Vidim, kako smo kristjani, ki imamo tisto reč, ki j1 Pravimo milost, lepo spravljeno v posebni škatlici, amor smo skrbno zapisali “za posebno priložnost”. 0rda bo kdo pomislil, da zganjam paniko in sekam z mečem. Pa bi vse to lahko popisal, kakor vidim, ko razmišljam o nas in o našem krščanskem obrazu. Oprašujem se, kako se pojavljamo pred svetom. Ah timo velikonočni kristjani in ali pustimo svetu pokaza-^ako raste naša vera oziroma koliko smo še prinesli doma; ali pa se prepustimo mehkemu snegu, da !las slovesno prekrije za nastop v javnosti. Nobene zarske vojne nam ni treba klicati na pomoč, le in°J obraz moramo pokazati svetu, ki nas pričakuje je «« hoče sprejeti kot enakovredne sogovornike. Ali naše krščanstvo toliko zakoreninjeno in s tolikšno ne jenjs^° m°čjo, da živimo in delamo kot kristjani; , le kot dobri državljani ali občani, ampak resnično . Pravi kristjani? Kristjani bi se morali v svetu po-Srr^at* kot osvobojeni od smrti, kot upajoči nad (r i IM. P Pa koliko je vendar tega, ko se vsak dan zapiramo v svojo samoto in se ne pustimo motiti. Vse seje obrnilo v skoraj nerazvozljivi svet kompromisov, kjer kupčujemo s svojo usodo, pametjo, srečo, vremenom in skrbjo za vsakdanji kruh. Smejimo se, ne da bi prav vedeli, zakaj — in ne da bi si priznali, da se nasmihamo le z usti in ne s srcem. In tako zoprno nam je, ker iz dneva v dan ne vemo, kam se odbrniti. da nas ne bo stresel ta dogodek in da nas ne bo povozila ta sprememba v gospodarski strukturi, ki nam odmerja odejo in žlico. Soočenje s Kristusom — ali smo spoznali njegovo obličje ali ne, to je dovolj nepomembno, soočenje z njegovo popolno svobodo, ki se ji pravi svoboda v življenju in smrti — to je krščanska pot. Pa prav po-tihem sklanjamo glave, da ne bi bilo treba gledati lastnega obraza v krivem zrcalu, ki smo si ga ustvarili za novo podobo tega sveta. Neskončno skrbni smo, da ne bi užalili, pa ne človeka, njegovega srca in duše, ampak njegovih manir, ki nam zapisujejo življenjska ravnanja v isti sapi, ko Kristus kliče s križa “Moj Bog, zakaj si me zapustil? ”... Pa gre za človeka in samo zanj, saj Kristus ni šel na križ zase in tudi ne, ker je Bog hotel preizkusiti lastno ljubezen, ampak da bi spravil človeka s seboj. Dogaja se, da duhovniki vernikom “prodajajo” svoje znanje in “dokazujejo”, da Bog biva, pozabljajo pa (vera je milost), da so odrešeni in da morajo svoje ljubiti in učiti. Laiki se dejavno vključujejo v versko življenje župnij, krajevne Cerkve, v istem zamahu pa tiščijo prst na usta, da ne bi kdo slišal, kje se pojavljajo kot verniki. Tako so “čisti” pred svetom in modro odigravajo, kakor so prepričani, dvojno vlogo. Pa je v življenja ena sama vloga, ki ti je bila odmerjena in vedno si igralec v isti koži. Res je le, da enkrat zaigraš bolje, drugič slabše. Kristus je dejal, da je prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v izobilju. Videti pa je, kakor da se včasih sramujemo tega izobilja, kakor da bo to izobilje življenja, za ka-katerega verujemo, da se bo podaljšalo v večnost, kjer se bomo dokončno spoznali in osvobodili — izmaličilo našo podobo pred svetom. Pa sem trdno prepričan, da bo le to naše “izobilje življenja”, ki nam gaje prinesel Kristus, privlačno tudi za tiste, ki mislijo drugače od nas. Ne slepimo se: tudi sami smo krivi, da se v družbi še pogosto merimo po tem, kaj smo, malo pa po tem, kakšni smo, Brez hudobije v srcu zapisujem, da bi morali imeti nekaj tiste iskrenosti, ki jo je imel Juda: ko je spoznal, da je izdal nedolžno kri, je šel in se obesil, kakor poročajo sveti pisatelji. Nam tega seveda ne bo treba storiti, morali pa bi si pojasniti, ali je Kristus vodilo našega bivanja, ali pa nam je le okras v trenutkih žalosti ali posebne radosti. Krščanstvo ni politično prepričanje ali morda pravšnost za določen zgodovinski čas, ker je za vse čase in za vsakogar, ki si upa reči s Petrom: Ti si Kristus, sin živega Boga! Zato nam ni treba nobenega vatla, da bi pomerili, koliko dolgi in široki smo za ta trenutek. Potrebno nam je le iskreno soočenje s Kristusom, ki smo mu obljubili zvestobo. Ne, niso je obljubili le botri pri krstu za nas — sami smo jo obljubili in krščanstvo je za nas dolžnost. Dolžnost do sebe in vsakogar, ki ga srečamo v življenju, predvsem pa do tistega, ki nas je poklical, da se uresničimo kot velikonočni kristjani. 8 V deželi pod Triglavom skopnel je zadnji sneg in s cvetjem pomladanskim odel se dol in breg. Vesela ALELUJA odmeva vsepovsod: veliko noč praznuje Slovencev verni rod. DOMAČNOST, mir in toplina, ki so tako zaznavne ‘•načilnosti božiča, so prazniku Kristusovega vstajenja s temveč so blagoslovljene leskove pali-Uri °Sta^e ^ VSe 'eto za znamenje križa ob hudi ’ znamenje, ki so ga položili pred hišni prag in za s nj na sveti večer. Tako je bil spomin Jezusovega sk' R V ^eruzalem vernim tudi veliko upanje v sti-y ?m° od *eSa danes še kaj ohranili? ljenj noč je tudi praznik luči, ognja. Blagoslov-na “8enj' ki ga je po navadi mežnar skrbno raznosil _ .e*™° soboto zjutraj po domovih, je bil v hiši prvi °kus prihajajočega praznika. Oznanil je prvo upa-datiSVet'°*}e’ neminljiv°sti, saj gaje gospodinja morala tur ..med.08enJ v štedilniku ah v peči. Ta domača li-dolvlf ’ še na**m staršeni sveta, ne bo mogla osi * P1™01116 zamenjave, zato je njeno opuščanje °rnašenje velikonočnega praznovanja. Cerkev povzdigne na veliko soboto velikonočno svečo, simbol zmagoslavnega Kristusa. V prihajajočem velikonočnem razpoloženju, ko že vse diši po šunki in poticah, je velikonočna sveča pri vernikih pogosto prezrta, čeprav na najčistejši način simbolizira svetlobo vstalega Kristusa, njeno dogorevanje pa božje darovanje za nas. Prav bi bilo,da bi živi pogosteje tudi sebi prižgali svečo, ob veliki noči pa sploh, da torej gorečih sveč ne bi povezovali samo s svojimi rajnimi. Pirhi, šunka, potica, hren in kdo ve kaj vse je še zašlo zadnje čase na velikonočno pogrnjeno mizo v naših družinah. Te dobrote sicer tudi, a v manjši meri simbolizirajo skrivnost velike noči. (O tem govori drugi članek v tej številki MISLI. - Op. ur.) Na mize teh dobrot v preteklosti ni pripravila samo želja po boljšem okusu za veliko noč (čeprav tudi ta, kar je bilo glede na to, da so se takrat ljudje štirideset dni zares postili, zelo upravičeno), temveč tudi vera tega praznika. Ti simboli — pirhi, potice in šunka — ostajajo živi samo toliko, kolikor izpričujejo našo vero v Kristusa, v tem pa seveda naše lastno vstaje- nie- N. Koliko je človek vreden? KO SMO BILI še mladi, smo radi poslušali in brali pravljice in podobne zgodbe. Ena od teh je pripovedovala o cesaiju, ki je nekje na potovanju prišel v mlin. Ne spominjam se več, kaj je bilo tam narobe, a cesar je zapovedal mlinarju, naj pride k njemu na dvor, kjer bo moral odgovoriti na neka vprašanja. Mlinarja je to seveda zelo. skrbelo in se je potožil svojemu hlapcu. Ta se je ponudil, da gre namesto mlinarja k cesarju, in je šel. Eno od vprašanj, ki mu jih je cesar stavil, je bi- lo, koliko ceni njega, cesarja. Hlapec je na to odgovoril: Našega Gospoda je Judež prodal za trideset srebrnikov, vi ste prvi za Bogom, zato veljate devetindvajset srebrnikov. Cesar je bil s tem in z drugimi odgovori zadovoljen in je gosta obdaril. Mi pa z odgovorom mlinarjevega hlapca nismo in ne moremo biti zadovoljni. Za nas zgodba ni končana, odprto namreč ostane vprašanje, ne koliko je vreden cesar, marveč, koliko je vreden človek kot človek, vsak človek. V odgovoru mlinarjevega hlapca je dvoje sestavin, ki nas motita. Hlapec je cesarja ocenil po primerjavi z Jezusom Kristusom, njegovo ceno pa je označil v srebrnikih, torej v denarju. Kdo bi si upal trditi, da je bila cena, ki sojo Judežu plačali za izdajo Jezusa - prava? Če ni bila, kako moremo po njej določati ceno koga drugega? Pa tudi če bi bila pravična, kako moremo pravilno premeriti razmerje med Jezusom in cesarjem? Če hočemo kogar koli pravilno presoditi, ga moramo soditi po tem, kar je on, ne po tem, kar so drugi. Proti temu pravilu neprestano grešimo: starši, ki karajo sina, ker da ni tako skrben in marljiv kot njegova sestra; ali hčerka, da ni tako mirna in vljudna, kot je sosedova; in kakega pesnika presojamo tako, da ga primerjamo z drugimi; ali misleca tako, da iščemo, koliko so njegove misli v soglasju s tistim, kar so povedali že drugi. Saj m i ima vsakdo pravico, da svojo popolnost išče po svoje, v skladu s svojimi zmožnostmi in svojim značajem. Nekdo ni pravilno dober, ker je podoben ali enak komu drugemu, marveč zato, ker je čimbolj to, kar on more biti. Neka pesem ni lepa zato, ker je podobna kateri drugi, in misel ni resnična zato, ker soglaša z neko drugo; lepi in resnični sta zato, ker sta čim popolneje zajeli in izrazili lepoto in resničnost. Še bolj krivo ravnamo, če v primerjavi vzamemo za merilo svoje lastne vrline in popolnosti, ali vrline in popolnosti, ki si jih pripisujemo, čeprav jih morda niti nimamo. Kolikokrat moremo videti, da nekaj zavračamo ali grajamo, ker je drugače, kot bi mi hoteli. Zlasti velja to pri presojanju nazorov in mnenj: svoja imamo za popolno in neomadeževano resnico, tuja pa za kriva in zmotna le zato, ker ne soglašajo z našimi. Hudo zablodo pa zagrešimo tudi, če človekovo vrednost izražamo v denarju. Kako bi mogel denar pravilno izraziti in določiti vrednost človeka? Res so nekoč tako cenili, prodajali in kupovali sužnje. Danes se nam v globini duše upira, ko beremo o kupovanju in prodajanju nogometašev, pa čeprav njihove cene ne označujemo v pesih, marveč v dolarjih; morda še bolj zaradi tega. Kaj se vendar pravi, prodajati in kupovati ljudi, pa naj so to sužnji, nogometaši ali kdorsibodi? Vsak od njih je človek in je zgrešeno že, ko mu določujemo ceno v denarju, še bolj pa, ko zanj to ceno plačujemo in si ga tako prilaščamo. Razen tega: kaj pravzaprav prodajamo in kupujemo, ko trgujemo z nogometaši? Ali samo njihove noge, ali pa njihovo klubsko in celo narodno pripadnost? Koga tak nogometaš predstavlja, za koga igra in zmaguje? Za tistega, ki ga je “kupil”? Koliko je tedaj ta kupljena zmaga zmaga kluba ali dežele? Kaj je še športnega v tem, da je nekdo dosegel zmago z denarjem, s katerim je “nakupil” igralce po vsem svetu? Ali oni tedaj ne zmagujejo za denar, ki je bil izdan zanje, in ne za klub ali deželo, katerim so se prehodno pridružili oziroma so bili pridruženi? Blodno je ceniti v denarju, koliko je človek vreden, še blodneje plačevati zanj (niti ne njemu) vsoto, ki naj bije bil vreden, in si ga tako prilaščati. Če hočemo vedeti, koliko je človek vreden, bomo morali najti kako drugo mersko enoto. Sploh pa, po čem ali zaradi česa je človek vreden, koliko je vreden? VINKO BRUMEN, Argentina V; „ <#*»• kA -*-*• v ***»~ Wfo kar lepo. Od vsega se najbolj spominja velikonočnega zajtrka. Kako je bil lačen po dolgi procesiji in peti maši! Mati je že vse prej pripravila in ko so se vrnili domov, je samo še pogrela sladko in dišečo mlečno kavo ter postavila na mizo vse tiste dobrote. Najprej molitev in hostija - veliko večja kot ona v cerkvi pri obhajilu. Nato pol kuhanega jajca - bilo je (tj (,Vl LUČ Velikonočna črtica iz naše rodne domovine Cefizelj, pa te imam!” je med malico udaril °frt>Su s°delavca Jožeta. “Si barval pirhe, kaj? ” j0/lCa^ova^ ie' da ga bo spravil v zadrego in se bo da 6 UstTatil, da ju ne bi slišali drugi. Spomnil se je, šol ^ ,C tU^ sam ^ Pre(* davnimi leti, ko so ga so-Vo°[ zasačili z rdečimi prsti. Toda Jožetov odgo-r Je bil čisto nepričakovan, kri CVe^a sem jih barval! Veš, te dni praznujemo a>ii največji praznik - veliko noč! ” ni 6.{>esede je Jože povedal povsem mirno in sploh pro Slasu, tako da so ga lahko slišali celo drugi v ni "fn- ie Pou^fH tisto besedo: “kristja- ■ čitno ga sploh ni bilo sram, da je veren - celo P°nosenje bil na to. Tudi sam je včasih hodil v cerkev. Kot otrok seve- tej ^ °j.ne[e ie pozabil na vse skupaj. Kdo bi pa pri Dor W naglici našel čas za cerkev!? Naj po na- zpntf™ ^ovnem tednu zapravi še nedeljo s tem, da izlet^yStane ™ gre v cer^ev’ namesto da bi šel na bi šel Se~ vsaJ 17101° naspal? In sploh - zakaj naj doka '' ^°d°^,la znanost tako ali tako najbolje tudi ZU-6’ ^°8a ni Tista obredja duhovnikov pa Igpo ”lSo ne vem kako zanimiva. Se človek že raje vsem °ma zava^ v naslanjač in prižge televizor. Pred kev? ~~ <~e ^ v šfažbi zvedeli, da hodi v cer- zn , f’ sPl°h ne pride v poštev! S tem je davno in ^razčistil!... DmeJ°že Pa ^ar mirno: “kristjani” in “veliko noč £ja^em° Jasno in glasno! ’ ^di sam se spominja velike noči Po svoje je že olupljeno in se mu ni zdelo kot pirh. Potem pa nekaj, kar gre skupaj samo pri velikonočnem zajtrku: v eni roki kos dobre sladke potice, v drugi pa vilice, ki nabadajo slastno šunko in jo pomakajo v hren. Zraven pa ves čas topla, kadeča se kava, katere ima mati v veliki skledi dovolj, da jo ves čas še doliva v skodelico. Vse se mu je zdelo tako lepo... Toda, še nekaj je moralo biti! Tako blažen se je počutil. Ah, da, obhajilo! To mu je tedaj res veliko pomenilo. Tisti mali, nedolžni grehi. . . kar na smeh mu gre ... so se mu zdeli tedaj tako hudi in težki, da je bil ves srečen, ko se jih je znebil pri spovedi. In ko je pred obhajilom gledal hostijo v duhovnikovih rokah, se je trudil, da bi videl v njej Jezuščka v jaslih - in res ga je videl Ne spominja se več, kako to -ali je to kje prebral ali slišal v pridigi - ampak potem je dejansko videl v hostiji Jezuščka, ležečega v jaslih. In ko je prejel obhajilo, je kar čutil očiščenje v sebi (Bilo je nekako-tako, kot če sedaj popije požirek dobrega brinjevca. Kar pogrelo ga je!) Komaj, da je kaj videl okrog sebe. Prerinil se je nazaj do svojega kotička, pokleknil in molil, molil. . . Dobri Bog, kako si dober, da si spet prišel k meni. . . Jezušček, sedaj me imaš rad, saj hočem biti tvoj . . . Marija, dobra Mati, kako lepa si, ko me gledaš s slike in se mi prijazno smehljaš; takrat, ko imam grehe, me gledaš tako žalostno . . . Mešal je naučene molitvice s svojimi besedami sreče in hvaležnosti. Pozabljeni in sedaj zopet obujeni spomini so ga spremljali še dolgo po dogodku z Jožetom. Čudil se je, da se je spomnil celo nekaterih molitvic, katerih že mnogo let ni bilo na njegovih ustnicah. Kako čudno se to sliši: ljubi Jezus. . . zdrava, Marija, milosti polna . . . posvečeno ime . . . sveti angel varuh, bodi vedno ti z menoj, stoj mi noč in dan ob strani, vsega hudega me brani... Neverjetno, kaj vse je bilo še skrito v njem - in kake čudne občutke so mu te besede povzročale celo sedaj!... Tale Jože mi jo je pa res zagodel! + + + Že drugič se je vrnil po isti poti. Sam sebe je prepričeval, da se le sprehaja po mestu, a je ves čas ve- del, da se je namenil v cerkev. Nekaj Jožetovih besed dopoldne je dalo pečat dnevu in ko je malo prej zaslišal še tisto lepo zvonjenje, ga je kar dvignilo z doma “na sprehod”. Tule v središču mesta pa ga je bilo sedaj kar sram vzpeti se po stopnicah. Kaj, če ga vidi kdo od znancev ali sodelavcev? Mislili bodo, da hodi v cerkev! Kljub temu, da se je po stopnišču vzpenjalo presenetljivo veliko ljudi, je moral zbrati ves pogum, da se jim je pridružil. Zajel je sapo in poskakujoč po dveh stopnicah hitro dosegel varno kritje cerkvenih vrat. Koliko let že ni bil v cerkvi! Verjetno se mu je zato zdelo vse čisto drugače kot v otroških letih. Tedaj je bilo vse tako skrivnostno. Kipci svetnikov so ga gledali z vseh koncev in čudne sence na oknih so burile njegovo domišljijo. - Sedaj pa je videl predvsem ljudi Kako sproščeno in samozavestno stojijo okrog njega in kako lepo pojejo! In koliko mladih ljudi je med njimi! Večkrat se mu je ustavilo oko na lepem dekletu z dolgimi, spuščenimi lasmi. Imela je tako sproščen izraz m obrazu, da ji je skoraj zavidal. Vse do pridige je predvsem opazoval ljudi in poslušal pesmi, od katerih se mu je večina še zdela znana. Mlad duhovnik je govoril drugače, kot pa se je spominjal pridig on. Nič pretirano ni povzdigoval glasu in tudi z roko ni mahal, kot je delal njihov rajnki župnik. Zato pa je bila vsebim njegovih besed toliko bogatejša in močnejša! Kristusove smrti in vstajenja da se spominjamo za veliko noč! In da naj bi vsakdo tudi v sebi doživel veliko noč! Kristus naj bi obujen zaživel tudi v nas, nam dal novih moči! — Mladi duhovnik je očitno govoril od srca. Ni mogel razločiti njegovega obraza, razbral je to iz njegovega glasu. So te besede namenjene tudi njemu? Ali morda predvsem njemu? Je mogoče, da bi po vseh teh letih . . . Kristus vstal tudi v njem? Kristus? Ta beseda se mu je nenadoma zazdela tako lepa, tako . . . polna. Zavedel se je, da se mu ustnice premikajo in da tiho šepeta: Kristus, Kristus!... Je tisti Jezušček iz otroških let dozorel in se vrnil v njegovo srce kot Kristus? Pa saj to bi vendar dalo ponovni smisel njegovemu praznemu življenju!.. . Pogledal je okrog sebe. Ljudje zopet pojo. Vse oči žarijo. Vsi gledajo naprej - v eno smer. Pridružil se jim je. Pel je z njimi. Bil je z njimi. O Bog, kako je to mogoče? Kako vendar, da sem se znašel tule pri tebi, po vseh teh letih? Saj sem te vendar zatajil, pozabil, smešil!. . . Živel sem mimo tebe, zapiral sem oči pred teboj. Ti pa si bil ves čas tukaj. K tebi so prihajali tile ljudje in se pogovarjali s teboj, te častili in ti peli. Imam sploh še pravico, da pridem k tebi in te prosim odpuščanja? Me boš še sprejel? Vedel je, da ga je Bog že sprejel. In tako, kot so včasih otroške ustnice po obhajilu šepetale besede sreče in zahvale Jezuščku, tako se je sedaj zahvaljeval Bogu, da je z besedami, ki jih je izrekel sodelavec Jože, zasejal v njegovem srcu seme. In to seme bo zopet vzklilo na opustošeni njivi njegove duše. . . Maša je bila že končana, ljudje so odšli, on pa je še vedno stal tam in bilo mu je lepo. Aleluja, aleluja! Kristus je vstal! Ko je odhajal iz cerkve, se je spuščal po stopnicah počasi In prav nič ga ni bilo strah, da bi ga kdo videl. Ljubljanska frančiškanska cerkev — oaza miru sredi mesta Družinska miza IN VELIKONOČNA JEDILA EKOČ je bfla jedilna, družinska miza središče ogajanja v vsaki družini. Ob mizi se je družina zbirala rem dnevnim obrokom, pri njej so sprejemali prija-s znance’ na njej so otr°ci pisali naloge in je go-p°dinja opravljala tudi več gospodinjskih del. Danes miza zaradi spremenjenega načina življenja in po-. družinskih članov ter sodobne opreme izgubila J® Prejšnjo pomembnost. In vendar je vsaj ob praz-ne 1 ne moremo pogrešati. Takrat je spet srce druži-> zbira ob sebi domače, prijatelje in znance. Tudi na veliko noč bo miza središče družinskega ^ogajanja, saj se bomo ob njej zbrali ne le h kosilu, p-eč že k zajtrku. Ta velikonočni zajtrk bo nekaj ■ ... veijetno edinstven v celem letu, saj bomo bj. velikonočni žegen”. Pa ne gre le za uživanje go v°' °V^e.n^1 jed'l’ za hranjenje, temveč gre za mno-selit'60 "^^i skuPa-i s istimi, jih imamo radi; se ve-p ■ !. nj*hove prisotnosti, občutiti, da spadamo skuje •’ “! ve°Seben ve^on°čni šopek. To naj bi bila ka (Drj ovana zeleneča veja, ki jo pritrdimo na jež-kleniCy,riIJ0 Za zatikanje cvetja), ali damo v lepo ste-anjo obesimo pobarvana jajčka, ki smo Misli, Mar - - JULKA NEŽIC jim pred barvanjem izpihnili rumenjak in beljak, da nimajo teže. K praznični mizi ne moremo sesti v vsakdanji, delavski obleki. Pokvarili bi zunanji vtis, pa tudi slabo bi se počutili. Naši predniki so velikonočni zajtrk z “žegnom” tako cenili, da so ga smeh zaužiti le tisti, ki so si pri spovedi “umili” svoje srce. Veljalo je tudi nepisano pravilo, da se je treba pred zauživanjem “žegna” umiti, počesati in obleči v svežo praznično obleko. Nekaj tega bi morali upoštevati še danes. Te, na prvi pogled nepomembne malenkosti, odločno vplivajo na človekovo počutje ob mizi, zato jih ne moremo zanemarjati. Z njimi pa tudi dokazujemo, da v velikonočnih blagoslovljenih jedilih ne vidimo zgolj hrane. POMEN VELIKONOČNIH JEDIL Danes pozna le malo družin pomen posameznih jedil, ki jih nesemo k blagoslovu; ne vedo, zakaj so naši predniki izbrali prav ta in ne druga jedila. Tudi ne vedo, zakaj jih je treba blagoslavljati. Namen vsakega blagoslova je, da se zavemo božje dobrote, darov, ki smo jih prejeli od Boga, in da začutimo božjo bližino. Po blagoslovu prihaja Bog k človeku, da mu stoji v vsakem trenutku ob strani. Tako je bistvo blagoslova velikonočnih jedil, da v nas zbudijo smisel in hvaležnost za velike božje darove, ki izhajajo iz velike noči, in da nas opozorijo na božjo bližino prav v teh dneh. Iz tega vidika moramo tudi razumeti slikovito razlago nekaterih blagoslovljenih jedil. Hren, ki je po svoji obliki podoben žebljem, naj bi v nas zbudil sočutje do Križanega; njegova grenkoba naj bi nas spomnila na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in božji bližini. Najboljši del mesa, ki ga prihrani kmečka gospodinja od kolin, naj bi bil po ljudskem izročilu podoba trpečega Kristusa. Ta simbol ima veijetno svoje korenine v velikonočnem Jagnjetu starih Izraelcev, pa tudi v napovedih prerokov, ki so govorili o Kristusu kot jagnjetu. Pisanke, posebno rdeče, nas spominjajo kapelj krvi, ki jih je Kristus za nas prelil. Prav tako so jajčka po- doba groba. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in prikljuje na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je vstali Kristus s svojo močjo zdrobil. Tudi kruh, kolač ah potica, kot hrana iz testa, ima v družbi velikonočnih jedil svoj simbolični pomen. Po obliki nas lahko spominja Kristusove krone, sicer pa je simbol življenja. Spominja tudi na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt, daje zaslužil milosti za človeštvo. VELIKONOČNI ZAJTRK Nekoč so bili v vseh slovenskih pokrajinah znani obredi, ki so predpisovali potek uživanja velikonočnih jedil. Preden so šli jest, so se morali umiti in skupaj zmoliti predpisane molitve. Jedli so skoraj povsod brez jedilnega pribora, le z rokami, in z lesenih podstavkov. Med jedjo niso po nepotrebnem govorili, prav tako so morah paziti, da drobtine niso padle na tla. Po jedi so spravili neužitne ostanke in drobtine ter jih zakopali na polju. Vsi ti predpisi nas spominjajo na svetopisemske predpise o uživanju velikonočnega jagnjeta pri Izraelcih, ki so ga uživali Izrael- ci na veliko noč kot spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Nam takšni predpisi ne pomenijo mnogo, saj jih ne razumemo. In vendar moramo priznati, da ob posebnih priložnostih tudi mi ne moremo mimo določenih predpisov. Pomislimo samo, kako poteka slovesno kosilo ob rojstnem dnevu ali novoletna večerja, zaročno ah poročno kosilo, kakšnih pravil se držimo, ko imamo za mizo gosta. Tudi danes je uživanje blagoslovljenih jedil na velikonočno jutro obred, ki pa je od družine do družine drugačen. Ponekod ga začenjajo z molitvijo očenaša, drugod s pesmijo; nekatere družine pred jedjo preberejo za to priliko primeren odlomek iz svetega pisma, druge pa molijo molitev, sestavljeno prav za to priložnost. V eni družini deli blagoslovljena jedila oče, v drugih pa mati ob jemanju jedil iz cekaija ali košare razlaga njihov pomen. Ponekod so med jedjo tiho, drugod poslušajo velikonočno glasbo ah se pogovaijajo. Vse to ni bistveno. Bistveno pa je, da vsi čutijo, kako skupno zauživanje blagoslovljenih jedil med seboj povezuje, budi hvaležnost do Boga in pripravlja na globoko doživljanje velikonočnih skrivnosti. Prav zaradi tega pa ni niti pomembno, ah zaužijemo “žegen” na veliko noč zjutraj, ali pa že v soboto zvečer po obredih velikonočne vigilije. Med polji in travniki gre vstali Kristus s svojim blagoslovom (Na sliki je procesija v Dolenji vasi pri Ribnici) VELIKONOČNI SPORED: (Kjer ni omenjen kraj, velja za Merrylands) 24Qmarca, 5. POSTNA (TIHA) NEDELJA: -■30dop.^Merrylands, sv. maša 5. postne nedelje. ■00 pop., Fig Tree, slovenska služba božja. 2s_marca, ponedeljek, GOSP. OZNANJENJE: •00 zvečer, praznična služba'božja, marca, sreda: 8-00 zvečer, St. Mary’s Cathedral, krizmena služba °zja (blagoslov svetili olj), obnovitev duhovniških šk fV*' ^ac^of Clancy vabi poleg duhovnikov tudi 0 yane Sydneya, da se udeleže maše in molitev za duhovnike. 29- marca, petek: •00 zvečer, sveta maša s postno pobožnostjo. ^0_marca, cvetna sobota: •00 zvečer, sveta maša in pasijon po Marku. 3l^marca, CVETNA NEDELJA: •30 dop., blagoslov zelenja in butaric, sveta maša s P^ijonom po Marku. ' ^•00 pop.. Fig Tree, blagoslov zelenja, sveta maša. •00 zvečer, Nevvcastle, slovenska služba božja. 3 aprila, VELIKA SREDA: •00 zvečer, Fig Tree, sv. maša, postna pobožnost. 4 aprila, VELIKI ČETRTEK: '00 zvečer, sveta maša zadnje večerje. ■00 pop., Fig Tree, sveta naša zadnje večerje, aprila, VELIKI PETEK: 3 aa 7' P°P-, opravilo dneva s svetim obhajilom. • 0 zvečer, sveti križev pot. 7 00 zvečer, Fig Tree, isto kot zgoraj! 6 2Pq la-’VELIKA SOBOTA: y«0 m 4.00 pop., blagoslov velikonočnih jedil. 0 On Zve^er’ s*ovesna maša velikonočne vigilije. pop. Fig Tree, križev pot in blagoslov jedil. 7 IT' VEL1K0N°ČNA NEDELJA: 11 1 ^ ^ *n praznične službe božje. ^ Eig Tree, velikonočna služba božja. 6 on ZVe^er’ Canberra, velikonočna služba božja. • zvečer, Brisbane, velikonočna služba božja. apnla VELIKONOČNI PONEDELJEK: 10 0 Prazn'čna služba božja. 0 dop., Surfers Paradise, slovenska sv. maša. V^n13’ BELA NEDELJA: 5 00 ^°P-’ nedeljska služba božja. 6 00 Tree, slovenska služba božja. zvečer, Nevvcastle, slovenska služba božja. Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. Raphaefs S/ovene Mission, 313 Merrylands Ftd., Merrylands, N.S.VV., 2160 ( P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W.,21£0) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphaeTs Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. M/., 2160 Telefon: (02) 682 5478 21. aprila, 3.VELIKONOČNA NEDELJA: 9.30 dop., nedeljska služba božja. 6.00 zvečer, Canberra, slovenska služba božja. Ta dan bo imel p. Ciril mašo za Slovence v Perthu. Najdite oznanilo o tem drugje v teh Mislih! 28. aprila, 4. VELIKONOČNA NEDELJA: 9.30 dop., nedeljska služba božja. 5.00 pop.. Fig Tree. nedeljska služba božja. WOLLONGONG ima slovensko službo božjo v Fig Tree na 5. postno ah tiho nedeljo, 24. marca, in nato zopet en teden pozneje, na cvetno nedeljo (31. marca), obakrat ob petih popoldan. Na cvetno nedeljo bo pred mašo blagoslov zelenja na prostem in nato procesija v cerkev, kjer bo sveta maša z branjem pasijona. — V velikem tednu so v Fig Tree službe božje na veliko sredo (3. aprila) ob sedmih zvečer, 'na veliki četrt-tek (4. aprila) ob petih popoldan, na veliki petek ( 5. aprila) ob sedmih zvečer, na veliko soboto (6.aprila) je ob dveh popoldan sv. križev pot in blagoslov jedil, na veliko noč (nedelja 7. aprila) pa je praznična maša ob 11.30. Maša na nedeljo 14. aprila in 28. aprila bo ob petih popoldan. Prilika za sveto spoved je vselej pred mašo. CANBERRA ima slovensko mašo na velikonočno nedeljo (7. aprila) ob šestih zvečer, nato pa spet dva tedna kasneje (21. aprila) ob isti uri. NEWCASTLE bo imel slovensko službo božjo na cvetno nedeljo, 31. marca, in na belo nedeljo (14. a-prila). Obakrat ob šestih zvečer. Pred mašo je prilika za spoved, po maši pa običajna čajanka. BRISBANE ima slovensko mašo na velikonočno nedeljo, 7. aprila, ob šestih zvečer v South Brisbane. Pred mašo spovedovanje. SURFERS PARADISE: slovenska službo božja bo na velikonočni ponedeljek, 8. aprila, ob desetih dop. v običajni cerkvi sv. Vincencija. SVETO SPOVED lahko opravite pred prazniki na postne nedelje in v velikem tednu vselej pol ure pred mašo oz. obredi, na veliko noč pred zgodnjo mašo. Ne čakajte za spoved na zadnjo minuto! - Sploh naj bi v postnem času pogosto prejemali zakramente. Lepo vabim vse, ki že nekaj časa niso bili pri spovedi, da se odzovejo vabilu Matere Cerkve, ki jih vabi, naj za veliko noč vstanejo s Kristusom k novemu življenju! V BOŽJEM GROBU bomo počastili Najsvetejše od velikega petka popoldne dalje ter ves dan na veliko soboto. Spet vabim vse družine, da posvetijo eno uro svojega časa molitvi pred Najsvetejšim. V ta namen boste našli v cerkveni veži poseben seznam, kdaj so potrebni molilci. Na spored napišite svoje ime! BLAGOSLOV JEDIL bo na vel. soboto ob dveh in ob 4. uri pop. Obakrat bomo imeli tudi kratko češče-nje Najsvetejšega v božjem grobu. Blagoslov jedil po drugih krajih bo na veliko noč po sveti maši, v Fig Tree pa na veliko soboto ob dveh popoldan. PIRHOV ANJE bomo imeli tudi letos na velikonočni ponedeljek, 8. aprila, od 6. do 11. ure zvečer. Igral nam bo ansambel “Alpski odmevi”. Rezervacije sprejemamo najpozneje do opoldne dneva prireditve. Pokličite nas na številki 637-7147 ali 682-5478. MLADINSKI KONCERT V PRIREDBI naših, verskih središč bo letos v Adelaidi med avgustovimi šolskimi počitnicami. Čas za prijavo sodelovanja je do konca aprila. Prijavite se lahko preko nas v Merry-landsu, ali pa naravnost na Slovene Mission, P. O. Box 159, Hindmarsh, S. A., 5007. Tel.:08 - 46 9674. STOJNICA v prid našega verskega središča bo spet delovala v sredo 27. marca, prihodnjič pa 10. maja. Zopet se priporočamo za primerne predmete, pa tudi za pomoč pri prodaji. Primerne stvari za prodajo prinesite k nam na predvečer omenjenih datumov, ali pa vsaj na datum sam zjutraj pred deveto uro. KRIZMENO MAŠO sem že prej omenil. Letos bo v stolnici že 27. marca, na sredo pred cvetno nedeljo. Nadškof Clancy bo posvetil olja, ki jih uporabljamo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, mašniške-ga posvečenja in maziljenja. Želja nadpastiija je, da bi pri tej maši sodelovalo čim več sydneyskih vernikov ter prisostvovalo ponovitvi duhovniških obljub. Čas te svete maše je zares primeren — ob osmih zvečer. Tudi sydneyski Slovenci ste vabljeni. — Ta maša bi morala biti na veliki četrtek, ko obhajamo spomin postavitve sv. evharistije in mašniškega posvečenja — prestavljena je za nekaj dni prej, ker so duhovniki za veliki teden preveč zaposleni na svojih farah. DISCO za mladince bo v naši dvorani v soboto 13. aprila ob osmih zvečer. Mladinci lepo vabljeni! MLADINA - ZA LAČNE. Sydneyska slovenska mladina je organizirala DISCO v petek 1. februarja v prostorih Slovenskega društva v Horsley Parku. Čisti doprinos so namenili lačnim v Etiopiji. Preko Rdečega križa so jim poslali lepo nabrano vsoto 427 dolarjev .Pohvalno in posnemanja vredno! POROKI. - Valter Jožef Renko, rojen v Postojni, krščen v Ilisrski Bistrici, sin Jožefa in Ljudmile r. Muha, in Diana Helena Bučkovič, rojena v Sydneyu (krščena'v Erskineville), hčerka Marija in Ivane r. Mikuletič. — Merrylands, 2. februaija 1985. Jože Resnik, rojen in krščen v Kamniku (sin Antona in Amalije.r. Mah) in Tatjana Marija Sušanj, rojena v Ljubljani, krščena v Mengšu, hčerka Ivana in Ljubice r. Bilušič. — Merrylands, 9. februaija 1985. KRSTA. — Patricia Anne Medic in Robert John Medic, Fairfield Heights, N. S. W., hčerka in sin Mata Medic in Margite Polakovičeve. Patriciji je bila botra Karen Bernadette Vizjak, Robertu pa boter Branko Ivan Vizjak. - Merrylands, 24. februaija 1985. Obema novokrščencema, staršem in botrom — naše iskrene čestitke! NOVI GROBOVI. —Dne 13. februaija je v Sydneyu umrla MILENA McCALLUM r. Fretze. Rojena je bila 11. junija 1953 v družini Milana in Štefanije r. Merlak. Pokojnica je že nekaj let bolehala in je preživela veliko časa po bolnišnicah. Zal ji zdravja niso mogli vrniti. Pogrebne molitve so bile v ponedeljek 18. februarja v cerkvi vseh svetnikov v Cammeray, vstajenja pa bo čakala na Northern Suburbs pokopališču. Poleg že omenjenih staršev zapušča sestro in brata, ter sina Erika in hčerko Julie. Dne 15. februaija je v bolnišnici v Dee Why izdihnila ALBINA ŠIMAT r. Hudzar. Rodila seje 11. februarja 1921 v Mariboru. Leta 1952 seje tam poročila z Antejem, kije po rodu iz Dalmacije. On je prišel v Avstralijo v oktobru 1967, žena pa v avgustu leta 1969. Poleg moža zapušča štiri otroke - Toma, Vinka, Tinko in Miro, razen prvega vsi poročeni. Tomo in Tinka živita v Mariboru, ostala dva sta tu v Avstraliji. Pogrebna maša je bila v kapeli pogrebnega zavoda v Mo-na Vale (v ponedeljek 18. februaija), nato je sledila upepelitev v Lane Cove. — Pokojnica je v svoji bolezni zelo veliko trpela. V petek 1. marca je v bolnišnici v Glebe (Sydney) rojalc TONI BENKIČ. Rojen je bil v vasi Vitrica (joričko v Prekmurju) dne 26. septembra 1937 in rščen v tamkajšnji evangeličanski cerkvi. Po poklicu Je bil mizar. Zadnja štiri leta je bolehal na jetrih in *aiIJ ni Mo pomoči. Pred smrtjo je sam prosil za ato!iškega duhovnika in prejel svete zakramente. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Benedikta na Broad-way v sredo 6. marca, pokopan pa je bil na Botany pokopališču. Poleg žene Milice r. Lapič (po rodu iz Dalmacije) zapušča hčerki Carolyn in Maryann ter sina Stevena. Vsem družinam naših pokojnih iskreno sožalje, umrlih pa se spominjajmo v svojih molitvah! P. VALERIJAN SLOVENCE V PERTHU (W.A.) in okolici obveščamo, da boste imeli slovensko mašo NA NEDELJO 21. APRILA. Med vami bo za nekaj dni (od petka pred in do torka po omenjeni nedelji) P. CIRIL iz Sydneya. Po-služil se bo avtobusa, da bo manj stroškov. Slovenska maša (tudi prilika za slovensko spoved) bo v ST. KIERAN’s CHURCH, Cape Street, OSBORNE PARK, ob 11.30 dop. Povejte še drugim, da vas bo čim več in bo srečanje ob oltaiju zares domače! VS0 ZIMO sta se z ženo veselila, da se jima bo po-d voj no nasmehnila: s prerodom narave in roj-stv°m otroka. ot f)riletnem stanovanju ne pogrešata ničesar razen j J0 a' let ga željno pričakujeta, a že dvakrat se kruto poigrala z njima; ko je bila zibka že S*ana’ se jima je izza vogala zarežala: Ne dam! . . ■ jo x ° Sta Vse dopoldne skozi okno prestrezala vriska-zat ^3S0ye sosed°vih otrok, so se njune oči iskale v dar3/eni ni več zmogla besed. Ona pa je ven- bo 6 Z>3ra*a dovolj poguma za bodrilo možu: To pot Va 2/hala, boš videl, da bova .. . kn- P° ne Pa se ji je sredi obeda nenadoma udrla ■ a/ečala je in se prestrašeno ozrla vanj, kot da ga Ce Sl. odPuščanja zaradi obljube. Priklical je reševal-Va'nju POSprem'l na kliniko in se znašel sam v stano- je ^rami/a ga je budilka. Kaj je? Kje je? — Vso noč :e reslor>el za mizo, ni se mu dalo leči. Pogled se mu s.avil na koledarju: veliki petek . . . Ko sta s sosedom koračila proti jami, ni mogel ver- jQ-£j • w''' /\C//O0//C7 fJlULI Ju! III, III lit Vegovim besedam, da ima vsak svoj križ. ' da ga imaš? Pokaži mi ga! Del' ie križ, pa naj bo viden ali skrit. bjno a a sta v skupnem posadu na horizontu z glo-der rt0 metrov- !zmenoma sta si podajala sve-. 'rn'k se je gnal bolj in bolj. Ril je v odkopno Cel° 'n misli/ na ženo. — Kaj se res hočeš uničiti? ga je zadrževal sosed. — Vseeno mi je! Komur je življenje en sam veliki petek, mu ne more biti kaj prida do tega, da se ohrani. .. — Ker si obupan do konca, ti pokažem svoj križ: žena ima raka. Prepozno so ga odkrili. Mirniku se je povesil sveder, ki je rohnel v prazno. — Spet ne verjameš? In vendar je res. Daj mi sveder in premišljuj, čigav križ je težji. . . Ob koncu izmene je vratar pomignil Mirniku, naj stopi k njemu v ložo. — Je kaj narobe? se je bal, kaj mu bo povedal. — Nič, nič. Le s klinike so sporočili, da je z vašo ženo in otrokom vse v redu. Mirnik spet ni vedel, kako je prišel domov. Stopil je k zibki in božal odejico, kot da pod njo že spokojno spi in se mu v sanjah smehlja njegov prvorojen-ček.. . J. L. "'tm RUDARJEV * % VELIKI PETEK k TEOLOŠKA FAKULTETA v Ljubljani je priredila 13. in 14. februarja dvodnevni znanstveni simpozij s programskim naslovom: Srečanje solunskih bratov sv. Cirila in Metoda s Slovenci. Predavanja so imela namen osvetliti delež in dediščino svetih bratov v zgodovini vernosti in kulturi slovenskega naroda, ki ga včasih raziskovalci tako imenovanih velikih narodov kaj radi prezrejo ali pa premalo upoštevajo. Zanimivih predavanj se je udeleževalo okrog 150 ljudi, vse pa je presenetila skromna udeležba duhovnikov in bogoslovcev. Spet in spet se je v osebnem razgovoru glasilo:“Ali slovenskega duhovnika res ne zanimajo več kulturna vprašanja lastnega naroda? ” Vsa predavanja so bila odlična, pa tudi razprave ob njih žive, strokovne in plodne. Tako je bil ta simpozij dostojen slovenski začetek “Metodovega leta” ob prazniku, ki je tako tesno povezan z našo slovensko vernostjo, narodnostjo in kulturo. IZ VELENJA prihaja poročilo: lani seje podjetje Gorenje zelo uspešno lotilo sanacijskega programa, ki naj bi mu pomagalo spet na noge iz težkega finančnega položaja. Fizični uspeh proizvodnje se je povečal kar za 16,6%, izvoz pa za 12%. Povečala se je tudi produktivnost — kar za 16%. In uspeh? Podjetje je v lanskem letu izdelalo rekordno število gospodinjskih aparatov — nič manj kot 2,765.735. Poročilo o vsem tem doda, da letošnji načrt predvideva ob enakem številu zaposlenih še večjo rast pro- Urarsko in zlatarsko podjetje ! Alexander \VATCHMAKER and JEVVELLER j 190 Church Street (vogal Macquarie St.) i Parramatta, N. S. W. ! Telefon 633 1384 j am nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ' sa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. 1 Engraviranje imen brezplačno. ' ANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND ' MAOT IN OUR OWN WORKROOM. j Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte ! o ugodnih pogojih. — Priporočala se ! E. & C. ROBNIK i izvodnje. Zato pa bodo morali delavci podjetja opraviti deset dodatnih delovnih dni, en dan pa bodo delali “udarniško”, kar z drugo besedo pomeni: zastonj. NOVOMEŠKI KRVODAJALCI se lahko pohvalijo, da spadajo v sam jugoslovanski vrh, tako dober je bil njihov odziv v lanskem letu. Na novomeški transfuzijski postaji je 5354 krvodajalcev za potrebe bolnišnice zbralo 1738 litrov krvi, to pa je kar za 338 litrov nad letnim načrtovanjem. Po poročilu je bil najboljši odziv med delavci tekstilne tovarne Novotekst, ki je na tem področju že vrsto let vodilna. DRUGO POROČILO iz Novega mesta pa govori o tamkajšnji tovarni zdravil Krka, ki sodi med največje jugoslovanske izvoznike, saj izvaža svoje proizvode v sedemdeset držav. Tovarna je znana tudi kot drugi največji proizvajalec živalskih antibiotikov na svetu. Žal pa ravno lani ni imela najboljših prodajnih uspehov: prodala je za deset odstotkov manj zdravil in veterinarskih preparatov, kot je bilo načrtovano. Je pa zato v kozmetiki presegla vsa pričakovanja. Velik ugled uživa doma in po svetu tudi raziskovalno delo v Krkinih inštitutih. To potrjuje tudi podatek, da je Krka z okrog 400 patentnimi prijavami zaščitila okoli 120 izumov. PREKO šestdeset tekmovalcev, predvsem iz Slovenije, se je udeležilo v januarju drugega državnega prvenstva v sankanju na naravnih progah,v Planini pod Golico. Sankarski kljub Jesenice je kljub pomanjkanju snega tekmovalno progo v Savskih jamah zelo dobro pripravil. Največ trofej so si osvojili sankači iz Tržiča in Železnikov, manj uspešni pa so bili domačini. Med enosedi je postal državni prvak Kališnik iz Tržiča, med vozniki dvosedov pa Kališnik in Perko. MNOGI se sprašujejo, kako je mogoče, da živilska tovarna ne more uspevati sredi najbolj rodovitnih slovenskih polj, ob obronkih Haloz in Slovenskih goric. Zaprli so namreč tamkajšnje podjetje živilske industrije Petovio, ker je že vrsto let poslovalo z izdatno Priporočam se Slovencem ■ . vzhodnega dela velikega Melbourna l j za vsakovrstna avtokleparska dela, • avtobarvanje in podobno. \ m • j Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. I : A. V. MOTOR BODY REPAIRS j : 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, J ; VIC. — Telefon delavpice 221 5536 j j TOWING SERVICE 24 ur dnevno J • na telefonu 221 5757 " I ali pa doma — 232-4314 ; : Rojak VOJKO VOUK j ' ...... ' Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V vseh večjih mestih Evrope, Amerike in Kanade imam poleg poslovnih tudi prijateljske zveze, kar izdatno pripomore, da je potovanje prijetnejše. — Če me slučajno ni v agenciji, vprašajte za GABRIJELO, lahko ji pa tudi telefonirate na telefon agencije: 329-6833. CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 — Tel. 329 - 6833 . — Consultant DR. J. KOCE zgubo. Izgovarjajo se na dotrajanost opreme in še ne-'aJ drugih faktorjev je, ki so predelavo povrtnin napravili nerentabilno. Zdaj si bodo morali pridelovalci P°vrtnin v okolici Ptuja poiskati drugega odjeda, kar pa ni ravno lahka zadeva: najbližji elovaleč povrtnin je Eta v Kamniku. to L/Ubljansk° “DELO” je poročalo, da je “ka-o iska Cerkev v ofenzivi” in da “prevzema tudi ne-a ere dejavnosti, ki niso njene.” Potem pa pove, da ške6m poroč^om na “ilegalčke” - ilegalne otro-vrtce, ki jih je po Jugoslaviji vedno več. In kaj infevalca pri tem najbolj boli? “Pred zajtrkom osilom otroci najprej žebrajo očenaš in šele nato če n° T° se dogaja v državi, kjer je Cerkev lo-me a °d nje in torej Cerkev nima pravice, da prevza-e,nekatera družbena opravila, kar še posebej velja za čl Tje vzS0Je in izobraževanja.” In še nekaj pove vrtnh V ' kar tudi boli: v državnih otroških Pol Prostora dovolj, cerkveni pa so kar povsod ne n° Zasedeni. Starši sami torej raje izbirajo cerkve- r,n-^rtce’ Pa četudi so nekateri teh staršev celo člani Partije t0TlSCHLERJEVO NAGRADO 1985, ki jo vsako le-Podeljujejo na zamejskem Koroškem v spomin po-koroškega narodnega voditelja dr. Joška Ti-^ eija, je letos prejel tudi nam znani Vinko Zaletel, ^ogrski župnik si je to priznanje za dolgoletno kul-sj ^ med koroškimi Slovenci vsekakor za- i Slovesnost podehtve je bila 22. januarja v celovškem Slomškovem domu. mo t avstralski Slovenci odlikovancu iz srca čestita- • Nismo ga še pozabili, ko je bil v času evharisti-kongresa (1973) ves nasmejan med nami s ško-tič ■ • ^eničem: povsod nam je s prelepimi skiop-Konu!j Nikami in domačo besedo približal zamejsko Tud °’ naravne lePote in ljudi ter njih življenje, mi 'i naS prav takrat ni pozabil s svojimi prelepi-ovenskimi božičnimi in velikonočnimi voščilni- cami. Žal piše, da na kaka daljša potovanja ne misli več, ker je imel nesrečo in je skoraj‘oslepel. “Podjunski srotej” imenuje sam sebe v šali, a na zaslugah za narod doma in po svetu je vsekakor bogat. Zamejska Koroška bi težko pogrešala tega odličnega prosvetnega delavca in ustvarjalca. Vinko, Bog te živi še na mnoga leta! MEDTEM, ko se mora slovenska manjšina na Tržaškem spet in spet boriti za pridobitev sleherne manjšinske pravice, ima italijanska narodna manjšina v Sloveniji vse možnosti za svoj obstoj. To je potrdil tudi zadnji seminar italijanskega jezika in kulture, ki je bil nedavno v Portorožu. Nad dvajset predavateljev je prišlo iz raznih italijanskih srednjih, višjih in visokih šol, ki so udeležencem predstavili najnovejše metode pri pouku družbenih in naravoslovnih ved. Posebno pozornost so predavatelji posvetili italijanski književnosti in razvoju italijanskega jezika. UCIP (Mednarodna zveza katoliškega tiska) pripravlja letošnje srečanje evropskih katoliških časnikarjev — v Ljubljani. Kongres naj bi bil v prvem tednu julija in bo kot glavno temo obravnaval odgovornost časnikarjev za Cerkev in Evropo. V svoj spored bo vključil tudi proslavo 1100-letnice smrti svetega Metoda: udeleženci iz večine evropskih držav bodo sodelovali pri osrednji slovenski prireditvi “Metodovega leta”, ki bo letos 7. julija v Stični. LJUBLJANSKA prometna policija je objavila tele podatke, ki niso ravno najbolj razveseljivi: V lanskem letu se je na ljubljanskih ulicah smrtno ponesrečilo 59 ljudi. Na prvem mestu so bili pešci — 22 jih je izgubilo življenje. Sledijo jim vozniki motornih vozil — petnajst, nato potniki v motornih vozilih — enajst. Kolesarjev je bilo ubitih v Ljubljani pet, vozniki motornih koles pa trije. Prometne nesreče tudi otrokom niso prizanesle: v nesrečah na ljubljanskih ulicah sta končala dva. hujše in lažje ranjenih pa je bilo 126. M Božja Seseda MOJZES pa je pasel drobnico svojeS|1ore^m^ianskega duhovnika. Ko je prignal drobnico daleč v puščavo, je prišel k : V’ Tedaj se mu je prikazal angel Gospodov v ognjenem plamenu iz sredine g^edamt"1 9l^' 9rm Je 9°rel s Plamenom, a grm ni zgorel. In Mojzes je dejal:"Stopim tjaQ ° veliko prikazen, da grm ne zgori!" Mojzes!" Odgovoril je:"Tukaj sem!" P'1 p'^e ^jiŽaj se semkaj! Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta z« T ie rekel:"Jaz LjUlCl. III IVIUJCC9 JC UCjdl . OLUpilll fcJ Qg , II\d6t Ko je Gospod videl, da gre gledat,ij., ° |*cal iz sredine grma in dejal:"Mojzes • Me bližaj se semki ... . Jf rekel:"Jaz sem Bog tvojega očeta, Bog Abrahamov, Bog Izakov in Bog ^Sl Je Mojzes zakril obraz; kajti bal se je gledati v Boga. Gospod pa je rekel:'2nani stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal njegovo vpitje zaradi priganjačev jz Njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim iz rok Egipčanov in ga Ptanaan 6 V dobro in Prostrano deželo, v deželo, v kateri teče mleko in med,'Vpjt- ma u' |az. nisem zgovoren, ne prej, ne odkar si spregovoril s svojim hlapcem; kajti "j nemecia ? okoren jezik." Gospod pa mu je odvrnil:"Kdo naredi človeku usta in J ki tako moti resne vernike. Kdor ne pride k bogoslužju s pravim namenom udeležbe, naj raje ostane °ma!) Blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, ovesna hvalnica; branje beril; blagoslov velikonočne VQcle,nato pa se bomo udeležili krstnega obreda in ob-n°yili svoje krstne obljube. Sledi maša velikonočne Vlgilije, po njej pa naš domači običaj VSTAJENJA s Pr°cesijo. Po končanih obredih, ki jili bomo zaklju-..p1 z blagoslovom z Najsvetejšim, bo še blagoslov ve-°nočnih jedil. Kdor bi želel odnesti domov novo a8°slovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko! Velika nedelja (7. aprila) — Maše ob osmih, ob de-1)1 in ob petih popoldne. Deseta maša bo slovesna nijV vremenu na prostem pri votlini. Pred vse-mašami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po e 1 mašah tega dne pa blagoslov velikonočnih jedil. ^nTtr Fr. Basil A. Valentine, O. F. M., SS. Cyrii & Methodius Slovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 Velikonočni ponedeljek (8. aprila) — Spored bogoslužja je nedeljski: ob osmih in ob desetih. Pred mašama spovedovanje. ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Deer Park, Ardeer, East Keilor, Keilor, Avondale Heights . . .) ima priliko za slovensko spoved v sredo velikega tedna (3. aprila) od sedmih do osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer se običajno zbiramo k slovenski maši vsako drugo nedeljo meseca ob petih pop. (Prihodnjič na nedeljo 14. apr.). NORTH ALTON A in okolica (Yarraville, Altona, Nevvport, Williamstown, Altona Meadovvs, Spots-wood, West Footscray . . .): slovenska spoved bo v cerkvi sv. Leona Velikega, North Altona, v torek velikega tedna (2. aprila) od šestih do sedmih zvečer. SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul-grave, Noble Park. East Bentleigh in Bentleigh, Clay-ton, Dandenong . . .); tamkajšnji slovenski verniki bodo lahko opravili spoved v domačem jeziku v cerkvi sv. Jožefa, Springvale na veliki četrtek od pete do šeste ure zvečer. Ne pridite kasno, ker bom moral ob šestili gotovo zaključiti, da bom pravočasno v Kew za večerno mašo! GEELONG in okolica: Prilika za slovensko spoved bo .pri cerkvi sv. Družine, Bellpark, na veliki petek (5. aprila) zvečer od šestih do sedmih. (Če bo cerkev zasedena, bo spovedovanje v župnišču.) MORVVELL in okolica: Velikonočna spoved za tamkajšnje rojake bo v ponedeljek velikega tedna (1. aprila) od sedmih do osmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega, kjer se običajno zbiramo k slovenski maši vsaka dva meseca. Prihodnja maša bo na nedeljo 28. aprila ob sedmih zvečer. VVODONGA — ALBURY ter rojaki okolice: Slovensko mašo v tem mesecu bomo imeli na cvetno ne- p. basil tipka deljo (31. marca) ob sedmih zvečer (namesto na četrto nedeljo ob petih kot običajno). Prilika za velikonočno spoved v domačem jeziku eno uro pred mašo (od šestih do sedmih). Duhovnik napravi za ta obisk vselej dolgo pot — izrabite priliko, ki se vam nudi! TASMANIJO bom tokrat mogel obiskati šele dva tedna po veliki noči. K slovenski maši se bomo zbrali na običajnem kraju (cerkev sv. Terezije, Moonah) na nedeljo 21. aprila ob šestih zvečer. Pred mašo je prilika za slovensko spoved. Potrudite se z udeležbo, da nas bo čim več in bo srečanje lepše! In povejte o slovenski maši rojakom, ki niso naročeni na Misli! Slovenska radijska ura na 3EA — v jutru velikonočnega ponedeljka (8. aprila) od sedme do osme ure, bo imela VELIKONOČNI SPORED in b6 tudi letos v priredbi našega verskega središča. Prisluhnite našim prelepim domačim velikonočnim pesmim, ki bodo preko radijskih valov obiskale vaše domove! + Poleg dveh neslovenskih krstov je krstna knjiga naše cerkve zabeležila dve novi imeni: Olivia Dyan je prišla v matico novih člafiov našega občestva dne 3. marca. Prinesli so jo z Elthama, kjer je razveselila družinico Roberta Zorzuta in Ivanke r. Mejač. — Dne 12. marca pa smo vpisali imena za fantka: John Alexander Joseph, ki je novorojeni član družine Jožefa Novaka in Megan Bernadette Quinton. H krstu so ga prinesli iz Thornburyja. Staršem čestitke, malčkom pa vse dobro na pot v življenje! + Seveda, tudi brez porok ni šlo. Kar pet naj jih orne nim: Dne 15. decembra sta se pri nas poročila Anton Dolinar (rojen v Ljubljani, krščen v Tržišču, zdaj živeč v Cardiniji pri Melbournu) in Jean Ann Philome-na Cachart (iz Madrasa v Indiji na obisku pri svoji sestri v Endeavour Hills). Tonija sem poročil pred leti, pa je ženo izgubil v avtomobilski nesreči. Dne 11. januarja sta si pred našim oltarjem obljubila zakonsko zvestobo Cvetka Ljubica Sedmak (rojena in krščena v Wangaratti, Vic., kmalu po prihodu staršev v Avstralijo) in Bruce Shackleton, po rodu Avstralec iz Melbourna. Našla sta se v Perthu, W. A., kjer sta zaposlena, poroko pa sta hotela slaviti v Melbournu v krogu svojih sorodnikov. Dne 2. februarja sta se poročila Leanne Jožica Jaksetič in Denis James Selvidge. Ženin je avstralskega rodu iz Melbourna, nevesta pa iz slovenske družine v North Altoni, rojena v Williamstownu, krstil pa sem jo v Nevvportu. Naslednji dan, 3. februarja, sta si za vselej podala roke v našem verskem središču Vesna Saksida in David Lloyd. Ženin je iz avstralske melbournske družine, nevesta hči Franca Saksida, svoj čas fanta Baragovega doma, rojena v Melbournu in krščena pri nas.Sodeloval je pri poročnih obredih tudi nevestin stric, Bogdan Saksida, duhovnik koprske škofije. Za 9. februarja pa naj v kroniko omenim poroko v cerkvi sv. Mihaela v Little River blizu Geelonga. Jožef Štefan Vrtačič, iz naše znane geelongške družine, je dobil za življenjsko družico Ann Marie Mclntosh, avstralskega rodu. Vsem mladim parom čestitke in naše iskrene želje, naj jih vselej spremlja božji blagoslov! + Smrt nas zadnji čas kar prepogosto obiskuje: V nedeljo 10. februarja je v bolnišnici v Box Hillu (Melbourne) zaključil — okrepčan s prejemom zakramentov - svojo življenjsko pot ALOJZIJ NOVAK. Kot upokojenec je živel v East Doncastru, prej pa dolga leta v Kew. Dober mesec pred smrtjo ga je podrl na cesti avto in mu povzročil krvavitev v možganih. Pokojnik je bil rojen 20. junija 1910 v Tacnu pod Šmarno goro. Izučil se je za krojača. Leta 1934 seje odselil v Avstrijo na Dunaj, kjer se je tudi poročil, dve leti kasneje pa se za nekaj let vrnil v Slovenijo. Vojna je družino kmalu zopet pognala od doma. Do leta 1951 je živel v Avstriji, nato pa je z ženo in tremi otroki emigriral v Avstralijo. V Kew je leta 1979 pokopal ženo Marijo (sin Aleksander je umrl že prej), hčerki sta se poročili (Eva por. Haarburger, Helga por. Yap) ;n seveda žive na svoje. — Rožni venec ob krsti smo imeli v torek zvečer v naši cerkvi, pogrebno mašo pa naslednji dan, 13. februarja. Pokojnikove zemske ostanke smo vrnili zemlji na pokopališču v Kew, kjer že počivata sin in žena. Nenadoma je umrl v nedeljo 24. februarja IVAN PAUŠIČ. Z ženo Marijo sta bila na obisku pri sinu, ki si je uredil dom v Woori Yallock, blizu Lilydale. Sedeč pri mizi se je med razgovorom zgrudil in bil na mestu mrtev: odpovedalo mu je srce. Pokojnik je bil rojen 8. maja 1915 v Stopniku pri Idriji. Z Marijo Figelj se je poročil leta 1948 (Št. Maver pri Gorici), nato sta šla skozi italijanska begunska taborišča in končno ju je 14. januarja 1950 ameriška transportna ladja "Gen. Langfeet” pripeljala v Avstralijo. Tu seje družina dveh otrok povečala še za tri. Najprej so živeli v Geelongu, nato v Melbournu (Preston), kjer so otroci dorasli in se osamosvojili. In vsa leta je bil pokojni Ivan zvesti naročnik “Misli”, - Rožni venec smo ob njegovi krsti zmolili pri nas v torek zvečer, pogrebni maši v sredo 27. februarja pa je sledil pogreb na keilorsko pokopališče. V bolnišnici v West Footscrayu sem podelil sveto Popotnico in sveto maziljenje MARIJI BAVDEK, ko Je bila še pri polni zavesti. Nič se ni bala smrti — tako ePo vdana je bila v božjo voljo.Ohranilaje svoj veseli Zliačaj, s katerim je letos v prvem tednu naše kolonije na moiju vse udeležence tako prijetno zabavala. Žal J® bila doktorska pomoč brezuspešna. Krvavenju v m°žganih je sledila napovedana kap, ki je končala njeno življenje. Poleg štirih odraslih otrok je zapustila osem vnukov. - Rojstni kraj blage pokojnice je °ljana na Dolenjskem, blizu Mokronoga, kjer je bila rojena Alešnik dne 27. decembra 1912. Leta 1936 se M P°ro^a v Antonom Bavdekom iz Št. Ruperta pri °kronogu. Vojno sta preživela v Nemčiji, leta 1949 j^a božič pa sta na ladji “Goya” dospela z dvema otro-°ma v Avstralijo, dočim sta bila mlajša dva rojena f j. *-ukaj. Dom so si Bavdekovi postavili v Werribee Melbourna, kjer je družina živela od leta 1952. . aJ njihove hiše nisi mogel zgrešiti: cvetje okoli nje Je zgovorno pričalo, da žive v njej Slovenci. Kljub razdalji je pokojnica zelo rada prihajala k maši v Kew, ar je le mogla,prav gotovo pa je ni nobeno leto Manjkalo na Dan ostarelih .Tudi je zelo rada podpirala naše afriške misijonarje, kar ji je Bog zdaj gotovo bogato poplačal. — Marija je izdihnila v četrtek zvečer • februarja, pogrebno mašo pa smo imeli v farni j-erkvi v Werribee na ponedeljek 4. marca. Na tam-jsnjem pokopališču je našla zadnje počivališče v Srobu pri možu Antonu. ^ sredo 6. marca sem dobil sporočilo, da je v bol-Kpr*'i V Dandenongu slovenska mamica IVANA ^MAN. Našel sem jo še pri zavesti, prejela je za-arnent sprave in svetega maziljenja, kaki dve uri ie k^6 u8asnila kot se utrne sveča. Pokojnica ® ila rojena 13. marca 1901 v Tatrah in seje tudi rojstvu pisala Križman. Tako s poroko s Karlom : Zrnanom (umrl pred kakimi osemnajstimi leti) svo- Jega Pnimka ni spremenila. Imela sta tri otroke, od erih je Karl že pokojni. Mama je pred leti prišla v ^ tralijo k sinu Antonu (Glen Waverley) in hčerki t P°r. Blaževič (Mulgrave). Gotovo ji je bilo v nik °’ Prec^ srnrtj° dobila slovenskega duhov-jg.a’ se že slovenske maše ni mogla pogosto ude-ce LVat’‘ ~ Pogrebno mašo smo imeli v novi farni ^ y* sv. Leonarda, Glen Waverley, grob pa je ma-°bila na bližnjem pokopališču Springvale. iašeS1, na^* P°k°jn' naJ počivajo v miru božjem! In lskreno sožalje žalujočim tukaj in v domovini! na^rf korak naprej je bil stoijen pri načrtovanju za DOM POČITKA. Nekateri bi radi vse kar čez noč in L°Ve^a^ moram, da prav tiste najbolj skrbi, kako £ aJ> ki se še niso pridružili darovalcem v ta namen. no, da so ti navadno najbolj glasni. A vsako tako obsežno in važno načrtovanje zahteva časa, da se skristalizirajo različna mnenja. Tehtanja različnih idej in nasvetov ter pogovori z mnogimi našimi ljudmi so me privedli do zaključka, kaj bi naši skupnosti najbolj služilo. Mnenja sem, da se naši ostareli ne bodo ločili od svojega doma, dokler bodo količkaj pri moči; tudi domači bi se nekako sramovali, če bi šla oče ali mati od hiše. Taka je pač naša mentaliteta, se mi zdi. Ko pa pripelje našega človeka starost s svojimi težavami tako daleč, da zares potrebuje nege in skrbstva, česar jim dom in domači ne morejo več nuditi, je slika drugačna — tako zanj kot za domače. Takrat bo vesel, če bo prišel v tak Dom počitka, ki mu bo nudil v domačem jeziku in ob domači družbi potrebno postrežbo. Ali ni tako? Kar sem srečal doslej naših ljudi po raznih takih ustanovah, so se počutili izruvani iz domačega okolja in oropani topline mirnega večera življenja. Tako sem se po sto pomislekih odločil za “Nursing Home”. S te vrste ustanovo bo res morda več stroškov pri zidavi in več skrbi z upravljanjem kasneje, naši skupnosti pa bo gotovo bolj pogodu. + Da bo nosil naš Dom počitka ime v spomin pokojne m. Romane, ki je že tako ostarela prišla med nas in pripeljala s seboj prve sestre, sem menda že kdaj prej omenil. Načrte, ki jih bomo seveda še izboljšali, je pripravil avstralski arhitekt Paul Archibald, ki je delal že več sličnih projektov za Družbo sv. Vincencija. Je torej na tem polju doma ter tudi dobro zna predpise Zdraviškega vladnega oddelka kot občine Kew. (Žal mi je, da na dobro voljo našega rojaka arhitekta Roberta C. Mejača že zaradi razdalje - živi v Queens-landu - nisem mogel računati.) Upajmo, da ne bo prehudega nasprotovanja pri občini in stanovalcih naše ulice, ki tako radi zaženejo vik in krik ter so uničili že marsikatere načrte. Vsekakor smo za enkrat dobili dovoljenje, da lahko poderemo obe stari enonadstropni hiši na kupljenem zemljišču ob cerkvi. Ravno na praznik sv. Jožefa, 19. marca, je znano podjetje Whelan pričelo z rušenjem, ki bo končano v nekaj tednih. + Kljub lepi vsoti, ki jo imamo, bom moral še trkati na darežljiva srca, če bomo hoteli načrte kmalu izvesti in se pri tem ne preveč zadolžiti na banki. Naj tukaj omenim, da nam je prav dan sv. Jožefa naklonil lep dar - osem tisoč dolarjev. Naša velika dobrotnica Julka Mrčunova mi je povedala, naj njeno dosedanje posojilo prepišem - v dar. Bog povrni, Julka! Enako vsem dosedanjim dobrotnikom in tudi bodočim! + Toliko za enkrat o tej naši akciji. Vsi skupaj pa molimo, da bomo prebrodli na poti do cilja vse težave: človeške in finančne! z i/seh vetrov METODOVO LETO je slovesno pričel papež Janez Pavel II. na dan 14. februarja, ko vesoljna Cerkev slavi v svojem liturgičnem koledarju praznik sv. Cirila in Metoda (Slovenske škofije pa isti praznik slavijo na 5. julija). Imel je slovesno bogoslužje v rimski baziliki sv. Klemena, kjer je grob sv. Cirila, Somaševanja se je udeležil med predstavniki slovanskih narodov tudi rektor Slovenika Msgr. Jezernik. Naši študentje iz Slo-venika so zapeli pred pričetkom slovesnosti, ostali pevci pa so bili zbor Sikstinske kapele, hrvaški mešani zbor in pa ukrajinski zbor. Papež je v govoru omenil velik pomen “Metodovega leta” (v spomin 1100-letnice smrti sv. Metoda) za vso Cerkev, zlasti pa še za slovanske narode. Sv. Ciril in Metod sta slovanskim narodom ne le prižgala plamenico vere, ampak sta jim pomagala doživeti trenutek politične in kulturne zrelosti, zlasti s postavitvijo temeljev slovanske književnosti. V veliki meri sta pripomogla, da so stopili na prizorišče svetovne zgodovine. Papež je v govoru posebej podčrtal njuno duhovno jasnovidnost. “Odločila sta se pogumno graditi idealen most tam, kjer je zunanji svet kopal jarke ločitev in boleče razdvojenosti.” Prevevala ju je goreča želja po edinosti med vzhodom in zahodom. Q ANT AS, naša znana letalska družba, ki tudi Slovencem za polete na obisk rodne domovine kaj dobro služi, je te dni obhajala 50-letnico svojega prvega poleta. Zanimivost zase je, da sta oba takratna pilota še živa. Začetna točka poleta je bilo mesto Brisbane, cilj pa Singapore - za takratno letalsko tehniko kaj dolga in tvegana proga. Danes traja isti polet v vsej udobnosti in brez kake posebne brige sedem ur, takrat pa je trajal štiri dni in kar sedemnajstkrat so morali pristati ter napojiti žejnega ptiča. ETIOPSKA VLADA žal ne skrbi dovolj za svoje lačne otroke, tega mnenja so bili na mednarodni konferenci za pomoč državam v razvoju. Vlada si očitno bolj prizadeva, da bi “očistila uporniška področja” in vse upornike izstradala. Zato morajo mnoge pošiljke hrane stradajočim v Eritreji le ilegalno do nesrežne-žev, ki tam umirajo od lakote. Seveda bi ne bilo prav, da bi prenehali pomoč. Če bi na primer ZDA zadržale pošiljke hrane in skušale na ta način politično in gospodarsko pritisniti na etiopsko komunistično vlado, bi moralo umreti na tisoče nedolžnih ljudi. Je pa vsa ta pomoč očitno le kratkotrajna pomoč, ki je nujno potrebna za blažitev katastrofalne posledice suše in lakote. A treba bo misliti na dolgoročno načrtovane rešitve, ki pa jih ne bo mogoče izvesti brez pametnega sodelovanja etiopskih oblasti. Izvedenci pravijo, da bo to nemogoče, dokler bo vlada pod vplivom Sovjetske zveze, ki ima pri tem svoje interese in ji za tisoče žrtev ni prav nič mar. SOVJETI so zamenjali vodstvo. Konstantin Čer-nenko je mrtev in še pred pokopom je prevzel njegovo mesto 54-letni Mikhail Gorbačev, od katerega po vseh poročilih zahodni svet veliko pričakuje. Za 73-letnega Černenka pravijo, da ga je kljub starosti in očitni bolezni porinila na vodilno mesto “stara garda”. Zdaj pa je le uspelo mlajšim, da je Politbiro dal oblast kandidatu, ki spada k mladi generaciji, saj je bil med zadnjo vojno še mladostnik. Težko je napovedovati velike spremembe, dokler se Gorbačev sam ne izkaže, koliko je v njem iskrenosti in odprtosti ter dobre volje, pa tudi, koliko bo nanj pritiska s strani Politbiroja. Ce bo z ozirom na razoroževanje na obeh straneh res kaj sovjetske odjuge, se bo svet samo oddahnil. Bog daj! IZ MADŽARSKE je prišlo poročilo, da imajo zdaj madžarski otroci teoretične možnosti za verski pouk po vseh šolah, če starši to hočejo. A ta pouk obiskuje komaj sedem do deset odstotkov učencev po mestih, po deželi pa ne dosti več. Velika večina otrok še vedno raje hodi k verouku v cerkve, kjer niso vezani na redno šolo. Vzrok za to je iskati v dejstvu, da se mnogi starši boje vpisati otroka k šolskemu verouku, kajti za to se morajo osebno zglasiti pri šolskem ravnatelju. Očitno se boje kakršnih koli posledic.Obveznosti pri- SLO VENI AN FUNERAL SER VICE >s//) 724 5408 A.F.D.A 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor-tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. jave pa ni pri domačih župnikih, ki zasebno po cerkvah poučujejo mladino verskih resnic. MARČNE VOLITVE v naši državi Viktoriji so le ohranile na oblasti Caina in delavsko stranko, četudi 3e ta izgubila nekaj sedežev in je večina manjša. Ob razdelitvi ministrskih stolčkov nove vlade pa je bila tokrat skrajna levica mnogo glasnejša kot pa po prejšnjih volitvah, ki so po dolgih letih delavsko stranko spustile na oblast. Takrat je levica dobila dva stolčka, zdaj je zahtevala večji kos pogače in ga tudi dobila: sest ministrov skrajne levice v novi vladi bo prineslo Cainu dokaj skrbi. Karikaturisti po dnevnih Časopisih so si ga na ta račun že privoščili. Pa tudi dobronamerni volilci se že oglašajo s svojimi pripombami: Ko bi vedel, da bodo prišli komunisti na vlado, pa hi ne volil delavske stranke. . Tako je pač: v delavski stranki je tudi skrajna levica, kar ni nobena taj-n°st. žal ljudje niso poučeni, kaj se za imenom . skrajna levica” skriva in kaj je nje namen. Avstralci 111 celo mnogi naši, ki so bežali pred komunizmom, Pozabljajo, da je komunizem več kot običajna politična stranka: je mednarodna ideologija, ki se posluje politike z namenom, da počasi pa gotovo zagrabi ves svet v svojo oblast. ZAHODNA NEMČIJA očitno vidi resno nevarnost v onesnaženju zraka in hoče temu tudi radikalno od-Pomoči - v prid človeku, živalstvu in rastlinstvu. Po njenem petletnem programu bodo doleta 1990 opre- mili vse svoje termoelektrarne, v katerih uporabljajo za gorivo premog, z napravami za odstranjevanje dušikovih oksidov iz dimnih plinov. Za izvedbo načrta so namenili okrog 7 milijard mark in podražili bodo elektriko. Pravijo, da bodo zmožni znižati v vsakem kubičnem metru dimnih plinov za 70 odstotkov dušikovih oksidov, torej jih bo komaj še 200 miligramov v kubičnem metru, kar bo vsekakor velik uspeh. Ves svet bi moral misliti na podobne posege. AVSTRALSKA OBALA je znana kot rodna domovina morskih psov. Tu so te opasne Živah doma in na to ljudje kar pozabljamo. Vse je pretreslo nedavno poročilo, daje pri Port Lincolnu, S. A., šestmetrski beli morski pes napadel 33-letno plavalko komaj petdeset metrov od obale. Vodna pošast je priplavala nepričakovano, zmrcvarila in požrla polovico telesa, pa se čez nekaj časa vrnila še po ostalo polovico — vse to v prisotnosti prestrašenih gledalcev - tudi moža, štirih otrok in prijateljev nesrečne žrtve, ki so brez moči stali na obali. Zdaj skupina izkušenih ribičev lovi tega morskega psa in upajmo, da jim bo uspelo, predno bi napadel novo žrtev. Naravnost smešno pa se sliši, da se že oglašajo ljubitelji živah in varuhi okolja, daje ta lov okruten in bi ga oblasti ne smele pustiti . . . Res, le kje je meja za nekatere!? Vse naj bi bilo bolj zavarovano in več vredno kot človek! Ubogi morski pes je bil pač lačen - zakaj bi moral zdaj zato dati življenje? ... SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! POSEBNI POLET ZA VAS: 12. JUNIJA 1985 SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije. Iz Sydneya: 12/6/85 ob 14.35 Prihod v Ljubljano: Iz Melbourna: 12/6/85 ob 17.00 13/6/1985 ob 05.40 zjutraj Za vse potnike velja enaka ekonomska cena: polet iz drugih mest — iz Brisbana do Sydneya, iz Hobarta ali Adelaide do Melbourna — in nazaj je vključen v ceni celotnega poleta. Zaradi novih predpisov glede potnega lista Vam priporočamo: obrnite se na nas cim preje, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo. Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Ruad, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) ^-^4-' »> t^rr & ■*? ^ ^ kotiček naših mladih CaL ' MOJE ŠOLSKE POČITNICE. Ko sem imel letos šolske počitnice, nisem šel prav nikamor, ker je moj ata delal. Ko pa je ata začel dopust, sem moral pa jaz v šolo. A je bilo tudi doma lepo. Igral sem dosti “Cricket” s svojim prijateljem, ki mu je ime Anastastios. Tudi s kolesom sem se vozil. Na plaži sem bil samo dvakrat, pa še takrat me je sonce preveč opeklo. Čital in pisal pa sem med počitnicami bolj malo. — David Hvalica, 10 let, Thornbury,Vic. Po božičnih praznikih smo šli za en teden na morje, v slovensko kolonijo Mt. Eliza. Tam smo plavali, se sončili in ribarili. Nekaj dni je bilo toplo, toda imeli smo tudi hladne in oblačne dneve, da smo zvečer celo kurili peči. Eno jutro smo šli na ribe s čolnom v Port Philip Bay. Ujeli smo največ flat-head ribe. Tako smo imeli tisto popoldne vsi zelo dober B.B.Q. Kadar je bilo lepo vreme, smo se igrali. — Simon Grilj, 10 let, Campbellfield, Vic. KAJ SEM DELALA MED POČITNICAMI: Bila sem na moiju za teden dni. Šla sem v kino. Sadila sem rože. Gledala sem televizijo. Bila sem v slovenski cerkvi pri maši. Dvakrat sem bila na praznovanju rojstnega dne. Šla sem s prijateljicami k McDonalds. Velikokrat sem bila v trgovini. Tudi v parku sem bila, nazadnje pa tudi v plavalnem bazenu. Helen Brenčič, 10 let, Bulleen, Vic. DRAGI OTROCI! Po kratkem premoru se zopet oglašamo iz verskega središča v Adelaidi. Kljub temu, da je naša skupina mala, ima mnogo pridnih in požrtvovalnih mladih ljudi, ki veliko žrtvujejo, da bi dosegli svoj življenjski cilj. In omeniti moram tudi starše, ki jim nobena žrtev ni prevelika, ko gre za šolanje otrok. Danes vam predstavljamo v GALERIJI MLADIH mlado psihologinjo MIRO G OJ A K. Lansko leto je zelo uspešno končala univerzitetne študije. Bila je med najboljšimi študenti, kar so jih zabeležili na polju psihologije v zadnjih sedmih letih. Prejela je nagrado - THE "A US TRA LIAN PSYCHOLOGY SOCIETY" PRIZE - ki ji je za vedno v čast in ponos. Da je Mira dosegla tako lep šolski uspeh, je gotovo velika zasluga njenih staršev. Oče Jože je doma iz Golca, mama iz Sovinjskoga polja v Istri. Miri so podarili lepo vzgojo doma, brez katere tudi šola in zna- VELIKONOČNA ŽIVLJENJE NOVO SE BUDI, BRSTI ZELENJE, CVET DEHTI: ALELUJA! IN PTIČKE PEVKE ŽVRGOLE, SE VESELE BOGA SLAVE: ALELUJA!' OD SMRTI NAŠ GOSPOD JE VSTAL, DA BI ŠE NAM VSTAJENJA DAL: ALELUJA! PREMAGAL SMRT, PEKLA TEMO IN NAM ODPRL JE VHOD V NEBO: ALELUJA! HVALEŽNO ZDRUŽI SE Z MENOJ, O ČLOVEK VSAK, Z MENOJ ZAPOJ: ALELUJA! "ZAHVALJEN, JEZUS, NAŠ GOSPOD!" GLASI SE NAJ POVSOD, POVSOD! ALELUJA! Ksaver Meško nje ne pomenita mnogo. Mira povsod rada pomaga* tudi v našem verskem središču. Tako prisrčno zazveni njeno vprašanje:"Kako ste? " Poleg šolskih obveznosti je imela vedno rada tudi košarko. Pa naj dodam še to, da nima le diplome v rokah. Zna speči tudi zelo okusno pecivo. Torej se hoče uveljaviti tudi na kuharskem polju, kar je značilno & slovensko dekle. Tudi zanjo velja Prešernova Zdravljica, v kateri nazdravlja pesnik: "Bog živi vse Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle..." HEATHMONT, VIC. - Družina pokojnega Alojza Novaka bi se rada iskreno zahvalila vsem, ki so ob smrti našega očeta, tasta, starega očeta in starega starega očeta izrekli svoje sožalje, molili ob pokojnikovi krsti, se udeležili pogrebne maše in se nam Pridružili tudi na žalostni poti na pokopališče. Bog naj Vam vsem povrne! Pokojnega očeta priporoča-ITI° v molitev tudi v bodoče! — Žalujoči hčerki Eva Haarburger in Helga Yap z družinama. STUART PARK (DARWIN), N. T. - Pa naj se še bivša Melbournčanka oglasi. Kmalu po poroki smo se °dselili semkaj — nad tri leta je že tega, pa je tako hi-tro minilo. Odkar smo tukaj, smo dobili še enega fan-ki smo mu dali ime Mark, mož (kitajskega rodu — °P- ur.) pa mu je dodal še ime Foon—Teng (po naše b* to pomenilo: srečna družina). Za porod sem bila v Melbournu, saj imam tam še starše (Pinterič — op.ur.) ln teti (Drezga ter Bračko - op. ur.), krstili pa smo ga P° povratku v Darwin 18. decembra 1983 v St. Paul’s ^hurch, Nightcliff, kjer je bil letos tudi Tomaž pri birmi. Mož Gregor ima restavracijo, ki mu gre zelo dobro, dveh letih je dobil dve zlati medalji za najboljši restavrant v Darwinu. Tu sem spoznala tudi nekaj naših ljudi. Največ je ^edoncev, Hrvatov in tudi Srbov. Dozdaj vem sa- 1110 za eno gospo Slovenko in za enega slovenskih dtitov, ki je živel svoj čas v Melbournu, kjer je bival v Baragovem domu, hostelu verskega središča. Prička se ne spominjam, a ime mu je Bruno, poročen Pa je z Avstralko italijanskega rodu. Imata okrog dve etl staro punčko. Omenjeni gospe je ime Marica in tudi doma iz Maribora,kjer sem bila rojena jaz.Tu-aJ je že dvajset let in dela na darwinskem občinskem ^adu. Ko je pred nekaj leti za božič tu divjal ciklon racy ter Darvvin uničil, je ona izgubila moža. Hčerko Pa ima v Mariboru. , Morda je le kdo med bralci, ki ga vse to zanima, '‘ar sem Vam v pismu nadrobila. Melbournskim Slovenccm se priporoča KAMNOSFSKO PODJETJI VIZZINI MEMORIALS Verga Bros. Ply Ltd. y TRAVMI.A AVE, lH()MASTOWN, V K Telefon 359 5509. doma: 470 4046 m 470 4095. ^agrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! V pismo prilagam tudi naročnino za MISLI in obenem pošiljam naš novi naslov, ker smo se nedavno preselili v drugi okraj Damina. Če bosta denar za naročnino prinesla tudi mama in ata, pa naj bo oni denar za mašo moje drage stare mame Matilde Kukovec, ki ste jo v Melbournu pokopali. Zelo jo še vedno pogrešam, kakor tudi starše, pa slovenske maše v Kew, pa na splošno kar vse znane obraze in celo mesto Melbourne. Zelo pogrešam tudi naš slovenski jezik in domačo glasbo, moram pa povedati, da tudi tukaj poslušamo radijsko oddajo v slovenščini. Vsem pošiljam lepe slovenske pozdrave, posebno pa uredniku MISLI. Naš mesečnik vedno težko pričakujem, saj mi prinese toliko novic. — Yelka Li z družino. HOMEBUSH, N. S. W. — Pošiljam Vam naročnino za leto 1985 ter še majhen dodatek za tiskovni sklad. Razumem Vas, p. urednik, da naredite vse kar zmore- r+ F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt. N.S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return"), reSujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V. FERFOLJA, J. M. THAME, E. WEINBERG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff. Companies". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 V1KTORUSKIM SI.OVP.NCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 L. TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street, 509 4720 Ob Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 te glede našega mesečnika “Misli”. K nam vedno prihaja zelo redno in to že čisto na koncu dotičnega meseca. To je še vse v redu. Zelo me pa moti dejstvo, da moramo vedno čitat naše drage “Misli” za en cel mesec nazaj. Zato predlagam, če bi bilo mogoče, da bi naše “Misli” začele misliti za en mesec naprej. Tako bi lahko še vsepovsod prispele pravočasno, pa četudi pozno z ozirom na svojo mesečno izdajo. Prisrčen pozdrav! — Naročnik. Hvala za razumevanje, daje urejevanje MISLI pač moje postransko delo in razni zastoji zavise od sto nepredvidenih vzrokov. Ni lahko vselej urediti tako, da bi MISLI “mislile za mesec naprej”. Pri tej številki se mi je to pač posrečilo, ker je velika noč v začetku aprila in sem vedel, da aprilska številka ne more priti v tisk pred prazniki. Drugič pa vse kaže na izdajo v prvem tednu meseca, pa pride vmes kaj nepričakovanega, kar povzroči zakasnitev. Članki so pripravljeni — tudi taki za isti mesec — in ni več časa, da bi jih mogel zamenjati. — Urednik. BULLEEN, VIC. — Dragi bralci naših MISLI širom AvstralijelMorda pa je le kdo med Vami, ki je doma iz župnije Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Od tam pišejo, da je njihova cerkev v velikem popravilu, ki ga sami ne bodo zlepa zmogli.Zato se obračajo tudi na tiste svoje ljudi, ki so raztreseni po svetu in se morda le še radi spominjajo cerkve, v kateri so bili krščeni in kamor so svoj čas hodili k maši. Kakršna E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd. Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev sc melbournskim Slovencem priporoča 'La prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke C2Š, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 Telefon: 544 8466 koli pomoč, pa naj bo še tako majhen dar, bo hvaležno sprejeta. Seveda tudi od drugih rojakov, četudi niso doma iz Dolenje vasi, pa so jim slovenske cerkve pri srcu. Saj Bog bogato povrne vsako dobroto, vidno in nevidno — nobenemu ne ostane dolžnik. Dar lahko pošljete na upravo oz. uredništvo MISLI, ali pa izročite v svojem verskem središču. Uredniku pa moja zalivala za to objavo. Njemu in vsem naročnikom ter bralcem lepe velikonočne pozdrave od Anice Smrdel in družine. BELJAK, AVSTRIJA — “Misli” mi je naročila stara znanka Ivanka Banova iz Melbourna in jih nadvse cenim. Kadar pridejo, me razvesele kot prijeten obisk iz daljne Avstralije. Morda ne boste verjeli, da jih prečitam do zadnje besede. Občudujem v poročilih agilnost avstralskih Slovencev. Iz srca sem hvaležna p. uredniku, da mi mesec za mesecem nudi toliko duhovne hrane. Na razne liste S* želite nautiti vozili avto? ŠOFERSKI POUK Vam i veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THK BOULEVARD, FAIRF1EI.D WFST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 Če Vas pot pripelje v Gippsland — na The Ninety Mile Beach in v The Lakes National Park: lastnik LOCH ŠPORT BAKERY in COFFEE SHOP je Vaš rojak, ki Vam bo po domače in po zmerni ceni postregel. Priporoča se: MIHAEL ERJAVEC, _ , 2662 National Park Road, Tel.: (051) 46 0466 LOCH ŠPORT. Vic. 3851 -w Tel.: 386 8069 QX PHOTO STUDIOS !~Plioto2,ia/my ence in Izdelavama prvovrstne fotografije °b prilikah porok, krstov, prvih obhajil, birme 678-680SYDNEY ROAD, Govorimo , bURNSWICK, VIC. 3056 tudi slovensko ln revije sem naročena, a “Misli” so zame na prvem "!estu. Zanimivo se mi zdi, da moram preko Avstra-Je zvedeti — pod rubriko “Izpod Triglava” — kaj se Bodi ali se je zgodilo ne daleč od tu preko meje. . . ^ Kljub temu, da imam že osmi križ, moram poveda-me drži pokonci vera in smučarija. Četudi ho-1111 težko in s pomočjo palice, ne zamudim nobenih ?,mučarskih tekem. Kot gledalka seveda.Bila sem v arajevu na zimski olimpijadi, v Seefeldu na tekmah svetovno prvenstvo, na naši Planici sem pa tako ckrat in se počutim kot doma. teko “Misli” pozdravljam vse avstralske Sloven-e> slasti pa urednika — Minca Eberle. On: "Ko t)i se povrnili tisti časi mladosti! Veš, s °m bi se poročil? " Ona: "S kom pa? " ®n: "S tabo, dragica!'' O na: "To misliš ti." Žena vnetega ribiča toži sosedi: "Danes sem šla z ern lovit ribe, pa sem spet naredila vse napak: go-a sem preveč na glas, vzela napačni trnek, ga z9°daj potegnila iz vode ... pa končno ujela več n° kot on/' križanke prejšnje številke. — Vodorav-16 p nota’ 0*ai0l 8- okoren; 11. domina; 14. amo; • Eva; 17. saten; 19. molk; 22. tram; 23. papir;24. i- HEIDELBERG CABINETS Frank arnuš PTY. LTD. r'P°ročamo se melbournskim rojakcii. I * lzdelavo kuhinjskih omar n drugega pohištva po zmerni ceni. ?LONGVlEWCOURT, HOMASTOWN 3074 (Bu ndoora Industrial Park) TEL.: 465 0263 A.H. : 459 7275 VVESTERN TOYOTA 662 Woodville Road Guildford, N. S. W Tel.: 727 4111 Sydneyski rojaki! Gospa KAREN HAMMOND, zastopnica za prodajo novih avtomobilov vam garantira zamenjavo in nakup vozila pod najboljšimi pogoji v Sydneyu. Obljublja vam, da ne boste prevarani! me; 26. Ave; 27. kaplan; 29.Kanada;32.trta;33.znak. — Navpično: l.norast; 2. O.K.; 3.togota; 4. ar;6. kri; 7. osa; 9. Eden; 10. nov(ember); 12. mama; 13. naliv; 15. Marta; 18. Emil(ijan); 20. opasan; 21. krepak; 23. pena; 25. mak; 27. kit; 28. pot; 30. N(ova)Z(eIan-dija); 31. da. Rešitev so poslali: Jože Grilj, Žalika Svenšek, sestre Slomškovega doma, Francka Anžin in Marija Špilar, Anica Šutej, Anica Buchgraber, Irma Ipavec, Terezija Kordish, Maria Laznik, Amalia Kucler, Slavko Koprivnik, Angela Židan, Maria Lapuh, Vinko Jager, Marija Oražem, Ivanka Krempl, Antonija Podbevšek, Marija Vravnik. Žreb se je tokrat nasmehnil — Antoniji Podbevšek. SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR. 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. &- A. ŠKRABAN 1 2 3 4 5 6 7 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 VELIKONOČNI LIK (Eligij Šerek) V srednji navpični vrsti (4) so zadnje črke besed leve strani in obenem začetne črke besed desne strani lika, razen pri besedi 5. Vodoravno (leva stran): 1. vrsta petja; 2. že od davna vrsta zabave in praznovanja; 3. samostanski predstojnik; 4. poljski pridelek; 5. velikonočni vzklik (beseda gre od 1 do 7, ker tvori s 4 križ); 6. del vsakega zavitka; 7. pravljična bitja; 8. človekov glas presenečenja ali groze; 9. grajanje, šolska kazen; 10. ima gotovo strastno razvado; 11. eden prerokov stare zaveze; 12. povezava dveh bregov; 13. južnoameriška država; 14. del Slovenije. Vodoravno (desna stran): 1. znanost, znanje; 2. tanek, suh; 3. za povezanje je potreben; 4. velika veža, slavnostna dvorana; 6. na zunaj kaže notranjo bol; 7. nima para; 8. ploskovni lik; 9. znak prvih kristjanov; 10. varen pred nalezljivo boleznijo (tujka); 11. dobiva gotov znak starosti; 12. za gradnjo obdelan les; 13. del obraza; 14. občutek, da si ga pred drugimi polomil. Melbournskim rojakom je na uslugo : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j : LJUBI PIRNAT j • 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. \ : Telefon: 288 4159 \ Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. ; ! Full denture Service and repairs. DAJMO Sl DUŠKA; SMEH JE ZASTONJ! — pravijo doma + Vedno je brez težav dihal, saj je užival pljučno pečenko. + Novinar, ki odpre vrata resnice, je v resnici že za zapahi. + Visoki tovariši odstopajo le iz zdravstvenih razlogov. Imamo torej zelo zdrave funkcionarje. + Čeprav jim ne verjamem, me ne prepričujejo zastonj. + Ali bo sedanji čas tudi nekoč svetla preteklost? + Vse je v delavskih rokah. Kaj pa v žepih? + Opazil sem, da je svetla prihodnost že mimo. + Težko je tuliti z volkovi, če ješ zelje in krompir. + "Jaz koledarja sploh ne potrebujem. Ko mi prodajo kruh od sobote, vem, da je ponedeljek." + Kako bi prišlo v Jugoslaviji najlažje do spremembe? — Tako, da bi Jugoslavija napovedala Združenim državam Amerike vojno, naslednji dan bi se pa vdala- + Pravijo, da smo pri nas vsi enaki. Sebe iz skromnosti ne štejejo zraven. -e&f- "Ves teden presedite v gostilni, zakaj pa še v nedeljo ne? " "Nedelja je za mojo družino: nedeljo presedim doma pred televizijo." Navpično: 1. (1 — 4) prepir, različnost mnenj; 1-(9 — 12) z glasovi izražam veselje; 2. ( 6 — 8) začetek, vzrok; 3.(13 in 14) egipčanski sončni bog; 4. (1 — 14) vesela vest nam vsem (če ti je seveda uspelo najti p^3' vilne vodoravne besede); 5.(8 - 10) središče krščanstva; 6. (6 in 7) oziralni zaimek; 7. (11 — 14) posedu jem, je moja last. REŠITEV pošljite najkasneje do 11. aprila na ured-ništvo! Mati, domovina, bog Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol. trenutki molka — Misli za vsak dan napisal Franc Sodja CM. r£entina. — Cena vezani knjigi 4,— dol, broširani 3,— dolarje. SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opomba- 1111 *n kratko razlago težko razumljivih mest. — Cena 6,— dolaijev. KRISTJAN moli je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5.-dol. HVALIMO gospoda je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v °bliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Ce-na je 5,— dolaijev. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2,- dolaija. hoja za Kristusom je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega llesmrtne spise Tomaža Kempčana. — Cena 5,— dolaijev. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijona Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,— dol. a dReam visions — Cankaijeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem peškem prevodu. Slovenian Research Center, USA. Cena 11.— dol. ^ Men WHO BUILT THE SNOWY - O življenju ob graditvi Snowy untains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. — Cena 8,— dol. y THH GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) Izšla v angleškem jeziku .^samozaložbi pisca Jožeta Komidaija, N.S.W. Obsega spomine na Lo-0 dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6.- dol. Kraški IZLIVI — Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,— dol. ^ KAN JE — Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3.— dolarje. CvET LJUBEZNI — Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4,— dol. lniamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga. m SLOVENIAN AUSTRAUAN I n CELOVŠKE in GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE za leto 1985 so končno dospele in so na razpolago bralcem. CELOVŠKIH je letos pet: Izlet v vesolje (M. Osojnik), Čar letnih časov (Dr. P. Zablatnik), Jezus v času (Potovanje po Palestini P. Zidaija), Koledar 1985 in mladinska Betlehemska zvezda zavije s svoje poti (M. Kulik — A. Kaufman). Cena letošnje zbirke je 17,— dolaijev. GORIŠKE mohoijevke so kot običajno štiri: Blagovestnika Slovanov (zgodovinska povest Zore Piščanc), Melodija (črtice Saše Martelanca). Primorski slovenski biografski leksikon (10. snopič) in seveda Koledar 1985 pestre vsebine. Cena goriške zbirke je 18,- dol. SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! V s sem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T.. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira °kusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od Poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. Kadar se mudite v Canberri : dobrodošli v slovenskem domui Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. ^aša telefonska številka: (062) 82 1083. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše! Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste .. .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki Ze od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali! SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! Edini letni skupinski polet SYDNEY — MELBOURNE — LJUBLJANA V mesecu juniju bo zelo ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!