Izdajatelj: Zavod »Tržlškl vcstnik«, Tržič — Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik Vlado Erjavšek — Tiska tiskarna »Gorenjski tisk«, Kranj - Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta JLA 3. Tel. 255 Številka — računa pri KB G07-705-2-189 — Celoletna naročnina 3G0 din, posamezna   številka   15 din
LETO IX. — ST. Ki
GLASILO/SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽ1ŠKE OBČINE
Ponosni na velike delovne uspehe
Ob 75-letniei Kombajne predilnice in tkalnice
V soboto so bilo zaključeno številne prireditve v počastitev 75-letnice naše najstarejšo tovarne, Bombažne predilnice in tkalnice. Med tednom so bila razna športna srečanja med tekstilci iz drugih krajev države in tržiškimi tekstilci.
V petek zvečer je bila v Cankarjevem domu slavnostna akademija, na kateri je govoril predsednik upravnega odbora, tov. Marjan Dolinar. Na akademiji so podelili najstarejšim upokojencem in delavcem kolektiva lepe nagrade, potem pa so člani Svobode izvajali lep kulturni program. V soboto zjutraj je bil v podjetju sprejem pionirjev, potem sprejem vseh upokojenih članov kolektiva, ob 11. uri pa je bila slavnostna seja delavskega sveta. Slavnostne seje, kakor tudi drugih proslav, so se med drugimi udeležili: sekretar centralnega odbora tekstilnih delavcev, tov. Mi-livoje Mitrovič, član Izvršnega sveta Slovenije, Tone Bele, sekretar Ljudske skupščine, dr. Miha Potočnik, predsednik sindikata tekstilnih delavcev, Lu-k'jtič Pajo, sekretar okrajnega komiteja ZK Kranj, Janko Rudolf, predsednik okrajnega odbora Kranj, Vinko Hafner, italijanska delegacija sindikata tekstilnih delavcev, delegacije iz drugih in naših tekstilnih tovarn, kakor tudi naši krajevni predstavniki. Na slavnostni seji delavskega sveta je govoril o razvoju in delu kolektiva, tov. Milan Koprivnik, predsednik delavskega sveta. Potem je bila žalna svečanost pred spomenikom padlih članov kolektiva, katerih like je v govoru opisal predsednik sindikalno podružnice, tov. Marijan Pcrnuš. — K spomeniku so položili številne vence.
S slavnostnega zborovanja med govorom predsednika delavskega sveta,   tov. Milana Koprivnika
Na velikem zborovanju, ki so ga je udeležilo okrog 2000 ljudi, je predsednik delavskega sveta, Milan Koprivnik, opisal zgodovino tričetrt stoletnega obstoja tovarne, se spomnil težkih časov stavk in brezposelnosti in poudaril skokovit napredek, odkar delavci sami upravljajo tovarno. Prisotne je pozdravil tudi tov. Milivoje Mitrovič v imenu pokrovitelja, delegat italijanskih tekstilnih delavcev in končno predsednik sindikata tekstilcev, tov. Pajo Luketič.
Z zborovanja so poslali pozdravne brzojavke predsedniku republike Titu in predsedniku Ljudske skupščine Slovenije, tov. Mihi Marinku.
Popoldne so odprli še tekstil-
ni oddelek muzeja, potem pa se je v parku razvilo prijetno vedro razpoloženje.
Zaradi tehničnih ovir bomo podrobneje o proslavi pisali v naslednji številki.
20. avgusta 1922 se je v Ljubljani začela prva državna konferenca SKOJ.
1936 se je začela velika stavka tekstilnih delavcev Slovenije.
23. avgusta 1922 je bila v Beogradu ustanovna konferenca Zveze delavske mladine Jugoslavije.
1.945 je bil sprejet zakon o agrarni reformi in koloniza-ciji.
1. septembra 1939 se je z napadom fašistične Nemčije na Poljsko začela II. svetovna vojna.
9. septembra 1943 začetek vstaje prebivalstva Istre, Trsta in Slovenskega Primorja.
Vsa leta, odkar praznujemo občinski praznik, a najrazličnejšimi prireditvami počastimo spomin na vse padle v narodnoosvobodilni borbi in manifestiramo našo sedanjo dejavnost. — Tudi letos je bilo praznovanje lepi;., še prav posebno na sam 5. avgust, ko je mnogo Tržičanov obiskalo partizanske grobove na pokopališču v Tržič1.! in spomenik padlim prvoborcem pod ste ržHSem.
Čeprav je bilo petkovo jutro oblačno in ni kazalo, da bi bil dan lep, je kljub temu okrog 200 l,i■•tli pohitelo pod Storžič. Stari borci so med potjo polagali vence na spomenike padlih, ostali pa so se z avtomobili zapeljali do Kopišča. Strma seno-žet pred domom je razgrela še tako 'zmrznjene« in vedro razpoloženje v domu in pred njim je že v zgodnjih dopoldanskih urah dalo slutiti, da bo prijetno partizansko srečanje.   Nekje za
domom smo zaslišali partizansko petje: Kovači smo... in vsi smo se zbrali, da bi pozdravili patruljo' tridesetih borcev. Po raportu komandirja patrulje predsedniku Občinskega odbora Zveze borcev, so. se borci odpočili, okoli enajstih pa smo vsi odšli proti spomeniku steržiških žrtev.
Med gosti sta bila tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in n»..š republiški ljudski poslanec, tovariš Frane Popit, in preživeli borec, tržiško-kranjske čete Andrej Brovč. — Tudi Iz vasi Britof pri Kranju je prišla tričlanska delegacija Zveze borcev in položila venec k spomeniku.
Ko je tovariS Ivan Stucin začel govoriti C težavah borbe in o našem sedanjem razvoju, SO gosti temni oblaki zagrnili nebo in začelo je deževati. Marsikateremu borcu se je stisnilo sree, marsikateri borki ali aktivistki (Nadaljevanje na 2. strani)
Delo društva za napredek gospodinjstva v Križah
Kdo wse obiskuje naše mesto
Pred pol leta so v Krizah ustanovili Društvo žena. za napredek gospodinjstva. Od takrat pa đo danes so dosegli že lepe uspehe.
Na ustanovnem občnem zboru je tovarišica Zeleznikova predavala C1 vplivu prehrane na zdravje človeka. Zene so- sklenile, da bodo organizirale kuharski in šivalni tečaj, vendar so bile še brez prostorov in denarja: Vodstvo šele je za delo. žena pokazalo popolno razumevanje in dalo prostor v šolski kuhinji. — Denarno je podprl marljivo društvo' Občinski ljudski odbor Tržič s 50.000 dinarji. Tudi vsa množične organizacije v Križah so pomagale društvu. Zene so denar uporabile za nakup najpotrebnejšega kuhinjskega inventarja in takoj pričele z delom. Za gospodinjstvo je veliko zanimanje in vse prijavljene se niso mogle udeležiti prvega tečaja, zato. jih je precej ostalo za tečaj, ki bo v jeseni. Do sedaj so imele že štiri tečaje, ki jih je vodila tovarišica Zelaznikova, učiteljica za gospodinjstvo na šoli v Križah.
Prvi šivalni tečaj se je pričel 9. junija in je bilo tudi zanj veliko zanimanje, posebno pri mlajših ženah in mladinkah. Zaradi pomanjkanja prostorov ie tečaj v treh izmenah, vendar pa kljub temu niso mogli vključiti
vseh prijavljenk, 1 ustreznih prostorov, morale žene s pome anizacij pc.;
er nimajo Zate' bedo Sjo družbe-jkati yecji
nih organizac prostor, kjer bi se lahko razvijal* močna dejavnost kriških žena.
Ker ja zanimanje žena vedno večje tudi na področju kulture, prireja' odbor razne izlete, da se žene tam razvedre, obenem pa spoznavajo lepoto naše domovine. Tak izlet je priredilo društvo, v Celje. Izleta se je udeležilo 84 žena. Tam so si ogledale mesto in obiskale bivše zapore Stari pisker, kjer so pred spominsko' ploščo, položile šopek gorenjskih nageljnov. Pot so nadaljevale v zdravilišče Dobrna, Velenje in Šoštanj, do Gornjega grada in nazaj proti domu.
Odbor pripravlja sedaj izlet v Trento in dalje v Cerkno' in bolnišnico Franjo'. Tako' poteka življenje Društva za napredek gospodinjstva v Križah. Se mnogo već uspehov pa bi žene imele, če bi imele svoj prostor, kjer bi se sestajale.
Vsako leto mnogo tujcev obišče naš kraj, še več pa jih sko-zr.nj samo potuje. Ni prehodno turističnega, kraja v Sloveniji, kjer bi se turisti zadrževali tako kratek čas. Njihovo bivanje je omejeno le na nekaj ur, da po-užijejo dnevni obrok hrane, kupijo, .bencin ali drugo, blago.. — Izjema je le čas ljubeljskih dirk in zimskih prireditev na Zelenici.
Domači prehodni gostje so večinoma poslovni ljudje, ki prihajajo, v naše tovarne, izletniki in planinci.
Naš turizem bo to značilnost obdržal še nadalje, čeprav je ekonomski interes Občinskega ljudskega odbora, da bi se začel uveljavljati turistični promet drugih vrst.
Ce pogledamo strukturo domačega turizma po republiški pripadnosti za lansko, leto, vidimo, da je bilo v Tržiču največ Slovencev (1801), 212 Srbov, 203 Hrvatje, 37 Bosancev, prav toliko Črnogorcev in 12 Makedoncev.
Slovesno praznovanje
(Nadaljevanje s 1. strani) so se v očeh zableščale solze, ko je na jasi ob spomeniku v po-
llllllllllllll
rTfnTHITT¥H-Miirrrnnm
Iz Beograda je odšla v Kairo skupina jugoslovanskih mladin-
cev, ki bo v Združeni a) akcijah. Iz Tržiča je odš Po. poročilu Zvczneg atrijskih panog že letos perspektivni plan. To b
ki republiki sodelovala v mladinskih ' Egipt Janez Ivnik. vršnega sveta bo večina naših indu-egla postavke, ki jih določa petletni Štora osnova za nadaljnji še hitrejši apredek in za hitrejše izboljšanje življenjske ravni, k republike maršal Tito je Obiskal v spremstvu :a, tovariša Aleksandra Rankoviča, otok Pag in se za življenje etočanev in za njihovo, gospodarstvo, s obiskal tudi Novigrad in se z občinskimi pred-»varjal o gospodarskem napredku te c.bčine. jedelnica »3. maj« je pred kratkim proslavila deset-<ega upravljanja in ob tej priložnosti splovila veliko > »Trebinje« z 10.500 tonami nosilnosti. To. je sedaj
pedpredsedni tam zanimal Predsednik j stavniki razg
Reška lat letnico delav: moderno lad1 ena naših najmodernejših ladij.
Na zahtevo generalnega sekretarja OZN in na zahtevo kon-gcrlke vlade se bo ponovno sestal Varnostni svet in preučil izpolnjevanje resolucije o Kongu in Kalangi.
Pred nedavnim je postala nova neodvisna država v Afriki republika Gabon. Predsednik Gabona in predsednik Tito sta ob tej priložnosti izmenjala poslanici.
Neodvisna država je postal francoski Kongo., ki bo tesno gospodarsko in politično povezan' s Francijo.
V noči od 15. na 16. avgust so v Nikoziji na Cipru proglasili neodvisnost republike Ciper. Na ta dan so zaprisegli vsi člani parlamenta, predsednik Makarios ter podpredsednik dr. Kučuk. Tako je olok Ciper po 82 letih angleške kolonizacije dobil sa-nostojnost.
švedske čete, ki so v sestavi čet OZN, so- pod poveljstvom .;eneralnega sekretarja Hammarskjolda vkorakale v glavno mesto Katange, kjer bodo nadomestile belgijske čete, ki se bodo postopoma umaknile. Predsednik pokrajinske vlade Katange Combe je izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori z generalnim sekretarjem OZN.
Na proslavi obletnice neodvisnosti Indonezije je govoril predsednik Sukamo o gospodarskem razvoju Indonezije in o stališču vlade do Zahodnega Irijana, ki je še zmeraj v nizozemskih rokah. Zaradi tega je indonezijska vlada sklenila pretrgati diplomatske odnose z Nizozemsko.
Vojska je v Lacsu izvedla državni udar in prevzela oblast.
polni t'šini zapel zbir v spomin padlih . . .
Tovariš Andrej Brnvč nI mogel zdržati, da ne bi obudil spominov na tJste prve avgustovske dni v letu 1911. Slonil je k spomeniku in s t'-'.ko prijetnim in prepričljivim glasom obujal spomine, d'a s C' se najbrž vsi poslušalci č'stO' vživeli v tiste usodne trenutke 5. avgusta J911 zjutraj ob petih, ko ie padlo osem partizanov tržiško-kranjske čete. — Začutili smo, da res ne bi mogli izbrati za n?.š občinski praznik bolj primernega datuma, kot je 5. avgust.
Močan dež, ki je začel padati takoj po komemoraciji, nas je prisilil, da smo ostali v domu, kjer so borci obujali spomine na preživele dni, obenem pa se veselili, da danes tako brezskrbno uživamo sadove trpljenja in naporov.
ZBOROVANJE V PARKU BPT
Za zaključek praznovanja občinskega praznika je bilo v soboto., 6. avgusta, veliko/ zborovanje v parku BPT. Gcdbena sekcija je pripravila promenadni koncert, potem pa je o pomenu občinskega praznika in o. naših uspehih govoril predsednik Občinskega ljudskega odbora. Za tem je še pevska sekcija DPD Svoboda odpela nekaj pesmi in s tem zaključila zborovanje ob zaključku praznovanja o-bčinske-ga praznika.
Struktura tujih gostov, ki prenočujejo' v Tržiču, je dokaj pestra, vendar z izjemo nekaterih držav, številčno' zelo pičla. Med pomembnejše lahko prištejemo le Avstrijo in Nemčijo'. Od 67 tisoč inozemskih potnikov, ki so lani prestopili mejo na Ljubelju, je prenočilo v Tržiču le 0,14 %, kar je več kol malo, sicer pa razumljivo zaradi pomanjkanja prenočitvenih zmogljivosti. Nešteto primerov je, da inozemski turisti ,ne dobijo prenočišča in zato. odidejo preko' meje ali globlje v državo.. Le urejene prenočitvene zmogljivosti bodo osnova za zadrževanje tujih turistov na tem področju. Zato> je gradnja prenočišč prvenstvena naloga pri reševanju turističnih problemov.
,Dnevi naše sreče4 na tržiškem odru
V ponedeljek, 8. avgusta, se nam je v okviru občinskega praznika Tržiča predstavila dramska sekcija Svobode s Pu-getevo komedijo Dnevi naše sreče, prisrčno' francosko' komedijo, ki je polna ljubkih prizorov zdravega humorja, ki nam odkriva vrsto' čistih likov, sončne mladosti — odraslih otrok.
Res zelo lepo SO' se nam- v tej komediji predstavili popolnoma novi obrazi, ki so> se tokrat prvič predstavili tržiškemu občinstvu. Vsi so zaigrali tako prepričljivo in naravno., da so si osvojili gledalce že po prvih prizorih. To je dokaz, da se Tr-žičani še vedno zanimajo za gledališke predstave, kar je pokazala polno, zasedena dvorana. Pri vseh nastopajočih je bilo čutiti lepo izoblikovan odrski jezik. Za to uspelo prireditev zaslužijo' vso. pohvalo.
V igri so nastopali: Michel — Štefko Ovsenar, Oliver — Jelko Hladnik, Benard — Marjan Gaš-perlin, Pernette — Filipina Količina, Marjane — Olga Vrhovnik in Francine — Tanja Vidmar.
Zelo učinkovita je bila tudi scena, ki so jo izdelali požrtvovalni igralci sami. Tudi svetlobni efekti in glasba so dali predstavi lep okvir. — Vse priznanje za uspeh zasluži režiser Dolfe Anderle, ki je naštudiral komedijo v rekordnem času. Vsem mladim ustvarjalcem umetnosti želimo, še mnogo takih uspelih nastopov z željo, da jih zopet kmalu vidimo na odru.
PREKLIC
Izgubil sem mesečno vozovnico za avgust za relacijo Tržič—Podljubelj. Preklicujem veljavnost vozovnice.
Franc Srečnlk, Podljubelj
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta obvešča:
Uradne ure na tajništvu so vsak dan, razen sobote, od 9, do 12. ure. — Predsednik občinskega sveta tbo na tajništvu vsak četrtek od 10. do 12. ure ter vsak torek in petek od 14. do 15. ure.
Tisti, ki imate opravka na tajništvu, se držite teh ur, ker smo jih vpeljali zaradi bolj sistematičnega dela.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta
Eno izmed na Sel naše socialistične ureditve je to, da država .skrbi za vsakogar, ki tega sam ne zmore, da živi človeku dostojno življenje. Nešteto, je ustanov za. otroke brez staršev, za vzgojno zanemarjeno mladino, mnogo pa je tudi ustanov, kjer stari ljudje brez svojcev, brez toplega doma, preživljajo zadnja leta življenja.
Na Gubi je Dom oskrbovancev, ki ga je leta 1953 ustanovil Občinski ljudski odbor z namenom, da bi nudil zavetišče starim ljudem brez doma. Dom upravljata upravni odbor in upravnik. Za devetnajst ljudi skrbijo upravnik, kuharica, njena pomočnica in strežnica. Med 19 oskrbovanci sta tudi dva iz drugih krajev, eden iz ofočine Ljub-ljana-Polje, eden pa z Jesenic. Oskrbovalnino zanje plačujeta ti dve občini. Le sedem oskrbovancev do.biva pokojnino, ki pa ostane upravi Doma, le tisoč din ostane njim. Občinski ljudski odbor potroši za vzdrževanje teh ljudi 170.000 dinarjev, ali 380 din dnevno za oskrbni dan enega oskrbovanca. V tej vsoti so všteti vsi izdatki, od hrane pa do obleke.
Ker je bil dan lep, je največ oskrbovancev posedale, okrog Doma in se grelo, na soncu, ki jih letos tako. malokrat osreči, zakaj preveč rado se skriva za oblake.
Miha Tertnik, ki je sedel pred Domom, mi je povedal, da je star 76 let in je iz Polja pri Ljubljani. Je samski, ker »ni bilo časa za ženitev«. V Domu je že skoraj dve leti in je zadovoljen, seveda pa za vse ni nikjer. Najbolj so ga ujezili tisti, ki so podrli klopce ob sprehajalnih poteh. (Naj vam čisto potiho povem: Miha ima strašno rad klopce, saj na njih ne poseda sam.) Le to tare Miha, drugače pa pravi, da je vse lepo.
V upravnikovo pisarno, je prišla s polnim naročjem perila Marija Praust, ki je že od 1953. leta oskrbevanka Doma. Pove-
dala mi je, da je s tovarišem upravnikom zelo zadovoljna in tudi v Domu je rada, ker je Tr-žičanka. Zašije in opere še vse sama in tako se z delom zamoti, da ji ni nikoli dolgčas. Čeprav ji ničesar ne manjka, pa bi včasih tudi kakšen dinarček prav prišel.
Takšnih misli je tudi Urška Dobrave, ki ji le še dve leti manjkata do devetdeset. Urška je kljub taki starosti vedra in zelo živahna ženica. Težko življenje ji je v O'braz vrozalo neštete gubice. Ze s sedmimi leti je odšla od doma služit na kmete. Nekaj časa je tudi delala v Tovarni lepenke. Ima dva otroka, vendar ne živi pri njih,' ker »imajo sami s seboj dovolj opravka«. Zelo rada se sprehaja in večkrat pride v Tržič, da ne ostane odrezana od sveta. »Dokler bom imela še tako. lahke noge, bo še šlo in upam, da bom dočakala ste. let,« pravi Urška. Menda ji ta redki jubilej kar vsi želimo.
Ko. mi je upravnik, tovariš Janez Babic, razkazoval sobe in kuhinjo, sem spoznal, da se res trudi, da tem starim ljudem nudi prijeten dom. Vendar je vsem težko ustreči, posebno s hrano, kajti vsak si želi kaj svojega.
V kolu moške jedilnice sem opazil moža, ki je daleč pred seboj držal Delo. in z zanimanjem prebiral članke o dogodkih v Kongu. To je bil 78-letni Franc Golob iz Cerknega, ki ga je življenje končno* pripeljalo v Dom oskrbovancev v Tržič. Povprašal me je: »Kako mislite, da se bo končala sedanja kriza v Kongu? Ali bo OZN tako močna, da bo stvar speljala po taki poti, da
i žrtvujte svojo kri!
Mnogokrat slišimo, da se posamezni ljudje zanimajo, kako je z oddajo, krvi, kje in komu se je treba prijaviti, da bi dali kri. Zato vas nameravamo o tem seznaniti.
Za organizacijo krvodajalske službe skrbi Občinski odbor KK Tržič, oziroma je to delo zaupano posebni komisiji. Komisija zbira prijave ljudi preko zastopnikov v podjetjih in osnovnih organizacijah RK, ki so' pripravljeni žrtvovati nekaj svoje krvi, da bi tako pomagali pri zdravljenju tistih, ki jim je transfuzija krvi mnogokrat edina rešitev ali vsaj pomoč za čimprejšnje ozdravljenje.
Transfuzijska postaja Golnik rabi vsak teden ogromne količine drage tekočine — človeške krvi. To pa lahko dobimo' le od ljudi, zato je nujno, da se jih čimveč odzove našemu vabilu — »Prijavite se tudi Vi« in »Žrtvujte nekaj krvi tudi Vi«.  Kri se
brez škode lahko odvzame vsake 3 mesece in jo lahko da vsak, ki je dopolnil 18 let starosti in je zdrav.
Pred odvzemom krvi vsakega zdravniško' in rentgenisko pregledajo. Odveč je bojazen, da vzamejo kri bolebnemu človeku. Odveč je tudi izgovor: »Moja kri je zanič« in podobno.. Naj omenimo, da so pri zdravniških In rentgenskih pregledih krvodajalcev iz naše občine odkrili že tri težko, bolne ljudi, ki jim je bito zdravljenje takoj omogočeno.
Vsakdo, ki želi žrtvovati nekaj svoje krvi, da bi s tem pomagal znancu ali neznancu, naj se čimprej prijavi. 'Prijave in vsa pojasnila glede odhoda na Golnik O'/iroma vse glede krvodajalstvu dobite:
— v podjetju BPT pri Gašperju GOLMA.IERJU, Jelki VOGELNIK,     HAZIMU, Janezu
Urška in Miha sta kljub visoki starosti še zelo vneta sprehajalca in večkrat skupaj pridela v Tržič
bo vsem zadoščeno? Bc> Belgija s tem izgubila še zadnje pozicije v Afriki?« Na moč so me začudila ta tehtna vprašanja. — Malo je ljudi pri teh letih, ki se še vedno tako. živo. zanimajo za
probleme svetovne politike. — Ljudje v Domu so stari in zato težko izražajo jasno svoja mnenja, pa so. vendar v kratkih stavkih izrazili zadovoljstvo, da država tako' lepo' skrbi zanje.
tovarna obutve Tržič
PO KONČANI REKONSTRUKCIJI BOMO ŠE IZBOLJŠALI KVALITETO
GRASMAJERJU in Marjanu BIZJAKU;
— v podjetju PEKO pri Ivanki HVALICA;
— v Tržiški tovarni kos in srpov Tržič pri Mariji JOSEF;
— v LIP Tržič pri Justi TOM-SE;
— v podjetju RUNO pri Ani BERGANT;
— v LEPENKI pri Andreju MEGLICU;
— ostali (iz manjših podjetij in zaposleni pri zasebnih delodajalcih, zasebni delodajalci, gospodinje), pa na Občinskem ljudskem odboru Tržič pri Albinu PLANTANU ali Zofki NOVAK.
Transfuzijska postaja Golnik odvzema kri redno ob ponedeljkih, v izrednih primerih pa tudi druge dni. Po krvodajalce pridejo in jih tudi nazaj pripeljejo z cf.cbnim avtomobilom ali manjšim   avtobusom.   Po odvzemu
krvi VLsakega krvodajalca primerno pogostijo. Vsak, ki da kri in je v delovnem razmerju, ima prost in plačan delovni dan.
Tflvarišicc in tovariši, prijavite se čimprej! Nihče ne ve, kdaj bo nesreča doletela tudi njega in bo' on sam ali njegov sorodnik tudi potreboval kri. — Sebičen je tisti, ki brez škode za svoje zdravje, krvi noče žrtvovati.
OBVESTILO
Ravnateljstvo obeh osnovnih šol v Tržiču sporoča, da bo vpisovanje učencev v 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole v petek, dne 2. septembra 1960 od 8. do 12. ure. K vpisu je treba prinesti zadnje šolsko spričevalo.
Redni   pouk  v  šolskem letu 1960/61 prične 5. septembra 1960. Osnovna šola heroja Bračiča Osnovna šola her. Grajzcrja
tu
I
Videti je, da je kulturno življenje v Tržiču vsekakor v letošnjem letu bolj očitno, saj smo posebno v II. četrtletju zaznamovali precejšnje število prireditev, gostovanj, med drugim tudi dva javna nastopa gojencev tukajšnje glasbene šole, ki sta na splošno bila dobro pripravljena in skrbno izvedena. Kljub tem pozitivnim dejstvom, pa prevladuje še vedno boleča točka: »obisk«. Kot vsa leta poprej, se tudi letos to stanje ni zboljšalo, pogrešali smo tudi odgovorne predstavnike javnega, kulturnega in prosvetnega življenja in takšen odnos je kaj slaba moralna podpora mladim nadebudn.m glasbenikom, ki hočejo tudi njim dokazati, kako jim je pri srcu glasbena vzgoja in kolikšno pozornost posvetijo lastnemu nastopu, saj jim je to svojevrstni dogodek v življenju in obenem priznanje za njihovo marljivo učenje.
Na II. javnem glasbenem večeru smo slišali gojenke in gojence iz vseh oddelkov in različnih razredov. Program je bil pester in zanimiv. Pred začetkom koncerta je navzoče občinstvo pozdravil v imenu nastopajočih gojencev tov. Janez Bed.i-na in se Obenem zahvalil za odziv. Po pozdravnem govoru je za uvod odigral šolski, orkester dve živahni skladbici in to: Lu-basovo koračnico in zanimivo orientalsko skladbo znanega skladatelja Ketelbeva »Na perzijskem trgu«. Obe skladbi sta bili lepo izvajani in sta sprožili pri poslušalcih spontan aplavz.
Prijetno je -presenetil nastop cicibanov, ki so pod vodstvom mladega pedagoga tov. Janeza Forš k a pog u rano in s a moza v četno zapeli dve Bitenčevi pesmi (Dobro jut.ro, dober dan... in Ura), Pregljevo »Gostija na planini« in tri Kuharjeve »Jaz imam pa gasilce«, »Mišek In Miško« ter »Zajček skače«. Za marsikaterega cicibančka je bil ta nastop nekaj posebnega, saj smo jih med njimi zapazili nlekaj, ki so komaj dopolnili 4, odnosno 5 let življenja in so jim bili to resnično prvi koraki in pogledi v glasbeni svet. Ce bo delo pri tem občutljivem, nadebudnim in dokaj živahno razgibanem pevskem korpusu sistematično, — smotrno in načrtno, bomo iz njih dobili dober pevski kader za poznejše šolsko-obvezno delo na tem glasbenem področju. Malčki so bili upravičeno deležni toplega odobravanja. Za njimi pa so nastopili solisti. "
Mladi in nadarjeni Drago Aha-čič, ki obiskuje pripravljalni razred violine, nam je ponovno smelo zaigral ob klavirski spremljavi svojega pedagoga dve slovenski skladbici v narodnem stilu. Njemu je sledila prav tako nadarjena mala pianistka Vida Dornikova, ki je občuteno in z dokaj poglobljeno interpretacijo zaigrala Pavčičevo ljubko skladbico »Sonček čez hribček gre«. Njej je sledila sestrica Nova, ki jo za svojo starost kar presenetila poslušalce, saj je brezhibno zaigrala Gurlit.tovo Gavofco. Mladi, marljivi violinist iz I. razreda, Matjažek Kurnik nam je dostojno in umirjeno za-
igral Mozartov menuet in Slovensko narodno, Njemu sta sledili dve učenki 3. razreda in to Marjetka Kristan, ki je zaigrala na klavirju občuteno »Pesem siromakov« in Vladimir Scidl, ki je poslušalcem posredoval Bon-sack-Kalanovo skladbico Scerzo-so. Oba sta bila nagrajena za lepo izvajanje. Iz oddelka za pihala se nam je ponovno predstavila nadarjena klarinetistka Pavla Tšler iz Podljubelja, ki je, čeprav šele v 1.' razredu, zaigrala znano serenado Enrica Tcsselija s takim občutkom in lepo oblikovanim tonom, da je zapustila pri poslušale'h lep vtis in dokaz lepe stopnje muzikal-nega čuta. Iz 3. razreda klavirskega oddelka so se izkazale naslednje učenke: Breda Eržen, ki je tehnično precizno in muzikalno dognano zaigrala živahni Grcčaninov ples, Marjetka Kurnik pa s Scerzom skladatelja Diabellija prav tako doživeto in s smislom pravilnega prednaša-nja. Kozinov Valček pa je sproščeno in z živahno muzikalno gesto zaigrala nadarjena in marljiva Travica Rozin. Tudi čudovitega mojstra Beethovna smo tokrat slišali z njegovim delom imenovanim »Turška koračnica« v priredbi za štiriročno izvedbo. To skladbo sta pogumno in prepričevalno odigrala Stanko Kem-perle, klavir II. razreda in Marija Kenda, klavir 6. razreda. Ta pompozna skladba je pri poslušalcih naletela na ugoden odmev. Violinist 3. razreda, marljivi Marjan Klofutar, je živahno in z lepo oblikovanim tonom zaigral dve melodični skladbici Frana Staniča »Uspavanko« in »Poskočno« ob klavirski spremljavi svojega pedagoga. Zatem smo slišali še učence višjih letnikov klavirskega oddelka in to: Majdo Marenčičevo, ki je zaigrala skladbico »Sanjarjenje« Cajkovskega, nadalje Veroniko Sorn, ki se je predstavila z Bon-sack-Kalanovo skladbo Capriccio in Viko Jazbec, ki je zaigrala stavek iz Havdnove sonate. Pri vseh imenovanih se je čutila že zrelejša interpretacija, povezana z lepo mero samostojnega subjektivnega prodnašanja, no da bi se pri tem oddaljili stilnemu glasbenemu izrazu. Pri tem je treba zlasti posebej omeniti Viko Jazbec, ki zna z dokajšnjo silo lepo poust variti glasbene umetnine.
Ob zaključku tega večera so nastopili še trompetist 3. razreda Peter Zupan, ki je že postal ru-tiniran instrumentalist in kot tak že uporaben za orkestralno muziciranje. Izvajal je težavni part skladbe Sebeka »Zbor der-višev«. Pred zaključkom se nam je vtisnil predobro v spomin že dobro znani izboren čelist lov. Janez Bed ina, ki je tokrat navdušil občinstvo z briljantno odigranim Chopinovim Nocturnom. Čeprav je v 8. razredu oddelka za čelo, ga moremo že sedaj imenovati brez predsodkov za mladega koncertnega čelista, saj je njegova tehnika, kot precizno oblikovan ton, tako dovršen, da presega okvir njegovega odrejenega 8. razreda. Koncertni spored je zaključil baritonist Janko Justin, ki je ob spremljavi klavirja zapel F. S. Vilharja »Uka-
zi«. Za iSvoje lepo prednaša-nje in občuteno petje, je bil deležen toplega aplavza. In končno še nastop klarinetista Antona Meglica iz Podljubelja je napravil ugoden vtis med poslušalci, sa je kljub komaj .enoletnemu učenju dokaj lepo zaigral romantično skladbo Schumanna »Sanjarjenje«. Iz navedenega se lahko povzame, da je II. javni glasbeni večer lepo uspel, za kar gre zasluga prizadevnim pedagogom, ki, so se potrudili, da so njihovi učenci tako uspešno opravili svojo nalogo.
Tretji glasbeni večer, ki je bil ob zaključku pouka, je kot drugi tudi lepo uspel. Medtem ko je bilo na prejšnji prireditvi slišati pretežno .solistične točke, je bilo na tej zadnji, težišče na skupinskih točkah, kar je brez dvoma zajelo širši krog gojencev. Na .splošno je opaziti, da mladina zelo teži po skupinskem muziciranju, to je po orkestralnem, saj se jim na ta način daje prilika, da se sorazmeroma že zelo zgodaj privadijo kolektivnemu igranju in se jim s tem krepi, samozavest in gotovost javnega nastopanja ter izpodbu-ja učence k večjemu zanimanju in tehnični dosegljivosti kolektivnega igranja. Tudi na tem večeru je zbrano občinstvo pozdravil v imenu nastopajočih gojencev tov. Janez Bedina in se hkrati zahvalil za obisk.
Glasbeni program je pričel orkester, ki je bil pomnožen z začetniki in z nekaterimi člani orkestra DPD Svoboda, ki so dopolnili sestavo orkestra. Ta sestava orkestra je bila prav zanimiva, saj so bili tu zajeti že godalisti od starosti 7 leta dalje in so svojo nalogo zelo dobro opravili. Ta skoraj 30-članski orkester je uspešno izvajal Adamičevo »Kolo« in Russovva »Ga-voto« in »Ples« ter bil deležen toplega odobravanja. Nato je nastopil orkester v manjši - običajni zasedbi in je zaigral odlomek iz baletne glasbe opere »Faust« stavek Moderato con moto in znano Schuberfovo serenado. Obe skladbi je orkester zaigral zares lepo, z občutkom pravilnega prednašanja in harmonično lepo oblikovano. — Prav lepo je presenetil nastop pevskega kvarteta, ki. so ga sestavljali Sla vica Jerman, sopran, Mira Derlink, alt, Ivan Ahačič, tenor in Sašo Perko, bas, ki so ob spremljavi orkestra zapeli narodne pesmi v priredbi Vlada Prinčiča. Pevci in orkester so z lepim in ubranim petjem in orkestralno spremljavo napravili
na poslušalce lep vtis. Tudi na tej reprodukciji smo ponovno slišali ljubki cicibanov zborček, ki nam je odpel 3 B.itenčeve in 2 Kuharjev! pesmi. Kot na drugem glasbenem večeru so se tudi tokrat pevčki krepko odrezali. Namesto odsotnega tov. Janeza Forška je vodil ta zborček ravnatelj Oton Zazvonil. Klavirsko spremljavo pa je oskrbela prof. Olga Erženova in s tem učinkovito podprla uspešno izvajanje zhorčka. Nadaljni program so izvajali solisti in sicer: Neva Dornikova, klavir 3. razr. je izvajala z velikim smislom občutenega prednašunja Majka pora »Zazi-balko«. Iz drugega razreda klavirskega oddelka smo slišali Stan ka Kemperla, ki je zaigral Pavčičevo »Na Gorenjskem«, Zdenko Lavičkovo pa s skladbico »Kaj mi nuca planinca« v priredbi Pavčiča. Janez Perko jo zaigral dve krajši skladbici Con moto in Menuet. Vsi so se zares potrudili, da so lepo in muzikalno estetsko posredovali imenovane skladbe občinstvu. Od višjlli razredov t. j. od 6. razreda dalje so nastopili naslednji pianisti: Marija Kendova, ki je zaigrala Polko skladatelja Cajkovskega, Brna Roblek pa je občuteno in z muzikalno koncentracijo lepo prednašala težavno »Uspavanko« skladatelja Griega. Tudi tokrat je Vika Jazbečeva z .občuteno sugestivno močjo odigrala precej zahtevno skladbo Cajkovskega iz zbirke »Letni časi«, stavek »December«. Vse navedene pianistko iz višjih razredov .so se zavzele, da so skladbe interpretirale v zrelejši izvedbi in se tako približale originalnosti. Iz ostalih oddelkov so še nastopili: trompetist Peter Zupan, ki je izvajal znano romantično Pomladno pesem, Pavla Tišler pa je zaigrala na klarinetu Gluckov An-dante, čelist Janez Bedina je na čelu zaigral težavno skladbo Popprovo Gavoto. Vsi so z lepim prednašanjem navdušili občinstvo.
Koncertni večer je zaključil vlgrani klavirski trio, ki so ga sestavljali violinist Edi Bedina, (5. razr.), čelist Janez Bedina (8. razr.) in prof. Olga Erženova in odlično zaigrali Havdnov menuet in Rubinstoinovo Melodijo.
Oba večera, ki sta bila izvedena v dvorani Cankarjevega doma ob 20. uri, sta ponovno potrdila pomembno vlogo, ki jo vrši glasbena šola, in je samo želeti, da to poslaništvo še naprej opravlja v splošno družbeno korist. Gojencem želimo nadaljnih uspehov, ravnatelju in celotnemu pedagoškemu zboru pa priznanje.
Z Ali V AL A
Vsem, ki so ob smrti našega ljubega moča, očeta In starega očeta
JANEZA SLATNERJA
z nami čustvovali, ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in cvetje, se najprisrčneje zahvaljujemo.
Poiscbao zahvalo smo dolžni upravi in sindikatu Tovarne kos in srpov, kolektivu mestne vrtnarije, godbi, pevcem, društvu upokojencev, društvu Svoboda in govorniku ob odprtem grobu, tovarišu Strilihu. Zahvaljujemo se duhovščini, še prav posebno pa družinama Plestenjak in Langus, ki sla nam nudili ob tem težkem času vso pomoč.
Žalujoča družina Slatncrjcva
99788^4384^^85
21
Ljubelj 1960
PrnctoniM' postavil nov absolntni n»k >rd
Slaba vreme zadnjih dni pred ljubeljskimi dirkami nas je navdajal«' z zaskrbljenostjo, da bo ta naša največja motociklistična prireditev spel žrtev dežja. Vendar na srečo ni bilo tako!
Številne prijave domačih in tujih tekmovalcev so dale slutiti, da bodo dirke presegle po udeležbi in po kvaliteti vse dosedanje. Tifl dni so brneli stroji po ljubeljskih krivinah, vendar šele nedelja je privabila ob tekmovalno progo 20.000 gledal-
MAKA BRATINA - n PRVA TEKMOVALKA v
Točno ob enajstih je s starta odpeljala prva tekmovalka iz Nove Gorice — Mara Bratina. Pogumno dekle je vozilo drzno in lepo, vendar se je kljub temu morala zadovoljiti s sedmim mestom, kar pa je zanjo še vedno uspeh. V kategoriji motorjev do. 125 cem je premočno zmagal Avstrijec Lcchner, presenetil pa je Tržičan Stanko Stcpančič, ki je na Tomcsovem Colibriju — Special 50 ecm dosegel čas ped šest minut.
Kategorija 175 cem se je uveljavila
Kategorija do 175 cem je bila dolga leta nacionalna in je pripadala le našim tekmovalcem. — Zadnja leta pa se tudi na Ljubelju vse -bolj uveljavlja in letošnjih 18 startov kaže, da je že dobila pravo veljavo'. Številčno zelo močni Avstrijci so tudi v tem razredu slavili zmago, ki jo je priboril Arthur Jcsl. Pohvaliti pa velja nadarjenega hrvatskega tekmovalca Svragulja, ki je na MV Avgusta zasedel drugo mesto. Tudi v tej kategoriji je stari Pintarjev rekord odšel v anale, ker ga je precej izboljšal zmagovalec Jogi,
V 350 cem prevladovali tuji tekmovalci
Gledalci si želijo predvsem hitrih vozačev, ki z veliko hitrostjo premagujejo ostre zavoje. To se jim je izpolnilo v razredu
cev, ki s* z zanimanjem sledili poteku dirk in spodbujali tekmovalce iz Avstrije, Anglije, Avstralije, Rodezije, Nove Zelandije, Italije, Švice, Francije, Nizozemske, Finske In Zahodne Nemčije ter Ju-rrislavije.
Značilnost dirk: v vseh kategorijah, razen v kategoriji avtomobilov »Junior«, so bili doseženi novi rekordi, v kategoriji motorjev do 509 ecm pa je Avstrijec Pruckner do segel tudi nov absolutni rekord ljubeljske proge, 1:30,0.
minute in tako, kot prvi tekmovalec, prispel na vrh Ljubelja manj kot v petih minutah. V tem razredu je potekala borba ■/.: nuj boljša mesta izključno, med tujimi tekmovalci in šele na Miho me -h. se je uvrstil prvi Jugoslovan.   Torej   zopet stara
Velika znanja je treba za premagovanje ljubeljskih strmin
ZA OCI NA.JPRIVLACNEISE PRIKOLICE
Obiskovalci še vedno ne mo-r,j' pozabiti junaka Ljubelja — .ah od nega Nemca Fritza Hilde-
Edlnl jugoslovanski zmagovalec Milivoj Bnž.ič
pj.ssm: b.-rben gati dc
nobena požrtvovalnost in ost ne mere več prema-•brih tekmovalnih strojev, •snimi pridejo na tekme
močnih motorjev do. 350 cem, kjer je zmagovalec porabil za 5100 metrov dolgo prejo le 4:53,0
tuji tekmovalci. Tudi v tej kategoriji je zmagal Avstrijec, in sicer Hofer na Puchu MC.
branda, ki je pred tremi leti postavil rekord v razredu prikolic. Mogoče prav zaradi tega vedno tako težko pričakujejo borbo prikoličarjev in njihovih drznih sovezačev. Letos sta za prijetno presenečenje poskrbela Butscher in Schmid na motorju BMW RS, ki sta s skrajno tvegano vožnjo izboljšala stari Hil-debrar.dov rekord in dosegla čas 4:49,0. Čeprav je bil na treningu najboljši Jugoslovan Šnajder, mu v nedeljo najboljšega mesta ni uspelo obdržati, kljub temu pa se je plasiral na odlično tretje mesto, takoj za Nemcem Ritterjem. Gledalci so vse tekmovalce v tem razredu nagradili z navdušenim aplavzom.
PINTAR RAZOČARAL
Zelo zanimiva in hitra je tekma z motorji do 250 cem. Pričakovali smo hudo borbo med našim državnim prvakom Pintar-jem in številnimi Avstrijci, ki pa so jo prehudo odločili .sebi v prid z osvojitvijo prvih pet mest. Zmagovalec Inzko je potreboval za progo' 4:47,1 in s to znamke, je tudi postavil nov rekord v tej kategoriji.
Med gledalci, ki so pričakovali bleščeč uspeh Pintarja, se je pojavilo, nezadovoljstvo, ko
je speeker objavil njegov čas in povedal, da je ostal šele na šestem mestu. Predvsem po Pin-tarjevem uspehu na svetovnem gorskem prvenstvu smo vsi od njega več pričakovali. Nič ni pomagala njegova lepa in drzna vožnja, če pa motor ni šel tako, kot smo si želeli, predvsem pa seveda Leon sam. Torej nas je razočaral le Pintarjev tekmovalni stroj in ne on sam. Tržičan Pcdrekar, ki je tudi vozil v tej kategoriji zelo solidno, pa je bil deveti, kar je med tako številnimi in kvalitetnimi tekmovalci še vedno uspeh.
V 500 ecm NOV REKORD PRUCKNERJA - 4:30,0
Stari gost in rekorder Ljubelja — Alfred Pruckner je letos prav gotovo prišel k nam z namenom, da pomakne svoj lanski rekord še niže. Res, ni se zmotil, če je mislil tako! 2e na treningu v petek in soboto, je vozil bolje cd starega reko.rda in se zelo približal štirim minutam in pol. Z izredno vožnje.' od starta pa vse do cilja mu je uspelo ubrati najkrajšo pot po številnih ostrih zavojih in v nedeljo' so mu sodniki izmerili čas 4:30,0, kar je nov reko.rd Ljubelja in nova privlačnost za tekmovalce, ki bodo drugo leto naskakovali to znamko. Jim bo to uspelo?
V tej kategoriji so. prevladovali tuji tekmovalci in vsi prvi so vozili na strojih BSA Gold Star, kar dokazuje, kako izrednih kvalitet so. ti stroji.
MEO AVTOMORILISTI JUGOSLOVAN BOZIC
Edini Jugoslovan, ki mu je uspelo osvojiti lovoriko, je bil avtomobSist Milivoje Božič na avtomobilu Pc.rshe RS, ki je tudi vozil pod pet minut in postavil nov rekord — 4:51,2 in s tem kar za celih 16 sekund ušel drugemu, Avstrijcu Noseku, tudi na stroju Porshe.
Novi tekmovalni avtomobili tiDa Junior 1100 cem so se na Ljubelju predstavili že lani, na škodo pa je letos pokazal svoje znanje v tem vozilu le Anglež Mc Arthur, ki pa je za. progo potreboval več kot šest minut.
IZIDI TEKMOVANJA
125 cem: Lecbncr (Avst.) 5:07,1; Brandslcler (Avstr.) 5:34,1; peli Oblak (Slov.) 5:41,4 in šesti Ste-pančič s Colibrijcm 5:54,4.
175 cem: Josi (Avslr., Puch MC) 5:06,1; Svragulja (Hrvatska, (Nadaljevanje na 6. strani)
Kii je in kai ni
(v nadaljevanjih) Med aktivnimi sekcijami DPD Svoboda nedvomno prednjači sekcija godbe na pihala. To je trenutno- glasbena sekcija, ki vseskozi deluje in zatorej zaznamuje največ nastopov bodisi pri raznih proslavah, koncertih, .še posebno, pa pri raznih priložnostnih manifestacijah in povor-kah.
V organizacijskem pogledu ji ni kaj očitati, saj ima vseskozi aktiven pododbor odnosno odbor godbene sekcije, ki ga uspešno vodi agilni predsednik tovariš TONE LOT-RIC, in rešuje razna finančna in organizacijska, kot tudi tehniška vprašanja. Se posebej je treba omeniti dejstvo, da je edino ta sekcija za sedaj najbolj zadovoljivo rešila problem vključitve mladega kadra. Na ta način je za sedaj rešen za daljšo dobo problem nadaljnjega   obstoja   godbe,   saj je
mnogo, starih godbenikov zaradi starosti in drugih razlogov zapustilo godbo.. Pri vzgoji mladega kadra so se posebno- izkazali sedanji kapelnik, tov. Pavel Kralj in nekdanji kapelnik, tov. Franci Sarabon. Razen tega so mu še pomagali nekateri starejši godbeniki in še posebej mladi nadarjeni godbenik, tovariš Marjan Sajovic, ki se razen Francija Sa-rabona udejstvuje v godbi tudi kot skladatelj. Poseben uspeh je zabeležila ta sekcija, ko- so godbeniki prejeli povsem nove instrumente s pomočjo raznih podjetij in občine. Saj prejšnji instrumenti so že povsem zastareli in postali skoraj neuporabni in je bila dolgoletna zasluga tovariša Kralja, da je te instrumente vedno- vzdrževal z raznimi popravili, da je sploh bilo' mogoče igrati nanje.
Rak rana v sekciji pa je še vedno- problem prostora. Vseka-
Ljubelj 1960
(Nadaljevanje s 5. strani) MV   Avgusta) 5 :21,0; Volmajcr (BiH, NSU Pretiš) 5:24,4 itd.
350 cem: Hofer (Avstrija, Puch MC) 4:53,0; Pavsen (Nizozemska, AJS) 5:01,4; Prcssnitz (Avstrija, Jawa CZ) 5:25,2 itd.
Prikolice do 750 cem: Butscher-Schmid (Zah. Nemčija, BMW) 4:49,0; Ritter-Horncr (Zah. Nemčija) 4:56,2; Snajder-Milinovič (Hrvatska, KMW RS) 4:58,4 itd.
250 cem: Inzko (Avstrija, Puch MC) 4:47,1; Behrend (Avstrija, Puch MC) 4:48,2; Kieinsehuster (Avstrija, Puch MC) 4:56,1 itd.
500 cem: Pruckner (Avstrija, BSA Gold Star) 4:30,0; Unter-huber (Avstrija, BSA Gold Star) 4:42,0; Bekte (Avstrija, BSA Gold Star) 4:49,4 itd.
Avtomobili »Junior« 110(1 cem: Me Arthur (Anglija) 6:14,0.
Avtomobili do 2000 cem: Mili-voje Božič (Srbija, Porsche RS)
4:51,2; Nosek (Avstrija, Porsche Carerra) 5:07,0 itd.
BREZHIBNA ORGANIZACIJA
Avto-moto društvo Tržič, ki skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije vsako- leto organizira to veliko tekmovanje mednarodnega slovesa, je tudi letos z zelo dobro organizacijo dokazalo-, da je zmožno- takih prireditev. Z organizacijo sc- bili zadovoljni vsi: tekmovalci in številni gledalci, ki so- 14. avgusta prihiteli v to prelepo dolino.
Mnogi Tržičani, ki so pomagali pri izvedbi dirk, so pripomogli, da je sloves Ljubelja še bolj prodrl v svet in prav gotovo ni daleč čas, ko bodo po serpentinah drveli tekmovalci, ki se bodo potegovali za naslove evropskih ali celo svetovnih prvakov.
VE
ker bo treba godbi dodeliti primeren prostor, ker je sedanji prostor (dvorana .DPD Svoboda) ske-ro vedno zaseden in tako so znatno ovirane vaje. Pozimi pa je zaradi pomanjkljivega ogrevanja (saj ima prostorna dvorana samo. eno- peč) prehladno-, kar s tem spet ovira redne- delo-. S polnim razumevanjem pristojnih organov ljudske oblasti in sindikalnih forumov je moč tudi to oviro odstraniti, da se na ta način izboljšajo delovni pogoji godbe in s tem doseže še boljši u-speh v prihodnosti.
Tudi godba se je udeležila letošnje občinske revije skupno s pevskim zborom in orkestrom. Tekmovala je s tremi točkami. Ko-t pevska sekcija je tudi godba prejela zasluženo priznanje, saj je smela tekmovati na okrajni reviji v Kropi, kjer je zasedla drugo- mesto. Delovno ljudstvo proletarskega Tržiča, še posebej prijatelji1 glasbe, čestitajo- godbi k doseženim uspehom in žele pomnoženemu pihalnemu orkestru, ki šteje z mladinci vred 32 «l.anov, še nadaljnjih u.speho-v.
Objava
Ravnateljstvo Glasbene šole obvešča:
Naknadno vpisovanje starih kot novih učencev je od 1. do 3. septembra 1960. Vpisnina 100 dinarjev.
Sprejemni izpiti novincev bodo dne 5. in 6. septembra od 9. do 11. in od 15. do 17. ure.
Seznam sprejetih starih kot novih učencev bo objavljen pravočasno na šolski oglasni deski, kot tudi razdelitev urnika in pričetek pouka.
Prosimo vse starše, ki še niso vrnili izpolnjenih anketnih list, da to store najkasneje do dne 1. septembra in jih vržejo v nabiralnik Glasbene šole.
Ravnateljstvo
Kupim rabljen kotliček s pipo za zidan štedilnik. — Naslov dobite v Turističnem društvu.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega
ZLATKA PRELCECA se iskreno zahvaljujemo kolektivu tovarne RUNO za izkazano- sožalje in venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Angela Dolenc, bratje in sestre
VSE TISTE, KI SE ZANIMAJO ZA MALOOBMEJNI PROMET, OBVEŠČAMO, DA DOBIJO TISKOVINE NA OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU V PRITLIČJU (INFORMACIJE). VSA PODROBNA POJASNILA IN NAVODILA PA DOBITE NA ODDELKU ZA SPLOŠNE IN NOTRANJE ZADEVE, KJER TUDI ODDAJATE IZPOLNJENE TISKOVINE.
Bombažna predilnica in tkalnica
Kolektiv BPT Tržič obljublja ob 75-letnici svojega obstoja, da bo še vnaprej proizvajal kvalitetne bombažne tkanino: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do številke Nm 50, prejo za domačo obrt in sicer mulle, double, knitting in hardwater.