PADAŠTVO STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 5. zvezek Etnologije Slovencev na Madžarskem SLOVENCI V MESTIH SE BOLJ TRUDIJO, DA BI OHRANILI SVOJO IDENTITETO Monošter, 17. januarja 2008 • Leto XVIII, št. 3 »Eden od izjemnih rezultatov v Sombotelu in v Budimpešti narodnostnih – med njimi tudi tudi kulturno društvo. Vprašani slovenskih – etnoloških raziskav večinoma obiskujejo priredit na Madžarskem je serija manj ve obeh, zgledno sodelovanje šinskih etnoloških publikacij, ki med društvom in samoupravo izhajajo v jezikih 13 manjšin. … je najbolj očitno v Sombotelu. Ideja o samostojnih etnoloških Zanimivo pa je, da le približno serijah se je rodila tako velikim četrtina anketirancev zna toč predhodnikom kot sta Gyula no opredeliti naloge oziroma Ortutay in Iván Balassa, ki sta razlike med dvema krovnima kot vodji Madžarskega etnolo organizacijama, Zvezo Sloven škega društva dala pobudo za cev na Madžarskem in Državno ponovno postavitev Narodnost slovensko samoupravo. nega strokovnega oddelka ter O ohranjanju tradicionalne za pripravo prve Mednarodne kulture pri Slovencih izven av konference o etnološkem raz tohtone naselitve piše urednica iskovanju narodnosti (Békés zvezka Marija Kozar. Avtorica csaba, 1975),« piše v predgovoru ugotavlja, da so Slovenci po 5. etnološkega zvezka Slovencev mestih najbolj ohranili tradici na Madžarskem akademik in onalno porabsko hrano (zelje, predsednik Madžarskega etno- Slovenci iz Sombotela, Budimpešte in Mosonmagyaróvára se ob tem, d a imajo lastne dejavnosti v okviru fižol, bučno olje, krompirjevi loškega društva dr. Attila Paládi društva ali samo uprave, redno udeležujejo večjih pri reditev v Porabju žganci), od koledarskih šeg Kovács. Mosonmagyaróváru. v Mosonmagyaróváru) so se 1990 izreklo za Slovenca le 71 so ohranili predbožični post, Prvi narodnostni etnološki V prispevku Katarine Munda izrekli za Slovence. oseb, dobrih deset let kasneje novoletno tepežkanje (»friška zvezki so izšli 1975. leta, od Hirnök, v katerem opiše me- Attila Kovács se v svojem članku pa 359 ljudi. Manjši je razkol v nje«), velikonočni žegen, skrb takrat so objavili 110 zvezkov, todološka izhodišča raziskave, ukvarja s številčnim razvojem Sombotelu (42–75) in Moson za dušice umrlih itd. Po njenih med njimi pet samostojnih slo najdemo osnovne podatke o Slovencev v omenjenih mestih. magyaróváru (5-29), kjer gre ugotovitvah se Slovenci, ki živi venskih zvezkov od leta 1997 anketirancih ter o načinu dela Ugotavlja, da »Natančno števi za majhno število ljudi. Avtor jo v mestih, bolj trudijo, da bi naprej. Pred tem so bile sloven raziskovalcev. lo Slovencev na Madžarskem ugotavlja, da je večina vpraša ohranili svojo identiteto kot Po ske etnološke študije objavljene Raziskovalci so opravili osebne pred letom 1941 je težko ugoto nih v teh mestih gospodarskih rabski Slovenci na avtohtonem v skupnih, t. i. južnoslovanskih intervjuje s pomočjo polstruk viti. Vzrok je predvsem ta, da migrantov iz Porabja. Velike območju. zvezkih. Pregled vsebine dose turiranega vprašalnika pri 42 so madžarske statistike pred razlike med dvema popisoma Peti zvezek zaključujeta dve danjih petih zvezkov je opravila osebah (v Sombotelu 13 oseb, drugo svetovno vojno Sloven (1990 – 2001) sta povzročili bibliografiji. Nadaljuje se etno urednica Marija Kozar v Mosonmagyaróváru 15 oseb, ce uvrščale v popisno katego ugodnejša družbena klima za loška bibliografija Slovencev V petem zvezku avtorji – Marija v Budimpešti 14 oseb). Tudi pri rijo ’ostali’.« Popisni kriteriji manjšine na Madžarskem ter na Madžarskem v letih 1987 in Kozar, Katarina Munda Hirnök Slovencih izven avtohtonega so se tudi v primeru kasnejših boljša prepoznavnost Slovenije 1988, ki jo je sestavila Katarina in Attila Kovács – objavljajo območja lahko zasledimo trend popisov spreminjali, zato je po in matičnega naroda. Munda Hirnök, bibliografijo rezultate raziskav z naslovom staranja, kajti med intervjuvan datke težko primerjati. Lahko Katarina Munda Hirnök v dru slovenskih etnoloških zvezkov »Položaj Slovencev na Madžar ci ni bilo nobenega mlajšega od pa ugotovimo, da je v vseh treh gem svojem prispevku analizi je prispevala Marija Kozar. skem zunaj območja avtohtone 30 let, največ jih je spadalo v mestih prišlo do pozitivne spre ra politično in kulturno orga- Vsi prispevki v zvezku so preve poselitve«. Raziskave so izvajali srednjo generacijo (od 31 do 50 membe pri opredelitvi na popi niziranost Slovencev v mestih. deni tudi v madžarščino, kakor v letih 2002-2003 med Sloven- let), ostali pa v starejšo genera su leta 2001. To je najbolj očit- Ugotavlja, da imajo v vseh treh tudi opremljeni z angleškimi ci v Sombotelu, Budimpešti in cijo. Vsi vprašani (razen štirih no v Budimpešti, kjer se je leta mestih slovensko samoupravo, povzetki. Marijana Sukič 2 Evangeličanski koledar LETO 2008 JE TUDI TRUBARJEVO LETO Evangeličanski koledar ima že desetletja pomembno vlogo v prekmurskem in slovenskem kulturnem prostoru. V prvi vrsti je namenjen evangeličanom, po njem pa posegajo tudi tisti, ki jih zanima življenjski utrip evangeličanske skupnosti na Slovenskem, ki šteje po dokaj ohlapnih podatkih blizu 20 tisoč pripadnikov. Večina evangeličanov živi v Prekmurju, bogoslužje pa je organizirano tudi v Ljubljani, Mariboru in še nekaterih krajih. Škof evangeličanske cerkve je mag. Geza Erniša, tudi duhovnik v Moravskih Toplicah, glavni inšpektor pa Aleksander Kerčmar, sicer zobozdravnik. Evangeličanski koledar je izšel v 2600 izvodih, z vsebinskim poudarkom na 500-letnici rojstva Primoža Trubarja (1508 - 1586). Primož Trubar je bil osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju, pa tudi začetnik slovenskega jezika in slovenske književnosti, saj je po protestantskih idejah, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot je v Pregled slovenskega slovstva zapisal akademik Janko Kos, je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Med prireditvami, ki se bodo zvrstile v počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, bodo 7. in 8. junija v Ljubljani Trubarjevi dnevi, ekumensko bogoslužje bo 8. junija v Škocjanu, kjer je bil Trubar krščen, slovenska evangeličanska cerkev pa bo sodelovala tudi pri prireditvah v Nemčiji. Tudi v Prekmurju bo več dogodkov, posvečenih Primožu Trubarju. Banka Slovenije bo izdala spominski kovanec, izšlo bo več knjig, povezanih s Primožem Trubarjem in protestantizmom, protestantsko društvo Primož Trubar pa je na vodstvo ljubljanske univerze naslovilo predlog, naj se uni verza preimenuje v Univerzo Primoža Trubarja v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Evangeličanskega koledarja Geza Erniša je na začetek publikacije uvrstil članke, v katerih avtorji predstavljajo pomembnejše dogodke v evangeličanski cerkvi v Sloveniji s podrobnejšim pregledom dela posameznih cerkvenih občin: Apače, Bodonci, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Križevci, Lendava, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Moravske Toplice, Puconci in Selo. Sledijo prispevki o ženskem delovanju, mladinskem delu, kronika duhovne oskrbe v slovenski vojski, o Delovanju društva Iniciativa Slovenija, o ustanovitvi fundacije Benko, za tem pa vrsta zapisov o Primožu Trubarju, z uvodnim škofa Geze Erniša Trubarjeva častitljiva obletnica. »Stati in obstati,« je bila izpoved človeka, ki smo mu veliko dolžni in smo na njega upravičeno ponosni, je zapisal Erniša. Kot že po ustaljeni navadi je na koncu nekaj prispevkov v madžarskem jeziku. Evangeličanski koledar je tudi na pogled prijetna publikacija, za kar že lep čas poskrbi akademski slikar Nikolaj Beer. E. Ružič FILM »PETELINJI ZAJTRK« PREMAGAL VSE LANSKE FILME Slovenski film Petelinji zajtrk, posnet po istoimenskem romanu Ferija Lainščka, je po številu gledalcev najbolj gledan film lanskega leta v Sloveniji. Doslej si ga je ogledalo več kot 126.000 gledalcev (lani vključno s silvestrskim večerom 122.604). Premagal je celo slavni hollywoodski uspešnici, Pirate s Karibov in tudi Beanove počitnice, filma, ki sta lani edina presegla 100.000 gledalcev. Petelinji zajtrk je filmski prvenec mladega režiserja Marka Naberšnika, ki je Lainščkovo literarno predlogo po svoje poenostavil, izluščil iz nje predvsem medosebne napetosti med protagonisti, vnesel vanjo še več naravne pripovednosti, ljubezenskih prizorov, čustev, dramatičnosti in panonske atmosfere ter dodal nekaj glamurja s hrvaško popevkarico Severino. Film je lani na oktobrskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu dobil nagrado občinstva ter glavne nagrade za režijo in scenarij (Marko Naberšnik), glavno moško vlogo (Vlado Novak), Pia Zemljič pa Stopovo nagrado za najboljšo igralko leta. Po premieri je v manj kot treh tednih presegel 50.000 gledalcev, v drugi polovici novembra si ga je ogledalo 75.000 gledalcev, sredi decembra že 100.000 gledalcev, na začetku januarja letos pa je presegel 125.000 gledalcev, s čimer si je že petič prislužil skulpturico »zlata rola« oziroma zdaj že veliko zlato rolo. To nagrado podeljujejo slovenskim in koprodukcijskim filmom (torej, če imajo slovenski filmarji kakšno vlogo pri nastanku tistega filma) za preseženih 125.000 gledalcev, zlato rolo pa vsakič, kadar v kinematografih presežejo 25.000 gledalcev. Petelinji zajtrk je tako drugi najbolj gledan slovenski film sploh, vendar pa že tesno sledi filmu Kajmak in marmelada, najbolj gledanemu slovenskemu filmu vseh časov, ki si ga je v kinih skupno ogledalo 155.070 ljudi. Tretji je film To so gadi z nekaj več kot 110.000 gledalci, ki ga je Petelinji zajtrk že pustil za sabo. Peter Kuhar Priznanje naši zunanji sodelavki Profesorica Suzana Guoth, sodelovanje in za dolgoletno ki se od časa do časa oglaša s prizadevanje pri utrjevanju slosvojimi prispevki tudi v našem venskega jezika med Slovenci v časopisu ter v Slovenskem kole-Porabju ji je zbor Literarnega darju, se že nekaj let udeležuje kluba upokojencev Slovenije na srečanj Literarnega kluba upo-lanskem srečanju v Mariboru kojencev Slovenije (LIKUS) v podelil posebno priznanje. Su-Mariboru ter sodeluje s svojimi zani Guoth čestitamo v imenu deli v njihovih zbornikih. Za to našega uredništva. Porabje, 17. januarja 2008 3 RADODAREN SLOVENSKI BOŽIČEK terialov, ki smo jim jih dali pod lepo okrašena božična drevesa. Radovedno pa mesec za mesecem pričakujejo tudi slovenske otroške revije, po katerih z zanimanjem listajo skupaj z vzgojiteljicami. DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik pa bo darilo v obliki opreme za dvojezično učilnico za 1. razred priromalo v kratkem. Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota se, ob razumevanju in vsestranski podpori slovenskega šol skega ministrstva, trudi, da bi – tako na strokovnem kot na logističnem področju – porabskim vzgojno-iz obraževalnim ustanovam nudil, v skladu z meddržavnimi sporazumi, tisto, kar potrebujejo in želijo. Veliko zastavljenih nalog je dobro utečenih, številne se še načrtujejo, seveda v dogovorih s šolami in vrtci. Načrte Čeprav so se decembrski dnevi obdarovanj iztekli in smo v novem letu z novimi pričakovanji in načrti, ne smemo kar tako mimo številnih pozitivnih dejanj v zvezi s porabskim narodnostnim šolstvom, za katera je v minulem letu poskrbel Za2007 znašala 63.000 (skoraj 16 milijonov forintov). Ker smo o različnih dejavnostih, financiranih iz teh sredstev (Zimska šola v naravi na Rogli, ekskurzije po Sloveniji, Jezikovne počitnice za učence v Piranu, Seminar SJK za pedagoške delavce v Novi Gorici, Malčki so se vsepovsod razveselili, ko so zagledali darila vod RS za šolstvo, OE Murska jesenski izobraževalni seminar v Sobota, finančna sredstva za Monoštru itd.), poročali sproti, se izvedbo pa je prispevalo sloven-bomo v tem zapisu omejili le na sko šolsko ministrstvo. Skupna Božičkova darila porabskim naporabljena vsota sredstev MŠŠ rodnostnim vrtcem in šolam pa za izobraževalne dejavnosti za tudi učiteljem in učencem. porabske pedagoške delavce in Osmošolcem, dijakom, študenvsakovrstno logistično podporo tom, pedagoškim in kulturnim porabskemu šolstvu je v letu delavcem je Božiček namenil prednovoletni kulturni dan v Mariboru, ki je že tradicionalen. Ker je zanimanje v Porabju zanj vedno večje, se bo v prihodnje razmišljalo o dveh kulturnih dnevih letno. Tokrat pa je 48 udeležencev najprej uživalo v praznični podobi Maribora, potem v svečanem poznopopoldanskem kosilu v restavraciji Novi svet, zvečer pa smo šli v Slovensko narodno gledališče, kjer smo se ob Molierovi komediji Plemeniti meščan prisrčno nasmejali pa tudi zamislili. Vrhunska izvedba komedije za vse čase nas je navdušila in prav gotovo bomo mariborsko gledališče še obiska li. Vsak udeleženec je prejel tudi darilce – Slovensko-madžarski oz. madžarsko-slovenski žepni slovarček, ki je nedavno izšel v seriji Evropski slovarji. Cilj takih obiskov je namreč omogočiti Porabcem doživljanje slovenskega gledališča v avtentičnem okolju in menimo, da je z našimi obiski v celoti dosežen. Malčki v šestih porabskih narodnostnih vrtcih so se zelo razveselili kvalitetnih igrač, športnih pripomočkov, slikanic, didaktičnih igric in delovnih ma- Mariborsko gledališče v praznično razsvetljavi za pravkar začeto Slovenski Božiček prav tako ni pozabil narodnostnih šol, le-tem so bila namenjena predvsem knjižna darila – didaktične igre, učbeniki, leposlovje. Na leto pa bomo razkrili v naslednji številki Porabja. VALERIJA PERGER Foto: L. Nemeš, M. Kozar Na trejkralovo so se v Rogašovcaj srečali cerkveni zbori obmejni župnij. Vsakšo leto v tom časi majo koncert z ce«, steroga vodi senički župnik Ferenc Merkli, pa Mešani pevski zbor Avgust Pavel, steri dela pod vodstvom Marije Tri- Otroški pevski zbor »Sončnice« božičnimi in trejkralovskimi pesmimi. Na koncert sta bila pozvana dva zbora iz Porabja, mlašeči pevski zbor »Sončnikrajino, vsepovsedik po rosagi so bile trno lagve pa nevarne poti, ka je dež išo pa je zmrzavalo, dapa v našom »kauti« te nevarnosti nej bilau. Kljub temu pa ešče tak malo zborov nigdar nej bilau na tom koncerti kak letos, pa pri zboraj je tö premalo članov bilau. Najbole so pa falili mladinski zbori. Na koncerti je vsevküper spejvalo osem skupin, med tejmi dva otroškiva zbora. Koncert, steroga organizator je biu Ciril Kozar, se je začno v pau tretjoj vöri. Cerkev je bila puna, vörnike, pevce in pevke je pozdravo domanji župnik gospod Vöröš. Čüle so se lejpe božične pa trejkralovske pesmi. Če pevci, steri se morajo redno pripravlati, če ščejo gorstaupiti, lepau spejvajo, se človeki düša radüje. Na konci so zbori vküper spopejvali pesem Sveta nauč, blajžena nauč pod vodstvom Cirila Kozara. Po koncerti so zbori, steri so zveze, za tau, ka je skrb mejla deco, gda so senički gospod Merkli mogli zavolo meše na Dolenjom Seniki oditi. Zvezi Mešani pevski zbor Avgust Pavel bili bogato pogoščeni, ešče vküper ostali. Hvala organizatorom za trüd, Gyöngyiki Bajzek, referentki Slovenske fus. Obadva zbora sta s Senika in seničke fare. Leko, ka je gospod Baug za te den rokau podržo nad našo Slovencev se zahvaljujemo za plačano pautno ceringo. Vera Gašpar Foto: A. Gyeček Porabje, 17. januarja 2008 4 Že več kak pau drügo leto ma nauvo predsednico Drüštvo porabskih slovenskih penzionistov. Tistoga ipa smo si dosta zmišlavali na Slovenskoj zvezi, koga bi pridobili za tau funkcijo. Baug je k seba vzeo dotakratno predsednico Ireno Barber, stera je na žalost nej mogla zadobiti 10. jubilej drüštva tü nej. Eno funkcijo prejkvzeti je furt bola težko, kak pa začniti na nauvo. Zakoj tak mislim? Zatok, ka smo lidgé té nature, ka raj mamo tisto, na koj smo že navajeni, težko se vzememo za kaj nauvoga, ka pa če nede tak dobro, kak je bilau prvin. Pa trno radi kritiziramo, ka je najbole naleki, depa povedati, ka naj bau pa kak, tisto že nikomi néde tak naleki. Na zvezi pa pri drüštvi smo tü meli en par lidi vözaglednjene, med njimi smo pridobili mlado penzionistko Micko Svetec iz Slovenske vesi. Depa kak težko! Kelkokrat pa kak dugo smo go mogli nagučavati. Zakoj? Tau naj nam povej tá ona sama pa ranč tak drügo kaj tü, naj go bola leko spoznamo. • Po dugom nagučavanji si se vzela za predsednico drüštva penzionistov. Kašo delo je tau? »Gvüšno, ka sam ge tau nej rada vzela, tak leko povejm, mislim, da znaš. Zatau sam nej stejla, ka sam ge tau sploj nej mislila, ka ges tau leko delam, ka bi ge tau znala delati.« Lepau je gé tau delati • Kak vidiš tau delo zdaj, gda si že paudrügo leto notri v tejm? »Vidim tau, ka je dobro pa lepau gé tau delati. Dobro je videti na prireditvaj, gda se penzionisti dobro majo. Pa gda se dér srečamo na pauti ali gdekoli, vsakši me spozna, mi vsakši krči pa se mi pokloni ešče od mene starejši tö. Ne vejm, ešče itak sam nej gvüšna gé, ka sam ge za tau. Človek je tak, če ranč vidim, ka je dobro pa je fajn, dapa dun si tak mislim, ka pa, ka bi si penzionisti kaj bola lejpoga, dobroga steli. Dostakrat njim pravimo, naj nam povejo, ka bi radi ali če kaj drügo škejo. Tau je vsikdar v meni gé, ka pa, ka njim se ge dun ne vidim tak najbole.« • Na tau se prej posaba trbej naroditi, ka bi se človek kak funkcionar vsakšomi vido. Bola nam povej, ka je težko, kašno brigo maš s tau funkcijov? »Tau delo je zatoga volo tü težko, ka z lidami trbej delati. Tau gvüšno, ka je briga. Gda sam ge samo člen bila, té, gda smo meli kašno prireditev, sam ge naléki, brez skrbi samo šla, sam ta poslüšala, ka so taum gučali pa potistim smo se veselili. Zdaj pa že pred tistom mam tremo pa si brodim, če dobro ta povejm, ka škem ali če do baug zadovolni lidgé.« • Ka je lejpo? »Ka je lejpo pa ka sam rada, do tega mau sam ešče vsikdar tak vidla, ka se njim je vidlo, vsigdar potistim, ka smo se srečali, so hválo davali pa so staukrat baug plati prajli. Na ja, depa tau leko povejm, ka tau je nej samo moje, tau je dosta pomauči vcuj. Tau je nej samo meni zavaliti. Dobro je videti gé, gda je na konci prireditve ali če mamo izlet, na konci vsikdar z dobro volau demo domau.« • Maš kašna mišlenja, želja, ka bi rada zadobila s penzionisti? »Tau je tak, gdekoli odim, gdekoli kaj vidim ali čüjem, te vsigdar na našo drüštvo mislim, ka pa če bi tau z našimi lidami tö leko napravili ali pa če der odim na izleti, brodim, ka bi se njim tau tö vidlo, bi njim tau tö rada pokazala.« • Ka vö moraš staniti pred lidi gončati, ti je pri tejm tau pomagalo, ka si že duže v muzeji, ali si se pa pri tej skupinaj, gde spejvaš, vcuj vzela? »Ja, tü pri drüštvi je ešče itak bola lekejše šlau tau, ka se lidgé v slovenski vasaj navekšoma vse poznamo. Tau je tak, kak bi vsi domanji bili. Tau leko, ka nej ranč skupine, tau leko, ka mi je muzej pomago. Židana fabrika, gde sam v rednoj slüžbi bila, nej, tau gvüšno. Tam je človek cejli osem vör delo, šteri bole pauleg mena delo, s tistim smo si kaj gučali, dapa mi smo tam nej mogli na glas gučati, mi smo tam bole z lamp doj šteli eden drugoma. Teuko, ka če nam je dobro šlau, ka so mašinge baugše šli, smo baugšo volau meli, ka smo té rejsan kaj malo zat’ leko norüvali. Tau gvüšno, s sterimi sam vküp delala, sam zat’ vsigdar rada gučala. Dapa tau bi od mena nej leko pravo, ka bi ge taša rečliva bila, ka bi ge tak ne vejm kak rada gučala. Ge sam ta bila, dostakrat, če kašna problema bila v fabriki pa bi rada bila, ka bi baugše šlau, ge sam ta bila osem vör tö, ka sam z nikim nika nej gučala. Tau pa, gda sam prišla spejvat k Korpičovi bandi, smo ger bili, če ger trbelo kaj povedati, te sam mislila, rejsan tam ne moreš se nazaj držati, tam moraš vöstaniti pa povedati, če ranč, ka bi raj bila, če bi koga druga pitali. Dapa največ mi je muzej pomago. V muzej so prišli lücki, tihinski lidge, štere sam nej poznala. Z vodiči, šteri skupine pripelajo, s tistimi se že poznamo, če so z Madžarske ali Slovenije. Liki dostafele lüstvo je gé, zat’ gestejo kriminalni tö, nej vseeno gé, kak njim kaj povejš. Mislim, ka sam se ge tau največ v muzeji navčila, ka moraš vöstani ti pa moraš nika čedno povedati. V muzeji več nemam tremo (lámpaláz), tau gvüšno, ka nej. Liki tak, gda ger smo gé s skupinov pa tam trbej kaj povedati pred več lidaj, te zat’ tam ešče itak mam malo tremo. Tak pred mikrofoni za televizijo, radio, tak več nej, na tisto sam že navajana.« • Tebé je lüstvo najbola tak leko spoznalo v Porabji pa indar na Vogrskom kak v Sloveniji, ka si duža časa spejvala v ansambli Lacija Korpiča z ženskim kvartetom. V Prekmurji ešče gnes spitavajo za Korpičovo bando. »Tau je istina, ka nas poznajo po Sloveniji, ka so radi meli Korpičovo bando. Namé se najbola prej tak spomnijo, ka sam med štirimi pevkami najvišeša bila. Rejsan me dostakrat što gor spozna v Prekmurji.« (se nadaljuje v naslejdnji številki) Klara Fodor Porabje, 17. januarja 2008 5 Gnesden v Porabji več ne moremo gučati od kmetijstva (mezőgazdaság), zato ka ga skurok nega. Porabski pavri so pomalek dolazavertivali, dapa nej zato, ka so nej steli delati, liki zato, ka se je nej splačalo. Starejši so se ešče zato eden čas mantrali z zemlauv pa živinov, vejn zato, ka so od starišov tau vidli, pa vejn zato, ka so v tejm gorrasli. Mladi so si že od tauga cejlak ovak zmišlavali pa so si drugo delavno mesto iskali. Zvün rejdki. Med njimi je Grabarén Šanji (Labric Šanji), steri na Gorenjom Seniki živé. • Šanji, kak teba tau napamet prišlo, ka 'š začno gazdüvati? »Gnauk svejta so stari starci meli krave pa svinje pa so fejst gazdüvali. Gda so oni tapomrli, te je več tau niške nej delo tadala. Ge sam pri srcej emo operacijo, pa za volo tauga nejsem si najšo slüžbo. V več mejstaj sam biu pa so me nin nej gorvzeli. Od nikoga pa zato trbej živeti. Tak sam te začno doma gazdüvati. Doma tak leko delam, kak ge škem, sam sebi zapovejdam. Gda ne ladam, te doj stanem pa ne delam tadale. V slüžbi tašo nega, ka tau povejm, ka dvej vöri sam delo, zdaj mo počivo pa si taležem malo. Tauma je že pet lejt, ka sam začno gazdüvati. Pred tejm sam tö delo, samo nej tak na velki. Zdaj tö nejmamo ne vejm kak dosta, sadovnjak je malo vekši.« • S čim si začno? »S sadjarstvom. Sprvoga sam eške menje emo, potistim sam pa vsako leto več posado. Zdaj že dvej gezero dvejstau djablani mam.« • Tau je že nej tak malo, ka bi samo na svoj tau bilau. »Nej, tau je že na odajo tö. Če človek že kaj dela, te naj niši pejnaz nazaj tö pride. Tri detete mam pa njij tö gor trbej držati.« Meni niške ne zapovejda • Kakšni pauv je biu lani? »Nika ne morem prajti, lani je lejpi pauv biu. Stalno ne vejm, dapa tak mislim prejk deset ton sam dojpaubro.« • Dočas ka človek djabke leko oda, dočas je zato dosta trüda pa dela v tejm, nej? »Preveč dosta dela je tau. Obrazávati moraš, škropiti, kositi, tak ka dosta časa mi tadé na sadovnjak. Najvekša problema je pa tau, ka zaman napraviš vse tak, kak trbej, ešče itak nej gvüšno, ka 'š lejpi pauv emo, zato je sadovnjak fejst odvisen od vrejmena. Mi telko pejnaz nejmamo kak Avstrijci, ka bi vodau tavlekli pa mrežo potegnili više sadovnjaka.« • Če je süča, te zato polejvaš djablane? »Do tega mau je ešče nej trbelo, dapa če bi trbelo, te bi žmetno bilau naredti, sploj pa na brgej.« • Kakšne sorte maš posajeno? »Golden delicius, gala, idared, braeburn.« • Stare sorte nejmaš? »Nej, zato ka tiste ne poznam tak. Drugo pa tau, ka se te novejše sorte bola leko odajo. Ge sam v Avstrijo odo delat pa tam so vse te nauve sorte bile, s tejmi sam delo, k tejm se razmejm. Zato sam se te tak odlaučo, ka te sorte mo sadijo.« • Od kec si cepike spravo, gda si začno saditi? »Ka sam sadijo, tiste so vse moje bile. Ge sam je cepijo doma, gda so se prijele, te sam je pa vöposado v sadovnjak.« • Kelko se je prijelo? »Leko povejm, ka smo prvo paut cepili, tiste so se najbole prijele. Drugo paut se je več nej tak dobro posrečilo.« • Več kak dvej gezero djablan maš posajeno, tau vse ti maš na skrbi? »Gda brati trbej, te nas je več, dapa ovak vse sam delam. Leko povejm, ka cejlo leto delam v sadovnjaki, zato ka se delo vsigdar najde. Dapa v tejm, ka tau ge leko delam, v tejm mi družina pa žena sploj dosta pomaga. Brezi njij bi tau nej šlau. Gda ge v sadovnjaki delam, ona doma vse tanapravi.« • S tistimi djaboki, štere so nej na odajo, s tistimi ka delaš? »Malo mošta delam, drugo pa dé vse na žganje.« • Zvün djablani drugo kaj tö pauvaš? »Dva hektara njiv mam, gde gečmen pa pšenico mam posejeno. Zdaj ovas posejem ta, gde sam krumpline emo. Lani sam dosti tikvi emo ešče posajeno, zato, ka oli odavam. Gečmen pa pšenico tisto pa s pujčki spolagam.« • Kakšno živino maš? »Osem pujčkov mam, tej so nej samo na svoj tau, liki na odavanje tö. Petdeset kokauši, pure, zavce, rece pa golaube, tau je pa samo na svoj tau. Dapa telko živine držti se zato ne splača, zato ka sploj dosta silge taodide. Ka pa doma pripauvaš, tau je pa zato malo gé. Ka pa vcujküpiš, tisto je pa že sploj drago.« • Zaka držiš te golaube, če je silge drago? »Zato ka so se mi vidli. Tau so nej tej mali golaubge, liki tej velki za mesau. Do tejga mau sam je krmo, pa ta talo. Tak ka dosti haska sam nej emo z njij. Zdaj na božič smo prvič mesarili.« • Kakšno mesau majo? »Dobro je bilau, sto je djo, vsakši je tau pravo. Golau bovo mesau je gurman sko (ínyenc) djesti. Dosta mesa nema eden golaub, tak leko povejm, en golaub je za enga človeka. Nej bi dau valati, dapa küre, rece, pure pa golaubge več pojejo kak pujčki. Cejli den drugo ne delam samo je polagam.« • Zdaj te že samo krave falijo nej? »Ah, krav nej, za vraga nej. S kravami se spravlati je sploj dosta dela. Pri kravaj drugo delati že trno ne moreš.« • Samo zato sam pravo krave, ka če bi ešče tiste tö meli, te bi vam ranč nej trbelo v bauto ojdti, zato ka bi doma vse pripauvali. »Tau je tak, dapa samo zato kravo nemo držo, mene že tau dojde, ka zdaj delam. Tak si že na tejm zmišlavam, ka samo sadovnjak njam, drugo živino pa samo telko, ka na svoj stran. Njive mo pa samo sejo, zato ka s tistim nega telko dela. Zdaj sam se odlaučo, ka mo tau leto vse ceringe vküppiso, ka mam pri sadovnjaki. Pa te na konci leta mo znau, ka sam prislüžo, ali ka sam nej prislüžo. V plani mam, ka bi ešče posado djablane, dapa te de že samo tak šlau, če mo z mašini delo. Tau škem, tau mam v plani, če mo zdravje emo.« Karel Holec Porabje, 17. januarja 2008 6 Slovensko-merikanarsko padaštvo NA SREČANJI DRÜŠTVA MURSKA SOBOTA-BETHLEHEM Prijateljsko drüštvo Mur-kami obdana. Listke na ra je iz Prekmurja odišla pa radüvala, če sva leko tauma tö, da Slovenci iz ska Sobota–Bethlehem drejvaj je že začnilo vse-v Meriko, se je brigala za pozdravila stare znan-Porabja, Prekmurja ali vsakšo leto ma geseni srečanje. Lansko srečanje je bilau v idiličnom kraji Saucon Valley Acres. Na takšno srečanje pride vsakšo leto dosta gostov, med njimi dosta Slovencov, steri zdaj živijo v Bethlehemi, dapa njine korenine so v Porabji ali v Prekmurji. Miva s padašom sva septembra 2007. leta pá šla na gledanje v Bethlehem, ranč, gda sva tam bila, je društvo melo svoj piknik. Trno sva bila vesela pa počaščena, da so naja tö pozvali na tau srečanje. Lejpa gesenska nedela je bila, gda smo prišli na kraj srečanja, steri je biu malo zvüna Bethlehema v krajini, stera je tija, mirna z lejpimi gaušfele gesenko farbo davati, v Pennsylvaniji je gesen vsigdar prelejpa. Gda smo taprišli, so nas organizatori s toplimi rečami pozdravili. Pred zidino je bila velka tabla, na steroj je pisalo: »Welcome/Dobrodošli«. Gospa Mary Karol, stevse, da bi vse vredi šlau. Naja je tö notrapokazala gostom, steri so prišli na srečanje. Pokazala nama je fotorazstavo tö, stero je drüštvo pripravilo o prejšnji srečanjaj. V dvorani so stoli bili skladjeni v takšo formo, kak je podkev, tak je pri odri ostalo zavolé mesta za ples. Srečanje je odpro predsednik drüštva gospod Gene Novak, pozdravo je vse navzoče. Po-tem je gučala gospa Betty Sylva, pa je vözdignila, kak je pomembno (fon tos) gordržati slovensko kulturo, slovensko erbijo, pa nej pozabiti na svoje slovenske korenjé. Po dobrom, obilnom obedi je začno špilati ansambel »Happy Slovenes – Veseli Slovenci« iz varaša Steelton, steri je kakšni stau kilometrov od Bethlehema. Špilali so tradicionalno pa moderno muziko tö, dapa največkrat se je čüla polka. Lidgé so bili veseli, dosta so plesali, se pogučavali, se smejali. Miva sva se tö z dostimi takšnimi pogučavala, steri so iz Porabja ali iz Prekmurja odišli v Meriko. Vesela sva bila, ka sva leko nauve lidi spoznala, ešče bole sva se ce, stere sva te spoznala, gda sva prvo paut bila v Bethlehemi. Ešče zdaj z veseljom misliva nazaj na te den. Rada sva njini potomci (leszármazottaik) po dugij lejtaj tö ne pozabijo, odkec so prišli njini dejdeki, babice pa probajo obdržati svoje slovenske korenine. Prejk novin se s tej pisanjom pa tejmi kejpi zahvaljujeva Prijateljskomi društvi Murska Sobota– Bethlehem, ka so naja pozvali pa sva leko lejpe vöre vküper z njimi preživela na srečanji. Tibor Horvat in Joël Gerber Porabje, 17. januarja 2008 7 NAŠA ZLATA Pismo iz Sobote VSE PO STAROM Lüblene moje, dragi moji, ka-le smo si nej želeli, ka bi tou, mora brž doj staviti! Vej nas koli obrnémo, smo škeli mi ka smo zdaj pou leta prejdnji pa na nikoj dejejo! RIBICA tou ali pa nejsmo škeli, leto v EU-ji, nej preveč koštalo. Ka naj njoj na tou povejm? čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. ČALERIJA Čalerije so leko takše pa ovakše. So leko dobre pa lagve. Depa od lagve čalerije je boukše nej gučati. Boukše je na njou sploj nej broditi. Z lagvo čalerijo je leko samo nevola. Takša dobra pa je leko vcejlak vredi gé. Na tou so gora prišle ribe v potoki z zlato ribico tö. K tomi potoki je prišla ednoga dneva mlada srna. Na, nej prišla, liki se je kuman privlejkla. Na pou mrtva je škela piti vodou. Depa noge so jo eške kuman držale. Spadnola je v vodou, samo je eške leko drouvno glavou vödržala iz nje. Ovak bi se gvüšno vtopila. Nagnouk so se kouli nje najšle ribe. Mlade pa stare, velke pa male, kuste pa tenke so plavale kouli nje. Brž so v pamet vzele, ka njoj na plečaj krv teče. Pa ka ma tam lüknjo od krugle. - Divdji djager je biu, - je kuman eške leko prajla. Ribe so brž gor prišle, ka eške malo, pa njim srna mrgé v potoki. Nika mujs trbej naprajti, so se zgučavale. Pa je ranč te priplavala do nji eške zlata ribica. Nikšna snena je bila. Preveč dugo je spala. -Uuuaaaaaaa, -je zejvala, - ka se je pa zgodilo? Ribe so njoj povedale, ka je na srno strejlo divdji djager. Ja, zlata ribica se je groubo svadila. Kak bi se pa nej, vej pa je gnako čemerna na divdje ribiče, ka vlačijo mreže po njenom potoki. Depa zatoga volo je srni nej bilu nika boukše. Vse bole lagvo njoj je bilou. Zato si je zlata ribica brž zbrodila. S tejla si je vtrgnola edno zlato lüjsko. Po tistom so ribe mogle oditi vkraj, ka nedo vidle njene čalerije. Tou ne smej vsikši videti. Lüjsko je djala na krvavo lüknjo. Po tistom je naprajla čalerijo in srna je zdrava pa cejla skočila iz potoka. Tou bi zdaj leko bilou vse. Depa eške je nej. Za eden čas je prišo k potoki divdji djager. Isko je srno. Zlata ribica ga je vpamet vzela. Z repom je vdarila po vodej. Špricnolo je tak, kak bi v vodou spadno cejli bik. Djager se je postrašo pa spadno v vodou. Nagnouk so bile vse ribe pri njemi. Tak na gousti so plavale kouli njegve glave, ka jo je nej mogo zdignoti vö iz vode. Skur bi se vtoupo. Rejsan, voda njemi je že tekla v nous pa v lampe. Tak nagnouk so ribe preminoule, edne je več nej bilou. Djager je dun leko začno kašlati pa sopsti. Kuman, kuman je k sebi prišo. Dober štraf ga je zaodo. Če je tau slejdnje bila dobra ali lagva čalerija, naj si roke. Miki Roš 2008 je tü gé. Pa mi smo nut v njem. Ne vejm, če stoj med nami pouni, kelkokrat je v dnevaj pred pa po nouvom leti želo komi, naj bou v tom leti vse najboukše? Brodim si, ka bi trno žmetno najšo takšoga človeka. Na drugom kraji pa je vse kaj ovak. Tou pa zatok, ka gvüšno skur vsikši vej, ka si želej pa ka si nikak neške želeti v tom leti. Depa kakoli si mi želejmo ali pa si neškemo nikak želeti, vsigdar se stoj najde ali pa se kaj takšnoga zgodi, ka se nam spuni ranč tisto, ka smo nikak nej škeli, ka smo si nikak nej želeli. Od koga vam gučim? Vej vam vöovadim. Naš predsednik našoga kormanja nam je po teveni tö želo nouvo leto. Depa je že za naprej vedo, ka nas čaka že prvi den po svetkaj. Trno dobro je vedo, ka de tou leto 2008 trno lagvo leto za njegve lidi. Na, njemi pa njegvim, nede nika lagvoga. Uni majo pejneze pa do meli eške več pejnez. Depa mi prousti lidge mo ovak obodili. Tisto, ka je eške včera koštalo eden euro, je že gnes za eden euro pa pou. Tisto, ka je eške včera bilou normalno za küpiti, je gnesden že gé luksus. Depa plače se ne smejo zdigavati, ka mo po tistom prej meli velko inflacijo. Vej je pa že zdaj velka, čiglij sami sebi pa nam lažajo, kak uni najboukše vörtivajo od gda je gé Slovenija. Na, tou, ka lažajo, je nej nika nouvoga. Tou je gé tak normalno, kak vsikši den povejmo, dober den, boug daj. Na, vidite, takšo smo si nej želeli v tom leti. Pa smo si tadale nej želeli, ka bi se politiki korili za naše pejneze. Edni so se vcejlak groubo vküp svadili, drugi so se začnili radi meti kak bratje pa sestre. Samo zatoga volo, naj se nam bole vidijo pa mo zatou gesen volili za nji. Tada- Na, kak smo znouva vörvali, ka so naši prejdnji šparavni lidge. Vraga! Tou telko košta, ka bi kakši vcejlak nouvi pa moderen špital leko naprajli, pa eške čüda drugoga. Zdaj vidite! Dosta toga, ka smo si nej želeli, se je že spunilo pa je eške kuman polonja prvoga mejseca taminoulo. Zatoga volo se moja tašča Regina, trno čedna ženska, čemeri kak kakši lagvi pes na lanci. Nikak ne more vörvati, ka nam takšo delajo. -Vej pa vsigdar tak lepou gučijo po teveni. Pa tak včeno, pa tak pošteno, - se je trousila. -Ge ne morem vörvati, ka je tou istina! Vej pa tak ne smejo delati! Takšo se Nika, čistak nika! Najbokše de njoj, ka eške bole na gosti ojdi v cerkev. Tam je vse ovak. Tam vsigdar znouva leko zvej, ka trbej trpeti, pa po tistom de tam nin više neba boukše pa lepše. Tak je tou, vidite. Vse je gé po starom. Tak je bilou ovo leto, pa je bilou pred desetimi lejtami pa pred stou lejtami pa pred gezero lejtami. Ovi eni leko delajo ka škejo, mi pa zavolo njihovoga dela moramo kunouti, se čemeriti pa trpeti. Ja, vse je po starom! Pa je staro tou tö, ka vsigdar vüpanje mamo, kak de v nouvom leti vse ovak, vse lepše pa vse boukše. Miki HVALA LEPA Tudi preko časopisa bi se rada zahvalila svetovalki Valeriji Perger in Ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani za pomoč in darila, ki sta jih dobila osnovna šola in vrtec v Števanovcih. Gre za didaktične igre, rekvizite za športno vzgojo, knjige itd. Upam, da bomo s pomočjo pridobljenih stvari bolj uspešno motivirali naše učence pri učenju slovenskega jezika. Hvala svetovalki za pomoč in požrtvovalno delo. Agica Holec ravnateljica PONEDELJEK, 21.01.2008, II. SPORED TVS SLOVENSKA MEŠA V mejseci januari de slovenska meša v varaškoj cerkvi 20. januara v 16. vöri. Mlajši na slovenski meši tö leko dobijo potrdilo (igazolás), zatok organizatorji (slovenska samouprava Monošter-Slovenska ves) prosijo stariše pa stare stariše, naj mlajše tö s sebov pripelajo. PETEK, 18.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 ISKANJE IZGUBLJENE LJUBEZNI, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: SPRETNOST, 16.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VSE O VESOLJU, 17.40 BELA MEJA, FRANC. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 BELA MEJA, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL PETEK, 18.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 GLASNIK, 8.55 PODOBA PODOBE, 9.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.45 EVROPSKI MAGAZIN, 13.15 ČRNO BELI ČASI, 13.30 DIAGONALE, 14.10 SP V BIATLONU, SPRINT 10 KM (M), 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 16.55 ZDAJ!, 17.25 HOKEJ NA LEDU, 20.05 EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA - POLJSKA, 21.50 STATISTI, ANG. NAD., 22.20 ROPAR BREZ IMENA, KANADSKI FILM, 23.55 KAŽIPOTI, FRANC. FILM, 1.25 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.10 INFOKANAL * * * SOBOTA, 19.01.2008, I. SPORED TVS 6.00 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANS.NAD., 13.45 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.15 GOSPODIČNA MARPLE: SITTAFORDSKA SKRIVNOST, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 OBVEŠČEVALNA SLUŽBA, AM. NAD., 21.30 SLOVENSKI VOJAKI V AFGANISTANU, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 HUFF, AM. NAD., 0.30 SKRIVNOSTNA KOŽA, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 19.01.2008, II. SPORED TVS 6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 PRIMORSKI MOZAIK, 7.45 ŠTUDENTSKA, 8.05 VROČI STOL, 9.00 TEKMA, 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.40 SP V BIATLONU, 13.40 SP V SMUČARSKIH POLETIH, 15.25 NAMIZNI TENIS PRO TOUR, 17.00 SVETOVNI POKAL V BIATLONU, 18.00 NOGOMET, LIVERPOOL - ASTON VILLA, 20.00 KONCERT VLADA KRESLINA V CANKARJEVEM DOMU, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.10 MEDEJA, NIZ. NAD., 2.00 MLADI, LEPI IN ZADETI, FRANC. FILM, 3.35 INFOKANAL * * * NEDELJA, 20.01.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 MAINA SOFIE IN ISKANJE ZLATEGA JELENA, DANSKA NAD., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, PON., 14.30 DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.35 ARS 360, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.20 AKUMULATOR, ČEŠKI FILM, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 20.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 MED VALOVI, 8.55 GLOBUS, 9.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.15 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 SP V SMUČARSKIH POLETIH, 15.25 SP V BIATLONU, 16.30 ZDAJ!, 17.05 EP V ROKOMETU (M), SLOVENIJA -HRVAŠKA, 18.55 HOKEJ NA LEDU, 21.00 SP V BIATLONU, 21.45 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.30 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) J.IPAVEC: PRINCESA VRTOGLAVKA, OPERA SNG MARIBOR, 0.50 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 21.01.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 BELA MEJA, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: RAZNOLIČNOST, DOK. NAN., 16.15 ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 CIAK JUNIOR: MRAČNI DNEVI, IGRANI FILM IZ INDIJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 GANGES, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.25 ANSAMBEL ‘IL TERZO SUONO’ Z GOSTI, FESTIVAL TARTINI 2007, 0.50 GANGES, PON., 1.40 DNEVNIK, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 15.05 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.35 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.20 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJA EVROPE: ODA RADOSTI, 20.0 V SPOMIN ALEKSANDRU LITVINENKU, NIZ. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 TELESA -EPILOG, ANG. NAD., 23.35 NARKO, AM. FILM, 1.20 INFOKANAL * * * TOREK, 22.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 GANGES, ANG. POLJ. SER., 12.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.10 MEDVEDKI: POT PROTI SONCU, ČEŠKA DOK. NAN., 16.15 HOTEL OBMORČEK: TV OBMORČEK, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, DOK. FILM, 18.10 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SEŠIVALNICA SPOMINA, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI,KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KOMUNIZEM -ZGODOVINA ILUZIJE, NEMŠ. DOK. SER., 23.50 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, PON., 0.20 NESKONČNE POČITNICE, AM. FILM, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL TOREK, 22.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.05 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, PON., 13.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.50 RESNIČNA RESNIČNOST, 14.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.50 STUDIO CITY, 15.50 SLEDI, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 GLASNIK, 17.15 AKTUALNO, 17.45 POROČILA, 17.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 19.05 ODMEVI POGLEDOV JAKOBA JEŽA, 20.00 MUZIKAJETO: TANGO, IGR.-IZOBR. SER., 20.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 21.30 KAJ? VEČNOST. ARTHUR RIMBAUD, FRANC. DOK. ODD., 22.30 LUŽINOVA OBRAMBA, ANG. FILM, 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.05 INFOKANAL * * * SREDA, 23.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.30 UTRIP SREDNJEVEŠKE ŠKOFJE LOKE, DOK. FILM, 12.00 ODMEVI POGLEDOV JAKOBA JEŽA, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ARS 360, 13.40 PISAVE, 14.05 SEŠIVALNICA SPOMINA, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PLEČNIK, DOK. FILM, 21.15 POGLED NA ... SREDNJEVEŠKI ROKOPISI IZ ŽIČKE KARTUZIJE, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL SREDA, 23.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 15.50 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 16.20 HRI-BAR, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA OGRIS, 20.00 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU -PARI, 22.20 ODBOJKA (M), ACH VOLLEY BLED -DINAMO, 0.20 JERICHO, ANG. NAN., 1.55 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 24.01.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NOVI JUTRI, ANG. NAD., 10.50 KRALJESTVO PLANINSKEGA ORLA, DOK. SER., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.10 MONIKA, DOK. FILM IZ SLOVENIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KOMUNIZEM -ZGODOVINA ILUZIJE, NEMŠ. DOK. SER., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 ČAS ŽELJA, NEMŠ. TV FILM, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 24.01.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 16.35 AKTUALNO, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.15 MLADI VIRTUOZI: ORGLAVEC MARKO KANALEC, 19.40 ZAPOJTE Z NAMI: F. CHOPIN, F. LISZT (1969), 20.00 ŠPORT, 20.35 EVROLIGA V KOŠARKI (M), UNION OLIMPIJA -VIRTUS, 22.30 EP V UMETNOSTNEM DRSANJU -MOŠKI, 23.35 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 0.15 GLASOVI NOČI, ŠPANSKI FILM, 2.00 INFOKANAL Žao mi je Mouž pride domou bole kesno, vleže se v postelo k ženi pa se začne k njoj stiskavati. Ona pravi: »Žao mi je, ne morem ti nagoditi, dobila sam svojo ’bajo’.« Mauž pa: »Pa ka vam je gnes? Ženske preklete! Ka ste si vse vküper zgučale?« Prvi, drugi... tristausedmi Pita Tunek Baro: »Bara, Bara, te leko zovem Eva?« Bara pa: »Zakoj pa tou?« »Zatou, ka si moja prva.« Za en čas pita Bara Tuneka: »Tunek, te leko zovem Peugeot (Pöžo)?« »Zakoj pa?« »Zatou, ka si moj 307!« Črejvli Starejša zakonca živeta že dva mejseca v Monoštri. Mouž se šké ravnati kak Varašanci, zato ide pa si küpi lejpe moderne črejvle. Pride domou pa stoupi pred ženo pa go pita: »Vidiš, kakšo spremembo (változás) na meni?« Žena pa pravi: »Nika ne vidim. Ka bi pa naj bilou?« Mouž užaljeni odide v kopalnico, se sleče do nagoga, samo črejvle pisti na nogaj pa stoupi pred ženo: »No, ka pa zdaj? Vidiš kakšo spremembo na meni?« Žena ga dobro pogledne pa pravi: »Kakšo spremembo? Visi ti doj, viso je doj včeraj, pa viso de doj vütro tö.« Mauž čemerasto zakriči: »Ali znaš, vejš zakoj visi doj, draga žena?« SMEJ JE POU ZDRAVJA »Nej, ne vem, zakoj?« »Visi doj, ar si ogledavle moje lejpe nouve črejvle.« Svadila sta se »Kak se je končala svaja med tebov pa ženov,« pita Janči Pišteka. »Na kolenaj se je priplazila k meni,« pravi Pištek. »Pa ka ti je pravla?« »Odi vö s pod postele, ti pelda nemarna, ali pa vküper poterem tou postelo na tebi!« Seks robot Japonci (što pa drügi) so napravili seks robota, pa plačali trem ženskam, ka ga vösprobajo. Prva je bila z njim štiri vöre, na konci je prišla vö cejla zmantrana pa pravla, ka ne more več. Dé drüga v sobo, zdrži sedem vör pa je čistak fertik. Natou dé k njemi edna blondinka (szőke nő) pa jo nega vö sedem vör pa dvanajst vör pa en den pa pou, te pa vö prileti seks robot, za njim pa blondinka: »Prekleta rit iz pleja, za leteti ešče maš baterije (elem) za seks pa nej?« Srmak »Sirouta, fejst ste vküper stučeni od toga, ka ste spadnoli. Zagvüšno te eške kakši keden dni tü v špitali. Srmak vaš mouž je pa, gelte, sam doma.« »Nej! On tö na v špitalaj leži. Kakši srmak?!? Vej je un začno!!« M. Rituper Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB