190. številka.
?
Trst, v sredo 21. avgusta 1901
Tečaj XXVI
.Edinost
t. raa e škrat	Jan. ruiir re<1e!j 't
p r mik^t od 4. uri rvečet.
](tro<aliiB	:
ta oelo leto........24 kron
za pol leta.........1! -
za 4etrt leta........ <> „
zrn en mr<*rc ........ 2 kron;
Noočnino e pla'e^ati naprej. Na r.a-'Of « irei r r:lo4ecf ntr .^nma »e aprava *B oart	_
Ptj toNakamab v Tmtu »e prodajajo po-hb tat Številke po <» storink '3 nvč.»; *v-n Trsta pa po 8 stotin k (4 j
Telefon Str. STO.
&din c s t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
Oglasi
■e računajo po Trmah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbe
V edinosti je moč!
Vsi dopisi ti h i se pošiljajo iirednUUtu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre« jema npraTniStvo. Naročnino in oglas« j« plačevati loco Trat.
UrednIAtTu in tiskarna se uabajata 1 alici Carintia Siv. 14i! VpriiTiiiStto, In ■prejemanje tnseratoT v ulici Molin piccoio 5tv. 11. i^oisu.
ladajatelj in odgovorni urednik F an Godnik
Narodnost p domovina.
(D o p
Socijalnim demokn - * je uej, kakor jM"nem;mi z « enjene -.^ui^oti domovina »prazna fikcija« in »malik, s katerim hočejo l>ogatini svoje ubožnejše sonarodnjake ohraniti v suženjski službi«. Pač pa se tudi socijalni demokrati baje »znajo* Ijoriti za živi nartnl. Dorim se torej narod nahaja v srečnem ttoložaju, da sme eventuvelno računi ti na dobro voljo RM*ijaInih demokratov, da ga osrečijo z znaki svojega spoštovanja in svoje ljul»ezni, ne najde domovina v njih -očeh nobene milosti. Kdo bi se ogreval za kt»s zemlje, zlasti še za trdi »kraški kamena
Prav ste omenili zadnji?, da »K. P.« po svoji stari navadi zavija, da iz j>ojmx. domovina jemlje bitstven del, da ga pretvarja v nekaj, česar še na Slovenskem nihče ni mislil s to l»esedo.
Zdi se mi potrebno, da se ta ideja malo ol^rtM-i^e obrazloži, kajti so ljudje, katerim se zdi trditev g. Kristana na prvi {»ogled opravičena. Naj torej še jaz opozorim na ne>miselnof-t, ki leži v razlaganju |M»jma domovina od strani socijalnih demokratov in na - »ro tislo v je, v katero so zabredli, ako ločijo domovino od naroda in zametajo vsako važnost prve, dočim dovoljujejo drugemu vsaj upanje, da bi se eventuelno utegnili zanj potegniti tudi oni.
Že na šolskih klopeh smo te učili zem-ljepisja in zgodovine, spočetka v istih urah, vedno pa je ostala tesna zveza med -obema predrmt' ma. Torej že naučni načrti vsega sveta priznavajo indirektno, da zemlja in ljudstvo, ki biva na njej, »padata skupaj, da tvorita celoto.
Kaj pa je narod brez zemlje? Pepel, ki ga je raznesel veter na vse strani sveta Narodno drevo so ločili od matere zemlje, posušilo se je, nekaj časa so kurili i. lesom |>eči Ingatinov in zdaj, kakor j>ej»el gnojijo ostanki nekdanjega pont »snega drevesa polja — sosedov . . .!
N a r o ti 1» r e z <1 o m o v i n e ni več n a rod. Za kaj pa se poteza slovenski narod, če ne za to, da bi na podedovanih tleh, katera so njegovi predniki stoletja in stoletja obdelovali s svojimi rokam, užival svoje človeške pravice?!
Ako večje skupine kakega naroda žive
Lastnik konaorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorctja lista „Edinost** v Trstu.
v	— n. pr. Cehi na I>unaju — pa se
taio ^Tvdnšujejo za svcjo domovino, ne mi-slijjgy> tem na .legostoljubni Dunaj, ki jim ne daje niti ene šole za deeo njihovo, ampak v tujem mestu ljubijo svojo češko d o m o v i ti o, o g n j i š Č e svoje narodnosti. Na vprašanje: »Kile dom je moj?« —ne migovarjajo morda s trivijalnim verzom : »An der blauen Donau«.
Izjemo v tem oziru tvorijo le Zidje. Oni smatiajo ves svet za svojo domovino. Povsod so se že nastanili ti parasiti, te pijavke svojih soljndij. Pa tudi pri Židih opažamo, da znajo eeniti domovinski moment, ne le, ker so toliko praktični, tla se navidezno asimili-rajo gospodujočim slojem, da potem v resnici gospodujejo sami, — ampak, če opazujemo gibanje »Zionistov«, vidimo, da niti v Židih ni docela ugasnila neka idealna ljubezen do Palestine !
Vidimo torej, da celo praktični in brezsrčni Zid ljubi svojo domovino, ki je še vse žalostnejše zunanjosti nego — Kras; vemo, tla jo ljubi Eskimo, da jo ljubijo prebivalci otokov južnega oceana, pa tudi divji rodovi osrednje Afrike — Italijani še dandanes pomnijo neko pesem o tej ljubezni; samo slovenskim socijalistom je domovina prazna fikcija in istodobno »m a I i k«, s katerim narodnjaki goljufajo ljudstvo. Človek bi se o tem zares smel vprašati : ali so naši socijalni demokrati še — normalni ljudje ? !
Ne, ne, g. Kristan, dokler ne vdobimo popolnih zrakoplovov — a po razodetju nekega slovenskega preroka Božja previdnost baje še dolgo ne dopusti tega, ker bi imela tržaška policija preveč opraviti s sumljivimi subjekti —, dotlej smo navezani na rodno zemljo in ljubimo jo kakor svojo, dasi revno, vendar drago mater! Kdor pa trdi, da ljubi narod, a istodobno zaničuje domovino tega naroda (— vedno domovino v prenesenem smislu, ne da bi bila identična z našimi tako mrcvarjenimi političnimi mejami —), ta je lažnik ali hinavec!
Odkrito pravim, tla se mi izvajanje g. Kristana, ki je naenkrat razodel v svojem obistju tudi vir ljubezni do slovenskega naroda, ne zdi nič pristno. Odkritosrčnejše je bilo razlaganje t) domovini kakor prazni fikciji. Pa kaj čete: če bi slovenski delavci
izvedeli, kako misli njihov »vodja« o veliki družini — narodu —, kateri pripadajo, bi mu že davno dali slovo še tisti zaslepljene i, ki mu še sedaj sledfe — to pa je ravno, česar se g. Kristan boji!
Narodna socij a listka.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 21. avgusta 1901
v Dr. Kaizl. Prijatelj in nasprotnik sta to pot jednega menenja: da je po smrti bivšega finančnega ministra in voditelja Cehov zadela narod češki velika, v sedanjih hipih skoro nenadomestna zguba. »Neue Fr. Presse* pravi na pr., da Kaizl Bicer ni bil taborski govornik ; njega slike nima sleherni češki kmet v svoji sobi. Dr. Kaizl da niti popularen ni bil nikdar. Ali bil je — nekaj več. Strastno udan svojemu narodu, in gnan od vroče želje, da bi narodna stremljenja istega privel do višine vspeha: bil je hkratu obdarjen s hladnim treznim razumom. In poleg tega mu je bila železna volja brezobzirna : bil je Kaizl faktični voditelj češkega gibanja. Dunajski list povdarja, da je tudi idejo sporazumljenja med Cehi in Nemci zadel hud udarec. Dr. Kaizl da je bil nositelj te ideje. Slično se izražajo o pokojniku vsi dunajski listi, ki ne taje, de je tudi parlamentarno življenje zgubilo v Kaizlu nenavadno duševno moč.
Posebno toplo se spominjajo pokojnika seveda češki listi. Vsi povdarjajo nenavadne duševne sposobnosti pokojnika, njega hladnost v računjanju in pa poštenje v namenih. »Politik« povdarja še posebej, da je pripisati vplivu Kaizlovemu, da so se Mladočehi odločili za suspendiranje obstrukcijonistiške taktike. Zadnje dni svojega življenja da se je dr. Kaizl v veliki meri udeleževal na prizadevanjih za dosego sporazumljenja med Cehi in Nemci.
češki opoziciji najgladkeje oblike, ne da bi jsj jemal izdatnost. Njegova politiška uvidevnost, njegov temperament, njegova bistroumnost in njegova energija da so se izkazale v vseh položajih političnega življenja in so do-nesle češkemu narodu sadov in Ttevenljivih vspehov.«
V imenu mladočeškega kluba je dopo-slal dr. Stransky udovi brzojavko, v kateri izreka žalost na smrti takega politiškega voditelja in vsklika: »Ne za Vas, milostiva gospa, in ne za nas ga ni nadomestila«. Potem pravi : »Hvaležno se spominjamo, kako se je, zapustivši ministersko palačo, povrnil med nas in se s trdnim sklepom in redko gorečnostjo postavil v službo našega naroda«. Potem zaključuje : »Žalovaje si genij naroda češkega naroda zakriva glavo nad krsto, v katero nam bo položiti k počitku ponos in diko češke delegacije. Ves narod joče z Vami, milostljiva gospa, in to žalovanje Vam bodi v tolažbo, ona naj Vam lajša bol«.
Ministerski predsednik dr. Korber je brzojavil dr. Pacaku kakor predsedniku kluba čeških poslancev: »Ravnokar doznavši o nenadnem preminutju njeg. ekscelence gospoda državnega poslanca tir. Kaizla, mi je čast, da spoštovanemu preds. kluba čeških poslancev izrečem svoje odkrito in najtopleje sočutje. Živo obžalujem, tla je mož s toli bogatim znanjem in toliko zmožnostjo in neumorno i gorečnostjo za interese svojega naroda, od-pozvan od svojega delovanja.«
Tudi naš mali slovenski narod, ki tako živo čuti — in sicer ravno zato, ker je mal —, kako ja usoda njegova te3no spojena z usodo češkega naroda, ki ve. tla je vsaki češki vspeh tudi njegov vspeh, in vsaka češka zguba tudi naša zguba — tudi naš mali slovenski narod prosi bratski mu narod češki, naj vsprejme izraz iskrenega sočutja njegovega na izgubi moža, pred katerega duševno veličino in čisto to značaja se klanjajo danes — in sicer odkrito, brez pridržkov — tudi oni, ki so mu bili v življenju narodni in
Posebno prisrčno pišejo seveda »Na- i politični nasprotniki,
rodni Iistv«, ki pravijo, da je češki narod	Italijansko brodovje pod Visom,
zato ljubil Kaizla, ker je bil pokojnik na	Dne 15. t. m. je plul oddelek italijanskega
diko zastopstva naroda češkega.	vojnega brodovja pod Visom in si vzbujal s
Pokojnik daje bil politik tako globo-	tem spomine na velike zgodovinsko-nepozabne
kega fonda, tako čistih lastnosti in tolike	dogodke, Ki so se leta 1866. izvršili na ti-
mnogostranosti, da ga sedaj ni sličnega moža	stem kosu morja Adrijanskega. Ne vemo,
v nobenem narodu. Dr. Kaizl je znal dajati	kako je bilo laškim mornarjem pri srcu, ko
PODLISTEK.
pripovedovanja starega papirja.
Krvau-ki -pisal Šanttor Gjalski. Poelovt-nil M C-t-č.
Zakaj sem tako mislil, zopet ne bi vedel |x>vedati prav. Pa če tudi nisem bil ni pisatelj ni {»esnik, mi je prišlo v prvi hip vendar na misel, tla bi iz teh fragmentov izdelal n sestavil novelo. Ali hitro sem se prepričal, da bi v umetni noveli ne mt>gel po-g<*liti vse resnice, vsega življenja, in vsega vstrepečaoja in valovenja, ki se je nahajalo v doknmcntih samih.
No, odklonivsi to idejo — nisem odklonil velikega zanimanja svojega, in — sedaj še. po tolik h letih, mi je živo v spominu, kako seui bil ves razburjen, ves nervozen dni in dni. vedno <<mahovaje, ali bi vprašal mater, da-ii jej je kaj znano, a ob tem sem tolikokrat j*mal l>eležnico v roko, tla čitam izpisane odlomke iz listov in zapiskov!
Prvi list je po kronologiji — njegov do nje. Tu jej piše: »Ko te siečavam, duša moja — in |>otapljam željne poglede svoje v globino tvojih sijajnih oči, pozabljam na vse ortalo; za-me v resnici izginja ves ostali svet, a ti si mi v ta trenutek vse — v«e — in ni me briga za kar si l»odi na svetu, samo tla mi iz milih tvojih oči govori tvoja Iju-
{»ezeii, tla sem v milosti pri njej in tla za aaen« gori in plamti. Kamo-li da bi mislil še na to, da-li katero neznano radovedno oko zasleduje moje poglede?! Se manje umrem sebi staviti vprašanje, kam vodi najina lju-l»ezen in je-li dovoljena ? Mari dopustim, tla bore v takem, za-me toli velikem trenotku le tisto, kar je moj sosed na levo. ali sosed na desno, ki hitro misli na pravilno in koristno razrešenje — jaz tla bi bil takov, ko nisem v tem trenotku nič manje, nego je tudi kakov Zevs v svojem Olimpu — v svojih nebesih — ves v brezkrajnem vstrej>ečanju iu valoveuju večnega blaženstva poti sjajem in žarki večne lepote! In tedaj — ko se mi viješ okolo vratu in pokladaš svojo krasno, prekrasno glavieo na burne prsi moje, kako da ostanem hladen sodnik ali pokoren suženj ljudskemu zakonu —jaz, ki sem v tem hipu ves Olicapijec? Saj — moja ljubezen ne bi bila prava ljubezen, ako bi bilo vse tako, kakor hočejo navadni ljudje. Ali pusti jih — ne slušaj jih ! Cemu kvariti sebi ljubav svojo in trenotke njene — itak že vsikdar prekratke! Za to te rotim — pusti vse in slušaj samo bitje srca svojega ! Će bogovi morejo (»oslati pro*i nama tudi največo bedo, ako nam ljudje morejo tudi storiti najhuje, jednega nam ne morejo in ne bodo mogli odvzeti ni bogovi »i ljudje, a to je, da sva
preživela trenotkov, kakoršnjih je usojeno do- bi se seznanil — kako sem se izogibal vsa-življati le najredkejim smrtnikom — ah — kemu srečanju. Bilo je toliko nežnosti in či-
saj še samim bogovom se le redko dogaja taka sreča ! Ah — ko mislim na tiste najine sprehode po ozkih stezah temne večerne okolice,
stosti v tistem samem gledanju in obcudava-nju, ki je je izzivala v meni tvoja krasota ! In mislil 3em v sebi: kaj bi dosegel slednjič?
in kako nama očesa niso čutila, da na ne-, Zdelo se mi je, da so nama poti popolnoma besnem svodu ni ne solnca, ne meseca, ker ločene, a tedaj nisem ni hotel, ni želel, da
so se zgubljala v dolgih — globokih skupnih pogledih, kako ti je hladna ročica tre-savo, a vendar zaupljivo počivala v moji desnici, ah, kakih dragih in zvestih besed sva si šepetala! Naj ne bo nikdar drugače!«
Na tem listu ni niti podpisa njegovega. Tudi na drugem pismu ni podpisan, a ni označena tudi doba. Le kakor nametano, ali bolje rečeno — kakor izraven izliv čutstevv srcu piše jej na iztrganem koščeku papirja: — »Kaj se žalostiš, duša? Vrži od sebe vsako nujno misel — odganjaj vsako skrb, kakor tudi &olnce odganja megle, dvigajoče se iz nižin in iz močvirja. Pa — nisi-li tudi
bi ono tanko, nežno — skoro platonsko čut-stvovanje izpostavil navadnemu razrešenju proze z naslovnim kapitljem — poroke, isto-tako kakor v novelah in komedijah za familije, meni toli zopernih. Ali da bi se bil sešel z mislijo na pustolovstvo ? Ne — ne, čutil sem in vedel sem, da bi vsaki dih vzbujenega poželjenja užalil angeljsko prikazen tvojo. Pa sem bil odšel tudi v vojno, kjer me je mogla dočakati smrtna kroglja — in vendar se nisem s teboj seznanil popred, da-si sera vedel, tla mi tudi v najhujem boju in najgostejem ognju tvoja slika ne izgine izpred oči, in da moja ljubav ne mine. Pa da
ti solnce — solnee moji duši, moji ljubavi, po vsem še moreš verovati, da mi nisi sve
mojemu življenju ? Brez tebe bi bil kakor krajina večne zime. A žalost tvoja in skrbi tvoje ne prihajajo-li iz onih nizkih strani okolice tvoje, nad katerimi stojiš toli vzvišena ? Bodi moje veselo — brezbrižno dete, kakoršnje sem te spoznal najpred! Pa misli tudi na oni čas. In potem morajo nehati tvoje skrbi. Saj dobro ves, kako nisem hotel, da
tinja, katere se ne smem dotakniti — skoro ni dihom ne smem, tla se mi ne izgubi?! In rekel sem ti vse to v prvi trenotek, ko sem te spoznal. A kakor tedaj, tako mislim in čutim tudi sedaj. Oh, bodi zopet moje dobro in veselo dete — in zopet mi razbiažuj dušo se svojim tlragim kakor srebro zvonkim smehom«.	(Pride se.)
se je pred njihovimi očmi razprostirala tista širna morska ravan in ko se jim je pogled upiral na (»tok Vis, ki je bil priča grozni, krvavi vojni tragediji, kakoršnjih malo pazno zgr-dorina vojne na morju.
Došlo je |>onosno in številno italijansko brodovje, gotovo zmage. Ta gotovost je bila tolika, da so imeli sel>oj že tudi civilne uradnike, ki naj bi kar prevzeli upravo Dalmacije. Jtalijani niso niti mislili na možnost svojega poraza. A glej, zasmehovani avstrijski »ribiči«, ki so bili vrhu vsega mali tudi po številu, so jim naklonili grozen poraz : »ribiči« so izvršili čin junaštva, ki morda nima primera v zgodovini, ako primerjamo sredstva na ol>eh straneh, ti ribiči so izvojevali naj-sijajnejo zmago nad italijanskim brodovjem.
Dne 18. julija krvavega leta 1866. je to brodovje |>od poveljstvom admirala Persano napalo utrdi>e na Visu. Dne 20. julija je hotel izkrcati svoje čete na kopno dalmatinsko. A t ti so se prikazali avstrijski »ribiči«,1 pod poveljstvom nepozabnega Tegetthofta, došli od Fazane doli, in vnela se je grozna bitka med obema brodovjema. Italijanski ' »Palejtro« se je razpršil v zrak, »Re d Italia« j se je |x»greznil v globino morja ; drugo itali-lijansko brodovje, več ali manj poškodovano, 1 je, kakor je le moglo, iskalo rešitve v begu proti A neoni.
so torej spomini, ki so os veža t tja pod Vis. izdal o tej priliki po-► Mir pokoj -kralj !« No,
n o g t i Avstrije je, ako d voz veza ustvarja prepotrebno p roti težje proti sili, ki jo Nemčija doWiv:i iz — trozveze.
Žalostni, grozni jih šli Italijani sedaj Admiral Palu m bo je velje, v katerem je vskliknil: nim tovarišem od Visa ! Živio
njihov kralj naj le živi, mi nimamo nič proti temu ; celo želeli bi, da bi živel in vladal za rešitev svojega naroda iz — mizerije! Ali Vis je naš! Ali pa je morda spoštovani gospod Palumbo se svojim obiskom pod Visom hotel dati nekak migljaj za prihodnji ples v — albanskih vodah ? So-li v Italiji že tako uverjeni, da bo kakov Palumbo srečneji, nego je bil Persano iz leta 1886?! V Italiji se menda pripravljajo na nov kurz v vnanji politiki od Srednjezemskega proti Adrijanskemu morju! In Avstrija utegne imet; od medu Djenoga zavezništva s tako zaveznico le — grenke spomine; dočim mi že sedaj občutimo vso krvavo ironijo, ki tiči v takih zvezali.
Car Nikolaj na Francoskem. Ves
politični svet je iznenadila vest, da je vladar mogočnega ruskega carstva in zaveznik fran-cozke republike vsprejel povabilo predsednika te poslednje ter da pride na velike zaključne francozke vaje, ki se bode vršile blizu Reiinsa in da si ogleda tudi severno-francozko brodovje v Dankeri|tie. Ta nenadno došli obisk hočejo sicer pojasnjevati nastopno :
<"arju je bil že povodom svetovne razstave v Parizu namen, da obišče Francijo, a namen tla se je opustil iz bojazni gledć varnosti visoke osebe. No, kar car obljubi, tudi drži. To d* se je pokazalo tudi povodom prihoda lVancozkega ministra za vnanje stvari v Rusijo, da je Nikolaj II. vedno iste misli in želje, da obišče drago mu Francijo! Ker se j»a bliža ob enem snidenje carja z Vi-ljelinom II. v Danci k u ali Kieiu, da hoče car z obiskom v Franciji paralizirati pomen j sestanka z Viljelmom. — Tako tolmačijo torej vzroke nepričakovanemu potovanju carja na Francosko!
Mi menimo, da je s povdarjanjem zadnje navedenega namena temu p. to vanj u označena velika j>olitična pomembnost istega, ki morda še narašča po dejstvu, Ha bo carja spremljala i tudi carica. V tem obisku mora torej svet videti dejstvo, da so razmere med Francijo in Rusijo slej ko prej neskaljene in prisrčne, ! in tla njijino zavezništvo obstoji vzlic vsem poskusom ikI strani Nemčije, da bi vse ruske žice navela zopet v Berolin in da bi vspo-; stavila nekdanje razmere, ko so na Nemškem bolj ali manje določali kurz tudi ruski politiki. Bolj nego vse drugo daje potovanju ruskega carja velik politiški pomen, da car ne pojde le v Dunkerque ogledovat si rusko brodovje ;n v Reims prisostvovat velikim vojaškim vajam, ampak tla pojde tudi v Pariz, kjer ostane nekoliko dni. To bivanje carja v Parizu 1k> daleč na okolo vidno znamenje trdnosti d voz vere. Francozi umejo pomen teh dogodkov in le verjeti moramo poročilom iz Francije, da je vest o prihodu carjevem izzvala meti Francozi več nego zadoščenje — pravi entuzijazem.
Mi pa se moremo le veseliti tega novega dokaza o solidnosti razmer med Francijo in Rusijo; in ne le kakor Slovani, ampak tudi kakor Avstrijci. Ka^ti le v prilog bodoč-
Tržaške vesti.
Dvojna poroka t narodni rodbini.
Danes zjutraj so imeli v narodni rodbini Čokeljnovi dvojno poroko. Gospića Olga kokelj se je poročila z gospodom L j u -dovitom Demeterjem Jerebom,
c. k. asistentom državnih železnic v Trstu,
/
gospica A d e 1 a C o k e 1 j pa z gospodom A n t o n o m T r t n i k o m, c. k. earinar-skim asistentom na Dunaju. Bilo vsikdar srečno med obema dvojicama !
»Slovenka«. Surovi napadi »Rdečega Prapora« na »Slovenko« so me vspodbudili, da sem pregledala dosedaj izšle številke letošnjega, V. letnika, da se prepričam, je-li morda g. Kristan res opravičen predbacivati temu listu omejenost, neumnost, nedoslednost in kar je več takih ljubkih epitetov iz za-kladn:ce velemodrih slovenskih socijalnih demokratov.
Pred vsem sem opazila med letošnjimi sotrudnicami in sotrudniki »Slovenke« lepo število znanih imen: tri doktorje filozofije, dva slovenska profesorja, živeča na Ruskem, enega učitelja, eno učiteljico, eno trgovsko akademičarko, in poleg priljubljene Ztike nekoliko znanih psevdonimov: Kristino, Vido, Zmagoslavo, Zorano, pa tudi več novih imen : Dobovo, Ledo, Milo, Nado itd. Izmed ostalih moških sotrudnikov naj omenjam le: Abdi-tusa, Demetra Dermoto, Drolenika, Lončarja, Podlesnika, Adama Severja in Srba Miloša I v kovica.
Ze po teh imenih bi nepristranski človek sodil, tla »Slovenka« vendar ne more biti tako »neumno« pisana, kakor bi hotel »R. P.« natvesti svojim vernikom.
Toda poglejmo si tudi vsebino dosedanjih številk »Slovenke«.
Izmed aktuveluih člankov naj poleg urednice, ki mej drugim nadaljuje boj proti prostituciji, omenim prispevke Nade in Lede o alkoholizmu in o ženi kakor vzgojiteljici ; zlasti pa opozarjam na Ledin članek: »o k u-s i 1 zgodaj sem tvoj sad, spoznanje« v VIL številki. To sicer ni izvirno delo, ampak le prevod izvrstnega spisa Helene Christaller, a za to nič manje vrednosti, ker nam odgovarja na velevažno vprašanje, kdo in kako naj odgovarja deci na vprašanje: odkotl so otroci. Ta članek bi zares zaslužil, da bi mu slovenska javnost naklonila svojo pozornost in da bi ljudje začeli razmišljati o tem predmetu.
S tem pa seveda nikakor nisem hotela zatemniti drugih dobrih, semtertje izvrstnih prispevkov : izvirnih spisov, prireditev in poročil. Zlasti opozarjam na vedno stvarne članke Roka Drofenika, enega najboljših poznavalcev socijalne vede na Slovenskem, in pa na poročilo Drag. Lončarja »o spolni vzgoji«. Poslednje omenjam zlasti zategadelj, ker je s priobčenjem tega spisa uredništvo »Slovenke« pač najjasnejše ovrglo zlobno predbacivanje »Rdečega Prapora«, da »Slovenka« ne sme tiskati niti stavka, ako ga poprej ne cenzurira lastnik lista, konsorcij »Edinosti«. Ne, gospodje okrog »R. P.«, »Slovenka« nima nad sabo nikak-šnega dr. Adlerja, ki bijej d i k-tiral smer!
Pozabiti ne smemo lepih poročil, ki jih piše velezasluženi prof. Božidar Stifcar o ženah v Rusiji.
A tudi razprav, ki zanimajo širje občinstvo, je v * Slovenki« mnogo: političnih Člankov, literarnih študij, književnih oeen itd. itd.
Da je beletristika dostojno zastopana, za to jamčijo gori navedena imena znanih pisateljic in pisateljev. Zlasti drama Zofke Kve-der: »Pravica do življenja« utegne postati pravi biser naše gledališke književnosti.
Se nečesa naj omenim. Kdor opazuje srbske Književne liste, naleta skoro v vsaki številki velikih srbskih revij, poleg simpatičnih ocen »Slovenke«, na sledi živahne k u 11 u r n e z v e z e med obema bratskima narodoma Tudi te zasluge »Slovenk ine« naj bi se ne pozabljalo !
Prišla sem torej tudi jaz do prepričanja, da napadov »Rdečega Prapora« proti »Slovenki« ne narekuje objektivnost in liberalnost, marveč drugi, meni nepoznani nagibi.
Naročnica »Slovenke«. C. kr. poštni pomožni sluge. Precej žalostno poglavje, katero hočemo napisati tu prav na kratko. Tudi tu je fragmeat našega
socijalnega življenja in tudi — temu ni oporekati — socijalne bede. Tudi tu »o bitja, ki sicer ne pomagajo množiti slave kakega Kopača in ki ne iščejo olajšanja v zasramovanju svoje domovine in v infamnem klevetanju druzih ljudij, ki se sicer lahko motijo v svojih nazorih, kakor se moti človek, dokler živi — ne izvzemši istih socijalno-demokra-tiČnih bogov —. ki pa vendar mislijo pošteno : torej tudi poštni sluge so bitja, ki hudo trpe na ostrostih uredbe sedanje. Krivica, ki jo trpe, pa je tem huja, ker jim jo prizadevlje ona, ki bi morala dajati dober izgled vsem delodajalcem, ona — državna uprava ! !
Da, pomožni sluge na c. kr. poštah so siromaki, ki morajo mnogo dajati v službi države, a prajemajo bore, sramotno malo. Tu ni prav nikako razmerje med vrednostjo dela in zaslužkom.
Ti revni ljudje morajo delati po celih ! 12 ur na dan in to delati kakor živina za sami 2, reci dve kronici na dan !
Zahteva se od teh revežev, da morajo
varo, a naše revno in nerazsodno ljudstvo se sedaj obrača do nas, da mu pomoremo do tega, kar mu podeljuje zakon, a mu drzno odrekajo tržaški signori.
»Camorra« iredentarjev, Zidov in ob enem uničevalcev blagostanja Trsta in njega prebivalcev je dosegla — vsaj za nekoliko časa — svoj umazani namen ; ali neki pregovori pravi, da — Bog ni Furlan!
Pride, mora priti dan osvete in tedaj gorjć vam, slepilci, gorjć vam, ki ste se zagrešili s krajo naših slovenskih duš ! ! !
Kaj pa to l Pišejo nam : V tehničnem zavodu pri sv. Andreju se gradijo razne vojne latlije in med istimi je več avstrijskih. Med osobjem tega zavoda pa je več laških podanikov in to celo med inženerji !! Pustimo za tlenes ra strani dejstvo, da to po-menja krivico domačim delavcem brez izjeme in povdarimo, da je najemanje tujih podanikov, zlasti pa inžeuerjev, nevarno tudi v dru-
gem pogledu. Ti inženerji imajo takt) vso
."""T"	"" * ~	i priliko opazovati sistem naših vojnih ladij!
znati vsai po tri jezike, da morajo naložene *
. .	. .	I Nevarnosti in škode, ki ut
utegnejo nastati vsled tega, ne treba opisovati razsodnemu človeku, zato menimo :
Ako naša država daje kruha in sploh
vozičke voziti po mestu, nositi vreče, omote in sploh delati več nego najbornejši težak! Pa da bi bilo samo delo! Kolika pa je še I poleg tega odgovornost, ki jim jo nakladajo? !
Kaka točnost se zahteva od njih in kaka —	zaslužka temu zavodu, bi li ne mogla ob enem
pokorščina ! Tu se zahteva disciplina, ki ni	zahtevati, naj se ta zavod ne poslužuje tujih
i mnogo različna od one v vojašnicah. In radi	| državljanov (ko ima domačih na izbero) ,n
vsacega prestopka, resničnega ali pa le pod-	naJ ne odPira vra' ~ °gleduštvu I Kaj m.-
taknenega od kakega ljubeznivega višega, se	Blij° ° tem naši avstrijski vodilni krogi?!!
uvaja grozno-mučno preiskavanje, da je srečen	<Ni6 ne raisIiJ-! stavčeva.)
on, ki je odnesel kožo le s strogim ukorom.	Kdo izzivlje V. Dne 28. julija se je
Nad vsemi visi neprestano Demokljejev	dogodilo, da so tiije Slovevci kamenjali
i meč — odpuščenja iz službe. In vse to za	družbo Lahov, ko se je ista vozila po istrski
bori goldinar !	cesti proti sv. Ani. Tedaj so vsi lahonski
Ljudje vsprejemajo to službo v nadi, da	listi zagnali grozen krik proti — barbarom-
po 3—4 letih pridejo na boljše — kar se pa	napadalcem ! Včeraj pa je bila pred tukaj-
ne dogaja preveč pogostoma!	šnjim deželnim sodiščem razprava proti enemu
Nasprotno je takih, ki služijo že 7—8	gori omenjenih Slovencev in na tej razpravi
let in to vedno le za revni goldinar na dan.	se je dokazalo — d a s o bili Lahi oni,
A kaj je dandanes goldinar na dan v veli-	k i s o i z z i v a 1 i in ne Slovenci ! Stara
kem mestu kakor je Trst?! Tega ne treba	pesem!
praviti. Saj skušamo vsi vsaki dan.	To je Žalostno ! Pišejo nam : Po za-
Država je skrbela za raznovrstne urad-	slugi novega „akona za podeljevanje domo-
nike, pod u radnike in stalne uslužbence, a za	vinstva imamo priliko opazovati stanje naših
revne uslužbence, ki niso stalni, S3 nikdo ne	županstev v narodnem obziru !
zmeni !	Mnogo, premnogo se je popravilo v tem
Sedanji gospod poštni ravnatelj je na	obziru, osobito v zadnjih 10 letih, ali, žali -
dobrem glasu ne le kakor poštni funkcijonar,	ge iraamo mnogo narodno »mrtvih« žu-
ampak tudi kakor — človek ! Pravični funk-	panstev na naši zemlji !
cijonar naj se združi z usmiljenim, humannim	Kranjskem imamo še mnogo občin,
človekom in naj izposluje nekoliko zboljšanja	ki trpe na občinskih pečatih slovensko-nernške
tistim Biromakom—]in kako potrebnim!— ki	napise, a je tudi takih, ki nosijo blaženo
so pomožni sluge na poštah tržaških ! A tudi	nemščino na — prvem mestu !
do gg. poslaneev apelujemo, naj se na primer-	Kar nas je pa največ užalostilo, je pečat
nem mestu zavzamejo za to rajo med javnimi	neke znamenite občine na Goriškem, ki na
uslužbenci!	prvem mestu nosi nemški napis!!
Memorandum. Dne 20. januvarja leta	To so žalostna dejstva, katera zaslužijo,
1889, št. 449 (in ne 29. maja kakor je bilo	jj|, obdelali z — »metlo«, česar pa za
napačno rečeno o drugi priliki) je bila izdana	danes nočemo še, pričakuje, da se vse tood-
na Dunaju ministerska naredba, katera za-	pravi v najkrajšem času!
poveduje tržaškemu magistratu, da mora	»Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je
V8 prejemati — in reševati vse	tujčevi peti« !
slovensko pisane vloge!	Rak-raiia II. vrste! Pred par dnevi
Ta naredba je še v veljavi, na kar opo-	g|no nekoi:ko opisali tržaško rak-rano I. vrste,
zarjamo slavni m tgistrat in pa tudi—slavno	tQ ^. epldemij0 samomorov in poskušeuih
c. kr. vlado!	samomorov.
Vedno lepše! Včeraj srno povedali,
Danes nam daje slučaj s 17 letnim Er-
kako primorske oblastnije umejo enakoprav- ue3tom Bonesom (ki se je začel klatariti po nost, kadar objavljajo razna naznanila : ali v j mestu jn katerega s ta riši odpošljejo — v
samo-laškem, ali pa v laško-nemškem jeziku ! Danes naj še dostavimo, da tudi c. k. finančno ravnateljstvo Dalmacije razglasuje svoje oglase v »Osservatoru« samo v — laškem jeziku!!
Sedaj imate! Svoječasno smo pisali in pisali, kako so magistratovci lovili naše narodno ljudstvo, naj se o ljudskem štetju zapiše za Lahe! Zlasti pa so v ta namen grdo zlorabljali domovinski zakon, katerega so na drzen način spravljali v zvezo z ljudskim štetjem. No, sedaj uain prihaja eel<5 jeden laški list kakor klasična priča za vse, kar smo trdili mi!
Včeranji »Avanti« žigosa magistratovce, ker na neodpusten način vzkračajo domovin-stvo tudi takim, katerih pravica je evidentna, dokumentirana. Tem povodom pripoveduje »Avanti«, kako bo o priliki ljudskega štetja razni agentje sleparili slovenske 1 j u-d i, z obljubami, da, ako se dajo zapisati za Italijane, jim bo takoj podeljeno meščanstvo, drugače pa da v Trstu ne bo vsprejet nikdo. Naše nerazsodno ljudstvo je šlo res na limanice, misle, da lahoni govore resnico. Sedaj se pa spogledujejo, ker jira magistrat vrača nevsprejete prošnje iz teh ali onih, izključno neveljavnih razlogov !
Signori gospodovalne klike si sedaj veselo manejo roke, ker so dosegli najveeo pre-
vojake), tla spregovorimo o rak-rani II. vrste, ali o tržaških potepuhih in klatežih. Tudi v tem pogledu nam naša javna in šolska vzgoja dozoreva divnih sadov. Civilizacija ali 2000-letna »kultura« je tu v Trstu dospela do vrhunca svoje slave, reete — sramots. Zal le, da je tudi sinov slovenskih starišev, ki pobirajo to civilizacijo in jo porabljajo v zastrupljanje našega življa ! Tu iraamo namreč po ulicah cele druhali 12—20 letnih potepuhov, ki zapuščajo stariše, družino in premno-gokrat šolo za to, da se potepajo in kradejo po mestu in celd po okolici! To je rana, katero treba do dobra očistiti in ozdraviti, kar bi bilo doseženo s tem, da bi vse te mlade barabe odposlali vsaj za par let v — prisilno delavnico !
Ne povsod, ali na tej rani imajo tudi stariši svoj velik tlel krivde! Oni puščajo te otroke na ulico, z namenom, da se jih od-križajo vsaj za kako urico. Ti otroci se tako seznanjajo z že izvežbanimi po_topači in stvar je gotova !
Koliko nadebudne mladint, smo že zgubili tako v času, ko bi jo krvavo potrebovali na narodnem polju in ki bi bila starišem v ponos, narodu pa v čast in korist?!
Pazimo torej in to z vso strogostjo, da vsaj od naše strani zaastavimo to nesrečo jn izžgemo to rak-rano, v kolikor je le mogoče.
Društvo »Narodni dom v Trstu < je
razposlal** okolo 3000 vabil za pristop. Uspeh je bil (vsaj do sedaj) — malenkosten ! Ko bi p. n. naslovljenei hoteli vsaj ustreči prošnji društva, da inu na priložeaem listku napišejo naslove svojih znancev, katerim hi kazala |>o-slati vabila. Vsaj to bi lahko Btoril vsakdo, komur je za l>odoenost našega naroda v Trstu!
Vrtna veselica, ki jo je priredila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu, zvršila se je v občno zado-voIjn<»st pr i reditelj ie in si. občinstva. Lepi, a premali vrt je bil natlačen tako, da slednji niso dobili ni sedežev ni kupic. Vsem pa se je čitala na obrazu nekaka zadovoljnost, neki prijetni čut. A kaj bi ne, saj je »Slovansko pevsko društvo« j>elo res izborno pod rpret-nim vodstvom vrlega namestnika pev »vodje, g. Pelicona. SI. pevsko društvo »Kolo« tudi ni hotelo zaostati za svojim bratskim društvom. Prišlo je polnoštevilno ter poveličalo veselico s svojimi lepimi močnimi zbori.
Goslačev ne bomo oeenjali z umetniškega stališča, ker, žalilw>g, tega niti ne umemo. 01»ča sodba o goslačih pa je bila, da igrajo mnogo lx.>lje, nego se je pričakovalo, kar je posebna zasluga veščega in požrtvovalnega g. učitelja. Čast mu !
Kako pričakovanje in nestrpnost je vladala še le, ko je začela loterija ! Kako poželjivo je vsakdo gledal fine boteljke in druge lepe in praktične reči, a izvoljenih je bilo le dvajset in drugi so se morali zadovoljiti z — ničem !
Konečno je še mladina zaplesala par valjčkov in lepa veselica se je zvršila okolo devete ure z občo željo, da se kaj kmalu zopet priredi kaj tacega. Morda oktobra.
X.
Iz »srečne de/ele«. Včeraj so se pripeljali iz Amerike v Trst z Lovdovem parnicom »Moravia« 44-letna Krieger Katarina s štirimi nedoraslimi otročiči, Mandel Ivan, Velček Anton in Navratil Vinko. Vse te reveže so dali tamošnji naši konzuli prevesti v staro domovino. Kakor se vidi : ni niti v Ameriki vse zlato! In mi menimo — vkljub Kristanu in Kopaču — da je vendar le dobro, če ima kdo kos zemlje, kamor se more povrniti, ko drugod ni našel zaželjene — da ne govorimo o sreči — borne ekzistence, ako ima torej svojo — horribile dietu — domovino !
Kakor po navadi! Včeraj sta se »fino« namlatila neka Josip 15. in Avgust F., ki sta bila |>otem, v »plačilo« za »junaško delo«, vsprejeta v hotel Tigor, kjer se jima prav gotovo ohladi — prevroča krv !
Ciat Rudolf je bil pa bolj nesrečen ! Njemu je nekdo »puščal« z nožem, za kar je moral na zdravniško postajo, kjer je vdobil potre i »no pomoč.
I boira reva. Z namenom, da obišče tu svojo hčer, je prišla včeraj v mesto 76-Ietna Ana M. Revna starka pa ni videla hčere, ker je mejpotoma [»onesrečila tako, da so jo morali spraviti v bolnišnico.
Nesreče. Včeraj je ponesrečil na delu neki Dominik Hulič, ko je nakladal neke /al>oje na voz in mu je eden istih pal na nogo.
Kotlar Miha Franovič se je na delil ranil
v levo roko.
Mizar Josip Marinee se je ranil v levo
roko.
Delavec Jurij Fojan se je poškodoval v Dreherjevi pivovarni na levo r^ko in težak -Josip Podlani si je na delu }>oškodoval levo roko. Od |>etih ranjencev so štirje ranjeni na levo roko! — Ni-li to čudno naključje ?!
Vsi šli na zdravniško postajo zdravit se.
Ogenj. Včeraj ob uri zjutraj je v ulici Cologna štev. 2 A začela goreti pisarna gospoda Frana D. Ko so poklicani gasilci prišli na mesto, bil je ogenj že skoro pogašen po domačinih.
Nesreva v Lloydovem arsenalu. Včeraj je jKjnesrečil eden najstarejših Llovdovih delavcev : ti7-letni Nikolaj Rajčič. Žaga ga je jtoškodovala na desni roki precej težko. Ko so mu začasno obvezali rano v tovarniški lekarni, so ga s kočijo odj>eIjali v bolnišnico, kjer je ostal.
Sreča v nesreči. Včeraj |>opoludne se je odtrgala žica električnega tram\vaja in to na mestu, kjer bi bilo lahko žrtev. Stvar se je dogodila namreč v ulici Torrente nasproti restavraciji »Monceniso«, kjer je torej živahen promet. Ker ni bilo veče nesreče, sinemo reči, da je bila to sreča v nesreči.
Draibe premični*. V četrtek, rine 22. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled ntredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršiie sledeče dražbe premičnin : ulica Sanita 8, ure ; ulica del Bosco 26, hišni oprava ; ulica Chiozza 7, hišna oprava ; ulica S. Giusto 5, hišna oprava; ulica Ko-magna 14, hišna oprava, usnje in čevljarsko orodje ; ulica S. Anastasio G, krčmarska oprema in pohištvo ; zapori v uL Tigor, kolo in ura.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 26 4. ob 2. uri (»opoludns 30. G C*. —Tlakoiner ob 7. uri zjutraj 762.8. — Danes plima ob 0.11 predp. in ob 0.46 p<»p.; oseka ob 6.12 predpoludne in oo 7.29 pojx>ludne.
z lažmi, ker sera tega moža odslovil. Vi ste v stanu zanemarjati svoje dolžnosti in celo svojo družino, samo da imate polne bokale |»oleg sebe. In vi da ste tisti dobri narod njaki, kakor se kažete pred svetom in ki črnite mene ?
Pisali ste o ljuliki, & ravno jaz sem mnogo iztrebil tega. Drugim Dekancem, bi-vajočim v Trstu, ne treba nič skrbeti v tem pogledu. Gledajo naj, da l>odo oni vršili svojo dolžnost do naroda. V Dekanih — to jih lahko zagotovim — je dobro. Sicer pa se mi zdi. tla je tisti napad »Dekancem, ki bivajo v Trstu c pisalo več Nedekancev, ki bivajo v
sko ljudstvo nima vode v žilah in da tudi ono ni — brez čutov! Ne pomislijo, da tudi njihova žaljenja bole !
— Nesreča na železnicah. Mi-nolo nedeljo je na koroškem kolodvoru v Mariboru nekemu pripenjaču odtrgalo nogo. V četrtek je v Vuhredu vlak povozil strojevodjo Vrhoušeka, da je obležal takoj mrtev. Zapustil je ženo s 6 nespreskrbljeniini otročiči.
Darovi za »Narodni dom
Dne 14. t. m. izkazanih
Gospod Josi« Perič.....
j gg. Josip Capin, Rudolf in Josip
Rože.........
v Trstu «
K 4303.98 „ 10.—
2.25
Skupaj K 4316.23 V Trstu dne 21. avgusta 1901. Opomba: Ustanovnina ni obsežena v 'em izkazu.
Nadaljne darove, deleže in udnino sprejema g. Josip U 1 c a k a r, tajnik »Tržaške posojilnice in hranilnice« v Trstu, ulica S. Fran^esco št. 2, kjer se dobi vajo tudi kamenčki za »Narodni dom« v zvezkih s 50 lističi po 20 stotin k.
»Ohrtnijsko društvo« pri sv. Mariji Magdaleni spodnji je imelo posvetovanje dne 15. t. m. glede društvenega premoženja oziroma kupljenega posestva in o tej priliki se je odreklo obrestim deleža za »Narodni dom« v Trstu do otvorenja istega.
O d b o r.
Vesti iz ostale Primorske.
X Velikodušen dar biskupa Strossmaverja »Prvemu istrskemu Sokolu« v P u I j u. Josip Juraj je dopo-slal temu družtvu 1000 kron za društvene namene z ganljivim pismom, katerega priobčimo jutri.
X Iz Dornberga nam pišejo: Dne 18. t. m. smo imeli v Dornbergu veselico na vrtu gospoda Sinigoja. Veselica je vspela najsijajneje. Gostov je bilo mnogo, zlasti iz Gorice in iz Trsta. Za dober vspeh se moramo zahvaliti gospodu nadučiteljn Križ-mau-u in čast. družini Bizjakovi.
Cisti dohodek je bil namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Posnemanja vredno.
N. X.
X Pritožbe delavcev na gradnji Vipavske železnice so na dnevnem redu in vse kaže, da se godi delavcem nečuvena krivica. Za izgled naj navedemo iz »Soče«, kako plačujejo delavce. Izplačevalec je spiavil denar na kupčke, katere je potem pokazal, za katerega tla je vsak kupček pripravljen. »Ta je za Vas, ta za Vas.... pa ni t»eba nič šteti. Kdor se ima kaj pritožiti, naj se oglasi v ponedeljek«. In glej ! Marsikateremu je manjkalo toliko in toliko. Ali kdor se je oglasil v ponedeljek, ali mislite, .Ia je dobil primanjkljaj ? A kaj še ! Nekateri so šli v Ajdovščino, drugi celo v Gorico, ali povsod so slabo opravili. Ali ni res nikoga tu, ki bi varoval ubogega delava pred takim |K)stopanjem ž njim?! Nekdo je bil šel ! v Ajdovdčino k sodniku, kateri ga je menda napotil na okrajno glavarstvo. Tudi mi srno tega mnenja, da okrajno glavarstvo je poklicano varovati delavce v takih slučajih, in mislimo, da stori svojo sveto dolžnost, ako se potrudi, med podjetniki in delavci napraviti red in mir! Zadnji čas bi bil za to !
Po »Slov. Nar.«.
X Iz Dekani smo prejeli in priob-čujemo :
Štel sem si v nečast, da bi odgovarjal na napade nekaternikov v listu »Edinost« ; a ker ti napadi postajajo vedno huji, prisiljen sem nekoliko pojasniti vzroke tem napadom.
Da nisem hotel biti izbran volilnim možem, je stvar taka-le : *
V prvo imam trgovino in radi trgovine tudi vsaki dan opravka v Kopru ; v drugo pa vem, da je takih, ki komaj čakajo, da bi bili izvoljeni volilnim možern.
Sem-li torej radi tega odpadnik ? O ne ! Da sem pa jaz tak, ste vedeli že poprej, predno ste me izvolili županom.
Nerede, ki se očitajo meni, pa je pripisati vašemu ljubljencu, bivšemu tajniku Bub-niču. Saj to je ravno vzrok, da me napadate
Brzojavna poročila.
t Dr. Katzl.
PRAGA 21. (B.) Danes zjutraj je do-Dekanib. Ali zapomnijo naj si, da kdor dru-' spel semkaj finančni minister Bohm-Ba\verk gim jamo koplje, sam vanjo pade !	j ,n namestnik grof Coudenhowe se je povrnil
Kar se pa tiče dogodka z gosp. Josipom j z Dunaja. Minister Rezek je v vladinem in Picigo, je bila stvar taka-le : Žena tega go- I v svojem imenu izrekel sožalje načelniku spoda je dedič po pok. gosp. župniku Ma- s mladočeskega kluba dr.u PacjCku. tjanu. Pokojni župnik pa je bil ud »bratov- | Nemški poslanik v kopelj Uastein. ščine«, »Monfratern«. A ker je bila nekaj BAD GASTEIN 21. (B) Nemški po-pomota še izza poslovanja pok. župana Gri-1 slanik na Dunaju, knez Eulenburg je dospel ! žona, in je še inoj prednik imel preiskavo! semkaj na zdravljenje.
radi tega. sem smatral, postavši županom, za Sovi predsednik makedonskega odbora, svojo dolžnost, da stvar vodim naprej. SUar ' SREDEC 21. (B) Novi makedonski od-se je rešila tako, da mora pokojni župnik : 1)or je izvolil svojim predsednikom Mihajlov-i Matjan, oziroma njegov dedič, plačati svoto skega, podpredsednikom pa, generala Čončeva. 800 K. Le radi tega sem jaz. klical g.	Kuga v Carigradu.
Picigo k Bennatiju. Sem pa le jaz kriv, ako	CARIGRAD 21. (B) Tu se je zopet
je Bennat: nagovarjal mene in njega, naj dr- pripetil en slučaj kuge. Zdravstveni svet je žimo ž njimi ?!	odredil zdravniško preiskovanje in razokuže-
Kadar bomo imeli slovenske odvetnike vaQje provenijenc iz Carigrada.
v	^
se gotovo ne bomo posluževali italijanskih !	Strajk v Milanu.
Brezznačajneži, dokažite poprej moje »go-	MILAN 21. (B) Uslužbenci izven-
ljiifije«, nego me črnite po časopisih radi mestne železnice so sklenili, da zopet vsprej-tega, ker Bubnič ni več v službi. Vse, kar mej° delo.
ste pisali o meni, je najostudneja laž. Pa Vam	Potovanje carja na Francozko.
povem, da sem bil dosedaj premalo energičen i PARIZ 21. (B.) Li»ti pišejo, da car Ni-, in da sem se držal preveč na lahko. Odslej kolaJ l,ride na Francozko dne 17. septembra pa bom nastopal energično, kakor sem tudi Predsednik republike je v pogovoru z nekim že začel. Pa tudi to Vam bodi povedano: časnikarjem izrazil svoje zadoščenje na dobrem pišite kar hočete in kamor hočete, ščuvajte ut5su> ki Sa je napravila vest o predstojećem ljudi svojimi lažmi : jaz kakor župan vendar obisku carjevem.
ne odstopim!!
Dekani, 20. avgusta 1901.
Ivan M a h n i č.
Izrazil je tudi svoje veselje na plodo-vitosli zveze med Rusijo in Francijo. Ta zveza, da je omogočila Franciji, da je mogla
--v Kitaju izvesti svoj program. Tej zvezi poda
« j . . .	- *	obisk carjev, novo posvečenje. Loubetje pri-
*	CStl IZ IVranjSKe. pomnil, da je to pot Francija edini cilj po-
*	Elektriška železnica v Ljub- tovanju .-arja Nikolaja.
ljani. Predvčerajšnjim zvečer so pripeljali v j List »Gaulois« objavlja pogovor z neko Ljubljano zopet 8 vozov za elektriško želez- ' rusko osebo, ki je izjavila, da car Nikolaj nico. Otvoritev bo dne 1. septembra. Včeraj smatra za potrebno, da opomni svet na Fran-popoludne so nove vozove odpeljali z južnega cosko-rusko zvezo kakor jamstvo svetovnega kolodvora skozi sredino mesta po elektriški miru. Omenjena oseba mani, da se povodom progi v Vod mat. Ta vožnja je vzbudila po obiska carjevega porazgovore o Marokanskem mestu mnogo pozornosti. Včeraj so dovršili vprašanju. Možno je, da pride do špecijalnega dela pri dovodnih žicah.	dogovora.
*	V s 1 e d šale smrt. V »Slovencu«
čitamo: V7 Pleterjih pri zgradbi samostana uslužbeni delavci Karol Puc, Juro MagdiČ, Pavel Vlašič, Jožef Luzar in 13 letni Mihael Prah, doma iz občine Cerklje, so šli 14. t. m. spat ua neki skedenj. Luzar in Prah pričela sta se v šali po skednju metati. Prah je pal s skednja ter si o padcu zlomil — vrat. Bil je takoj mrtev.
* Mož, ki m u h e j e. V »Slovencu« čitamo, da je v ljubljanski restavraciji Lorber stavil komisijonar št. 27 z nekim gospodom, da sne deset muh. Gospod je privolil v stavo za vrček piva, nalovil je možu deset muh in — zgubil je stavo, ker je postrešček res pojedel vseh deset muh. Pivo mu je boljše teknilo, nego muhe.
elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne £ ^f U U cene. U M M X
VILJEM DAL L A T0KRE ♦
Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) g Moje pohištvo donese srečo. ■ +
S Aleksander Levi liuzii
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
—•J TRST
Vesti iz Štajerske.
— Izzivači so kakor pri nas! »Domovini« pišejo iz Gaberjev, da v tamkajšnje gostilne prihaja več nemških poba-linov, ki psu jejo tam slovenske fante in tulijo »Die \Vacht am Rhein«. Dopisniki celj-i skega lista opozarjajo izzivače, da bodo v ! bodoče, ako se izzivanja ponove, pailale — klofute. Kajti — tako pravijo — vsaj na ; deželi hočejo imeti Slovenci mir! Saj v mestu j celjskem ga itak nimajo.
Kakor pri nas ! Hodijo vam ti signorčki na deželo med naše ljudstvo; a mesto da bi se vedli kakor se mora vesti omikani človek, zlasti kadar je v tuji hiši, pa prepevajo izzivalne pesmi, zasramujejo naše ljudstvo in tu pa tam žalijo celo naša dekleta v njih najsvetejšem, v njih ženskem čutstvu, a potem, če je slednjič prišlo do kaj tacega, kakor obečajo gabrški fantje, in si je ljudstvo skušalo samo pridobiti zadoščenja, ha ha : potem delajo jokave obraze in slovensko ljudstvo je — barbarsko!
Taki so Lahi pri nas, isto taki so nem-škutarji na Štajarskem ! Iščejo, iščejo, a če so slednjič našli, česar so iskali, pa vam kriče, da — boli ! Ne pomislijo pa, da tudi sloven-
iS
1
TOVARNA:
Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM
St
St
Sf
m
m ©
m
m
HHKHHHKKKHHKHHHH
j MIZARSKA ZADRUGA V GORICI *
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^	je prevzela
K
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILOSTEOVAMJ CENIK ZASTONJ II FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
s
pno slov. zolop ootta
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Cernigoj-a
Katera se nahaja
y v Trstu, Via Piazza vecchia Jf	(Rosario) št. 1.
K K X
n x
IX XI
<n» des»i stran| cerkve st. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago lz prve roke.
K X
S
X X X X X X X X X X
s

<f>Iga Čokefj Ljudevit 2)emeter jereb
m/'
c. n. iržarnil železnic asistsr
poročena. Trst, tint JI. aruH*t4i r.Kfl

Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
si- zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali »> velikih steklenic j
4 krone franku.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
2 lončka .'i kron -•(> f-tot franko, razpošilja proti predplačilu:
u A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" m
v Pregradi. Rosotee Slatina (R«hitsrh-Sa-erliriiii).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar'C. Bradv, Fleischmarkt 1. -- BI" DA PEST: I Lekarnar I. pl. Torti k in l>r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. ■
■■■■■ Na drobno se vdobiva povsod.
v
dela {T^okefj
J
Qnton oprtnik
s. k r. carinski asistent
poročena.
T rs t-Dunaj, ~1 arfuri« l'">1.
Ivan Seipulič
TRST - ul. Beivedere št 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici
Restaurant ^ SILBEREG6
Via Ghega št. 9 A.
mm najugodnejša gostilna osa
PLZENSKO PIVO SILBEREGG
po 24 novč. liter.
Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. POHLY), aC Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in helo.
pevsko društvo „Kolo"
V Trstu. Isti mora hiti teoretični* in praktično izvežban v p«Mirovanju petja; imel 1»i priliko nodnoevati tudi druga društva n bližini mesta. Natančneji poboji se izvt*V«'» pri p r e d s ed n i h t v u
>KOLA
Štev. 9»i4.
Razpis.
Pri občinskem uradu \ Dekanih je razpisano mesto oIk*. tajnika z letno plačo 12« »O kron in prostim < tanova-ii jem.
Prositeljt m je izkazati dosedanje
Ces. in kralj.	priviligirana
tovarna kemičnih izdelke
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dr rej. V Scfculerstrasse št. 21
Ustanovljena 1832.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna crnila
složhovanje. neonnnU zevano ponašanje	nepremočljive masti za usnje, patentovano sredstvo
1 1 • -i	i	v	za ohranjevanje podplatov rVandol". Kovinska čistilno
V vseh ohzinl) lil popolna znioznost	8^bme in zlate čistilna mila, laki za usnje in
slovenskega kakor uradnega jezika, ka-	bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje kor tudi drugih deželnih jezikov. | eŠČitO (bflcs)
Prošnje je vložiti j »r i podpisanem	Cenik pošljem brezplačno poitnine prosto
občinskem uradu najdalje do dne 15.	■
septembra 1901.
Žnpanstvo krajne občine v Dekanih.
dne 19. avgusta 1901.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje i« prevažanje pohištva
Rudolf Ezner
Trst. — Via Sqnero nuovo 7. — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
se izvrši na
najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po ceiem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše resičnosti prepriča konstrukcije.	_
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si hodi.
kakor tmli po tleželi. svojo
» r	1	• •	a	I »v«	* f+	*	*	1
Prodaia vina „Ai IViaestri"
\ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje m druge vrste, j v ulici Valj*iro 5t 17 (W ,,nnM naprej M
,	• i i	i	\r i	i -	i	i	istrski teran po 32 nvo., za na dom po 30 nvu. liter.
B ^ iz trdega in belega lesa. \ olnene postelje 111 prodaja volne v : Rebula iz Brd po 32 nvc. liter, vinski ocet po 12
DflllAlinnm IA AA	. .	v .	liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri-
I tJVUVUUlU lol/U vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna m poštena- pravljene, pivo 1. vrste po 20 nvč. mer. Na debelo.
S__1	_ I po zelo ugodnih cenah.
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. -t. 4. 4. za podove
v čete r o nijanaah za meliak les, ki pokrije vsako
ulica Molin piceolo št V. 1. prejsno prevlako, »e ne prilepi, se ga laliko opere in _	■"•"^"J" ......
1	e trpežen. Za 10 □ m. zadostuje 1 kg. po 2 kroni pohištva, Fakovanje vsake vrste s
————'^v plehasti skatlji.
Mnhnič
župan.
Teodor Slabanja
srehrar
v Gorici, ulica Moreill štev. 12,
pripornoa prepast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje; revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Ohroke si pa prv<% p. n. gospod naročevalee sam lahko določi.
Pisarna
odvetnika fl.ra Mihaela Truflna
je od soda j naprej v Via Zonta št.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
(Društvo ustanovljeno leta 1831.1 To društvo je raztejrnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in rese rva dne
31. decembra 1893.....gld. 58,071.673-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih......... ^ 30j541.700*t>4
Glavnica za zavarovanje živeoja
do 31. decembra 18t>4......1 «9,929.625-03
Plačana povračila:
a) v letu 1894.......9.737.« 14-48
b> od začetka društva do 31.
decembra 1894....... 292,401.706'51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanč-Da pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via J della Stazione št. 888 1 v lastnej hiši.
Jakob Kosmerlj
4TRST1-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti. Komando Marine.
TRGOVINA
I	krasna viseča svetilnica (lampa) znamka
tOUCi^Brillant Meteor-Brenner~ tvrdke Dittmar na Duuaju se po ceni pro'la. Naslov v naši tiskarni.
Velika zaloga
pohištva in tapecarij
po najnižjih cenah
. Peter Mnšik, ulica TorreBte št. 16.
Prosi se za blagohoten obisk, da se v
Julij Redersen 4-
izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnib aparatov.
Vrtna uliea 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. Trst _ yia de, T0PPent0 št. 858-3. — Trst.
priporoča (Nasproti ,,IsoIa Chiozza.") pristna bela in crna vina iz vi- Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati pavskill, flirlilliskill, briskih, <lill- modrci, umetne roke in noge, berglje, erna-Iliatiliskill in isterskih vinogradov. pasovi, elastični pasovi in nogovice, Dostavlja na dom in razpošilja po že- suspenzori, elektroLerapevtični aparati, aparati leznici na vse kraje avstro-ogerske monarhije za umetno dihanje ter predmeti za bolnike v sodih <»a 56 litrov naprej. Xa zahtevo po- -
Anton Pečenko
šiljn tudi uzoroe.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Zalogpa


■V — — '^aDuP^
Bi ig. gosp.
Gabrijel Piccoli
* *' a	dvomi založnik Nj. Sve-
tosti p?peža Leona XIII
v Ljubljani.
Podpisani si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlaua mi tinktura za želodec rabila z
dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvarja 1»97.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provincijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik.
Blag. gosp.
Ga b rijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim. kateri trpijo na boieonah v želodcu in nerednostih v 3 čreve-ih. da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno S tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav ■ izvrstnim vnpehom Z odličnim spoštovanjem || Momjan i Istra:. 6. oktobra 190»».
I	l>on Peter Franeesehini,
I	duhoven.
> > > > >
jestvin in kolonijalnera blaira, tlelikates ; J in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi fiiijalko v «liei Bastione štv. 2 nasproti ženskemu lieeju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Tržaška posojilnica In hranilnica
leaisiro»ana zadrega z oinsjenim poroštvom, ulica S. Franceaco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
pre<lmetov z \ kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o i gumija in nepremočljivih snovij.
Prodaj alnica jestvin.
Via Chiozza 12. — Trst.
Prodaja vsakovrstne jestvine kakor : kavo sladkor, >-iž, testenine, fižol, krompir, maslo, olje kis, nadalje milo, razne konserve sveče, vino v buteljkah. Vsak dan svež kruh, Poštne pošiljatve od r> kg naprej po zmernih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča Jožef Stare, trgovec.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVNICA
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo ae samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51't*/o> ua menjico po B°/0
na zastave po 51/«0/®-
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in o«? 3—4 popoludne.
Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po-
< za pzlačBvanje in dekoracije.
i Sprejemu vse v to stroko spadajoče / poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
trgovec z jedilnim blagom
ViaGiuliašt.7. — Podružnica: Via Torrente4*
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Najfineje testenine. I»o jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
i_
< GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
N registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastili hiši.
Remeljni v velikem izboru, bukove debal orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stop nj i ce.
Gene zmerne. *
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41ls°/(), ne da bi se odbijal rentn? davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po oVs°/c
[Jraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. tlo 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje bran, flog leta 1900. Kron 1,263.563 Miio-lran. račun šty. 837.315.