JO*iN FOLLi'u^ 24465 LAKELAND BLVD EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), DECEMBER 27, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 252
Novi grobovi \Senatni odbor zahteva novo
______________I
obravnavo za nacistko Kock
. :

JOSEPH VAUPIČ
V soboto popoldne je umrl po kratki bolezni v Woman's bolnišnici Joseph Vaupič, star 51 let, stanujoč na 1321 E. 68 St. Doma je bil iz Mirne peči, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 41 let in je bil član društva Oak Camp št. 159 WOW.
Tukaj zapušča dva brata Al in Frank ter sestro Mrs. Anna Stotuta. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Že-letovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Neže na E. 79 St. in Euclid Ave., ob 9. uri ter nato na pokopališče Calvary.
JOHN NOVISH
Po kratki bolezni je umrl v soboto popoldne v Doctor's bolnišnici John Novish, star 51 let, stanujoč na 707 E. 162 St. Rojen je bil v Schenandoah, Pa. Bil je član društva Vipavski raj št. 312 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Mary, preje Kershina, rojena Zgonek, doma iz vasi Dobravlje, fara sv. Križ, sinove Johna, Anthonya in Franka, ki bivajo v Newark, N. J., hčere Mrs. Emma Strong v Detroit, Mich., Mrs. Catherine Smiar v Weirton, W. Va., in Mrs. Elsie Polantz, brata Walter ja v Avella, Pa., sestro Mrs. Bernice Perdian in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne_ ^ bo vzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
Papež pravi, da ni pravega miru
WASHINGTON, 26. dec.—Senatni preiskovalni odbor je danes okrcal armado, da je bila popolnoma nepravična v zadevi nacistične zločinke lise Koch, kateri je ameriški vojaški poveljnik v Nemčiji, gen. Lucius D. Clay spremenil kazen dosmrtnega zapora na štiri leta ječe.
Odbor, kateremu načelu je ^
Homer Ferguson, je obtožil armado tudi radi "zatajevanja dejstev," ko je zloglasna nacistična zločinka bila pomilošče-na. Obenem je odbor predlagal,
da se proti Kochovi najde nove dokaze in jo zopet spravi na zatožno klop.
lise Koch je bila radi številnih umorov in trpinčenj jetnikov v koncentracijskem taborišču Buchenwaldu obsojena na dosmrtni zapor. Vojaška sodnija pa je pozneje to kazen spremenila na štiri leta zapora, kar pomeni, da bi začetkom prihodnjega leta zloglasna zločinka bila izpuščena. Vojaški poveljnik gen. Clay pa je spremembo kazni odobril.
JOHN BURNS (Pogorelec)
V	petek popoldne je umrl na svojem domu John Burns (Pogorelec), star 28 let, stanujoč na 1393 E. 45 St. Bil je član podr. št. 5 SMZ.
Tukaj zapušča soprogo Mary, sinčka Robert, starše Johna in Prances, ter sestri Mrs. Mary Zaitz in Mrs. Norma Morrison. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev Immaculate Conception in nato na
pokopališče Calvary.
*
MARY HODNIK
Po dolgi in mučni bolezni je umrla danes zjutraj Mrs. Mary Hodnik iz 1203 Addison Rd. Podrobnosti bomo poročali jutri. *
JOHN KROMAR
V	petek zvečer je umrl v Charity bolnišnici John Kro-mar, star 73 let, stanujoč na 962 E. 70 St. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, in društva Srca Marije.
Tukaj zapušča hčer Mrs. Prances Kerver in sinova Joseph in Frank. Soproga Frances je umrla pred 10 leti. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 9:45 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
Odbor priporoča novo obravnavo
Senatni odbor je v svojem poročilu izjavil, da bi gen. Clay sicer še vedno lahko spremenil odlok o pomiloščenju Kochove, da pa to ne bi soglašalo z ameriško pravdo. Radi tega je priporočil, da armada zbere nove dokaze pi'oti nacistični zločinki in jo zop^t postavi na zatožno klop.
Odbor se je zočel ukvarjati z zadevo, ko so se začeli dvigati protesti proti pomilostitvi lise Koch.
Kochova je bila žena nacističnega polkovnika Karla Kocha, poveljnika zloglasnega koncentracijskega taborišča Buchen-wald. Priče na njeni obravnavi so izjavile, da so se jetniki bolj bali nečloveške žene kot pa samega poveljnika. -
Na obravnavi je bila skupaj z 30 ostalimi bivšinii uradniki taborišča obtožena, da je kruto ravnala, morila, tepla in žalila jetnike. Priče pa so izjavile, da je Kochova iz titoviranih kož jetnikov izdelovala senčnike za mizne svetilke in platnice za knjige. Nekatere priče pa so na obravnavi povedale, da je Kochova, mati ene deklice, silila jetnike tudi na spolne perverznosti. Bila je znana pod vzdevkom "Buchenwaldska vlačuga." Njenega soproga so sami nacisti začetkom leta 1945 ustrelili, ker jih je osleparil za 6,000,000 nemških mark.
VATIKAN, 24. dec. — Papež Pij XII. je v svoji današnji božični poslanici izjavil, da se je leto 1948 začelo z upi, da pa zgleda, da se končuje na robu boječnosti.
Kot po navadi ob priliki vsakega božiča, je sv. Oče tudi letos apeliral za mir na svetu. Po njegovem mnenju j e zgledalo, kot da bo leto 1948 vodilo v obnovo in "resnični mir". Toda to se ni zgodilo.
Sv. Oče je poudaril, da je potrebna "moralna moč", če se želi, da bi svet s čvrstimi koraki napredoval v pravcu miru. Toda to ni vse. Poleg tega je potrebno imeti hrabrast, da se "pogleda resnici v oči."
Soglasno s papeževo božično poslanico zgleda, da je leto 1948 križna točka. Kljub boječnosti pa v letu 3948 ni bilo popolnega pomanjkanja "bogatih in ohrab-Ijajočih dogodkov vidnih sadov". MecJ te "obrabljajoče dogodke" spada odpor ljudstva proti novi vojni in mnoge verske službe v teku leta.
Sv. oče je pozval katoličane, naj se zavedajo dveh dolžnosti: prvič, naj ohranijo vero v ded-ščino resnice, ki jo je Krist zapustil svetu in drugič, naj vestno izpolnjujejo zapoved pravice in ljubezni. To so dva potrebna pogoja, da na svetu zmaga socialni red, ki bi bil dostojen božjega kralja miru.
*
Ameriški marinci pri paježu
VATIKAN, 26. dec.— Papež Pij XII. je danes sprejel skupino 500 ameriških mornariških častnikov in marinov. Sv. Očeta so .videli tudi nekateri turisti in duhovniki iz Francije in Zedi-njenih držav.
SKESANI DEZERTER , IZ LETA 1919 SE	j
JE KONČNO LE OGLASIL
CINCINNATI, 26. dec. — Danes bo izročen vojaškim oblastem neki prebivalec Cincinnati ja, ki je skesano priznal, da je že 30 let armadni dezerter.
Policijski poročnik Merrill Surber je izjavil^ da je v armadni naborni urad prišel neki George Loeschel, star 56 let, in izjavil, da je januarja leta 1919 dezerti-ral ia armade. Povedal je, da je prišel v Cincinnati iz vojaškega taborišča v Sevi-erjUj S. C., in "enostavno pozabil, da se vrne."
Dezerter je skoro 30 let živil v Cincinnati ju in se ukvarjal z raznimi posli. Zadnje čase pa se je v njemu zbudila "vojaška vest". Loeschel je rekel, dani imel miru, odkar sta njegova dva brata in sin bili "častno odpuščeni" iz armadne službe.
CIO snuje novo svetovno federacijo
Seja trgovcev
V torek zvečer ob 8.30 uri se Vrši zelo važna seja v prostorih A-Mierican Legion (bivša Knau-sova dvorana), E. 62 St. in St. Clair Ave., katere namen je organizirati stalno organizacijo *t. clairskih trgovcev in obrtnikov. Vsi oni, ki so prispevali $15 &li več za okinčanje ulice za božične praznike, so avtomatično postali člani. Vabljeni so na ude. ležbo, kot tudi vsi drugi obrt-iiiki v naselbini (čeravno niso baš na St. Clair Ave.)
Prispevki za zdravila
K seznamu onih, ki so prispevali za zdravila za bolnega sina Ane Voje iz Litije, ki je pisala za pomoč na Emo Perne, se priključujejo tudi sledeči, ki so izročili svoje prispevke Mrs. Perne. Po $5: Društvo Collinwood-ske Slovenke, št. 22 SDZ, in društvo Marije Vnebovzete, št. 103 ABZ; po $2: Mrs. Mary Vinšek; po $1: Mrs. Mary Me-klan, Neimenovani (E. J., M. B.), Mrs. Pockar in Mr. Frank Heglar; po 50 centov: Neimenovan J. Z.—Hvala vsem daroval-
342 ŽRTEV
BOŽIČNIH PRAZNIKOV
Associated Press poroča, da je v teku božičnih praznikov bilo 342 žrtev. V prometnih nesrečah je bilo ubitih 239, ostali pa v drugih nesrečah. Največ žrtev je bilo v Calif orni ji, 32, in Ohio, kjer je v avtomobilskih nesrečah bilo ubitih 23 oseb.
WASHINGTON, 26. dec. — Predstavniki CIO in angleških strokovnih unij se bodo januarja meseca sestali v Londonu na pogovorih glede ustanovitve nove svetovne delavske federacije, ki bi bila proti-sovjetska.
Angleške unije in CIO so včlanjene v Svetovni federaciji strokovnih unij, v katerih se nahajajo tudi sovjetske strokovne unije.
Druga močna ameriška delavska organizacija, AFL, ni bila včlanjena v Svetovni federaciji. Voditelji AFL so povabili iste angleške voditelje strokovnih unij na konferenco, ki se bo koncem januarja meseca vršila v Miamiju.
Obe delavski organizaciji, CIO in AFL, sta podvzeli korake v cilju večje mednarodne delavnosti, soglasno z zaključki svojih Iconvencij.
Uradno so iz CIO naznanili, da se od konference v Londonu pričakuje, da bo razmotrivano o "bodoči politiki vodilnih nekomunističnih . delavskih gibanj, ki so zadnje mesece izrazila svoje nezadovoljstvo z načinom, na kateri je Svetovna federacija strokovnih unij vodila posle."
Svetovna federacija je med ostalim obsodila Marshallov načrt, dočim ga CIO in AFL.podpirata.
cem;
Klub "Ljubljana"
Letna seja kluba "Ljubljana" se bo vršila v torek zvečer ob sedmih v navadnih prostorih. Na dnevnemu redu so volitve odbora za prihodnje leto in druge zadeve. Po seji se vrši prosta zabava. Prosi se članstvo, da se udeleži polnoštevilno.
BOLGARIJA NE BO PODRŽAVILA ZEMLJE
SOFIA, 26. dec. — Bolgarski komunistični predsednik Geor-gij Dimitrov je danes izjavil, da je za Bolgarijo boljša rešitev, če ustvarja kolektivne kmečke zadruge, kot pa da bi podržavila zemljo.
Dimitrov je rekel, da podržavljanje zemlje ni nujno potrebno za razvoj kmečke ekonomije pod sedanjimi pogoji. Toda opozoril je, da je Bolgarija izjema in da se ne sme stvoriti zaključek, da se lahko tydi v ostalih državah doseže socializacijo poljedelstva brez podržavljen ja zemlje.
Bolgarski premijer je poleg zadrug priporočil tudi moderniziranje poljedelstva potom večje uporabe strojev.
Vojaški varnostni odbor za Nemčijo
BERLIN, 26. dec.—Ameriški vojaški poveljnik gen. Lucius Clay je danes naznanil, da so se predstavniki treh zapadnih sil v osnovi sporazumeli glede ustvaritve ■ "vojaškega varnostnega odbora za zapadno Nemčijo." Naloga tega odbora bi bila, da prepreči militarizacijo Nemčije.
Clay je izjavil, da so predstavniki treh sil imeli tajne pogovore in se sporazumeli glede dolžnosti tozadevnega varnostnega odbora. Z druge strani pa se širijo govorice, da bo ta odbor začel delovati le po ukinitvi vojaških vlad. Pričakuje se. da bo "vojaški varnostni odbor" predvsem razpolagal z vojaškimi nadzorniki, ki bi skrbeli, da se ne bi kršilo določb za razorbže-uje Nemčije.	v,
Ameriški vojaški poveljnik je na radiu podal tudi izjave tikajoče se splošnih vprašanj Nemčije in Evrope. Med ostalim je rekel, da se Evropa vrača k ekonomski in politični stabilizaciji. Povedal je, da je obnova zapad-ne Nemčije "presentljiva," da pa so kljub temu zapadne zone daleč od tega, da bi se mogle vzdrževati brez zunanje pomoči.
Kraljica obljublja Indoneziji "svobodo"
ČEŠKI POSLANEC NAPADEL ZAPADNE SILE
PRAGA, 25. dec. — Predsednik češkoslovaškega parlamenta Oldrich John je danes v božični poslanici, oddani preko praškega radia med ostalim napadel zapadne sile s sledečimi besedami:
"Pustite jih, naj slavijo ma-lika atomske'bombe, če jim je to v tolažbo. Pustite jih naj se zvežejo s svojimi starimi sovražniki Nemci, če se jim to do-pade. Pustite jih naj gredo k hudiču, če se v peklu počutijo doma."
Kar se pa tiče Češkoslovaške je John rekel, da bo "češkoslovaško ljudstvo mirno nadaljevalo po poti v socializem, ker mi vemo, da je to pravilna pot in pot, ki vodi v mir."
AMSTERDAM, 25. dec. — Holandska kraljiva Juliana je v kratki boži<*ni poslanici izjarvila, da holandske' čete, ki so napadle republiko Indonezijo, prinašajo "Indonezijcem svobodo."
Kraljica je govorila družinam holandskih vojakov, ki se borijo za uničenje neodvisnosti Indonezije. Med ostalim je povedala, da ti vojaki uresničujejo obljube, ki jih je "storila mati (kraljica Vilhelmina) Indonezijcem."
Holanska kraljica je v svoji poslanici omenila tudi nasprotnike holandskih zavojevalcev rekoč, da je "tragično, da je naša človeška družina takšna, da se mora vedno uporabljati silo proti sili."
Juliana je zaželela vojakom in njihovim sorodnikom doma "resnični božič," kar se pa tiče Indonezijcev, ki se borijo proti holandskim četam, jim je obljubila štiri tako imenovane "svobodščine".
#
Amerika obsoja napad Holandije
FORT LAUDERDALE, Fla., 25. dec. — Svetnik državnega tajnika za idoneške zadeve dr. Frank P. Grahani je danes izjavil, da pričakuje odločno stališče Zedinjenih držav v zadevi vojne, ki jo je sprožila Holan-dija proti republiki Indoneziji.
Čeprav je dr. Graham bil zelo previden pri dajanju izjav, je nedvomno dal vedeti, da je napad Holandije izzval stud. Pohvalil je tudi stališče Amerike, ki je v Varnostnem svetu glasovala za ukaz o premirju, umik holandskih čet in osvoboditev indoneških voditeljev, med katerimi se nahajajo republikanski voditelji, ki uživajo sloves "plemenitih duhov naše dobe".
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Pobiranje asesmenta
Tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave., bodo tudi danes 27. decembra pobirali mesečni asesment.
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
ini čitajte
KITAJSKI KOMUNISTI PRAVIJO, DA JE (lANCKAJSEK ZLOCINEC
Na seznamu kitajskih vojnih zločincev se nahaja 45 nacionalističnih vodjev
SAN FRANCISCO, 25. dec.—Radio postaja Ljudske demokratične (komunistične) vlade je danes imenovala 45 nacionalističnih vladnih in vojaških voditeljev, ki da so "radi svojih ostudnih zločinov dobro znani vojni zločinci, za katere se vsi Kitajci strinjajo, da bi morali prejeti zasluženo plačilo."
Na čelu seznama vojnih zlo-^--
čincev se nahaja kitajski na	najdCU
cionalističn; diktator generali- i	•'
sim Ciangkajšek. Omenjena pa'jig^ DOl ZmfZUjCU je tudi njegova sopioga, ki se,
je nedavno nahajala v Zednje-nih državah, kjer je predlagala program za pomoč nacionalistom v vrednosti $3,000,000.(100.
V radio oddaji ni natančno povedano, kakšna bi morala biti "pravična kazen."
Večinoma so bili omenjeni nacionalistični voditelji, za katere se je pričakovalo, da bodo na seznamu vojnih zlo'čincev. Toda presenečenje je izzvalo imenovanje predsedniko Li Tsung-jena in bivšega ministrskega predsednika Cang Cuna za "vojne zločince." Po mnenju zapad-
WASHINGTON, 26. dec. — Včeraj ob osmih zjutraj so našli na nekem polju blizu Washing-tona na pol zmrznjenega bivšega državnega podtajnika Sumner Wellesa.
Welles je bil v nezavesti in kot pravijo zdravniki, je pretrpel srčni napad. Njegovo stanje je opasno.
Wellesovi prijatelji so povedali, da je bivši državni podtaj-nik trpel radi nespečnosti in se je večkrat ponoči sprehajal, nih opazovalcev je prvi bil ome-j Zadnji teden pa je bil tudi moč-njen kot možni posredovalec za j no presenečen radi samomora sklenitev miru s komunisti, sled-!svojega osebnega prijatelja nji pa je baje tudi zagovarjal j Laurenca Duggana, bivšega mir.	I uradnika državnega oddelka. Ko
i so Duggana začeli po njegovem samomoru spravljati v zvezo s
ligžlčno premirje na kitajskih bojiščih
Iz Nankinga pa medtem poročajo, da so edine vojaške aktivnosti danes bile gibanje nacionalističnih čet v in iz kitajske prestolnice.
V mesto sta prišli dve* nacionalistični diviziji oboroženi s tanki. Nekatere čete so se očitno vračale s fronte severno od Nankinga, dočim so druge potovale v pravcu severa.
Prebivalci Nakinga so molče in brez vsakega navdušenja opazovali ' nacionalistične čete, ki so krožile po mestu.
Iz nacionalističnih krogov so sporočili, da je vladna mornarica bombardirala komunistične položaje okrog Tangkuja, pristanišča, ki ga komunisti rabijo namesto obkroženega Tient-sina.
Ameriški letalci pa poročajo, da bo v pevemi Kitajski ena najhujših zim zadnjih let.
tako imenovano "vohunsko mrežo," jo Welles podal izjavo, s katero se je zavzel za svojega prijatelj«! in ga označil za popolnoma lojalnega vladnega uradnika.
Bivšega državnega podtajnika, ki je star 56 let, je našel neki 10 let stari deček, ki se je s svojo družino vračal od maše. Welles je ležal na polju poleg ceste v bližini svojega posestva, 10 milj od Washingtona. Domneva se, da je Welles v mrzli zimski noči padel v neki potok, kajti obleke se je prejel led in pesek, lice pa je, verjetno od padca, bilo opraskano. V kritičnem stanju in nezavestnega so Wellesa odpeljali v bolnišnico.
AMERIŠKA ŽENSKA DELEGACIJA V MOSKVI
LONDON 26. dec.—Delegacija voditeljic Ameriškega žen-„ .	skega kongresa, ki se je nahaja-
AMERIKA	la na Mednarodnem kongresu
POGODBO	žena v Budimpešti, je danes do-
WASH1NGT0N, 24. dec.	y Moskvo.
Zedin jene države so danes pred- ^gj^gaciji načeluje podpred-lagale Angliji, Franciji in Sov-i	Mrs. Muriel Draper,
jetski zvezi obnovo pogajanj	delegatinje je v Mos-
sklenitev mirovne pogodbe z Av- :^^^ povabil Antifašistični odbor strijo. Pogovori naj bi se	žena.
7. februarja in sicer v on o-| ameriški delegaciji se na-
. . . ! haja tudi znana napredna Slo-Obnovo mirovnih pogajanj	Mrs. Josephine Zakraj-
predlagal uradnik državnega o^- ' ^
delka Samuel Reber, ki je predsednik Sveta zastopnikov zunanjih ministrov štirih velikih sil.
da
RERRUTI BODO MORALI PODPISATI IZJAVO
WASHINGTON, 24. dec.. Armada je danes razkrila, bodo morali vsi novi prostovoljci podpisati izjavo, da niso komunisti.
Armada je istočasno objavila nove stroge regulacije, na osnovi katerih se bo sedanjim in bivšim komunistom in "sopotnikom" onemogočilo vpis v armado in iz službe odpustilo "prevratno osobje."
VISOKI JAPONSKI ZLO CINCI POMILOŠČENI
TOKIO, 24. dec. — Pred božičem je gen. MacArthur nenadoma pomilostil 14 visokih japonskih vojnih zločincev. Trije od oproščenih so bili člani To-jove vlade, dva sta se vladi pridružila po napadu na Pearl Harbor, dva pa sta bila člana predvojne japonske vlade.
Japonski vojni zločinci se bili takoj izpuščeni iz zapora žugamo, v katerem so se nahajali obešeni bivši premijer To jo in šestorica na smrt obsojenih vojnih zločincev.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
27. decembra, 1948.
ii
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12 iBsued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.0C
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--—
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BAJKE IN DEJSTVA 0 SIAMU
Liberalna revija "The Nation" prinaša v svoji izdaji za 5. december zanimivo poročilo o izmišljotinah in dejstvih tikajočih so azijske države Siama. Poročilo je poslal iz Bang-koka poročevalec revije Andrew Rotli, ki se nahaja v južno-vzhodni Aziji že blizu dve leti. Ker to poročilo osvetljuje razmere v Siamu s stališča liberalno toda odločno proti-komunistične revije, bo nemara zanimalo tudi naše čitat(?lje. V prevodu se glasi:
Morata obstojati dva Siama—bajna pokrajina, ki so jo ustvarili vroči pisalni stroji domišljavih časnikarjev in temnorjava dežela, katero sem obiskal. Predno sem pred več kot enim letom prvič obiskal Siam, sem si predstavljal to deželo, za deželo, ki so jo poplavile siamske mačke, beli sloni in dekleta oblečena kot dekleta iz filma "Anna in kralj Siama." Dekleta me niso razočarala, čeprav so bila oblečena v ozka, kratka zapadna krila namesto v eksotične obleke, ki si jih po orijentalnem običaju zavijajo okrog života. Beli sloni, ki jih tujci cenijo kot vir sreče, so v resnici sivo-umazani in zelo redki. Siamske mačke pa je sploh težko dobiti. Sem so jih prvotno prinesli iz Arabije in so postale ljubljenke v kraljevskih palačah. Nekateri od redkih zgodnjih posetnikov so jih prinesli v Anglijo in jih začeli rediti. Tu pa so vsled zanemarjenosti popolnoma zginile. Nedavno je neki prebivalec Bangkoka, ki se je odločil, da bo vzgajal siamske mačke, moral obrniti na London, da bi mu od tam poslali par za zalego.
V Siam sem prišel z namenom, da bi preiskal "neko drugo pasmo mačkov"—siamske komuniste. Zadnjih šest mesecev so poročila iz tega dela sveta označala Bangkok za "rdečo bazo" ali pa "rdečo prestolnico" južnovzhodne Azije,- za zavetišče "obširne sovjetske ambasade" in "azijske Kominforme;" kateri prestolnici da grozijo "stalne komunistične vstaje."
Ko sem se izkrcal, sem bil na oprezu za rdečimi zastavami, toda najbolj pisani predmet, ki sem ga iztaknil, so bile svetlo rumene obleke budističnih menihov. Najbolj aktivni agitatorji so tudi sedaj, kakor za časa mojega prejšnjega obiska, bili trgovci, ki vas potegnejo s pločnika, da bi vam prodali svoje srebrne dragulje ali pa torbice iz krokodilove kože. Najbolj napeta pričkanja na vogalih ulic pa slišite od voznikov busov, ki skušajo, da bi vas spravili v svoj bus namesto, da bi čakali np prihodnjega. Bangkoška občina nasprotuje monopolom v takšnem obsegu, da dovoli več družbam, da obratujejo v istih ulicah in tekmujejo za voznine do res "svobodno-podjetniški" navadi. Posebno temeljito sem preiskal zadevo z vozniki tako imenovanih "samlors," ki za razliko od kitajskih rikšev, vozijo klijente na triciklih. Reutersov bangkoški poročevalec je poročal, da sovjetski diplomatični uradniki preobračajo te proletarce s tem, da jim namesto 25-centne voznine plačajo $5. "V Bangkoku se nahaja okrog 6,000 simaških voznikov triciklov in so potencialno najmočnejša in najvplivnejša delavska skupina mesta," je resno sporočil ' ta poročevalec. Jaz jim nikoli nisem plačal več kot 25 centov in čeprav so me po moji naj-jasnejši "hollywoodski" ovratnici lahko spoznali za ameriškega imperialista, so me moji stari vozniki veselo pozdravili in divje tekmovali za svojo običajno voznino.
Mnoga nedavna časnikarska "razkritja" glede Siama predstavljajo proračunano politiko ljudi, ki so spoznali učinkovitost "velike laži," ko so za časa vojne bili na strani osišča. Siamski ministrski predsednik feldmaršal Pibul Songgram je napovedal leta 1942 vojno zaveznikom. Tukajšnji poročevalec Reuthersa, M. Sivaram, je za časa vojne širil propagando za japonsko lutko Subhasa Chandra , Bose-a in pred vojno oglašal maršala Pibula. Oglaševalci maršala Pibula domnevajo, da bodo lažje zbrisali iz spomina njegovo aktivnost za osišče in dobili za njegovo vojaško diktaturo podporo, ki jo dobivajo proti-komunisti na ostalih delih sveta, če dovolj močno vpijejo, da se on bori "proti komunizmu."
Tu so nekatere bajke, ki vlečejo poreklo od Pibula in njegovih podpirateljev, z druge strani pa dejstva.	'
Bajka; Siam jc radikalna dežela, polna klatečih se komunističnih tolp, Bangkok pa je pripravljen, da vodi nemirno južnovzhodno Azijo v sovjetski objem.
Dejstvo; Siam je najbolj konservativna, najmanj politično vznemirjena dežela južnovzhodne Azije, z možno izjemo Bornea. Ker je bogata proizvajalka riža in ne preveč obljudena nima stiadajočih kmetov, ki bi bili osnova za komunizem. Poleg tega Siam nikoli ni bil kolonija, v deželi ni nacionalnega vprašanja, na osnovi katerega bi komunisti mru'li fkloviti. Prvi( j< /n -j-unsku Komunii:li
KONFERENCE NE BO-RESNKA BO PRODIRALA DALJE
Na sestanku Izvrševalnega j riška delegatka gospa Brandt se odbora Mednarodne demokrat-! komisije ni udeležila, gospodič-ske federacije žena lani v Stock- j na Talita Gerlach, ki je bila holmu je bilo med dmgim skle-, sprejeta kot svetovalka komisi-njeno, da bo Mednarodna demo- i je, je že zapustila Indijo, ko je kratska federacija žena poslala! komisija tja šele dospela. Kitaj-v nekatere azijske države komi-'ska delegatka ni dobila potnega si jo, ki naj bi preiskala položaj | dovoljenja. Angleška delegatka
žena azijskih držav. Komisija je letos februarja obiskala Indijo, Burmo in Malajsko in na sestanku Izvrševalnega odbora v Rimu podala svoje poročilo, na osnovi katerega je Izvrševalni odbor sklenil, da bo pripravil konferenco azijskih držav—v
gospodična Pat Miles je mogla obiskati samo nekatera mesta Indije, ker je odpotovala v Anglijo. Sovjetska delegatka tova-rišica Tamara Morozova se je priključila komisiji v Kalkuti.
Da bi komisijo okrepile, so delegatke naprosile za sodelova-
Kalkuti za 15. oktober. Na njej nje tudi gospo Bacon, delegat-j naj bi se žene Azije pogovorile ko Eureke, Federacije avstral-jO vprašanjih svojega življenja skih mladincev, ki se je udeleži-in življenja svojih otrok—kar . la konference jugovzhodne azij-vse bi bilo velikega pomena zajske mladine. Spremljala je ko-borbo kolonialnih narodov, po-; misijo v Belhih, Lucknowu, na-sebno pa za osvoboditev žena to pa v Burmo in Malajsko.
kolonij izsuženjskega položaja! Delosejeizkazalozazelotež-
^ iko. Edino "Vseindijski kongres
strokovnih organizacij" je od-
jih imperialistih.
Žene Azije bi na tej konferenci povzdignile svoj glas in obtožile za svoje težko življenje, za bedo in zgodnje umiranje svojih otrok tuje imperialiste in
govoril komisiji na njena pisma, v katerih je sporočila obisk. Načrt za delo in bivanje je morala komisija opravljati sproti. O važnosti prihoda komi-
domače lutkovne vlade, ki jih 'sije ni pred obiskom nihče govo-
V Burmi so bile delegatke priče splošni stavki v Rangoonu, v Malajski pa stavkam tovarne gumija. Sestradani delavci se borijo včasih cele mesece. Prav tako aktivisti, ki so pravi apostoli.
Konferenca mladine jugovzhodne Azije je pokazala gibčnost in zavednost študentske, delavske in kmečke mladine. Mladina vrši številne šolske stavke in manifestacije, ki se jih udeležujejo tudi številne mlade študentke in šolarke.
Žene so za vse te akcije zelo vnete. Kmet z legendarnim imenom Mukerdži je pravil: " V delavskih in kmečkih gibanjih so žene čestokrat odločile zmago." V kmečkih zvezah so zelo aktivne in se najbolj predrzno upirajo policiji, ki celo strelja nanje. Nekaj okrajev, kakor Mi-mensaj, vodijo žene. V času bengalske lakote leta 1943, v kateri je umrlo tri milijone prebivalcev in ki je upropastila številne kmečke družine, se je 30,000 žena prisiljeno vdalo prostituciji, da so zaslužile skodelico riža za otroka. V tistem času so ustanovile žene skupine Self Defense (skupine za samoobrambo), ki so vodile upravo za pomoč. Žal se teh skupin do danes ni dosti obdržalo.
Neki delavski aktivist je pravil, da "niso žene nikoli proti
imperialističnim z a s u ž n j eval-cem in stoje danes proti svojim bivšim zaveznicam. Program organizacije je sicer demokratičen, toda vodstvo nima namena izvesti ga in si prizadeva le to, kako bi z obljubami pomirilo upravičeno nestrpnost izkoriščanih žena. Vsakdo, ki je videl i Indijo, njeno nepopisno revščino in trpljenje indijskih mater, mora takšno zadržanje najstro-že obsoditi.
gospo Sarojini Naidu, voditelji-I CO Združenih pokrajin, ki pred-j stavija navidezno narodno bor-I bo žena v Indiji in se hvali z I nazivom napredne žene. Stvari pa, ki smo jih doživele same, kažejo bolj njeno željo po preprečevanju resnično demokratičnega gibanja kakor pa zanimanje za njegovo širjenje in naravnost strah pred vsakim res-i nično demokratičnim gibanjem, i (Dalje prihodnjič)
"Nič čudno ni torej, da 'Vse-1 indijska ženska konferenca' ni j podprla Mednarodne demokra- ! tične federacije žena, ko je njena delegacija obiskala azijske države, in da so voditeljice sprejele delegacijo mrzlo in včasih celo sovražno. Srečale smo se z
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Taši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! širite "Enakopravnost!"
.	^	. stavki" in da je bilo v različnih
stavkah zaprtih že nešteto žena.
Dve ženi sta bili aretirani prav ob obisku komisije. V terorističnih gibanjih, ki so jih vodili domačini proti Angležem ol^oli leta 1930, so žene vodile narodno borbo. Nekatere od teh so postale legendarne. Na primer Kalpana Dutt, katero so tudi srečale delegatke in ki je zaslovela ob napadu na skladišče orožja Čitagong.
Poudariti je treba, da so v naprednih organizacijah združeni moški in ženske vse Indije, ne glede na rasa, vero ali kasto. Za te dežele je to posebno pozitivno dejstvo, ker pobija trditev njihovih zasužnjevalcev, da so socialne in rasne zapreke pri njih tako močne, da je enotnost nemogoča.
nasitnim tujcem. Iz strahu prediSke, žene sploh niso poznale tem pa je vlada Indije v korist i Mednoradne demokratične fede svojih gospodarjev prepovedala konferenco, sklicano za 15. oktober v Kalkuti. Ta prepoved je v vrstah žena vsega sveta in med nami vsemi izzvala val ogorčenja in protestov, pa tudi še bolj povečala naše zanimanje za življenje v kolonijah.
Konferenca v Kalkuti bi nam marsikaj odkrila—pa tudi brez nje se )Dodo strašne vesti o življenju v kolonijah širile dalje,
pa če njihovi pokrovitelji to žele ali ne. To pot prinašamo našim bralkam nekaj vesti iz poročil komisije Mednarodne demokratske federacije žena.
racije zena.
*
Vse tri države jugovzhodne Azije, ki jih je komisija obiskala, lahko štejemo za izrazito kolonialne države. V njih vlada režim suženjstva, revščine in skrajne nevednosti. Opirajoč se iia maharadže, na razne vere in na praznoverstvo, na socialno in rasno razcepljenost, na lakoto, si. kolonijalni sistem prizadeva razkrajati sile tamošnjega ljudstva in širiti obup. Zdi se, da so gospodarji na pragu Indije—ki živi pod tem jarmom že 200 let —napisati kakor v Dantejevem
peklu "pustite vsako upanje."
Komisija je obiskala tri dr-1 Ko so se približale kmetom žave jugovzodne Azije: Indijo,'na podeželju, delavcem v me-Burmo in Malajsko.	'stih, funkcionarjem in intelek-
V Indiji je komisija obiskala Itualcem, ženam male buržoazije,
Bombay (tobačne in tekstilne'so se prepričale, da je odporni-delavke, stanovanja, šole), Kal-iško gibanje v azijskih državah jpo krajih organizirane ženske kuto (tovarne jute in stanova-j živahno in da so demokratične | demokratične organizacije. V iija, razne privatne socialne sile pomembne in delavne. V In- splošnem so nastale v borbi pro-
Kakšen je v azijskih državah položaj ženskih gibanj f
V Indiji so po pokrajinah in
ustanove, zavetišča za zapušče-
diji in v Burmi združujejo na
ne žene in sirote, bolnice, zapo- podeželju "Ksansaphasi" ali re). Bila je tudi v bengalskih i kmečke zveze milijone kmetov, vaseh. Obiskala je L'Asam ki se neprenehoma borijo proti (Ganhati in Brugo ) ter plantaže izsiljevanju velikih zemljiških
ti lakoti ali v borbi proti Japoncem. Takšen je na primer primer pri Mahila Atma Rasha Samiti, ki je vložila prošnjo za vstop v Mednarodno demokra-
čaja. Bila je v Delhih in Luck- posestnikov. V času obiska so tično federacijo žena. Združuje
20,000 žena, po večini kmečkih. Podobno Andhra Roshtra Mohi-
V Burmi se je ustavila v Ran- Burme ter nadzorovali velike | la Cangon v pokrajini Madras,
i novvu, kjer je srečala razne oseb- se ti kmetje z. orožjem v rokah "osti.	borili v južni Indiji in v sredini
goonu, po deželi pa zaradi dr- predele ozemlja.
žavljanske vojne ni mogla poto- V delavskih sindikatih je so-vati.	Udarnost zelo velika; 50S stavk
V	Malajski je obiskala Singa- je zaradi življenjskega minimu-pur in razna naselja v notranjo- mat Ob vsaki stavki se vrše are-sti, med temi Quala Lumpur— tacije in odpusti. Včasih so središče Malajske .federacije, stavke tudi prepovedane, akti-Obiskala je tudi rudnike pre- visti pa umorjeni, kakor je bilo moga, cina, plantaže in tovarne to na primer v Assamu, kjer bil gumija ter nekaj vasi.	sindikat vseindijske strokovne
Potnega dovoljenja za Viet- unije, ki edini ni ustanovljen od nam in Indonezijo komisija ni delodajalcev, prepovedan. Med clobila.	bivanjem komisije v Indiji je
V	komisiji naj bi bile francos- bil predsednik sindikatov Indi-ka, sovjetska, ameriška, an^le- je aretiran; 25% stavk je proti ška in kitajska delegatka. Ame- zatiranju.
čno stranko čulo leta 1946. Zdaj je menda v Siamu več sto komunistov in nekaj simpatičarjev. Toda v kitajski naselbini, ki predstavlja 3,000,000 od 18,000,000 prebivalcev Siama, je več tisoč komunistov. Maršal Pibul računa, da jih je 20,000 do 30,000, toda v to število vključuje tudi 5,000 članov kitajske Demokratične lige in člane razmeroma mirnih strokovnih unij, ki se nahajajo pod vodstvom komunistov. "Kitajci utegnejo postati zelo radikalni, ko se nahajajo v Kitajski, kjer so siromašni, lačni in nimajo ! zemlje," mi je rekel maršal Pibul. "Toda, ko prihajajo sem, so delovni, dobijo zemljo in postajejo bogatejši od 'vršilo že precej izprememb v Siamcev. Zgodi se, da večinoma postanejo celo kapitalisti.
Ne verujem, da je sploh pravih siamskih komunistov."
Čeprav je sam maršal zelo zmeren pri ocenjevanju komunističnega vpliva, nekateri njegovi podpiratelji so ^ nebrzdani.
(Konec prihodnjič)
ki združuje 25,000 kmečkih žena in žena revnih srednjih slojev, deluje že v 250 vejah in ima svoj časopis.
V mestnih četrtih so številni klubi. Te klube vodijo napredni funkcionarji in intelektualci ter združujejo žene srednje in male buižoazije, ki pa se udejstvuje-jo in so izvedle že veliko število akcij (za zboljšanje prehrane, za analfabetske tečaje, za otroške domove itd.)
Skoraj vsepovsod so različne organizacije, ki sicer dremajo, pa po potrebah od časa do časa zopet ožive. Poročilo komisije pravi dalje:
"Imele smo vtis, da so demokratične žene precej zanemarile razvoj vseh ženskih gibanj v korist Vseindijske ženske konference, ki je bila v stiku z našo Federacijo in ki združuje 42,000 članic in je narodna organizacija. V tej organizaciji se je od prvega kongresa Mednarodne demokratične federacije žena iz-
vodstvu, in sicer po socialnem sestavu.
"V vodstvu so sedaj žene velike buržoazije, ki so se po končani narodnoosvobodilni borbi, med katero so sodelovale z ostalimi ljudskimi sloji, pridi užilc
NAZNANILO IN PRIPOROČILO!
Cenjenemu občinstvu naznanjava,
da sva prevzela dobroidočo trgovino z železnino
ST. (lAIR HARDWARE
NA
7014 St. Clair Ave.
Postregla bova rojakom v vseh ozirih kar treba pri takem poslu oziroma v trgovini. Za točnost in postrežbo jamčiva
Laddie Pujzdar in Joseph Vertocnik
Oba sva bila dolgoletna uslužbenca Grdina Hardware na St. Clair Ave. Zato se lahko z zaupanjem obrnete na naju ali pokličite:
Tel.: UT1-0926
SE VLJUDNO PRIPOROČAVA
TER VOŠČIVA VSEM NAŠIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO!
^ blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni, nepozabni in skrbni oče
JOHN YAGER
Za+isnil je svoje mile oči dne 27. decembra 1947
Minilo je že leto dni odkar zapustil si nas Ti,
, odšel si k svoji zvesti družici, naši nepozabni mamici.
Oh, grenko je spoznanje to mi tega se zavedamo,
da smrt je kruta, brez srca, kar vzame več nazaj ne da.
V tihem grobu tam počivaš in večno smrtno spanje spiš, ne mile prošnje ne solze Te iz tega spanja ne vzbude.
Na vajin grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep,
naj bo dokaz ljubezni naše, da nam je spomin na vaju svet.
Žalujoči ostali otroci
Cleveland, Ohio, dne 27. decembra 1948.
r
/
27. decembra, 1948.	ENAKOPRAVNOST	STRAN 3
URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK
OB ZATONU LETA
Cecilija šubelj. gl. predsednica
Sedaj, ko se nagibi je leto pro-' ril, zbrali skupaj darila od doti koncu in so z njim pred dur-1 brosrčnih članic in poslale pakete v otroške domove v stari kraj, da tako razveselimo bed-
mi prazniki, ser zbirajo družine pod domačim krovom, da uži-jejo nekaj ur srečnega in ne- no deco, ki je brez starišev, po-
Naš Progresivni čebelnjak
Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov
(Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.)
skaljenega veselja.
Ravno tako se me Progresiv-
habljena in oslepela.
Poleg dobrodelnega dela pa
ne dobro počutimo, ko se ozira- j	s^^e ter si po-
rno nazaj v preteklo leto in vi-	do večjega znanja in
dimo delo, ki ga je izvršila na-	pomoči. Po krožko-
ša vrla organizacija "Progre- sejah imamo namreč korist-sivne Slovenke Amerike". I predavanja in diskuzije in
vse to pomaga, da se članice-izobražujemo in bolj vemo, kaj
Da, dosti koristnega in potrebnega dela so izvršile naše članice v vseh državah, kjer so
se godi doma in po svetu.
, v, . , Omeniti moram tudi šivalne ustaiiovljeni iiasi ki-ozki. T/saJka, krojače	^ nekateri
naša članica je lahko ponosna | ^^ožki in članice. Tudi ti so dobiti v vrstah P. S. Dosedaj iz-1	naše žene in dekleta. Saj vnšeno cielo je narsuvriost og^rom. | tK)ljšega zsi grospodinjo, kc,t no in vae za (iobix)bit clovesitva,!,;^ ruirediti lepo cAilekco za
Za lepše in idealnejše življenje med posamezniki in narodi.
Kar veselje je čitati poročila naših krožkov, iz katerih odseva navdušenje in volja do dela. Kako uridne so naše članice
svojega deteta ali kakšno lepo ročno delo za sebe in stanovanje. Besede mičejo, toda vzgledi vlečejo! Naše mlade žene in dekleta se na ta način učijo ceniti družino in dom ter s tem
vsepovsodi! Udejstvujejo se ne j priklepalo nanj tudi svoje može le pri njih krožkih, pač pa ved- j in otroke. Kadar priredimo ba-no rade pomagajo in sodeluje- j zai" je kar lepo videti toliko in jo z drugimi organizacijami, bo- tako lepega ročnega dela naših disi na kulturnem, dobrodelnem članic.
ali kakem drugem polju. V pro- 1% zgornjega razvidite, da se siem letu smo se tu v Cleve- članice "Progresivnih Slovenk" landu udejstvovale priCommun- udejstvUjemo v vseh panogah ity fondu, pri Rdečem križu in življenja.
pri drugih civičnih podvzetjih pripeljite vaše prijateljice v in vem, da ste se istotako tudi krožek in vesele in hvalež-
drugod po deželi.
Pomagamo tudi še vedno tr- ijale v tako dobro organizacijo, •pečemu narodu v naši rojstni kot so "Progresivne Slovenke domovini in ravno ta mesec bo- Amerike".
do nekateri krožki mesto med- Srečno in dobro novo leto sebojne izmenjave božičnih da- 1949 vsem širom Amerike!
ne vam bodo, da ste jih pripe- ,115 članic — in gotovo se bodo
GOSPODINJSKI KOTIČEK

(Prispeva E. Coff, kr. št. 1)
V naši zadnji izdaji, sem poskusila biti zelo kratka, hoteč prihraniti prostor za druge dobre nasvete, toda zaman! Ako ne boste tudi druge prispevale,
bom tudi jaz prenehala. Saj smo vendar vse gospodinje in vsak,! riekaj ve,. Torej na (ian |	zojpet zajore. Poiurni je tu-
di zelo važno, da je naše črevesje v dobrem stanju, oziroma čisto. Peč pplna pepela in
spalnicah svež in ne presuh zrak. Mnogo prehladov se naleze tudi, ker se ljudje često kopljejo ^baš predno gredo od doma. V takem slučaju se je vedno treba hitro splakniti z mrzlo vodo, da se potne luknjice, katere topla voda odpre, z
2 vašimi idejami!
Danes bi vas prosila za malo Uslugo. Ali se kje po vaših na-1 g^j ne moro dati dobrega in či-selbinah prodaja dobro sloven- j ^tega plamena in isto je z našim. telesom. Zaprtje, zastaja-nje raznih strupenih snovi po črevesju je eden izmed glavnih vzrokov neštetih obolenj. Tudi globoko vilihavanje svežega zraka je koristno. In končno še eno — ne bojimo se hoditi! Hoja in sicer urna, prožna hoja, je eden izmed važnih prijateljev dobrega zdravja.
(Prispeva članica, ki se uči iz skušenj).
sko kašo? Ako se kje dobi, bi prosila eno ali drugo, naj mi sporoči. Rada bi jo vsaj nekaj funtov za mlečno kašo. Moj naslov je: E. Coff, 17802 Delavan Rd,, Cleveland 19, O.
boljše zdravje
. Prehladi so zopet na dnevnem redu. Prehlad pa ne pride Kam od sebe, temveč so zanj Vzroki. Pozimi smo veliko znotraj, zrak v sobah je izprijen, naš sistem deluje počasneje in tako smo za bolezni in prehlad bolj dostopni. Odpornost borno dosegli, če se preveč ne tlačimo s hrano, zlasti ob praznikih, če stanovanje vsak dan Parkrat dobro prezračimo, zlasti, da skrbimo, da imamo v
Sončni kotiček
Aktivnosti krožka št. 8
Milwaukee, Wis. — Z velikim zanimanjem prebiram in čitam v našem novem glasilu poročila naših krožkov "Progresivnih Slovenk" in sem kar do skrajnosti ponosna in zadovoljna, da sem tudi jaz ena izmed te grupe zavednega ženstva.
Vidi se, da so se zavedne žene po vseh naselbinah oprijele in združile v enoto pripoznava-joč, da so ravno tako potrebne in koristne na socijalnem in političnem polju, kot doma pri gospodinjstvu.
Tudi me, milwauške Progre-sivke nikakor ne spimo Matjaževega spanja, kakor je o njem opisala zgodbico sestra iz She-boygana, ampak se zavedamo resnosti sedanjih časov. Pripo-znamo, da bo treba še agitirati in spodbujati za večjo skupnost in napredek med ženstvom in nobena druga organizacija nam ne nudi toliko privlačnosti in priložnosti za aktivnost, kakor ravno' naš Progresivni krožek.
V prvem letu našega obstanka smo dosegle prav povoljne uspehe. Predvsem imamo lepo število naprednih članic — dosedaj je število narastlo že čez
CIRCLE NO. 2. ATTENTION!
Any member of Circle No. 2 willing to participate in the National Red Cross (irive next March (1 to 17), please get in touch with Cecilia Subel, 1107 E. 68 St.
Frances Legat, 6922 Heck-sj" Ave., who will act as chairman and co-chairman of Section 2, of 23rd Ward, ^hich will include the eastern side of Addison Road to the western side of E. 71st St. from Superior Ave. to lake front. Thank you!
(Prispeva E. Coff, čl. kr. št. 1)
Kako težko čakam izdajo našega glasila, ki mislim, da bo ščasoma t »ostalo ena najzanimivejših izdaj. Razni krožki prav dobro napredujejo. Naša žena se je zbudila!
prijavile še nadaljne na naši glavni letni seji.
Ampak pripoznati moramo, da imamo tudi razne zapreke, kajti tudi med nami je še veliko nazadnjaštva in takozva-nega nasprotstva nam in našim idejam. In baš to je, ki nam daje več volje, več navdušenja do dela!
Veliko jc takih brezbrižnežev, ki jim svetovne zablode niso mar. Ne skrbi jih, kaj jim bo prinesla bodočnost in kakšne so sedanje posledice vojne.
Ako zasledujem miUvauške intrige, je sedaj največ zanimanja za "izgnance" ali "brezdomce", ali kakor je bolj pravilno, — izdajalce svojega naroda, kateri so našli izborno skrivališče pod ameriško demokracijo in to še posebno pod zaščito katoliških cerkvenih organizacij.
V spomin mi pride leto 1920, ko sem se tudi jaz pripravljala na pot "čez lužo" in sicer k očetu. In kakor se spodobi katoliškim dekletom, da gredo h gospodu župniku po tisti popotni žegenj, sem se tudi jaz v spremstvu moje.sestre, podala nekoliko pokloiiit v slovo našemu gospodu in obenem smo ga prosile- za krstni list, da bi Američani ne mislili, da smo kakšne paganke.
Ko je možak zaslišal, po kaj da smo prišle, se je na vso moč ujezil, tako, da se mu je kar tresel tisti masleni trebušček in zavpil:
"Kaj, v Ameriko boste šle? Ali ste ob pamet? Vam smrdi delo doma!
Saj tam vendar ni za mlade ljudi! Amerika je pribežališče grešnikov!
Samo tisti, ki nimajo čiste vesti se gredo tja skrivat, ve pa kar lepo ostanite dorfia in delajte in molite, pa bodete preskrbljene"!
Tako nas je poučil in nahru-
so se delali kot naši zaščitniki in voditelji."
Ampak eno mi pa vendarle ne gre v glavo!
Tam doma v Sloveniji so hoteli biti Nemci, zatajili so svoj narod in ga prodali za Judeževe groše ali morda za nemške marke, sedaj tukaj se pa silijo med Slovence. Saj vendar imamo tudi tukaj nemške fare in menda tudi take kozle, ki se bodo pustili striči, ampak najbrž da jim je narodnost deveta briga. Njih cilj je menda le ameriški dolar in s tem vsa udobnost, ki jim je na razpolago.
Pa dovolj tega. Povedala sem doživetje le za to, da pokažem, kako obračajo plašč po vetru in to vedno zgolj iz sebičnih in ne iz dobrih in krščanskih namenov. Drugače se zanimamo "Progresivne" tudi za marsikaj, kar nam je v razvedrilo, ki nam je potrebno v sedanjih časih.
Tako smo se pred časom sestale z našimi sheboyganskimi "Progresivkami", katere smo posetile, oziramo presenetile na njih prvi krožkovi obletnici. Da-siravno se nismo osebno poznale, nas js družila medsebojna vez in želja za skupnost. Ob tej priliki pa smo se spoznale in zabavale do pozne ure; v slovo pa smo obljubile, da se še vidimo. Torej hvala vsem članicam za njih gostoljubnost in postrežbo !
Tukaj v Milwaukee se zopet pripravljamo in sicer bomo priredile "kartno zabavo" dne 27. marca. To bo zopet' nekaj posebnega, kajti članice so obljubile, da bodo sešile in prinesle takozvane "pillow cases" ali prevlake za vzglavne blazine, ki bodo oddane med igralce kart. S tem bo dobila naša blagajna potrebna sredstva za na-daljno delovanje in pomoč onim, ki so v potrebi.
Čitala sem apel za ponioč v vojni oslepelim otrokom, ki se nahajajo v ljubljanskem zavodu. Gotovo se bomo odzvale temu pozivu tudi me in pomagale po svojih močeh, da razveselimo osirotele žrtve fašizma.
Sedaj pa želim vsem članicam vesele praznike, krožkom pa obilo uspeha in napredka v prihodnjem letu!
Helen Ambrozich,
Krožek št. 8.
izreči članicam, ki so darovale toliko lepih predmetov za "bazar" in tudi pridno delale tisti večer. Posebno priznanje pa zaslužijo naše članice mlajše generacije kot Ann Sannemann, Betty Nadvornik, Rose Podbev-šek in Evelyn Terselich, katere so okinčale dvorano in mize; naredile in darovale "žabe", ki so bile razprodane trenotno. Udeležba na bazarju je bila nepričakovano obilna, tako da je bila dvorana pretesna, česar se nismo nadejale. Sreča je zadela Josephine Gregorič iz Detroita, ki je dobila Toastmaster. Imenovana je ena izmed igralk, ki so nam priredile igro "Svet brez sovraštva".
Članice so podarile toliko lepih ročnih del, da je nemogoče vse popisati in vseh imena priobčiti, za kar upam, da rai prizadete oproste.
Ker se je naša blagajna z zadnjo priredbo precej opomogla, bomo zopet v stanu sem in tja kaj pomagati v dobre ter koristne namene, čestitam tudi članicam krožkov v Milwaukee in Sheboygan, ker njihova poročila govore istotako o dobrih uspehih. Tudi v St. Louisu, Mo., kot sem cula, se naše zavedne Slovenke pripravljajo na ustanovitev Krožka Progresivnih Slovenk, ki bodo brez dvoma uspešne.
■*
Končno naj še omenim, da članice, društva "Nada" št. 102 SNPJ, vabijo na svojo Silve-strovo zabavo, ki se vrši v dvorani SNPJ, vse članice krožka št. 9 Progresivnih Slovenk in njih soproge.
Končno želim srečno Novo leto vsem Progresivnim Slovenkam in rojakom vobče!
Frances Vider, preds. krožka št. 9.
Koliko dobrih del je storjenih pri naši organizaciji, kjer se naše žene zanimajo tudi za j lil naš dobro rejeni župnik, am-
kulturo. Precej obširna je bila zadnja izdaja, toda nisem prenehala, dokler nisem do zadnje besedice prečitala. Naš uredniški članek je bil dober in zanimiv. Sicer moramo biti sedaj malo bolj kratke z našimi dopisi, da na ta način prihranimo prostor za razne krožke. Kakor
pak naju ni odvrnil od sklepa. Vendar, ko preitišljujem po preteku vseh teh let, si pa mislim:
"Glej ga zlomka, nekaj je pa ta možak imel vendarle prav, kajti zadnje čase je ta naša dežela res postala "pribežališče grešnikov"! Saj od vseh krajev
Nekaj poročila o krožku ši. 9 Progresivnih Slovenk
Chicago, 111. — Letna seja našega krožka, na kateri smo zopet sprejele tri nove članice, je bila zelo dobro obiskana.
Volitve odbora so se izvršile povoljno, ker članice so pripravljene delati za krožek in organizacijo z isto vnemo, kot dosedaj. Vse stare odbornice so bile ponovno izvoljene, kateremu odboru smo dodale še "arhiva-rico", za katero mesto je bila izvoljena naša pridna sestra Louise Robaus.
Na omenjeni seji smo tudi spremenilo datum naših društvenih sej, na kar članice posebno opozarjam, da to spremembo upoštevajo. V bodoče se bodo seje našega krožka vršile mesto vsako prvo sredo v mesecu, vsaki drugi petek, v istih prostorih in ob istem času, ker
vidite, smo precej zrastle! —! hodijo taki, ki imajo zares kos-Zdravo!	j mate vest in med njimi oni, ki
Veselo poročilo
Glavno letno sejo kr. št. 3 smo dobro izvršile. Udeležba je bila ogromna in zdelo se mi je, da ni manjkalo nobene članice. Bile so tudi vse dobro razpoložene. Predsednica je menila, da če bi imele vsako sejo tako udeležbo, bi lahko še veliko več dobrega storile.
V odboru za 1949 so ostale vse prejšnje, edino Albina Vesel je odklonila vsled slabega zdravja, vseeno pa je prevzela mesto podjiredsednice. Odbor je torej sledeči: Predsednica Frances Gorjanc, podpreds. Albina Vesel, taj. in blag. Mary Ster, zapisnikar ica Gusti Zupančič, nadzornice: Mary Medvešek, Frances Zaje in Louise Derdič-Zastopnice za glavni urad,' Albina Vesel in Mary Ster, poročevalka Vera Potochnik; za Klub društev F. Zaje in Louise Derdič; za SANS št. 106 F. Gorjanc in Gusti Zupančič.
Sestra Vogrin j e predložila zahvalno pismo, ki ga je prejela od g. Bubnica v imenu odbora za zgradbo dijaškega doma v Kopru na Primorskem.
Sklenile smo tudi darovati $25 za deški in $25 za dekliški zavod v Sloveniji, dalje $15 za Wallace-ove kanmpanjske stroške, $10 listu Enakopravnosti in $15 v glavni urad. Kupile smo tudi 10 vstopnic za Silvestrovo zabavo Društvenega Doma. Gu-
Progresivne Slovenke Amerike
Progressive Slovene Women of America
Ustanovljene dne 4. februarja, 1934.
Inkorporirane dne 27. junija, 1938.
žena, izkoristi pridobljeno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO
GLAVNI ODBOR
SUPREME BOARD MEMBERS
IZVRSEVALNI ODBOR:
PREDSEDNICA ..... ........... Cecilija Subelj, 1107 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio
I.	PODPREDSEDNICA .... May Čichon, 19300 Arrowhead Ave., Cleveland 19. O.
II.	PODPREDSEDNICA ............ Frances Vider, 2606 S. Avers Ave., Chicago, 111.
III.	PODPREDSEDNICA................Mirni Pavcic, Box 125, Strabanc, Pa.
TAJNICA .......................... Josie Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio
BLAGAJNICARKA .............. Joyce Plemel, 1174 E. 74th Sreet, Cleveland 3, Ohio
UREDNICA ................................................ Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio
ZAPISNIKARICA ........... Frances Gorshe, 1116 E. 72nd. Street, Cleveland 3. Ohio
NADZORNI ODBOR: Predsednica: Mary Vidmar, 328 Boyer St., Johnstown, Pa.
Mary Andres, 5609 North Parkside, Chicago 30, Illinois J Marie Zakrajsek, 1038 Addison Road, Cleveland 3, Ohio Ivanka Shiffrcr, 795 East 88th Street, Cleveland, Ohio Sophie Subel, 378 East 161 Street, Cleveland 10, Ohio PROSVETNI ODBOR: Predsednica: Vida Shiffrcr. 795 E. 88 St., Cleveland. O.
Josephine Petrich, 6617 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio Mildred Bradach, 17822 Dillcwood Road, Cleveland, Ohio Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio Nezika Kalan, 1007 East 74th Street, Cleveland 3, Ohio
TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES
1—Mary	Vidrich .......................... 15718 Grovewood Avenue, Cleveland, Ohio
2—Marie	Zakrajsek ............................... 1038 Addison Road, Cleveland, Ohio
3—Mary	Ster ........................................... 19302 Arrowhead Avenue, Cleveland, Ohio
7—Mildred	Bradach .................................. 17822 Dillewood Road, Cleveland, Ohio
8—Anna	Puncer ......................................... 2107 So. 65th Street, West Aliis, Wise.
9—Frances	Rak .............................. 3054 So. Keeler Street, Chicago 23, Illinois
10—Mary	Cerv ......................................................... Box 132, Tire Hill, Pennsylvania
11—Rose	M. Kovach ........................... 24-^22 Crescent Street,. Astoria 2, New York
12—Mary	Stih ............................................- . 1524 Georgia Avenue, Sheboygan, Wise.
13—Anna	Rainics .................................... 240 Main Street, West Aliquippa, Penna.
14—Josephine	Luznar ................................. R. F. D. 1, New Smyrna Bea'ch, Florida
15—Christine	Nadvesnik ............—..................— 251 East 1st St., Oglesby, Illinois
16—Ivana	Krulz ..............................................-...... Box 145, SVrabane, Pennsylvania
ko kartico v razvedrilo. Naš krožek želi njej in drugim bolnim članicam, da bi čim preje okrevale in. prišle zdrave med nas.
Na nedeljo 13. februarja bomo imele pa ples v S. D. Domu na Recher Avenue. Igral bo Johnny Vadnal orkester in takrat se bo zopet vse vrtelo, staro in mlado. Kasneje v poletju priredimo pa na vrtu Doma bazar. Kdaj in kako, bomo kasneje poročale, ko izdelamo načrte.
Sprejele smo zopet nekaj novih članic — Frances Modic, Martino Hribar in Anno Cece-lic. Pridružili so se nam tudi trije podporni člani. V blagajno so darovale sledeče: Mary Serezan $2; po $1.00: Frances Kobilsek, Mary Ludwig, Julija Metelko, Josephine Čebul in Mary Kusar. Lepa hvala! Seje se bodo vršile še nadalje vsako prvo sredo v mesecu.	«
Z darili, katere smo izmenjale po seji smo imele veliko zabave in veselja. Mary Medveš-kova je dobila peteršiljček, kar pomeni, da bo morala še za naprej kuhati za naš krožek! Kaj ne da boš, Mary?!
Po seji je bila večerja, prosta zabava in ples. Smelo lahko rečem, da ji0 bil to vsestransko lep večer.
Naš krožek želi vsem "Progresivnim Slovenkam", kakor tudi naši urednici, Mary Ivanusch, srečno in zdravo novo leto 1949!
Vera Potochnik, poroč.
večer, ki smo ga izbi ale, smatrajo članice bolj primeren za sti Zupančič nas je pa opomni-naše seje, kot prejšnji datum, la, da imamo že dolgo v bolniš-Tako se bo naša prihodnja seja niči našo članico, Jean Remec, vršila dne 14. januarja 1949, na kateri smo sklenile poslati šo-kateri boste slišale poročilo na- pek vrtnic, skupno z lepim da-ših odbornic in o uspehu "ba- rilom. Predsednica je priporo-zarja", zato priporočam, da ne čala, naj io članice od časa do pozabite na omenjeno sejo. časa obiščejo v Glenville bolniš-Priznanje in zahvalo moram niči in ji surn in tja pošljejo ka-
Nekoliko zahvale je mestu
Euclid, O. — Zopet je minulo eno leto lepega in složnega delovanja našega krožka. Danes je moj namen zahvaliti se predsednici, Albini Vesel za tako vzorno vodstvo sej, kakor tudi vsem ostalim odbornicam, zastopnicam, kuharicam in točaj-kam za tako vzorno in točno izvršena dela ob laznih prilikah tekom preteklega leta.
Hvala tudi vsem pridnim članicam, ki ste delale, darovale, pridobivale nove članice, se udeleževale sej in krožkovih priredb, kakor tudi moškim podpornim članom za vso pomoč in naklonjenost.
Na december ski seji pa je bila naša "progresivna družina" tako velika, da bi kmalu morale "mufat" v zgornjo, veliko dvorano. Bilo nas je 96 — torej štiri manj kot sto! Tiste, ki niso mogle na sejo so prišle pozneje in tako pomagale do lepšega gmotnega uspeha.
Seja se je vršila povsem glad-
ko in smo z lahkoto veliko rešile v najkrajšem času.
Zahvaliti se želim vsem članicam za vso prijaznost, ki ste mi jo izkazale skozi celo leto. Na mestu je tudi zahvala po-(Dalje na 4. strani)
OUR CIRCLES REPORT...
* Circle No. 12, Sheboygan, Wis.
Oh ' iVovember 20th we celebrated our first anniversary with a dance. We had a real good turnout even though there were other activities going on at the same time.
As visitors we Rad a bus full of Progressive Women from Milwaukee. It was very nice of them to come up and surprise us the way they did. Thanks, Milwaukee! We hope we can do the same for you some time.
Our circle is getting along pretty good. In one year's time we had two card parties, which were fairly well attended and our anniversary dance which was a success.
In our town it is still a little hard to make people understand what the Progressive WomeYi stand for. There is always some one to knock us in one way or another. It seems whenever we have something doing, there is always another one on the same date, just to buck us, as they say. Sheboygan is noted for it's four C's — Chairs, Cheese, Churches and Children, so you see, we haven't got easy sailing.
But we have energy and spunk and just keep plugging along and get a new member here and there.
Up to this writing we have 44 members and have hopes of getting more new ones in the coming year.
By the time this will be in print, Xmas will have come and gone and another new year coming and with it new hopes I for the future.
] Happy New Year to all our members and to all Progressive Women all over this good old USA!
Mary Stih, Sec'y.
Make your reports con-cisc and interesting. All contributions are to be in editor's office by the 15th of each month.
Address:
MARY IVANUSCH.
R.F.D. 1, Chardon, Ohio
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
27. decembra, 1948.
NAŠ PROGRESIVNI ČEBELNJAK
("Nadaljevanje s 3. str.)
znanemu trgovcu pohištva, Mr. Louis Oblaku, za cvetlice iz njegovega krasnega cvetličnega vrta na Eddy Rd., da sem lahko delala šopke in jih nesla bolnim članicam v bolnišnico. Kako so jih bile vesele! Vsako cvetko so pcRebej ogledovale in se čudile, ker jih je bilo toliko različnih vrst. Ko sem jim povedala od kod so, so mi naročile, naj se zahvalim v njih imenu in zato sedaj te vrstice.
Mr. Oblak mi je rekel: "Kar pridite in si narežite kolikor vam je drago, saj se vrtu nič ne pozna". Ravno tako uslužen je bil tudi njegov oskrbnik, John. Veliko veselja sta naredila z vajino dobrosrčnostjo in to ne samo bohiim, temveč tudi meni ker cvetje je moje največje veselje. Še bolj sem bila pa radostna, da mi je bilo mogoče krasiti grob moje hčerke Florence. Torej še enkrat prisrčna hvala!
Sedaj pa želim vsem članicam našega krožka zdravo in srečno Novo leto, kakor tudi naši urednici, njenemu soprogu, vsem mojim prijateljem in vsem ostalim krožkom po Ameriki!
Gusti Zupančič,
krožek št. 3.
Drage sestra Slovenke po širni Ameriki!
Chicago, 111. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto vam želi krožek št. 9, Chicago, 111.! — Zopet prihaja novo leto, leto polno upanja in pričakovanja za boljšo bodočnost. Voščimo si eden drugemu veselo Novo leto, včasih prisrčno, včasih pa kar iz navade. Ali vendar je tako lepa navada!
Tako o Božiču — kako ljudje hitijo v trgovine, ogledujejo, premišljujejo, kaj bi kupjli svojcem, prijateljem, znancem, da bi jih razveselili z darilom na božični dan.
Torej sestre krožka št. 9 so si izbrale ravno najlepši čas za razstavo ročnih del in še drugih lepi)i izdelkov, ki so jih naredile same in podarile krožku. Bil je najboljši čas za dober izkupiček. Niso se motile! Obisk je bil velik; prodale so skoraj vse.
Potico so postavile na dražbo, moški so se pridružili ženskem, dražili so potico visoko, smeha je bilo dovolj in prodale so jo zelo, zelo povoljno. Smešno in zabavno je bilo tudi videti, kako so možje kupovali svojim ženicam predpasnike! V splošnem se je vse tako lepo izteklo, da ako bi hotela vse podrobno opisati, bi bilo premalo prostora. Zato naj le rečem: Bilo je fletno!
Rečem naj še samo to: Kuhinja je bila izvrstna! Kranjske klobase so dišale daleč okrog vogla hiše, že ko smo prišle po cesti. Vsakovrstnega domačega peciva je bilo na razpolago in potica, kava . . . kaj hočemo boljšega! Mislim, da sestre, ki so vse to uredile in delale, so lahko ponosne na tako dober uspeh.
Ne vem, če smem priložiti še par vrstic v prid dr. "Nada" 102 SNPJ. Saj so skoraj vse sestre pri krožku od dr. "Nada." One priredijo ples na Silvestrov večer v dvorani SNPJ. Tam jamčijo članice, ki imajo vse to v rokah, da bo vsakdo vesel, ako bo prišel. Torej na svidenje Slovenci in Slovenke na starega leta večer! In 8. januarja bo priredil klub "Bled" plesno veselico. Tudi tu so sestre od krožka. Tudi me na severni strani Chicage smo pridne in znamo narediti krofe, potice, kranjske klobase, itd. — Torej se vidimo na starega leta večer na južnozapadni strani mesta Chicage in 8. januarja na severni strani, v Swiss Club House, 635 Webster Ave !
Vas veselo pozdravlja sestra Angela Mezner, kr. št. 9.
Naše delo
Collinwood, O. — Ena najboljših organizacij za žene in: dekleta, kar jih obstoja med nami tu v Ameriki je organizacija "Progresivne Slovenke Amerike". Izza ustanovitve leta 1934, je izvršila že veliko, veliko dela. Koliko so krožki samoi tu v Clevelandu gmotno podprli dobrih in potrebnih stvari! Kako vedno podpirajo kultur- i na društva! Kupijo vstopnice za i njih prireditve in članice gredo j dejansko pomagati, kadar in | kjerkoli je treba.
Koliko lepih vsot smo podarile za naš Ameriški Rdeči križ,; nesle darila našim slovenskim bolnikom v državno bolnišnico, | v vojaško bolnišnico, v Crile bolnišnico, itd. ter jih tako razveselile in jim lajšale trpljenje. Za v Jugoslavijo smo pa zbrale ogromne količine obleke in živeža. Lahko bi še veliko naštela, kaj so vse te naše "Progresivne Slovenke" dobrega storile. In ko vse to premišljujem, pridem do prepričanja, da ta naša najboljša organizacija ne sme prenehati, dokler bo količkaj našega slovenskega življenja v Ameriki. In mislim, da tudi ne
bo, ker se pri nas zbira cvet naših pridnih in marljivih žena in deklet!
Zato pa sedaj ob zaključku leta, ko stopamo v novo leto in delamo sklepe za bodočnost, opozarjam naše očete in matere, da naj opomnijo svoje hčere in sinahe, naj se pridružijo "Progresivnim". Tu bodo našle dobro in prijazno družbo, tu se bodo vadile spoznavati vrednosti dobrega gospodinjstva, vrednosti skupnega dela za splošno korist, itd.
V Collinwoodu, v okrožju S. D. Doma na Waterloo Rd., imamo dva krožka, enega za nas starejše in enega za mlajše Slovenke (krožek št. 1 in št. 7.) Kar vas je mlajših, pristopite h krožku št. 7, kjer imajo zelo dobre odbornice in prijazne članice ter vas bodo z veseljem sprejele v svoj krog.
Končno pa vabimo vse žene in dekleta po širni Ameriki, da pristopite k "Progresivnim Slovenkam", kjer pa še nimate krožka v naselbini, ustanovite si ga.
Kaj rečete ve, v Lorainu, Akronu, Barbertonu, itd.?
Sedaj pa; — Vesele božične praznike in srečno Novo leto!
Frances Wolf.
(Op. ur.: Ostali del dopisa bo priobčen v dnevniku).
IZČRPKI KONVENČNEGA ZAPISNIKA "PROGRESIVNIH SLOVENK"
Vršeča se dne 16. maja 1948 v SDD na Waterloo Rd.
Glavna predsednica Cecilija Šubelj odpre četrto redno konvencijo s pozdravom na navzoče delegatinje in goste ob 10. uri dopoldne. Nastopi Mladinski pevski zbor S. D. Doma in zapoje Ameriško himno in nekaj slovenskih pesmi, pod vodstvom Mrs. Vadnal.
Sledi volitev konvenčnega odbora. Za predsednico konvencije je izvoljena Nežka Zalokar, članica krožka štev. 1. Za prvo podpredsednico Mary Widmar iz Johnstowna, Pa., druga podpredsednica pa Mary Musich iz West Allies, Wis., za tajnico konvencije je izvoljena Joyce E. Gorshe-Plemel, za zapisnikarco pa Frances Gorshe.
Glavna tajnica prečita kon-vtnčni red, ki je soglasno sprejet. Nato nadaljuje sestra Nežka Zalokar z vodstvom konvencije in predstavi navzočim častne goste, Etbin Kristan, in Mati Petrovich. Oba gosta pozdravita konvencijo v kratkih govorih.
Predsednica N. Zalokar se jima zahvali za vzpodbudne govore v imenu organizacije. Nato poverilni odbor prečita imena delegatinj in poroča, da so vse pravomočne. Navzočih je 92 članic in delegatinj. Poročilo poverilnega odbora je sprejeto.
Določi se čas zborovanja in sicer od 10. do 12. ure ter od 1:30 do 5. ure popoldne, oziroma, dokler se konvencija uradno ne zaključi in izvrši vse posle.
Glavna tajnica Josephine Za-krajšek prečita imena članic, ki so bile po gl. odboru imenovane v razne konvenčne urade. V registracijski odbor so bile imenovane : Millie Bradač, Sophie Šubelj, Marie Cichon, Marian Brooks in Joyce E. Gorshe-Plemel.
V	resolucijski odbor so bile imenovane: Cecilija Šubelj, Josephine Zakrajšek, Mary Grill-Ivanusch, Mary Widrich, Mary Ster, Marie Zakrajšek, in Frances Martin jak.
V	odbor za pravila so bile imenovane: Cecilija Šubelj, Josephine Zakrajšek, Nežka Zalokar, C. Brodnik, J. Tratnik, A. Mirtič, M. Medvešek, F. Vider, M. Andreas, M. Vidmar, M. Cerv, F. Corel, A. Rainics, F. Zakrajšek, F. Martin jak, M. Pavčič in Krluz.
Poverilni odbor: Mary Zupan-čič, Mary Vasil, Mary Cerv, Frances Corel, Ana Rainics in Mary Medvešek.
Odbor za plače: Mary Vid mar, Mary Musich, Mary An dreas, Pavla Kline in Josephine Tratnik.
Sledi poročilo glavnih odbor-nic: predsednice, podpredsednice, tajnice in blaga jničarke.
Dalje poročajo zapisnikarica, urednica, nadzorni odbor in prosvetni odbor. Vsa poročila glavnih odbomic so soglasno sprejeta.
Nato poročajo tajnice krožkov o delovanju, številu članstva in finančnem stanju.
Konvenčna predsednica Nežka Zalokar se zahvali vsem krožkom za njih požrtvovalno in veliko delo za plemenite namene in cilje.
Marion Bashel predlaga in Mary Vidrich podpira, da se vsa poročila sprejme. Sprejeto soglasno.
Glavna tajnica prečita zahvalno pismo od Rdečega križa Jugoslavije za poslano ambulanco od Progresivnih Slovenk. Pismu so priložene tudi slike od ambulance.
Konvenčna tajnica prečita poslane brzojavke in pozdrave četrti redni konvenciji Progresivnih Slovenk in sicer od SANSa iz Chicaga; Mary. Stich, Sheboygan, Wis., Rose Kovačič, Brooklyn N. Y., Kristine Nad-vesnik, La Salle, 111., Mary Ro-dich in hčere Clare, Milwaukee, Wis., Albine Vesel od krožka št. 3. Zaključek dopoldanskega zborovanja.
Popoldanska seja. Konvenčna predsednica Nežka Zalokar odpre popoldansko sejo ob 1:30. Preide se takoj na pravila. Josephine Tratnik čita točko za točko. Točke 1., 2., 3. in 4. ostanejo neizpremenjene. O točki 5-nastane razprava. Frances Can-don opozarja, da smo organizi-zirane kot kulturna organizacija, ne podporna ali posmrtnin-ska. Ostane po starem.
Točki 6. in 7. ostanejo neizpremenjene.
O točki 8. Konvencija, nastane živahna razprava, kdo je upravičena delegatinja ali članica na konvenciji. Po daljši razpravi pi-edlaga Frances Vider od krožka 9. sledeči predlog: Krožek, ki šteje 25 članic ima pravico do zastopstva na konvenciji do ene delegatinje in za vsakih nadaljnih 25 članic po eno delegatinjo več. V s i krožki naj bi imeli zastopstvo na konvenciji. Predlog podpiran po sestri Mary Pavčič št. 16.
Mary Vasil pa protipredlaga,
da naj točka ostane po starem, ki se glasi: Konvenciji prisostvujejo lahko vse članice organizacije od vseh krožkov, pod pogojem, da imajo svoje mesečne prispevke točno plačane. Protipredlog je podpiran po sestri Frances Martin jak.
Pri glasovanju dobi protipredlog Mary Vasil 33 glasox; za predlog sestre Vider je glasovalo 45 glasov in je sprejet. K predlogu je sprejet tudi dodatek, da imajo na konvencijo vstop gostje in članice, do glasovanja pa so upravičene samo pravilno izvoljene delegatinje. Druge ima jO samo posvetovalne glasove.
Konvencija se bo tudi v bodoče vršila v maju, kar je soglasno sprejeto.
Sklenjeno je, da se število glavnih odbornic poviša, tako da bo bodoči glavni odbor se-stojal iz predsednice in treh podpredsednic, tajnice, blagaj-ničarke, zapisnikarice, pet članic nadzornega odbora, pet članic prosvetnega odbora.
Predlagano in sprejeto je, da nadzorni odbor pregleda poslovne knjige vsakih šest mesecev, skupni odbor pa enkrat na leto.
Glasilo organizacije Progresivnih Slovenk Amerike ostane še nadalje dnevnik Enakopravnost v Clevelandu.
Sledi daljša razprava, kako bi se dobilo sredstva, da se omogoči vsaki članici, da prejme glasilo enkrat na mesec. Sestra Frances Vider predlaga, da naj se poviša^ članski asesment po 5c mesečno, kar znese 60c na leto na članico, .kar se naj dene v tiskovni sklad za kritje naročnine.
Frances Zakrajšek dostavlja, da naj bi se članicam, ki so že sedaj naročene na Enakopravnost, kreditiralo 60c letno na njih naročnini pri Enakopravnosti. Ta dodatek sestra Vider sprejme ^ svojemu predlogu. Predlog je podpiran po Frances Zakrajšek in je soglasno sprejet.
Rdeči nagelj ostane še nada Ije simbol in znak Progresivnih Slovenk. Krožki nabavijo ob času smrti članice šopek mesto venca. To se prepusti posameznim krožkom, da uredi in ustre-že članicam. Vsak krožek plača iz svoje blag9.jne šopek ali venec za umrlo sestro.
Sklene se, da se zanese v pravila tudi dnevni red, upravnik in j)oslovilni govor ob grobu sestre.
Kako dobiti sredstva za oglaševanje organizacije. Frances Zakrajšek predlaga, da vsak krožek letno prispeva v propagandni sklad vsoto $10. ali več. V slučaju, da glavni odbor vidi primanjkljaj v tem skladu, ima pravico vprašati krožke za do datno finančno pomoč. Predlog podpira Mary Vasil in je enoglasno sprejet.
'Odbornice za plače predložijo sledeče plače za uradnice: Glavna predsednica $50.00 letno, prva glavna podpredsednica $10.00 letno; ostali dve sta brezplačni. Glavna tajnica $30 mesečno; glavna blagajničarka $25.00 letno; urednica $120.00 letno; zapisnikarica $3.50 od seje; nadzornice po $2.50 od vsakega pregledovanja knjig. Vse priporočene plače so soglasno odobrene.
Frances Candon predlaga, da se za dosedanje delo, z ozirom na nizko plačo tajnice, nakaže $100.00 kot nagrada tajnici Josephine Zakrajšek. Predlog je sprejet soglasno.
Marion Bašel vpraša odbor za plače, kakšno plačo so določile za konvenčne uradnice. Nežka Zalokar za sebe odklanja vsako plačo, ker smatra za svojo dolžnost, da pomaga organizaciji po svoji moči. Plačo odklonite tudi obe podpredsednici in tajnica konvencije.
Cecilija Šubelj predlaga, da se zapisnikarici plača za zapisnik $15.00, da uredi in sestavi zapisnik. PredWg je podpiran in sprejet.
Sledi volitev. Izvoljene so sledeče :
Cecilija Šubelj, glavna predsednica ; Marie Cichon, prvai podpredsednica; Frances Vider,! druga podpredsednica; Mimie Pavčič, tretja podpredsednica;) Josephine Zakrajšek, g 1 a v n a i tajnica; Joyce E. Gorshe-Plemel, blagajničarka; Frances Gorshe, zapisnikarica; Mary Grill-lvanusch, urednica.
Nadzornice: Mary Vidmar, ■ Johnstown, Pa., Mary Andreus, Chicago, 111., Marije Zakrajšek,: Cleveland, O., Sophie Šubelj, in Ivanka Šifrer.
Prosvetni odbor: Vida šifrer,, Josephine Petrič, Theresa Gor-i janc, Millie Bradač in Nežka' Kalan.
Predloženih je bilo tudi več resolucij, ki so bile vse spre je-te in odposlane na pristojna mesta.
Peta redna konvencija se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., leta 1951, datum pričetka konvencije določi glavni odbor; vrši se v maju.
Mladinskemu pevskemu zboru S. D. Doma se daruje v blagajno $10.
Enakopravnosti se nakaže nagrada v vsoti $100 za brezplačno postrežbo zadnjih treh let.
Glavnim odbomicam daje konvencija polno moč, da rešijo polnomočno zadeve, ki jih mogoče konvencija ni rešila.
Glavnim odbornicam se izreče zaupnico za njih delo zadnjih treh let.
Josephine Levstik želi vedeti, kaj se bo ukrenilo glede moških, ki so pri nekaterih krožkih sedaj podporni člani. Sklep konvencije je, da ostanejo moški lahko še nadalje podporni člani lokalnih krožkov, toda so bre: pravic do organizacije Progresivnih Slovenk Amerike.
Sklene se poslati brzojavko A. F 2., ki zborujejo v Beogradu.
Konvenčna predsednica s primernim nagovorom in pozdravom zaključi konvencijo ob 6-uri zvečer.
Nežka Zalokar, konv. preds.
Frances Gorshe, konv. zap.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
Seznam prispevkov
Za potne stroške za Josie Zakrajšek, ki je zastopala ameriške Slovenke na drugi Mednarodni konferenci demokratskih žena v Budapešti, so izza zadnjega poročila poslala prispevke še sledeča društva in krožki: Za društvo št. 257 SNPJ je poslal Frank Knafelc $10; za krožek št. 8 Progresivnih Slovenk, Milwaukee, Wis., Anna Puncer $100; za krožek št. 16, Strabane, Pa., Frances Bartol $25; za krožek št. 15, Waukegan, 111., Christine Nadvesnik $15; za krožek št. 13, West Aliquippa, Pa., A. Ranics $35; za društvo št. 170 ABZ, Chicago, 111., je poslala $10 Agnes Jurečič, ki je bila tudi delegatinja na American Slav kongresu, kjer je bila Josie izvoljena.
Zadnji izkaz je bil $505, sedaj $195, torej skupno do sedaj $700. Odbor se vsem najlepše zahvaljuje.
Cecilija Suhel.
DOBRA KUHARICA
dobi delo v restavraciji podnevi. Dobra plača. Zglasite se v gostilni na
7513 ST. CLAIR AVE.
APEX PRALNI STROJ
v izvrstnem slanju, star koma] leto in pol. se proda po zmerni ceni. Pokličite LI 2756.
IMAMO
kopalnic«, ifmivalnik«, ilranitia, čebre la pranje, kuhinjske sinke, radiatorje in cevi ter druge monter-ske potrebščine.
55«5 WOODLAND AVE.
Pri nas radevol]#
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
Mandal Drug Co.
15702 WATERLOO RD.
(Nadaljevanje)
■ Ko so vsi iDolegli spat, je Pan-; telej Prokofjevič poklical Gri-j gorija na dvorišče. Sedla stal
pred vrata.	'
•j
—	Pomenil bi se rad s teboj, j
—	Starec se je dotaknil Grigo-j rijevega kolena in zašepetal: — Prejšnji teden sem se bil odpeljal k Petru. Njegov osem in dvajseti polk je zdaj za Kala-čem . . . E, sinko, dobro sem si opomogel tamkaj. Petro je za kaj, presneto za kaj za dom! Balo obleke mi je dal, konja in! sladkorja . . . Konj je brez napake . . .
—	Čakaj! — mu je grobo segel v besedo Grigorij, ker ga je užalilo sumničenje. — Menda nisi za to prišel sem?
—	Kaj pa?
—	Kako — kaj ?
—	Ljudje pač jemljejo, Gri-ša . . .
—	Ljudje! Jemljejo!. — Grigorij ni našel besed, pa je raz-srjeno ponavljal. — Kaj nimate svojega dosti? Grabeži! Za take reči so na nemškem bojišču ljudi streljali! . . .
—	Le nič ne jezikaj! — ga je hladno ustavil oče. — Ne beračim pri tebi. Ničesar mi ni treba. Danes živim, jutri pa bom stegnil pete ... Ti le nase misli. Povej mi no, te prosim, kakšen bogatin si! Doma je samo tajselj ostal, pa... Zakaj pa bi neki ne pobiral pri teh, ki so stbpili k rdečim? . . . Greh je, če jim ne vzameš! Doma bi pa vsaka mrva prišla prav.
—	Le meni to pusti! Pa ne
—	zdaj bom kar na kratko napravil! Kozakom sem do danes gobec raztreščil za to, zdaj pa je prišel moj oče ropat ljudi! — je drgetal Grigorij in sopel.
—	Zato so te tudi iz stotnije nagnali! — je potuhnjeno primaknil oče.
—	Prava reč mi je do tega! Še vodu se bom odpovedal!
—	Ta je lepa! Pamet, pamet.
Za hip sta molčala. Grigorij
je prižgal in ob svitu vžigalice za trenutek zagledal očetov ogorčeni in prizadeti obraz, šele zdaj je dojel, zakaj se je bil oče pripeljal. "Zato je tadi Darjo vzel s seboj, hudir stari! Da bi na nakradeno pazila", — je pomislil.
—	Stepan Astahov se je javil. Si slišal? — je mrzlo začel Pan-telej Prokofjevič.
—	Kako? — Grigoriju je kar cigareta padla iz rok.
—	I, tako. Izkazalo se je, da je bil v ujetništvu, ne pa ubit. Prišel je cel in zdrav. Ondukaj si je napravil obleke in imetka
—	križana gora! Z dvema vozovoma je pripeljal, — se je zlagal starec in se bahal, kakor da bi si bila s Stepanom kaj v žlah-ti. — Po Aksinjo je šel in zdaj je spet v vojski. Lepo službo so mu dali, za etapnega komandanta je menda, v Kazanski,! ka-li.
—	Ste veliko namlatili? — je Grigorij presukal pogovor.
—	Štiri sto mernikov.
—	Kako pa kaj tvoji vnučki?
—	Hoho, vnučki, bratec, ju-
naki! Odpustka bi jima lahko poslal.
—	Kakšnega odpustka neki z bojišča! — je z boljo zavzdihnil Grigorij in bil v mislih ob Aksinji in Stepanu.
—	Kaj res ne bom dobil kakega pihalnika pri tebi? Ni nobenega odveč?
—	Čemu ti bo?
—Za doma. Pred živaljo in hudobnim človekom. Za vsak primer. Nabojev sem si vzel cel zabojček. Ko smo jih peljali, sem ga izmaknil.
—	Vzemi jo v pratežu. Te robe je dosti. — Grigorij se je mrko zasmejal. — No, zdaj se spravi spat! Na stražo moram-
Zjutraj je del polka krenil iz vasi. Grigorij je odšel v prepričanju, da je pripravil očeta v sram in bo odšel praznih rok-Pantelej Prokofjevič pa je pospremil kozake in kot gospodar stopil v kaščo, začel smetati s klinov komate in naprsnike in jih nositi na svoj zapravijiček-Za njim jo hodila gospodinja, obraz so ji polivale solze, vri-ščala je in ga grabila za rame:
—	Očka moj! Dragi moj! Se ne bojiš greha! Zakaj tepeš reveže? Pusti komate! Pusti jih, pri Bogu križanem!
—	No-no, ti le kar miruj z ^ Bogom! — je Melehov brundal, šepal in otepal ženske. — Vaši dedci bi tudi pri nas pobirali, le D3Qlči. Tvoj komisar, jeli? . . • Spusti me! Če je "tvoje — moje — božje", se pravi — jezik za zobe in ne javkaj!
Potem je potrgal ključavnic® s skrinj in vpričo pratežikov, ki so mu molče dali prav, izbiral manj ponošene hlače in suknjiče, jih ogledoval pri svetlobi, mel med črnimi krcljastin?i prstmi in povezoval v svežnje-
(Dalje prihodnjič)
DAJTE VAŠE pohištvo nanovo topel ira t in si prihranite denar. I?P-mo 5-letno jamstvo.—Nelson Upholstering Co., 1570 E. 66 St.. tel*' HE 5658.	___
DENARNE in DRUGE POŠILJATVE ZA STARI KRAJ
Tvrdka KOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslaviji' Trst, Italijo in v vse drug* države. Vsaka pošiljatev j* jamčena:
DA: prodaja zaboje za pošiljanj* blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od _ tukajšnjih rojakov in iste točno od' premija na naslovnike: DA: sprejema naročila za moko i" druge že pripravljene zavitk* za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo:
DA: prodaja karte za potovanje *
stari kraj in od tam sem; DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke in denarne nakaznice za v porabo * naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
KADAR torej rabite postrežbe * gori navedenih slučajih, se obrnit* na zanesljivo in dobro znano tvrd" ko:
August Kollander
v slovenskem Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVE..
Cleveland 3, Ohio.
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročilo potoio naše tvrdke.
STAVBENI LES
"VSp ZA DOM—OD ŽEBLJA DO ZGOTOVLJENE HIŠE"
THE HOUSEMART INC
18320 LANKEN AV*. — KEnmor« 7562
ŽELIMO VSEM SREČNO NOVO LETO!