Leto m, Stev. 161
Ljubljana, četrtek lt. folija 1931
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3136. frtseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-ljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241.
mesečno 25.— Din, inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: IddMjeaa: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te-
lefon št 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 8. Telef. št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi 90
tarifo.
Fašistični odgovor
na papeževo endkliko
Sklepi direktorija fašistične stranke - Poskusna mobilizacija fašističnih množic na Beneškem — Katoliška univerza se klanja Mussoliniju
Rim, 36. julija. AA. Pod Mussolinijevim predsedstvom se je vršila seja direktorija fašistične stranka 11. julija je imela stranka 730.341 članov, 113.154 članic, 29.810 članov pripravnikov. Fašističnih univerzitetnih skupin je 96 s 26.393 člani. Direktorij je sklenil, naj bo o priliki obletnice ustanovitve vseh teh skupin velik sestanek v Rimu. Članov »Ballile« je bilo S35.S01, avangvardistov 277.401, malih Italijank 661 tisoč 78«. Direktorij je dobil kredit enega milijona lir za propagando fašističnih »dej med narodom.
Direktorij je po prečitanih poročilih fuukcijonarjev sprejel resolucijo, ki pravi: Direktorij fašistične stranke je sklenil, da bo prva velika mobilizacija fašističnih množic na Beneškem med Tagliamentom In Piavo. Dan mobilizacije bo objavljen 48 ur poprej, to pa zato, da bo mogoče s to mobilizacijo dokazati, s kolikšno hitrostjo «e lahko fašistične množice koncentrirajo za vsak primer in na vsakem delu nacionalnega ozemlja
Direktorij je zatem glede na zadnjo papeževo encikliko, bi trdi, da prisegajo črne srajce zaradi kruha, poklica in življenja, ugotovil:
črne srajce »o dokazale, da se rade odpovedo kruhu, poklicu in življenju, kadar to zahteva domovina m fašistična revolucija Zato odklanja direktorij hudo žalitev, ki skuša ponižati zvestobo črnih srajc, tolikokrat potrjeno z žrtvami. Fašistična stranka je udarna organizacija na vojaški zasnovi, ki Je izvršila revolucijo ln jo bo branila proti vsakomur.
Direktorij odklanja z ogorčenjem In s popolnim znanjem dejstev I« trditev zad-
nji apel Vatikana na Inozemstvo, v katerem trdi, da so se prostozidarji vrnili v vrste fašistične stranke. Stranka je popolnoma čista in brez fraz in brez prostozidarjev. Direktorij stranke bo tudi v bodoče preprečil, da bi smeli zastopniki bivših liberalnih in prostozidarskih časov povzeti kakršnokoli delavnost Pri tem ugotavlja, da je došlo sedaj do nezaslišane zveze med Vatikanom in prostozidarstvom, ki so se zvezali v skupnem sovraštvu proti fašistični državi.
V tretji ugotovitvi protestira direktorij »proti lažnjim trditvam vatlkansse note o Ballili, ki je ponos fašističnega režima« Nihče nima pravice klevetati organizacije, ki se ji je posvetilo na tisoče fašističnih učiteljev ljudskih šol ln okrog dveh tisoč kaplanov. To je organizacija, ki naj vzgoji naraščaj fašistične revolucije. Direktorij poziva vse fašiste, naj podpirajo Ballilo, tako da bo mlado pokolenje v celoti zbrano pod liktorskimi znaki.
Ob deseti obletnici pohoda na Rim, t J. 28. oktobra 1932 bo v Rimu otvorjena razstava fašizma. Pri tej priliki bodo v Rimu velike spominske slavnostl. Predsednik vlade je pri tej priliki sporočil, da bo režimski koledar za 10. leto kmalu gotov in da bo v kratkem objavljen.
Med sejo direktorija je predsednik vlade prejel tole brzojavko: »Zaupniki katoliške univerze sv. Srca potrjujejo svojo vdano, zavedno ln navdušeno zvestobo do svojega ljubljenega voditelja in do svoje nacijonalne vlade v popolnem soglasju s svojo katoliško dušo in z verskim vodstvom rimske cerkve.«
Madžarska zahteva mifijardno posojilo
Kopija nemške politike - Z alarmantimi odredbami hoče od Evrope izsiliti ogromno posojilo
Budimpešta, 15. julija. AA. Madžarska telegrafska ag en tura poroča: Po obvestilu poučenih krogov je prišla včerajšnja konferenca med predsednikom vlade Bethle-rnem ter ministroma Klebelsbergom in We-ckerlom do prepričanja, da mora vlada nadaljevati pogajanja za posojilo. Ta pogajanja so obtičala zaradi kritične situacije v Nemčiji Posojilo n<aij bi znašalo 5 milijonov funtov šterlingov (1.4 milijarde dinarjev) in bi se plasiralo na podlagi, državnih bonov. Ukrepe, ki jih je vlada sklenila t- naredbo o obrambi finančnega in gospodarskega položaja, bi postali odveč, bft pride do ugodne zaključitve posojala. Če pa posojilo ne uspe bodo ti ukrepi ramen jani z novimi, ki bodo imeli trajnejši - . "» ' t maoaj.	_ . _
Budimpešta, 15. julija, s. Za primer, da posojilo v zakladnik bonih v znesku 5 milijonov funtov, za katero se vrše pogajanja, do petka ne bo placirano, je vlada sporazumno z bankami pripravila že vse potrebne korake. V petek dopoldne bo izšla uredba, ld bo vsebovala obmejitve v deviznem prometu ter zrahljala bančno zaporo za tu-memske dvige. Istočasno bo poskrbljeno, da feodo na razpolago potrebna sredstva za
Izplačila mezd.
O ukrepih, ki jih pripravlja vlada zs hodno perijodo do normalnega finančnega položaja, poročajo večerni Usti, da bo trgovin* z devizami na borzah začasno ustavljena in bo uvedena neke vrste devizna centrala. Glede povračila vlog bodo v prehodni dobi v polni višini izplačane samo manjše vloge do 2.000 pengov, dočim se bodo večje vloge likvidirane največ v 10-do 30-odstotnem iznosu.
Budimpešta, 15. julija, č. Ves tukajšnji tisk ne izvzemši socialno demokratskega poudarja, da so vladne odredbe o zatvorit-vd borz in bank samo preventivnega značaja, da se prepreči, da ne bi kriza Nemčije vplivala psihološki tudi na madžarsko gospodarstvo. Kljub temu, da se tisk strinja s službenim obvestilom vlade, se v poslovnem svetu vendar opaža močno ne« razpoloženje in nervoznost. Zato je vlada na včerajšnji seji izjavila, da bo ta prehodni režim trajal kvečjemu 14 dni, da pa bo potem takoj zopet vzpostavljeno prejšnje finančno življenje. Ta rok bo vladi, kakor zatrjuje ona, zadostoval, ker namerava v tem času dobiti posojilo 5 milijonov funtov.
Dunaj in Budimpešta - glavni središči zločinske akcije proti Jugoslaviji
Govor državnega tožilca v beograjskem terorističnem procesa — Rodbina umorjenega župana Beriča zahteva 1,386.000 Din odškodnine
Beograd. 15. julija, n V procesu proti Lievakoviču in tovarišem so se danes začeli govori državnega tožilca in branite-
Ijev
Prvi le povzel besedo državni tožilec, ki •Je v obširnem, nad dve uri trajajočem govoru orisal ozadje tega procesa. V svoiem govoru ie poudaril, da se je le vestnosti državnih organov zahvaliti, da nakanP obtožencev in njihovih duševnih voditeljev niso uspele. Kakor vsi slični prejšnji procesi. je tudi ta pr^-es znova dokazal, da se vse te teroristične	prinravliaio
na tuiem ozemlju, da se tam poučujejo in vežbajo atentatorji, da iz inozemstva ori-hajaio peklenski stroji in finančna sredstva. Vsa ta akciia ima edini cilj porušiti naše narodno in državno edinstvo. ločiti posamezne dele našega naroda in jih zopet spraviti pod tujo oblast, ki je sto iti stoletja tlačila naš narod in njegove največje svetinje.
Glavni center te sovražne propagande proti naši državi je Dunaj, kjer se zbirajo
vsi ti subverzivni elementi in kjer uživalo vso gostoljubnost. Roko v roki z Dunajem koraka Budimpešta, kjer je dokazana kovnica lažnih potnih listov, kjer se zbirajoi atentatorji in kjer dobivajo orožje, muni-1 ciio in eksploziva. Perčec in njezova družba. ki se zbira na Dunaju, ima svojo 00-sebno zalogo orožja in eksploziv v Šopro-niu na Madžarskem.
Državni tožilec ie nato podrobno razčlenil kazniva deianja posameznih obtožencev ter je zaključil svoj govor z ugotovit-vijo. da ti ljudje; ki se hočejo predstavljati za nekake »rešitelje« naroda, nimajo za seboi prav nikogar in da se ves narod z gnusom odvrača od njih. Zato naj jih sodišče kaznuje, kakor to zahteva zakon.
Nato ie povzel besedo zastopnik privatne tožbe, ki je zahteval za rodbino umorjenega novozradiškeza župana Andrije Beriča 1,386.000 Din odškodnine. Za njim so govorili štirje zagovorniki obtožencev, nakar ie bila današnja razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri.
Zopet krvavi nemiri v Indiji
Napad mnsJfmanov na jetnisnico v Hinchijci in muslimani —
Bombay, 15. julija. AA. V Srinagarju v Kašmirju so izbruhnili veliki nemiri. Demonstranti so napadli zapore, da osvobode muslimane, ki so bili zaprti zaradi napadov na Hindujce. Preden so napadli jetnišmeo, so prerezali telefonsko žico, ki vodi k palači maharadže. Nato je množica napadla zapore in premagala jetniške paznike. Kmalu je prihitela policija, ld je s streljanjem prepodila napadalce. To je povzročilo, da se je raznesla vest, da morč Hindujci muslimane. Slednji so nato mobilizirali svoje pristaše in pričeli požigati trge^jne. Hin-
Srfnagarfu — Krvavi pokol Ji med Nočna bitka z vojaštvom
dujci so skušali odgovoriti z represalfjaml. Vendar niso uspeli. Prisiljeni so bili zapreti se v svoje hiše. Mesto je preživelo več ur v nepopisni paniki. Končno se je posrečilo policiji, da je s pomočjo vojaštva okoli polnoči obnovila mir in red.
Obrtništvo v Beogradu
Beograd, 15. julija AA. Po statističnih podatkih, ki jih je zbrala Obrtna banka, je v Beogradu 4488 obrtniških delavnic in pride tako en obrtnik na 54 prebivalcev.
V NEMČIJI SO NEPOBOLJŠLJIVI
Ker bi se morali odreči svoji izzivalni revanini politiki, da bi dobili mednarodno posojilo, so raje posojilo odklonili in si bodo skušali pomagati z izrednimi odredbami
Berlin, 15. julija, d. Vse kaže na to. da je bil današnii dan odločilen ne samo za nadaljnji razvoj finančne krize v Nemčiji, nezo še mno?o boli za razvoi odnošajev Nemčije do njenih sosedov in ostalih evropskih držav. Po skoro neprestanih posvetovanjih zadnjih dni. se ie nemška vlada po včerajšnji pozno v noč trajajoči seju kateri so prisostvovali polee predsednika Državne banke dr. Luthra in bivšeza predsednika dr. Schachta tudi drugi vodilni zastopniki nemškega gospodarstva, odločila, da ne bo več čakala na pomoč inozemstva, marveč da bo Nemčija skušala iz lastne moči prebroditi težko krizo če tudi bo to stalo nemško narodno gospodarstvo ogromne morda nedogledne žrtve. Meroda-jen za to je bil sklep, da Nemčila v nobenem primeru ne pristane na garancije političnega značaja, ki so iih za dovolitev dol-goročnlh kreditov zahtevali v Parizu in Londonu. Ker te garanerie ne predstavljajo ničesar drugega kakor povratek k Stre-semannovi politiki evropskega sporazuma in sodelovanja, pomenia njihova odklonitev. da hoče Nemčija še nadalie voditi re-vanžno politiko, ki ogroža evropski mir.
V Parizu. Londonu in Washingtonu le izzval ta sklep berlinske vlade veliko začudenje- Vendar doslej vlade še niso zavzele nikakega stališča, ker čakaio še na avtentična poročila. Vsekakor pa se izraža mnenje, da je Nemčija s tem sama odlomila svojo usodo in da se bodo vse države. ki so ji hotele prožiti pomoč desin-teresirale na nadaliniem razvoju. To bo najbrž imelo za posledico da se bo inozemski kapital popolnoma umaknil iz Nemčije, kar bo krizo še bolj poostrilo.
Ukrepi za preprečen}e bega kapitala
Nemška vlada se tega tudt oči vi dno zaveda in zato ie že izdeV" obsežen program. da beg kapitala iz države kar najbolj omeji, obenem pa tudi kar naibolj racionalizira razpoložljiva finančna sredstva. Po dolgotrajnih posvetovanjih je bila izdelana nova devizna uredba. Promet z devizami bo popolnoma centraliziran ter za bo vodil bivši predsednik Državne banke dr. Schacbt kot državni devizni komisar. Vse devize, ki so še v državi, se bodo morale izročiti Državni banki, ki bo imela preko deviznega komisarja izključno pravico z njimi razpolagati. Devize se bodo oddajale izključno za kritje onih Inozemskih terjatev, katerih plačilo bo potrebno v javnem interesu. Razen tega le vlada odredila, da morajo vsi lastniki dobroimetfi pri inozemskih denarnih zavodih pod prisego prijaviti te svoje terjatve deviznemu komisarju. Na ta način upa vlada dobiti popolno kontrolo nad državnimi in privatnimi financami.
Splošno znižanje plač hi cen
Ker pa je evidentno. da kljub tej koncentracij^ domačega kapitala še vendar ne bo mogoče kriti vseh potrebščin, se ie vlada odločila z novo zasilno uredbo izvesti splošno redukcijo plač in mezd. Istočasno na tudi sorazmerno znižati cene življenjskih notrebščin. Zaenkrat Je projektirano znižanje za 30 odstotkov. To nai bi se izvršilo na sličen način, kakor !e v začetku letošnj ega leta izvedla redukcijo mezd in cen tudi fašistična vlada. Zavladala bo to-rei nekaka finančna diktatura.
Zapora borz Jn bank
Zapora bank bo najbrže trajala d a!je, kakor je bilo prvotno nameravano, ker se javnost ne samo ni pomirila, marveč go te zasilne odredbe vlade izzvale še večjo pa« niko. Izplačila se bodo smela vršiti samo en dan v tednu, a še to samo po točno dokazani potrebi v skrajno omejenih vsotah. Borze ostanejo zaprte do konca tedna, o zopetni otvoritvi pa bo sklepala vlada na podlagi efekta teh odredb.
Težkoče z izplačevanjem mezd hi plač — Uvedba zasilnega denarja.
Najtežavnejše vprašanje predstavlja iz« plačilo mezd in plač. Nedavno so se nam« reč poleg skoro V6eh privatnih tudi mnoga državna podjetja odločila, da izplačajo uradnikom polmesečne plače. Zaradi tega je potrebščina na tekočih sredstvih zelo narasla in za jutri bi morale banke pripraviti ogromne vsote. Ker pa je zelo dvomljivo, ali bodo imele dovolj gotovine, raz« mišljajo v merodajnih krogih o zopetni uvedbi tako zvane rentne marke, ki bi veljala samo v notranjem prometu in bi 6e pozneje zopet zamenjala za zlato marko. Računa se, da bto treba staviti v promet najmanj za 1 milijardo rentnih mark. Via« da bo sicer poskusila, da se temu kolikor mogoče izogne, keT se je bati, da bi izdaja. rentne marke zrušila zlato marko.
Panika med prebivalstvom — Incidenti pred zaprtimi bankami
Eljulb prizadevanju vlade, oMasti fm ti« eka, prepričati javnost, da so vsi ti ukrepi več ali manj tehničnega značaja in da ob« stoja kriza samo v pomanjkanju plačilnih sredsitev, se polašča javnosti vedno večja panika. Dasiravno so prostori vseh bank zaprti, jih oblegajo velike množice in vihar« no zahtevajo iziplacilo svojih vlog. Policija je morala vse banke zastraždti, a kljub te« mu se dogajajo vedno hujši incidenti.
Vse tako dolgo, dokler je še obstojalo upanje, da se bo Nemčija sporazumela z velesilami, ni bilo čutiti kvarnih posledic krize v večji meri. Sedaj pa, ko je postalo jasno, da je Nemočja navezana sama nase. je zavladala popolna zmeda. V Berlinu in ostalih večjih centrih vlada razpoloženje, kakor na predvečer nove vojne. Ljudje vlagajo vso svojo gotovino in prihranke v blago in na debjelo kupujejo živila, zktnt*
no tn razno luksuzno bl^go, boječ se ra®» vrednotenja marke.
Kvaren vpliv na taiskf promet
Najhujše se čutijo posledice krize v tuj« ekem prometu. Berlin in razna nemška le« tovišča in kopališča so se čez noč lzpraz« nila. Tujci trumoma zapuščajo Nemčija V Berlinu so hoteli skoro popolnoma praz« ni. Zaradi tega so odpovedane tudi skoro vse večje prireditve, ki bi se imele vršiti te dni.
Še slabše se godi nemškim letov iSSttrjem v inozemstvu. Oni, ki niso pravočasno zamenjali nemške marke za tujo valuto, bo ostali tako rekoč brez sredstev, ker se marke povsod branijo. Berlinski listi poro« čajo, da so ponekod kopališke oprave pre« vzele garancijo za nemške goste ter jim omogočile nadaljnje bivanje, odnosno po« vratek v domovino.
Posvetovanja političnih strank
Tudj političnih krogov se polašča vedno večja nervoznost. Vse stranke imajo posvetovanja, na katerih razpravljajo o polo« žaju. Socialno^demokrateka stranka je iz« dala progfas na nemški narod, v katerem poudarja, da je neobhodno potrebna po« moč inozemstva in da se mora zaradi tega zunanja politika voditi v duhu sprave. Ekstremne stran'ke pa vedno bolj poudar« jajo zahtevo po sklicanju državnega zfcora. Zaradi tega je predsednik Loebe sklical za petek dopoldne posvetovanja šefov par« famentarnih strank, na katerem bodo razpravljali o eventualnem sklicanju držav« nega zbora.
Pariški poset odgoden
dede na ta razvoj dogodkov j© MI h< meravan poset zveznega kaocelarja doktor Briininga in zunanjega ministra dr. Cur-trusa v Parizu odgoden za nedoločen čas.
Zasilnega denarja ne bo
Berlin, 15. julija, č. Kakor javljajo večer-ni listi, je bil na današnji seji vlade odklonjen načrt ponovne izdaje rentne marke, pač pa js bilo sklenjeno, da se za državno banko zniža zlato in devizno kritje, kakor to omogoča zakon v nujnih primerih. V te
pa mora privoliti generalni bančni svet Informirani krogi trdijo, da je generalni svet dal že na seji 90l junija upravi vsa potrebna pooblastila.
Ogromno zvišanje obrestne
Berlin, 15. Julija, s. Dršavaa banka bs zvišala od jutri diskontno mero ed 7 sa ld lom bar dno pa od 8 na 15 odstotkov.
Nova zasilna odredba
Berlin, 15. julija. AA. Se nocoj bo vlad* izdelala tako zvani program za samopomoč. Objavila bo novo zasilno odredbo, ki ima namen preprečiti dvig zlatih rezerv, beg kapitala v inozemstvo in odpomoči ve« likemu pomanjkanju valut, ki je postalo posebno občutno zadnje dni. Listi poroča« jo, da predvideva odredba znižanje legal« nega kritja bankovcev v zlatu in tujih va» lutah od 40 na 30 odst., kar je v sklada s predvojnim kritjem od 33 odst Dalje bo« 00 plačila v inozemsvtvu zelo omejili. Od« rediba bo tudi skušala urediti prehod iz bančnih počitnic k normalnemu poslova« nju. Nekatere omejitve ostanejo še nadalje v veljavi, da so omogoči industrijskim in trgovinskim podjetjem, da dobe potrebni denar za nadaljevanje svojih poslov. Vlada .ie najlbrže opustila misel uvedbe tako zva» ne rentne marke. Po dosedanjih vesteh se vlada ni zatekla k skrajnim meram. Listi upajo, da bo vlada odvrnila katastrofo od nemške države z ronernejšimi sredstvi. Go« spodarski krogi trde, da so temelji nemškega gospodarstva zdravi in da m nevarnosti za katastrof«.
in Jugoslavija
HS. fvfija. pc Val
je prt merodajnih finančnih 'krogih informiral, kakšen odmev ima kriza v Nemčiji na jugoslovanskem denarnem trgu. Dobil je pojasnila, da Jugoslavija zaradi krize v Nemčiji m prizadeta niti posredno, niti neposredno. Med nemškim hi fugeslovenskira finančnim trgom ni nobenih tssnepih stikov.

Angleško posredovanje med Nemajo
in Francijo
Sodbe londonskih listov - Brez sporazuma s Nemčija ne dobi posojila - Pariški in lom vodilnih angleških državnikov
Pariz, 15. julija, s. Angleški zunanji minister Henderson je imel danes po ogledu kolonijalne razstave polurni razgovor z zunanjim ministrom Briandom na Quay d* Orsayu. Po razgovoru se je vršil zajtrk, ki ga je priredil zunanji minister Briand na čast Hendersonu in katerega so se udeležili še ministrski predsednik Laval, državni pod tajnik Poncet in glavni tajnik Quay <T Orsava Berthelot.
Po zajtrku se je vršila med zunanjim ministrom Briandom in Hendersonom nova konferenca, ki je trajala do štirih popoldne. O tej konferenci je bil izdan komunike, ld pa pravi samo, da sta oba državnika izmenjala misli o vseh problemih, posebno pa o vprašanjih, ki jih je sprožila nemška kriza. Izmenjava misli je, ugotavlja komunike, potekla vseskozi harmonično.
Pariz, 15. julija, s. Ameriški državni tajnik Stimson je danes ob 14.40 prispel semkaj.
London, 15. julija, a. »Times« poročajo: Ministrski predsednik Macdonald bo v petek z letalom odpotoval v Berlin. Na poti ga bosta spremljali Se dve letali. Vsa tri letala bodo odletela ob 10. dopoldne iz Hen-dona ter ob 12.30 med potjo pristala v Rot-terdamu. Dve uri pozneje se bodo zopet dvignila in ob 18.30 prispela na berlinsko letališče Tempelhof. Ministrski predsednik se bo po isti poti vrnil v ponedeljek.
London, 15. julija, d. Ker je banka za mednarodna izplačila v Baslu podaljšala nemški državnj banki reeskomptni kredit, se je položaj v Nemčiji nekoliko iziboljšal. Precej so pripomogle k temu tudi odredbe nemške vlade. Vendar pa sO angleški krogi slej ko prej mnenja, da je mednarodna pomoč Nemčiji nujno potrebna. Upajo, da bo poset angleškega zunanjega ministra Hendersona v Parizu in Berlinu iziboljšal položaj.
»Times« pravijo, da je potovanje Hendersona v sedanjem času velikega pomena za pomirjenje sveta in mednarodni spora« zum. Njegov poset v Parizu in Berfeiu je toliko bolj pomemben, ker bo skušal po« miriti dve državi, ki s svojo lepomirlji« vostjo delita Evropo v dva sovražna taho« ra. Prijateljstvo med tema državama bi prav gotovo zelo utrdilo evropski mir. Ni države, ki bi so toliko veselila, če bfi nem« ški ministri posetili Pariz, kakor Anglija. Če si bosta Francija in Nemčija pomagali, namesto da bi medsebojno izkoriščali svo« je zadrege, bo to pomagalo ne samo njima, temveč vsem drugim državam.«
Po kratkem pregledu dogodkov zadnjega tedna poudarjajo »Times«, da politični za« držki še preprečujejo dejansko pomoč Nemčiji in upajo, da pride v 11. uri ven« darle do sporazuma. Francoska javnost zahteva energična jamstva, da bo Nemčija resnično porabila finančno pomoč v zgolj o6podarske namene. Vendar morajo da« ekovidpi člani francoske vlade tasumetit
da bi od NcoSjo indjtM bnocBjs sels
poslabšale položaj Briiningo*© vlade.
»Mamingposfc« piše, da je trik,ms m to-fitev Nemčije, katere podom bi inel M svet nepregledno posledice, tekma proti času. Težkoče, m katere je naletel Bruning, so bile bolj političnega kot p« gospodarskega macagA. Glavna ovira je Mh, da Je Nemčija gladko odklonita francosko pogoje. Danes Je prispela vest* da bo m* gleški zunanji minister Henderson predla-<\al za obe stranki sprejemljiv kompromis. Brez francosko-nemSkega sporazuma nebo Ijosojila. Istočasna prisotnost zunanjega ministra Hendersona in ameriškega državnega tajnika Stimsona v Parizu opravičuje upanje, da bosta oba državnika storila vse. da pride do sporazuma in da bodo izginile vse nadaljnje ovire in odlašanja.
»Msnebester Guardian« upa, ds bosta Stimson m Henderson uspela. List dalje poroča, da se udeležuje pogajenj za finančno pomoč Nemčiji tudi italijanski nji msnster Grandi.
Slovita bolgarska cerkev pogorela
Sofija. 18. Julije, p. V Plov*fhra Je v pretekli noči pogorela slovita katedrala sv. Ludvika, v kateri je bila tudi grobnaea kr»< ljeve matere princese Marije Luise. Cerkev je pogorela do tal ter je uničenih tudi mnogo zelo dragocenih umetnin, škodo cenijo nad 400, milijonov. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, mislijo pa, da se je zaradi vročine stalila kaka sveča ter nagnila na oltar, vsled česar se je najbrž vnel papirnati nakit. Ker je požar nastal ponoči, so ga opazili šele, ko je bila že vsa cerkev v plamenih.
Žitni monopol v Bolgariji
Sofija, 15. julija, g. Bolgarski ministrski svet se je bavil z vprašanjem vnovče-nja žita. Sklenjeno je bilo, da bo tudi to pot država pokupila žito od kmetov, in sicer do 70 odstotkov z gotovim denarjem, ostalih 30 odstotkov pa z nakaznicami, ki jih bodo kmetje lahko porabili za plačilo davkov. Poljedelski minister Gičev je izjavil, da bo ta akcija stala državo najmanj 700 milijonov levov, vendar pa je za sanacijo gospodarstva neobhodno potrebna.
Kralj Karol v Stnaji
Bukarešta, 15. julija g. Kralj Karol j« danes ob 11. dopoldne odpotoval v Sina jo, kjer bo ostal preko poletja.
Rtmmtsld parlament gre na počitnice
Bukarešta, 15. julija s. Parlament je zaključil svoje izredno zasedanje. Počitnt* <m bodo trajale do 15. oktobra,
............»3TJTR0« Sf. I6f	i -
Novonemška aktlvlteta
Naši Sokoli na pariški tekmi
Čudno postopanje sodnikov - Primožič in Štukelj sta po splošnem mnenju gledalcev zaslužila mnogo boljšo klasifikacijo
00 davi ob 4.20 krenili a posebnim vlakom
iz Pariza nazaj v domovino.
Kako je postal Hudec svetovni prvak
Češkoslovaški Sokol Alojzij Hudec, ld je bil proglašen v Parizu za svetovnega prvaka v telovadbi, je zasedel pri splošni klasifikaciji le drugo mesto, vendar pa je bil, kakor poročajo češki listi, edini izmed vseh tekmovalcev, ki je izpolnil vse tek« movalne pogoje. Ti so namreč določali, da more postati svetovni prvak le tekmovalec, ki je dosegel v vseh 14 tekmovalnih disciplinah vsaj 60 odst. dosegljivih točk. Hudec je to storil, finski telovadec Savo-leinen, ki je bil po skupnem številu doseženih točk prvi, pa je odrekel pri plezanju in dosegel v tej disciplini manj kakor 60 odst. točk. Zato je bil na češko zahtevo proglašen za svetovnega prvaka Alojzij Hudec. član Sokola I v Brnu, še le 23 let star mladenič, ki je to pot prvič nastopil v mednarodni tekmi.
Za težke čase, ki jih danes preživlja Nemčija, se ima v največji meri zahvaliti toliko hvaljeni »novonemški aktivi-teti«. Po smrti Stresemanna, edinega nemškega politika, ki je videl možnost uspešne politike le v tesni zveii in v sporazuma z ostalimi evropskimi državami, je vedno zmagoviteje prodirala med nem. ljudstvo katastrofalna men-talnost, da ima nemško ljudstvo v vsakem pogledu dovolj sile. da pripomore do zmage svojemu čisto nemškemu konceptu do. uveljavljenja v koncertu mednarodnih sil.
V tem pogledu imamo pravo pravcato recidivo Nemčije, ki se je pred vojno opajala s prerokbami Chamberlainovi-mi in bila uverjena, da je Nietzschejev nadčlovek pisan Nemcem na kožo. Brutalna udarna sila viljemovske Nemčije j'el v svetovni vojni doživela dokončen poraz, vendar Nemcev to ni iztreznilo, "marveč je dodalo njihovi mentaliteti, ju !vmii' oretiravanemu zaupanju v moč nemške pesti še nevaren faktor obupa ali bolje »vabankizma«. Samo s tega vidika je treznemu Evropcu nekoliko ražumljivejša vsa povojna politika Nemčije, ki je obilovala raznih nepredvidenih in presenečujočih prijemov,, nenavadnih v mednarodnem občevanju. Psihološko zanimivo je predvsem to, tla v Nemčiji nihče ni slutil, kako hiter in klavern konec mora zadeti to »no-vonemško aktivrteto«, to početje obupnega nacionalizma.
Priznati se mora, da so biti trenutki, ko je ta način politične modrosti vzbujal Nemcem veliko nade na uspeh. Po pustolovščini s poskusom »anšlusa« je prišel Chequers, pomirjenje med Anglijo in Nemčijo, ki so ga smatrali v Berlinu .v svoji kratkovidnosti za sijajno osamljenje Francije, V svojem zmagoslavju nad temi dogodki v Nemčiji ni--80 videli in opažali, da gre med tem bujno v klasje njihova setev, ki naj bi biia izpodrezala življenski živec Youn-sovemu reparacijskemu dogovoru. Roko v roki s političnim zmagoslavjem je korakalo poslabšanje gospodarskega položaja, kajti čudni novonemški aktivnosti se je bilo posrečilo omajati za-.upanje nemškega naroda v življensko sposobnost nemškega gospodarstva, in kar je bilo še huje: tudi inozemstvo je začutilo nevarnost za svoje naložbe.
Na potapljajoči sc ladji je še enkrat
v zaslepljeni samozavesti zavihrala zastava zmagoslavja, ko se je Hoovcr za-v/zei za moratorij reparacijskih dajatev. Zdelo se je, da politika nemške trde pesti res rodi zaželjene uspehe. Toda v onem tednu, ko je bil Hoovrov predlog v razpravi, je sam finančni svet Amerike začel v paniki odpovedovati nemške kredite in končni udarec Nemčiji je prišel z iste države, odkoder bi moral priti ozdravljajoči Iek Hoovrove pobude. Kričavo jadikovanje Nemcev proti reparacijam je preplašilo ameriške upnike, da so se zbali za svoje naložbe. V tem kratkem času je odšlo iz Nemčije morda več kapitala, nego je znašala vsa korist reparacijskega moratorija.	/
Sedanja kriza se razvija v pravcu, o katerem bi bila vsaka prerokovanja prenagljena. Vendar pa je tudi v tem položaju videti, da se Nemci ne morejo otresti dosedanje svoje zaslepljenosti. Novi mož je Schacht, znani nasprotiv kratkoročnih posojil, ki je tako hitro prišel zopet na površje, kakor se je moral nenadoma umakniti z mesta deviznega diktatorja. Schachtu so dali dogodki prav: Neprestano je oviral prevelik razmah kratkoročnih kreditov, poudarjajoč njihov nevarni značaj pri brutalni zunanji politiki vlade, "ki je morala dovesti do mednarodnega nezaupanja.
Toda tudi sedaj še je bila Evropa pripravljena pomagati. S Francijo na čelu. In Francija, ki je že pri obravnavi Hoovrovega načrta pokazala do Nemčije toliko velikosrčnosti in požrtvovalnosti, je bila pripravljena tudi sedaj zapet nositi glavni del žrtev pri reševalni akciji. Zahtevala je le. naj Nemčija že vendar enkrat opusti svojo politiko izzivanja in revanže, zlasti preneha z nesmiselnim oboroževanjem, ki je naperjeno le proti Franciji in njenim zaveznicam. Da so t3 zahteve v polni meri upravičene, je najbolje razvidno iz dejstva, da jih je podprla tudi Anglija, tako vlada kakor časopisje. A ta gesta, ki .naj bi pokazala, da je tudi Nemčija pripravljena resno sodelovati pri konsolidaciji Evrope, ne bi bila v skladu z »novo-nsmško aktiviteto«. Zato je v Berlinu niso hoteli narediti. Raje so vsaj začasno resignirali na pomoč Evrope in se zatekli k izrednim odredbam, ki pa lahko imajo za Nemčijo usodne posledice.
prinesti slavo Jugoslaviji, to iskreno radu-
je Francijo. Tako je tudi z delom, ki smo ga skupno branili v dneh vojne in preizkušnje. Bodite nam dobrodošli v mestu, ki je že večkrat sprejelo vaše kralje. Pri povratku v Jugoslavijo ponesite s seboj še naše pozdrave in izraze naše zvestobe in zaupanja, ki jih goji do Jugoslavije zastopstvo mesta Pariza.«
Zahvalil se je v imenu Sokolov jugoslo-venski poslanik Spalajkovič, nakar je bila gostom prirejena zakuska v salonih mestne posvetovalnice.
Pariz, 15. julija p. Jugoslovenski Sokoli
Pariz. 13. julija. Tekme za svetovno telovadno prvenstvo so za nami. V neverjetnem neredu, ki ga ori nas niti z daleka nismo vajeni, se ie nričelo v soboto zjutraj tekmovanje namesto ob doI 7. šele do 9. Čim so doznali. kdo vse se ie priglasil, nam ie bilo iasno da bo boi nenavadno trd. Se bolj se je to izkazalo na telovadišču tik Dred tekmo ko so borci poskušali svo.ie vaje.
Bile so to tekme posameznikov in tako smo Jugosloveni tekmovali v eni vrsti s štirimi najboljšimi Švicarji, s katerimi smo se ves čas Drav tovariškn razumeli. Naši tekmovalci so bili Šumi. Štukeli. Primožič, Gregorka Forte in Štefan o vič. Po vrsti smo Drešli bradljo, kroge. drog. konia. proste vaie. preskoke čez konia vzdolž, skok v višino, kroglo, plezanje in tek na 100 m-Poslednje dvoje se ie začelo šele v nedeljo zjutraj, ker se ie bilo v soboto med tekmovanjem zmračilo.
Mednarodne tekme so že od nekdaj bo'j politika kakor pa pravično presojanje To se ie pokazalo takoj izpočetka na bradlji, kjer so Primožičevo poljubno vajo izvedeno naravnost vzorno, ocenili s 26.40 točkami. kar ie bilo z ozirom na sicer krasno izvedeno, a mnogo lažjo vaio Švicaria Mietza vsaj za 1.50 premalo. Vsi prisotni tekmovalci so se čudili tej oceni, tudi oni tu iih narodov in celo Mietz sam. Ze na tem je bilo očitno, da bodo našo trojico Primožiča. Štnklia in Šumija kot resno nevarno pritiskali, ker so Štuklju za niegovo edinstveno težko vajo, ki ie dobesedno fa-scjn-pla vse prisotne, dali le 27.60 točk.
Ad 50K01
Te ocene niso v nfkakem razmerja * ocenami nekaterih ostalih vrhnnšklh borcev. Naravno je, da tako postopanje vpMva tudi na najmirnejšega tekmovalca. Toda naši zbog tega niso izgubili borbenega duha.
Na krogih je znova iznenadil štukelj s svojo poljubno vajo. Na tem orodju so bili naši mnogo boljši od Švicarjev, ki so vendar znani kot izbora! telovadci. Malo boljše je bilo to razmerje na drogn. Dobro je šlo tudi na konju. Kolikor sem mogel pregledati predstavnike dragih narodov, so kaj posebnega pokazali 1« naj resnejši tekmovalci, kar se lepo odraža v končnih uspehih.
Ob 14. so bile tekme prekinjene do 17. nre. Po krivdi sodnikov, ki Jih ni bilo pravočasno na mesto, pa ao se vlekle do trde noči.
Popoldne so naši začeli s prostimi vajami, kjer sta francosk« in švicarski sodnik prikrajšala Primožiča znova pri krasno izveden.! In težki sestavi vsaj za 2 točki v primeri z drugim!.
Preskoki če® konja so se vlekli nad dve nrl, kar je tekmovalce močno utrudilo. Izčrpani zbog čakanja !n celodnevnega napora, so dal! naši Sokoli pri skoku v višino % pri krogli slabše rezultate, kakor smo pričakovali in kakršne smo videli doma.	'..*
Medtem se Je bilo docela znočllo. BIH smo skoro edin! na telovadišču, pa Je vendarle še večina odpravila plezanje. Brat štukelj je to izvršil naslednje Jutro ob 8. Tudi so šele naslednji dan vsi tekmovali v teku. V tej disciplini so bili naši uspehi zopet manjši kakor smo upali.
Ves dan smo ugibali kako !a kaj bo z uspehi tekmovanja. Uradni rezultat! 80 bili objavljeni šele v ponedeljek dopoldne. Za uspehe v posameznih panogaft pa se bo doznalo šele čez nekaj dni. Takšna Je tukajšnja organizacija!
Bila pa je to res tekma cvetov telovadbe: 44 posameznikov — zastopnikov 11 narodov. Treba je torej uspehe presojati docela drugače kakor tekme vrat, ker se I slabosti poedinca izravnajo z uspeh! ostalih.
če gledamo neznatne razlik« v točkah med 15 najboljšimi, moramo priznat!, da so naši prvi trije dosegli zadovoljive uspehe. če bi bilo šlo presojanje, kakor treba, b! morala biti Primožič in štukelj na tretjem ali četrtem mestu. Ne trdim tega, da bi naše opravičil, temveč zato, ker kot star telovadec ne prenesem nobene krivice, zlasti ne takšne, ki je padla v oči vsem opazovalcem tekme. Splošno mnenje po telovadišču je bilo, da so Jugosloveni na orodju v isti vrsti s prvimi ln da jih v I nekih smereh celo prekašajo. Tudi naša J najmlajša Forte in štefanovič sta se do- I bro držala. Popolnoma mirno sta dala vse I lz sebe kar sta le mogla. Vrnemo se najbrž v petek zvečer.
Trček.
Slovo jugoslovenskega Sokolstva iz Pariza
Pariz, 15. julija AA. Jugoslovenski So- I koli so obiskali včeraj pod vodstvom g. I Paunkoviča grob Neznanega junaka in položili nanj venec. Nato so defilirali pred I vojaškim guvernerjem Pariza generalom J Gouraudom. General Gouraud se jim je I zahvalil, da so ga obiskali. Rekel je, da se I je v svetovni vojni seznanil s sijajnimi vr- J linami srbske vojske, ki je skupno s fran- 1 cosko korakala od zmage do zmage. K vi- j soki kvaliteti jugoslovenske vojske so mno- I go doprinesli tudi Sokoli. Oni so vredni I jugoslovenske vojske, ki je najpogumnejša I na svetu.
Nato so Sokoli odšli k sprejemu v pari- I
ški občini.
Pariz, 15. julija AA. Nad 500 Sokolov J in Sokolic iz Jugoslavije je bilo včeraj pod I vodstvom jugoslovenskega poslanika v Pa- I rizu dr. Spalajkoviča sprejetih v mestni I hiši. V imenu župana jih je pozdravil taj- I nik občine Robert Bos in jim izrekel do- I brodošlico. V svojem govoru je med dru- I gim dejal:
»Vse tisto, kar zanima Jugoslavijo, tudi I nam ni tuje. Vse tisto, kar njo krepi, ne I more biti nam indiferentno. Kar more I
Dva posestnika sta ob vse,	ker nista bMa zavarovana
Rafhenburg. 15. julija.	rz Kozjega, Pilštajna in Buč. Gašenje je bi
V Bučki gori. malem naselju pri Kozjem	lo zelo otežkočeno, ker so bili vodnjaki
je prošlo noč okoli polnoči izbruhnil kata-	takoj izpraznjeni. Strahovita suša je tudi
strofalen požar, ki je upepelil dvema po«	deloma vplivala na požar,
sestnikoma hiši z vsemi gospodarskimi po-	Požar je nastal v gorici posestnika Pov-
slopjL Skoda je velika, kajti posestnika	heta, kjer stanuje stara ženica, ki si je zve«
Povhe m Trupej nista bila zavarovana ter	čer skuhala večerjo. Iskre pa so prišle ako-
je njima poleg poslopij ogenj uničil vse	zi dimnik do starih lesenih sten. ki so se
gospodarsko orodje, letošnjo krmo. žito in	počasi vnele m začele goreti. Gasilci so vso
30 polovnjakov starega vina. Zgorela je tu-	noč gasili in so se k oddaljenih krajev od-
di ena svinja. Škodo cenijo na pol milijo-	pravili domov šele okoli poldne. Ogeoj še
na dinarjev. Na pomoč so prihiteli gasilci	popoldne hi bil popolnoma udušen.
Iz državne službe
Beograd. 15. julij«. A A. Z t&azom NJ*
Vel. kralja iin na predlog prosvetnega ministra ao postavljeni: v narodnem gledališču v Beogradu za upravnika v 3. skupini Milan Predič, upravnik v 4. skupini; na etnografskem muzeju v Beogradu za upravnika v 4. skupini 1. stopnji: dr. Berrvoje Drobnjakovič, dosedaj v 4. skupini 2. stopnji; za kustosa v 7. skupini Petar Petrovič* dosedaj kustos v 8. skupini; pri deželnem muzeju v Sarajevu za kustosa v 4. skur»w>4 2. stopnji .Tovan Popovič, dosedaj kustos v 5. skupini: pri arheološkem narodnem muzeju v Splitu za konservatorja v 4. skupini 2. stopnji dr. Ljubo Kar&man, dosedaj pomočnik konservatorja.
Beograd, 15. julija. AA. Z ukazom Ni. kralj« ie postavljen ▼ prosvetnem miri is t rs tvu za načelnika oddelka ta srednješolski pouk v tretji skupini 2. stopnji K1* sta SretenoviČ, bivši profesor vojaške akademije.
K občnemu zboru SPD
Skupina uglednih planincev nas prosi za objavo naslednjega apela;
Danes ob 20. se vrši v Mestn em domu v Ljubljani izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Na dnevnem redu so ta društvo velevažne zadeve, predvsem volitev, novega predsednika, ker je dosedanji predsednik dr. Fran Tominšek odstopil. SPD je najvažnejša m najmočnejša planinska organizacija r naši državi; zato ni vseeno, kdo ji načeluje. Novi predsednik naj bo mož splošnega zaupanja, izvoljen po možnosti od vsega članstva, ali vsaj ogromne večine. Na njegovih ramenih leži velika odgovornost za društveno premoženje, ki je v resnici splošnonarod-na last, saj 90 ga tekom desetletij zbrali planinci in zavedni narodnjaki iz vse Slovenije. Novi predsednik naj bo dalje mož, ki ima že vpogled v društveno delovanje. Pred vsem pa naj bo kremenit značaj, ki bo imel pred očmi vedno le koristi celotnega društva in članstva. Ogromna je zato odgovornost današnjega občnega zbor« in nujno potrebno ie, da se tega občnega zbora udeleži vse članstvo, da bo izvoljen za predsednika res mož. ki bo imel ra se-boi ogromno večino članstva.
Na dnevnem redu je dalje velevažno vprašan ie glede izpremembe društvenih pravil. Predloženi načrt predvideva bist-vr-no izpremembo društvene organizacije. Tudi zato je potrebno, da se članstvo udeleži občnega zbor* v polnem številu.
Najbolj vroč dan v letošnjem letu
Zagreb, 15. julija, d. V Zagrebu je bila danes strašna vročina. V senci je bilo 36.5 Stopenj, na solncu pa 59 stopenj Celzija.
Beograd, 15. julija, p. V Beogradu je bil danes najbolj vroč dan v letošnjem letu. Opoldne je kazal toplomer v senci 53.8 stopenj C. V senci je znašala maksimalna temperatura 40 stopenj. V opoldanskih In prvih popoldanskih urah, ko je bila vročina najhujša, je bilo mesto kakor izumrlo. Vse, kar je le moglo, je hitelo v vodo. Kopališča ob Savi in Dunavu so bila prenapolnjena. Se zvečer je vladala neznosna sopara.
Tujski promet v Sarajevu
Sarajevo, 15. julija AA. Prvih šest mesecev t. 1. je obiskalo Sarajevo 12.606 tujcev, to Je 800 več kakor v istem času lanskega leta. Januarja je prišlo v Sarajevo 135 tujcev, februarja 1589, marca 1892, aprila 2354, maja 2935 in junija 2558.
Važen čebelarski tečaj
' Ljubljana, 15. julija.
Včeraj je bil v Škof.ji Loki zaključen uspel čebelarski tečaj za vzrejo plemenskih matic, ki ga je vodil strokovnjak na čebelarskem polju g. Jože Okorn, ref. kmetijskega oddelka banake. uprave r Ljubljani.
Poleg teoretičnih navodil. .je g. Okorn oskrbel tečaijnikoni. 5e praktične vaje, na podlagi katerih so si lahko prisvojili oprav« ljanje najnujnejših poslov pri tej panogi čebelarstva. Posebno zanimiva je plemenska postaj«, ki je postavljena v karakteristični okolici v Pungartu pri Škofji Loki, kjer se vzgajajo matice, čiste kranjske sivke, v količini do 250 matic letno.
Glavni cilj, ki ga zasleduje postaja, je gospodarski pomen čebelarstva, keT je z odbiranjem in gojenjem prvovrstnih matic odnosno nadziranjem, v najožji zvezi tudi obilnejša žetev v pridelkih. Ta gospodarska vrednost je mnogo večja kakor ves med in vose*:, ki se pridela. Zato se če-belastvo pospešuje, upati pa je, da se bo odslej polagala na to prevažno panogo kmetijstva še večia skrb, da se razvoj našega čebelarstva, ki zavzema v dravski banovini razveseljivo stopnjo, še bolj po®pe» ši. Pripominjamo, da tudi banska uprava z zanimanjem spremlja gibanja napredujočega čebelarstva in ga po možnostih tudi gmotno podpira v prid narodnega gospo- j darstva.
šahovska olimpijada v Pragi
Včeraj so se odigrale viseče partije — Jugoslavija je po VI. kolu
padla s petega na sedmo mesto
Praga. 15. julija, b. Danes dopoldne so	Amerika : Francija 3 : 1, Rumunija : Svedre odigrale viseče partije, po katerih je - ska 3 t f, Nizozemska ••: Danska 2 : 1 (1),
stanje v posameznih kolih-'-rftišlednje: H.	Avstrija -: Litva 3:1.
kolo: Jugoslavija : Češkoslovaška 2 in pol:	Popoldne se je vršilo IV. kolo. Jbgosla-
f in pAl. Dr. Vidmar' se je v prekinjeni par-	Vija je imela- prost dan. Rezultati so bili:
tiii s Flohrom vdal brez boja. Hi. kolo:	Anglija : Češkoslovaška 1 in pol : pol (2),
Jugoslavija : Francija 3 in pol : pol. Di;.	Amerika - Avstrija 1 in pol : pol (2), Fran-
Aljehin - dr. Vidmar remis, dr. Astaloš je	cija : Norveška 2 in pol : pol (1), Španija:
premagal Gronerja, Kostič Kahna, Konig	•Rumunija 1 : 0 (3), Nemčija : Danska 3:0
pa Ducbampa. Češkoslovaška : Litva '2 in	(1), Madžarska ; Italija 2 : 1 (l), Švedska:
1«?1 : 1 in pol, Nemčija : Španija 3 in pol:	Poljska 2 : 2, Letonska : Nizozemska 2 : 1
pol, Poljska : Italija 4 : 0, Anglija : Dan-	(1), švedska : Litva 2 in pol : pol (I). Ju-
iska 3 in pol : pol, Letonska : Norveška 3	tri igra Jugoslavija z Ameriko,
irf pol : pol, Amerika : Madžarska 2 in	. Stanje po VI kolo: Poljska 17, Anglija
pol : 1 in pol. IV. kolo: Jugoslavija : Av-	15 in pol (2), Amerika (2), Letonska 15 (t),
ptrija 2 in pol : 1 in pol. Pire je premagal	Nemčija 13 in pol (1), Madžarska 12 (1),
Beckerja. Amerika : Češkoslovaška 2 in	Jugoslavija 12, Češkoslovaška 11 in pol
pol : pol (1), Litva : Francija 2 : 2, Ma-	(3), Avstrija, Nizozemska li in pol (1),
dlarska : Norveška 3 in pol : pol, Anglija:	Švedska 11, Rumunija 10 (3), Francija,
Letonska 2 in pol : 1 in pol, Italija : Dan-	9 in pol (1.), Litva 8 (i), Italija 7 in pol (2),
ska 2 : 1 (1), Poljska : Nizozemska 2 in	Danska 6 (2), Španija 4 in pol (3), Norve-
pol : 1 in pol, Nemčija : Rumunija 3 :1,	ska 2 Ln pol (1).
Včeraj popoldne je nastal požar v tamošnjih gozdnih kompleksni — Do večera je bilo v plamenih 25.000 juter
Zagreb, 15 julija č. V današnji silni	nI zublji ližejo gozdove od vznožja do vr-
vročini se je razširil strahovit požar v	ha Sljemena. čim so doznali za požar za-
gozdnih kompleksih Zagrebačke gore. Ta-	grebški poklicni gasilci, so nemudoma ob-
kega požara Zagrebčani že davno ne pom-	vestili o tem vojaštvo in prosili za pomoč,
ni jo. Ogenj se je vnel v gozdnem komple-	Avtobusi so kmalu odpeljali gasilce in ne-
ksu Zemljiške zajednice v Vrabču in na	kaj čet obeh pešpolkov gasit. Vročina na
delu Kulmerjevega posestva. V ognju je	krajih požara pa je takšna, da se ni moči
okoli 25.000 juter gozda. Goreti je pričelo	približati, v bližini pa ni nikjer vode. Ob
na stubiški strani Zagrebačke gore. Ognje-	uri, ko to poročamo, požar še traja.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved sa dane«:
Stalno vroiA z malim prehodnim porastom oblačnosti. — Situacija včerajšnjega dne: Barometersk^, depresija s Atlantika, ki prehaja na kontinent, bo najbrž krenila v severovzhodni smeri tako, da bo samo z južnim delom nekaj malega prekrila področje Južne Evrope. Povzročila bo južne vroče vetrove in stalno jasnino s prehodnim porastom oblačnosti. Barometerski pritisk se v splošnem ni bistveno spremenil. Jutranje temperature so padle za 1 do 3 mm samo ▼ zapadni Hrvatski, Sloveniji in južnem Pri-morju, drugod pa porasle za 1 do 3 stopinje.
Dunajska vremenska napoved sa četrtek:
Ponoči val zapadnega zraka, tudi ob vzhodnem robu Alp. V južnih Alpah tekom dneva. nato pa spremenljivo, oblačno in hladnejše vreme, toda najbrž zopet samo za kratko dobo.
Sokolski dom v Zagrebu
Zagreb, 15. julija, č. Zagrebška sokolska župa je na pobudo svojega starejšine dr. Otona Gavrančiča pričela pokret za zgraditev velikega reprezentativnega sokolske-ga doma prestolonaslednika Petra. Mestna občina je dala za to primerno stavbišče ob pričetku Savske ceste. Tu bodo zgradili monumentalno poslopje. Natečaj za načrte je trajal od 15. marca do 1. junija. Ko so pregledali uspeh natečaja, so ugotovili, da je prišlo 13 osnutkov. Ocenjevalno razsodišče je pol drugi mesec pregledovalo in študiralo osnutke ter na seji 14. t, m. soglasno sklenilo, da prva nagrada v znesku 40.000 Din ne bo nikomur podeljena, pač pa se podelita dve nagradi po 30.000 Din in sicer za osnutka »Sivi kvadrat« arh. inž. Milovana Kovačeviča iz Zagreba in za »Zagreb« inž. Amadeja Carneluttija iz Zagreba. Na tej seji je prišlo tudi do precejšnje senzacije. Tretja nagrada v znesku 20.000 Din je bila priznana osnutku pod značko 5>J. S.«. Ko so kuverto, v kateri bi moral biti naslov avtorja, odprli, je bila prazna. Nagrado 10.000 Din je razsodišče odredilo osnutku št. 11 z geslom »Sokol«.
Nesreča konzula Richarda
Split,. 15. julija, č. Bivšega francoskega konzula v Ljubljani g. Richarda bi bila včeraj opoldne kmalu zadela nesreča. Iz Splita, kjer se mudi na dopustu, je napravil izlet z motornim čolnom. Ko je bil že daleč na odprtem morju, je začela naenkrat vdirati v čoln voda, tako da je motor odpovedal in se je začel čoln potapljati. K sreči je v kritičnem trenutku pri-voz.il mimo drug motorni čoln, ki se je takoj ustavil in rešil ponesrečenca.
Zagrebška kronika
Zagreb, 15. julija, č. Danes okoli 14. ure je prišlo pred hišo št. 1 v Deželičevi ulici do prometne nesreče. Neki motociklist je privoziil z veliko brzino in se zaletel ter podrl služkinjo Barico Čerovec. Poskodo« vanki je počila kost v levem kolenu im si je zlomila levo nogo. čerovčevo so odpeljali v bolnico, motocikista pa pod ključ.
V pretekli noči je poskušal izvršiti samomor 40Ietni Milan Slomšek, mestni ma-nipulant doma rz Deseniča. Izstrelil se je z revolverjem v sence in se težko poškodoval. Ni še gotovo, če bo uspelo zdravnikom ohraniti mu življenje. Ta obupni korak je storil zbog tega, ker mu je zmanj« kalo denarja, ki mu ga je ukradel z njegovo suknjo vred neznanec v mestni mitnici, kjer je imel Slomšek službo.
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospod
Spremembe v romunski vladi
Bukarešta, 15. julija, g. Kralj je trgovinskega in industrijskega ministra Manoi-lesca imenoval za guvernerja rumunske narodne banke. Za trgovinskega ministra ie bil kot naslednik Manoilesca imenovan Vasilescu Caroen.
BukareSta, 15. julija, s. Znani politični voditelj iz Sedmograške Vajda Vojvod bo jutri prispel v Bukarešto, kjer bo od kralja sprejet v avdijenco. Ta avdijenca ima veliko politično važnost, ker bo kralj po dolgem času zopet sprejel enega vodilnih politikov iz Sedmograške. Avdijenco smatrajo za dokaz, da poskusi narodnih caranistov za zopetno zbližanje s kraliem niso ostali brez vsakega uspeha.
dne 15. t. m. po dolgi ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspaL
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 17. julija.
Kranjska gora, 15. VIL 1931.
V nedeljo 19« VIL ob 17.4S Igrišče SK Ilirije
državno prvenstvo
ŽALUJOČI OSTALI
»JUTRO« St Itt
3
©etrteS, R. VIL 198f
Maši kraji in ljudje
Tragedija mladega navdušenega planinca
Žft špedicija je po velikih naporih našla trupk) prve letošnje žrtve Kamniških planin
Lj&oljana, 15. ju kija.
Zlatarski pomočnik. 21-letai Mihajlo We» ber je ->ostal letos prva žrtev našiih planin. V ponedeljek okoli 11. dopoldne se je smrtno ponesrečil na Mlinarskem sedlu ined Malimi in Velikim Grintovcem.
Pokorni Mihajlo je bil rodom iz Novega Sada, kjer živi njegova mati Marija, stanujoča v Sisački ulici 8. Mati je bila zadnji čas precej bolehna ter je Mihajlo zanjo po sinovsko skrbel. Vsak teden ji je pošiljal večjo svoto denarja. V Novem Sadu ima tudi brata, ki mu je prav včeraj poslal dopisnico, v kateri ga obvešča o ma» termi bolezni Mihajlo te dopisnice ni več prejel. Bil je marljiv, trezen in varčen mladenič, ki se je s svojim nastopom takoj prikupil vsakomur. Ni dolgo vžrval krasot naših planin, ki jih je, čeprav sin obširnih ravnin, vzljubil z vsem mladeniškim ognjem ter je venomer snoval načrte za visoke ture. V Ljubljani je bival od februarja letos ter je bil kot zlatarski pomočnik za-
Mibajlo Weber po tdOd, Id Jo je sam napravil letos <L aprila
na Sv. Katarini
paska pri zlatarju DmMo Zopanco v
W<o&fovi ulici 6. Stanoval je v Hrenovi ulici št. 19 pri gospe Frelihovi. Gospa ga j« zelo rada imela, ker je bil miren podrta* jenmik in se je pri njih počutil kakor domač. Ko je gospa danes popoldne zvedela Mihajlovo tragično smrt, se je razžalo-Rtila in skoraj ni hotela verjeti. Pri zlatarju Zupancu je bil ž njim zaposlen tudi gospodinjili sin Emil, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo. G. Bmii Frelih je podal našemu poročevalcu nekatere zanimivosti o pokojnikovi ljubezni do naših planin, kjer je našel svoj grob.
— Že v četrtek zvečer — je omenil g. Emil — je Mihajlo zasnova/l načrt aa več« dnevno turo v Kamniške planine. Sedeli smo zvečer v Zvezdi in poslušali godbo. Jaz sam ga seznanil s prijateljima abitu-rienton Franom Cacakom in osmošolcem Cirilom Janežičem, ki sta ob« vneta turi-p ta. Razgovor je takoj nanesel na planine •iti vsi trije so se domenili, da napravijo v nedeljo zjutraj večdnevno turo v Kamniške planine. V soboto je prosil g. Zupana za dopust.
Ko je \Vdber ▼ nedeljo zjutraj odhajal,
»em mu pripomnili: »Pa^i, da se ne ubiješ!« Tudi moja mati se je od njega poslovila in nrra želela srečno pot in srečen povraidk.
A ni se več vrnil Meni je še pred odhodom dejal, da je gospodarja prosil samo za en dan dopusta, a da se bo najbrže vrnil šele v torek zvečer. Ko sem v »Jutru« čital o turistovski nesreči, sem talkoj zaslutil, da mora biti ponesrečenec — moj prijatelj in tovariš Mihajlo.
Pokojni Mihajlo }e Ijobil naše planine. Bil je vanje naravnost zaljubljen. S svojim fotoaparatom je delal najrazličnejše posnetke, a rad je tudi kupoval lepe razglednice. Večkrat mi je pravni:
— Ljubim vaše planine. Se najbolje za me, da umrjem v planinah, ker je to lepa in častna smrt
Pokojni Mihajlo bi moral jeseni odriniti k vojakom. Veselila ga je avijatika tn prav želel si je, da bi postal pilot.
Kako se je zgodila nesreča
Kakor je bilo domenjeno, je res Mihajlo napravil z Janežičem in Cacaikom turo v Kamniške planine. Tam sta se pridružila še dva druga mlada slovenska turista. Prvi dan v nedeljo so imeli krasen razgled in je bilo vse v redu. V ponedeljek dopoldne so nameravati obhoditi grintovško skupina. Dospeli so blizu Mlimarskega sedla. Mihajlo Weber je hotel počivati in se je vsedel na skalo, ki se je začela krhati in je zdrknila nizdoL Seboj je potegnila mladega turista, ki »e ni mogel nikjer oprijeti in j« z vso siio drčal v prepad, globok kakih 40 metrov. Obtičal je na polici. Tovariši so ga kldcali, a ni dal od sebe glasu. Pohiteli so ▼ Češko kočo in opozorili na nesrečo. Od tam je šel sel v Kamnik, da bi aviziral o nesreči reševalni odsek podružnice SPD. Načelnik odsetka aikad. slikar g. Makso Koželj je takoj pripravil vse za reševalno efaspedieijo. V bistriški koči so se sestati reševalci, kjer jih je pričakoval abiturient Fran Cacak. Ekspedioija je obstojala iz oskrbnika Oojzovc koče na Kokrskem sed» ln Frana Erlavška, oskrbnika bistriške koče Petra Uršiča, arbrturicnta Frana Caca-ka in še 4 vodnikov. Iz Kamniške Bistrice j« eOcspedicija v ponedeljek ob 9. zvečer krenila na pot proti Cojzovi koči. Na Kokrskem sedlu so jo pričakovali vsi ostali člani \Vebrove skupine. Ko so se nekolik ko odpočili, so talkoj pričeli z reševalno akcijo. Ta je bila zelo težavna. Trupla nikakor ni so mogli spraviti s police nazaj na turistovko pot, ker je bilo to zvezano s smrtno nevarnostjo reševalcev. Morali so truplo, bi je bilo razmesarjeno, poriniti še nižje v globino, kakih 300 m. Od tam so truplo smrtno ponesrečenega Webra okoli 11. dopoldne dvigniti in ga nesli po težkih potih na Jezersko, kamor so dospeli okoli 17. Pri ponesrečencu so našli 201 Din, več legitimacij in pisem in zavoj planinskih fotografij. Truplo so položili v mrtvašnico pri Sv. Ožboltu na Jezerskem. Orožniška postaja je obvestila okrajno sodišče, da odredi sodno komisijo.
Reševalna ekspedicija se je z Jezerskega vrnila v Kamnik, kamor je danes okoli 10. dopoldne prispela.
Reševalni odsek osrednjega odbora SPD v Ljubljani je bil o nesreči obveščen že v ponedeljek popoldne. Poročilo je bilo nekoliko netočno, ker m navajalo natančnega mesta, kje se je Weber ponesrečil. Napro* šena je bila najprej kamniška podružnica SD, da organizira reševalno ekspedicijo. O nesreči pa je reševalni odsek SPD iz Ljubljane obvestil tudi orožniško postajo na Jezerskem, ki je odposlala v smeri proti Češki koči orožniško patruljo. Ta je preiskala teren med kočo okrog Skute do Savinjskega sedla.
Med Malini in Velikim Gršntavcem se
Prizor s prvenstvene tekme Hajduk: Primorje, katero je kakor že znano slednje zgubilo v razmerju golov 5:0. Na levi novo zgrajena tribuna ASK Primorje.
KULTURNI PREGLED
Kov roman Milana Begevfda. Znani dramatik in pripovednik, sedanj! urednik »Sa-vemenika« Milan Begovič bo izdal v posebni knjigi svoj novi roman >Giga Bari-čeva i njenih sedam prosaca<. Roman, ki bo obsegal v knjigi če® 800 strani, obravnava zagrebško povojno življenje-^ Knjiga bo stala v subskripciji 80 Din, tržna cena pa bo za 40 Din višja. Subskribenti naj se pri glase do konca avgusta redakciji »Savre-menika« v Zagrebu.
0 sovjetskem ljudskem gledališča Je izšla v zagrebški »Riječi« z dne 11. t m. informativna študija Nikolaja Fedorova. V isti številki nadaljuje Ante Kovač svoje impresije s potovanja bivših bojevnikov po Franciji, dr. Pavao Markovae pa objavlja kritičen pregled minule operne sezone v Zagrebu. Zanimiva je tudi »Polemika o dosadiajima u Konnersreuthu«, članek, ki beleži" spor med katoliškim apologetskim listom »Životom« in vseuč. prof. dr. Bujasom 7.aradi vprašanja, ali pri znani Tereziji iz Eonnersreutha gre za nadnaraven pojav ali pa za histerične pojave?
»Književna leva fronta« se bo imenoval novi beograjski literarni časopis, ki ga je napovedal pisatelj Rade Drainac. To bi imela biti tribuna »borbenih«. G. Drainac je v slovenski javnosti znan po >kulturno-bojni« kanonadi, ki jo je vzbudil lam ob koncu leta njegov članek v beograjski »Pravdi«. Drainac se je še nedavno svečano odpovedal književnosti, čez nekoliko mesecev pa je presenetil literarne kroge z novim manifestom in napovedjo borbenega glasila. Drainčevi manifesti in napovedi so počitniška predigra k prihodnji književni s ezoni, ki bo s Beograda, podeč po peka?
terih makih, prav ffvahna. Konflikti med raznimi strujami ee že precej časa poostru-jejo.
Banja Lnka In urbohrvatsba literatura.
V	Banji Luki je začel nedavno izhajati, kakor smo na tem mestu že zabeležili, literarni časopis »Književna krajina«. Prejeli smo junijsko številko, ki prav kakor prejšnje kaže dokaj lepo književno višino- Tako je starina Marko Car prispeval članek o Jovanu Dučiču, Božo Lavrič prozo »Na otokn pravednika«, Zaharov je prevel Puškinovo pesnitev »Vitez tvrdica« itd. Članki »Sodobni angleški roman«, »Jedan članak o stva-raocu«, »Bovarysme et constitutions menta-les«, »Pozorišne aktuelnosti« i. dr. pričajo o resnem prizadevanju urednika, da da časopisu značaj sodobne revije. Za Banjo Luko in nje kulturne ambicije je »Književna krajina« prav značilna. Nehote pomislimo ob primerih Cetinja, Banje Luke, Skop-lja, Subotice in drugih mest: kaj pa pri nas n. pr. Maribor?!
Smrt slikarja Jeana Louisa Foraina.
V	Parizu je umrl kot 79-letni starec znani slikar Jean Louis Forain. Zaslovel je zlasti kot grafik; za to vrsto umetnosti se je navdušil ob Goyi, v katerem je videl svojega velikega učitelja. Tudi Daumier je znatno vplival nanj in ga ogrel zlasti za aktualno, živo umetnost, v kateri je Forain dosegel izredno popularnost »Figaro«, »Echo de Pariš«, »Gaulois« in drugi listi so prinašali njegove risarske glose k dnevnim dogodkom. Njegova ironija je postala Parizu neizogibna potreba. Stotine drugih je skušalo Foraina posnemati, toda nihče ni dosegel udarnosti, ostrine in dovtipnosti Forainove satire. Stikal je tudi na platnu; kot kraji-
je že pred leti pripetila težja turistovska
nesreča, ki je zahtevala tri žrtve.
•
Pogreb Mihajla \Vebra se bo vršil jutri ob 9.30 dopoldne. Pokopljejo ga na pokopališču Sv. Ožbolta na Jezerskem. Pokojnikovi stanovski tovariši v Ljubljani se na« meravajo pogreba udeležiti v večjem številu rn bodo položili na grob žalni venec. Osrednji odbor SPD je brzojavno obvestil mater o sinovi tragični smrti.
Petdesetletnica zaslužnega javnega delavca
Naš tovariš urednik Vekoslav Soindler v Mariboru, obhaia danes polstoletnico svojega rojstva. Ni naša navada, da pišemo o življenjskih petdesetletnicah. saj ie
to doba. ko le človek sredi svojega de'a. še Doln življenje sile. Toda naš ^->indl?r ima ne samo za naše novinarstvo, temveč tudi za druee panoge našega javnega, predvsem kulturnega življenja tako velike zasluge, da čutimo dolžnost zabeležiti tudi današnji življenjski jubilej tega vzorno značajnega in dobrega neutrudno delavnega in res vsestransko zaslužnega moža. enega najboljših in naiDlodoviteiših slovenskih novinarjev. Svojim čestitkam pridružujemo iskreno željo, da bi kljub 25-letnici svojega novinarskega dela. ki jo ie praznoval lani. ostal še dolga leta v prvih naših vrstah kot borec za narodne ideale.
Leon Stukel]
svetovni prvak v orodni telovadbi na mednarodnih tekmah v Parizu
Danes premiera ob 4*9 in uri
Znižane letne cene!
Mon umeri talno filmsko veledelo kakršnega Ljubljana še nI videla ne slišala!
„Kralj jazza"
Opojna simfonija najslajših melodij ln petja, najrazkošnejša revija baleta in plesa
PAUL WHITEMAN
Pevske točke poje nepozabni pevec RIO RITE
JOHN BOLES Elitni kino Matica
Telefon 2124
nar in portretist je stal pod vplivom De-gasa in Maneta. L. 1921. je bil izvoljen med Nesmrtnike.
Friedrich Gundolf. V Heidelbergu je umrl nemški kn^ževni zgodovinar dr« Friedrich Gundolf (Gundelfinger), ki je na tamošhji univerzi predaval nemško književnost. Njegova študija o Goetheju spada med najboljše nemške književne študije. Bil je tudi izboren poznavalec Shakespeareja in je spisal knjigo: »Shakespeare in nemški duh«.
Karo! Haldwan Larsen. V Kopenhagenu je umrl danski pisatelj prof. Karel Hald-wan Edvard Larsen. Začel je kot dramatik in je dosegel znaten sloves z igrami »Žene« in »Čast«. Njegove pripovedne spise so mnogo prevajali v inozemske jezike. Bil je tudi ugleden znanstvenik. Umrl je v starosti 70 let kot žrtev prometne nezgode.
Težave varšavskih gledališč so vedno večje. Mestna gladališča še vedno niso sklenila pogodb z igralci, ker še danes ni sigurno, da se bodo s prihodnjo sezono odprla. Kriza je prešla tudi na zasebna gledališča Szifnana, kjer takisto še niso začeli sklepati angažmajev, čeprav so prejšnja lota ob tem času bile vse pogodbe že perfekt-ne. Spor med ravnateljstvi gledališč in Zvezo avtorjev, v katerem gre za vprašanje tantijem, se ni polegel in vse kaže, da ne bodo tako kmalu našli rešitve. Tako varšavski gledališki krogi z veliko negotovostjo pričakujejo bližajočo se sezono.
Pisatelj kot mecen. Knut Hamsun je daroval v socialne namene 100.000 norveških kron in sicer 50.000 za dvoje otroških zavetišč, 25.000 Zvezi norveških pisateljev in 25-000 za norveške slikarje in kiparje. Tako je veliko nagrado, ki mu jo je podelila norveška vlada za njegovo delo, popolnoma namenil drugim.
Angleži ia Nobfova nagrada. Y Mižnjem
Tudi ob vročih dneh negovani lasje!
Za to je potreben Efida Sham* poo. Čisti, da nobena reč n« tako ... dela lase mehke kakor svila in človeka čudovito osvežil Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
Na Kočevskem gorijo gozdovi
Medvednjak v ognju — Gori tudi pri Grčaricah hi Gotenici —-
Ogromna škoda
Kočevje, 15. julija.
Suša, kj letos prav posebno mori našo že itak siromašno kočevsko pokrajino, je prinesla s seboj kopo nesreč nad našega kmeta. Vzela mu je pitno vodo zase in za živino, vzela mu bo skoraj ves letni pridelek, sedaj pa je prinesla s seboj tretje, najstrašnejše zlo — požare.
Pred tremi dnevi je prišlo v nafts mesto kratko poročilo:
Auerspergov gozd na B&rwaldu gori! Majhnih gozdnih požarov so tukaj ljudje že precej vajeni Kdor pa je slišal to vest da gorijo najlepši gozdovi z ogromnim kompleksom, last kneza Karla Auersper-ga v Medvednjaku, Je takoj vedel, da gre tu za ogromen in strašen požar.
Onkraj Sv. Ane na Kočevskem v ozki kotlini, ki se zoži od starološke doline v koprivniško, rekel bi skoraj sotesko, se nahaja krasen gozd, ki je povečini last Auersperga, dočim imajo koprivniški kmetje obmejne parcele. Ta gozd, ki ga Kočevarji nazjvajo Barwald, je začel pred par dnevi goreti. Bogzna, kako dolgo je lahko tlelo v kaki zapuščeni oglarski koči ali tudi kopi in je sedaj razpihal veter žarišče v strašen požar. Vnele so se stoletne bukve in mogočni hrasti. Smreke, jelke in bori gore kot postavljene baklje z velikim plamenom, ker se cedi jz njih smola. Začelo je goreti vsevprek. Požar se širi z veliko brzino naprej in zavzema vsak dan širše komplekse. Dosedaj je ugotovljeno, da je v ognju dvanajst hektarov gozda. Iz Auerspergove šume se ogenj širi na gozdne parcele okoliških kmetov in jim uničuje edino njihovo premoženje.
Gasilska društva so bila takoj opozorjena na to nesrečo. Gasilci dvanajsterih gasilskih društev so se spravili na težavno delo, da omejijo požar ln onemogočijo nadaljnje uničevalno delo ognja. Sekire pojejo in podirajo zdrava in bolna drevesa, pljugi, kolikor morejo, razrivajo gozdno zemljo, da bi preprečili plazenje ognja po tleh. Vse hiti in se trudi, da bi zavilo to strašno šibo božjo. Najstrašnejše je, da ni nikjer nobene prave vode. Vsi studenci in potoki so se posušili, tako da gasilci pri svojem nadvse težkem poslu trpe strašno žejo.
Kakor smo ftuH, Je prišel od eMaatt ukaz, da morajo iti na pomoč gasilcem vsi prebjvalci okoliških vasi. Ta ukrep je pameten, da se vsaj zajezi velikanska nesreča. Dosedaj že sodijo, da je nastala zaradi požara
milijonska škoda,
ki pa se bo dala šele kasneje točno ugotoviti.
Komaj je prišla vest, da gori v Bftr-waldu, so še drugi sli naznanili drugo nesrečo: okrog Gotenice in Grčarie ter v ča-barskih gozdovih je nastal močan požar. Ob teh krajih, ki so od Kočevja oddaljeni 30—40 km, gore kompleksi, ki so v veliki meri last kmetov. Kmetje, ki nimajo tam skoraj nič polja, so dosedaj, čeprav je povsod velika akutna lesna kri^a, ie redne živeli od lesa. Zato obupujejo sedaj, ko jim gori to, od česar zavisi njih življenska možnost
Dosedaj Se nismo mogli točno ugotoviti koliko in v kakšnem obsegu razsaja požar v goteniških in grčariških gozdovih, vendar po dosedanjih poročilih požar ni majhen in obstoja velika nevarnost da se n« razširi v večjem obsegu. Tudi semkaj ss prihiteli požrtvovalni gasilci iz Gotenica, Koč, Grčarie, Kočevske Reke in celo hi oddaljene Dolenjevasi. Vendar je tudi tn ista težkoča: pomanjkanje prepotretme vode.
že sedaj opozarjamo oblast na cUntst škodo, ki jo bodo nosili okoliški kmetje, lastniki gozdnih parcel, in prosimo, da priskoči obupanemu prebivalstvu na ponos«
V nedeljo 1*. VIL ob 17*4? Igrišče SK Dirije
državno prvenstvo
Ob vsakem
HMM
Iz življenja izgubljene duše
Maribor, 15. julija.
Objavili smo že glavne točke obtožnice, ki jo je naperilo državno tožiteljstvo proti Rudolfa Mohorki zaradi njegovih številnih in groznih zločinov. Danes pa objavljamo žalostni življenjepis tega kriminalnega tipa, ki nima skoro para v naši kriminalni zgodovini.
Rudolf Mohorko je nezakonski sin mar tere, ki se je preživljala kot služkinja. Do 9. leta je živel pri svoji teti v Gradcu, kjer je obiskoval tudi šolo. Ko mu je teta zbolela, ga je prevzela k sebi babica Marija Mohorko, potem pa Terezija Mohorko iz Studencev, kjer je živel do 12. leta, ko je dovršil ljudsko šolo. Po dovršeni šoli se je preživljal z delom pri raznih posestnikih v mariborski okolici, kjer je navadno pa-sel živino. Ko je dorastel je bil zaposlen izmenoma kot delavec pri raznih industrijskih podjetjih in kot hlapec pri nekaterih posestnikih. Skoro ves čas je živel v mariborski okolici Krajšo dobo se je mudil tudi v Zagrebu.
Z zločinskimi posli se je pričel bavitj že leta 1923., ko je bil prvič kaznovan na težko ječo -zaradi zločinstva tatvine. Poslej je bil kaznovan zavoljo tatvine do leta 1928. še petkrat Vse tatvine so bile težkega značaja in njim primerna tudi ostra kazen na težko ječo. Poslednjo kazen je prestajal od 8. avgusta 1928 do 6. avgusta 1929 v moški kaznilnici v Mariboru. Ko je odslužil to kazen, je bil predan vojaškemu poveljstvu, da bi odslužil kader-
času se bodo razdelile Noblove nagrade. Kakor poročajo iz angleških književnih krogov, so angleški pisatelji zelo nezadovoljni s Stockholmom, odkar je bil nagrajen Sinclair Lewis, a veliki angleški pripovednik Thomas Hardy prezrt V teku jo akcija, da angleški pisatelj, ki bi morda dobil letos Noblovo nagrado, odkloni to stock-holmsko priznanje.
»Savremenik« je obiavil v najnovejši (12—13) številki I. dejanje drame Miroslava Krleže. »Leda«, članek Steve Janjiča »Novo u ruskoj književnosti«.- Milana Be-govica nekrolog Ivi Raidu. literarno raz-motrivanje S. M. Štedimlije »U doba oro-cvalih suncokreta«. S. Batušiča kritiko najnovejše pesniške zbirke Miroslava Krtsže in I. Bognerja članek o Julesu Romainsu. Feliton ie zelo obilen, tudi ilustracije so dobre. »Savremenik« je z literarnega vidika brez dvoma zanimiv list in bi bilo samo želeti, da bi prebil svoje večne krtee in se za daljšo dobo ustalil v sedanji obliki.
Glasilo naših glasbenikov. Pri nas je dokaj malo znana revija »Muzički Glasnik«, ki izhaja že četrto leto v Beogradu. »Muzički Glasnik« je službeno glasilo Južno-slov. pevske zveze in glasbenega društva Stankoviča«. Človeku, ki ga zanima glasbeno življenje v Jugoslaviji, nudi precej pregleda, čeprav — kakor ie že navada — Slovenci tudi v tem primeru ne prihajamo do zadostne veljave, nemara do krivdi naših ljudi samih. Časopis izhaja žal neredno: tako ie šele te dni izšla številka za maj in innij. Izmed člankov, ki zanimajo širši krog. nai omenimo poleg študije o Ivanu Zajcu Krsti^evo predavanje o cerkveni glasbi in P. Švarca daljše poročilo o knjiži E. Heriota »Beethoven«.
ski rok. Poslan je bfl v Ljubljane k rački četi, od koder pa je is meeee dni pozneje pobegnil.
Kot vojni begunec ee je podal Mohorke
naravnost k posestniku. Kohlbergerju na šobru, kjer je delal pod izmišljenim imenom Jurij Plifberšek. Po nekaj dnevfll bivanja pri Kohlbergerju, ki ga je poznal že od prej, se je preselil v stanovanje soob-toženca Friderika Klančnika na Pobre^Jn* kjer je že stanoval Rudolf Kovač. Tu je s Kovačem izdelal načrt za razbojniški napad pri Devici Mariji v Puščavi, ki ga je izvršil 24. septembra 1929. Ker se jima ta napad ni posrečil, sta izbrala novo žrtev v osebi Rudolfa Kanclerja, ki sta ga ubila s sekiro in mu oropala 2500 Din. OfutuK-štvo je prišlo obema zločincema kmalu n* sled in aretiralo kmalu potem Rudolfa Kovača, dočim je Mohorko še pravočasno pobegnil.
Po tem pobegu ee je nekoliko časa drževal pri Antonu Breitenebnerju ▼ Studencih, od koder je odšel potem v Ltm-buš, kjer je služil vse do marca 1930 pri šumandlovih pod imenom Rudolf PMber-šek. Zaradi nekih tatvin v okolici so postali orožniki nanj pozorni, vendar pa je to še pravočasno zvedel ter zopet izginil. Mudil se je še nekoliko časa v Jugoslaviji, kjer pa so mu zaradi intenzivnega zasledovanja orožnikov postala tla prevroča. Ob ugodni priliki je pobegnil preko meje v Avstrijo in vstopil v službo 1. septembra 1930 pri Alojzu Kocku v SchOn-hofu pri Kulmu. Tu je delal kot hlapec do 1. novembra. Nekaj dni pozneje je okradel Glančnika, ki je bil tudi uslužben pri K6cku. Potem se je potepal po Gornje štajerskem, dokler ni dobil službe pri po-sestnici Ani Taller v Kreutzerhofu, kjer Je ostal kak mesec dni. Tu je ukradel domov-nico Runertu Gradišniku in se odslej izdajal za Gradišnika. Pod tem imenom je bil tudi aretiran sredi decembra 1930 v Neu-marktu in predan okrožnemu sodišču t, Celovcu. Tam je bil zaslišan in priprt le nekaj dni. Vse zapisnike je podpisal z Imenom Rupert Gradišnik. Njegovo prevaro so ugotovili še takrat ko je bil aretiran pravi Gradišnik.
Pozneje je zopet prekoračil mejo ter se vrnil v Jugoslavijo in se skrival deloma v Llmbušu, kjer se je preživljal z nakradenim denarjem. Proti koncu marca 1931 so mu sredstva skopoela, nakar se Je odločil za razbojništvo na Jelovcu. Mohorko je telesno ln duševno dobro razvit ter Ima tudi solidno ljudskošolsko naobrazbo. V pismu in govoru obvlada slovenščino ln nemščino.
Pri boleznih srca in poapnenja «1,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih' kapi zasignra »Franz Josefova« gren-žiea lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih eevf so izkazala, da slnži »Frane Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Frane Josefova« voda se bodi v Vseh lekarnah, drogerijah in specerijekib trgovinah.
Domače vesti
*	Vojaške vesti KaDetan 1. razreda Dra-
srotin Zupančič je napravil izpit za čin aktivnega zrakoplovnesra majorja. Prideljcti so na službovanie: strojni kapetan 2. razreda Josip Gumzej kot vršilec dolžnosti upravitelja stroja kr. monitorja »Drava«; poročnik korvete Alojzii Škufca na podmornico »Hrabri«: poročnik korvete Milan Zupančič na podmornico »Nebojša«; poročnik korvete Friderik Bambič na podmornico »Smeli«: sanitetni poročnik dr Josip Lim na kr. brod »Orao« nižji vojaški uradnik 1. razreda ekonomske stroke oa kot vršilec dolžnosti knjizovodje komanai S. armiiske oblasti. Ženitev je dovoljena: pehotnemu poročniku Stanislavu Pišljarju z gdčno. Miroslavo Koželjevo. hčerko pokojnega tr"ovskega poslovodje Alojzija Koželia v Ljubljani: zrakoplovnemu poročniku Dragotinu Brezovšku z gdčno. Frido Bidovčevo. hčerko rudniškega blagajnika Franca Bidovca v Trbovljah, strojnemu poročniku Josipu Pižmahtu z gdčno. Herto Richterievo. hčerko stroinega kanefona Arturia Richteria v Tivtu. ter vojaškemu uradniku 2. kategorije Dragotinu Poliancu r gdčno. Nikico. hčerko upokojenega pro-fesoria Nikole Liubidraga v Dubrovniku.
*	Imenovanje v državni službi. Na predlog ministra prosvete jc s kraljevim ukazom imenovan za načelnika za srednješolski pouk v ministrstvu prosvete Kosta Sre-tenovič. doslei profesor na vojni akademiji v Bp"--j'i.
*	Iz zdravniške zbornice. Dr. Hubert Hlavatv. zdravnik v Ljubljani, ie bil vpi-. san v imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino
*	Dravska poštna direkcija razglaša, da so notarji v svoistvu sodnega komisarja oproščeni plačevanja poštnih pristojbin za službene dopise, to je za navadna in priporočena pisma, ki jih pošiljajo državnim oblastvom in občinskim uradom pod pogojem. da na ovitek pisma napišejo oznako »kot sodni komisar oproščen poštnine«.
*	Odobrena praksa. Z dekretom gradbenega ministra je dovolieno g. Stanislavu Roh rmanu, diplomiranemu arhitektu iz Ljubljane, da sme vršiti iavno prakso na vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije spe-cijalno iz arhitektonske stroke.
*	Odkritje spomenika br. Tonetu Ma-leju. Bratje, sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki se boste udeležili odkritja spomenika dragemu pokojniku 19. julija li)31 ob 11. uri 30 minut v Bohinjski Bistrici, blagovolite upoštevati sledeče: Odhod iz Ljubljane je mogoč v nedeljo z izletniškim vlakom ob 5. uri 21. minuti ali pa z vlakom ob 7. uri 30 minut. Kdor potuje tja in nazaj z izletniškim vlakom, ima ilak polovično vožnjo. Tisti pa, ki žele potovati iz Ljubljane z vlakom ob 7. uri 30 minut in žele imeti polovično vožnjo, se morajo prijaviti v pisarni na Taboru najkasneje do petka zvečer- Ti udeleženci morajo imeti tudi sokolsko legitimacijo in imajo iz Ljubljane skupen odhod ob 7 uri 3»") minut ter iz Bohinja skupen povratek ob 17 uri 13 minut. Vodi jih v to določeni vodnik. Žalne svečanosti se bodo udeležili v svečanih krojih. Zbirališče članstva je pied sokolskim domom v Bohinjski Bistrici, od tam pa skupen odhod ob 11. uri 10 minut na pokopališče. Počastimo vsi spomin dragega pokojnika s svojo udeležbo!
Poht$rvo m!dezno
NA]SOLlDNEJSE in NAJCENEJŠE
ZAGREB BARONA JELAČiČA 2 JC/Fluf S
*	Nova podružnica JClige. V soboto zvečer je bii v Zdraviliškem domu na Ble« du ustanovni občni zbor Jug06love6'ko«če-škoslovaške lige, katerega se je udeležilo lepo število prijateljev Češkoslovaške. Bil je izvoljen odbor, kateremu predseduje go« spod dr. Zvon'mir Janežič. Zborovalci so razpravljali o namenu JČlig ter končno od« poslali vdanostne brzojavke Nj. Vel. kri* lju Aleksandru, predsedniku češkoslovaške t epu blike g. Masarvku in ministrskemu predsedniku g. Zivkoviču. Ker obiskuje le« tijvišče Bled vsako leto mnogo Čehoslova« kov, je bila ustanovitev lige zelo potrebna. K ustanovitvi sta mnogo pripomogla g. dr. Janežič tn restavrater g. Juretič. V njego« vi restavraciji je sedaj nastanjenih 30 Če« hoslovakov, med njim- tudi prvi tajnik predsednika Masaryka g. dr. Otokar Webr.
*	Popravni izpiti. Banska uprava razglaša. da se moreio v upravičenih primerih v smislu odloka ministrstva prosvete opraviti proti koncu julija ali v začetku avgusta namestu v septembru popravni nižji tečajni izpiti in popravni izpiti za razrede od V. do VIII. na srednjih šolah. Za take iznite se ie obrniti s nrošnio na ravnateljstvo zavoda
*	Ruska kapelica pod Vršičem. Pišejo .nam: V nedeljo 19. t. m. priredi Ruska Mas
t i ca tradicijonalno romanje k ruski kapelici pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane s turi« stovskim vlakom ob 5.21, prihod v Kranj« sko goro ob 8.44. Ob 11.30 9e bo v kapelici vršil parastos za duše ruskih vojakov, ka« terih številni grobovi so raztreseni po tem lepem kraju Slovenije. Ruska Matica vabi k udeležbi na tem romanju vse v Slove« niji bivajoče Ruse in svoje jugoslovenske prijatelje. Ob tej priliki izraža odbor Ruske Matice svojo globoko zahvalo vsem dobrotnikom, ki so omogočili nakup sveta, kjer se nahaja ruska kapela. Posebno pa sc zahvaljuje javnemu notarju v Kranjski gori g. dr. Ivanu Grašiču, ki je z veliko požrtvovalnostjo in pravo slovansko lju« bežni jo vodil to akcijo.
*	Razpis zdravniške službe. Glavna bra« tovska skladnica v Ljubljani razpisuje slu-ž« bo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnici v Velenju s sedežem v bližnji okolici premogovnika v Zabukovci ali Libojah. V zdravnikov okoliš spadajo občine Griže, Žalec, Velika Pirešica, Št. Peter v Savinjski dolini in Petrovče, po ka« terih prebiva točasno 337 Članov premo« govnika Zabukovce s 604 rodbinskimi svoj« ci in 80 člani premogovnika Keramične industrije s 100 rodbinskimi 6vojci. Prejem« ki zdravnika so pavšalirani z 2500 Din mesečno in trinajsto plačo brez vseh drugih dajatev. Upoštevajo se v prvi vrsti zdrav-
niki z dokaznimi sposobnostmi za malo in srednjo kirurgijo kakor tudi za porode z ginekologijo in morajo imeti uravnano vojno obvezo. Pri sprejemu v službo ne smejo bitj stari nad 45 let. Natančnejše informacije se dobe pri krajevni bratovski skladnici v Velenju. Nastop službe 1. ok tobra letos.
*	Na banovinskl vinarski tn sadjarski Soli v Mariboru so v šolskem letu 1931/32 še nekatera, deloma popolnoma in do polovice prosta mesta za oddati. Zanimanci naj pošljejo prošnje za sprejem v smislu razpisa v 6. številki »Sadjarja in vrtnarja«, odnosno 11. štev. »Kmetovalca« najkasneje do 3. avgusta t. 1. ravnateljstvu šole.
*	Poučna ekskurzija na Vrhniko- Jutri popoldne se bo vršila poučna ekskurzija učiteljev slušateljev ljubljanskega merkan-tilnega tečaja na Vrhniko, kjer si bodo ogledali mlekarno in razne tovarne n obrti Odhod z ljubljanskega glavnega kolodvora z vlakom ob 13.. povratek z Verda ob 21.
*	Loterija Jadranske Straže. Vsi oni. ki imajo srečke loterije Jadranske Straže, prirejene v korist nabave šolske ladje za našo vojno mornarico, se naprošajo, da kolikor mogoče intenzivno oospešujeio prodajo srečk in s tem podpro akcijo velikega nacijonalnega pomena Glavno žrebanje srečk se bo vršilo dne 8. septembra letos.
*	Zaradi notranje prenovitve ln preči-ščenja kirurgičnega oddelka državne bolnice v Ljubljani se do preklica sprejem na ta oddelek omeiuje na najnujnejše primere.
*	Potujoča kmetijska razstava. V Beogradu se vrše priprave za prireditev potujoče kmetijske razstave. Pričelo se je v to svrho potrebno filmsko snemanje vzornih posestev, ki se bodo predvajala kmečkemu ljudstvu Da bo uspeh razstave popoln, se je ukrenilo, da se v krajih, kjer se bo vršila razstava, prirede poprej konference kmetovalcev in gosnodarskih strokovnjakov. Prva taka konferenca se bo vršila v Zagrebu 25. t. m. Razstav* se bo prirejala najprej v Južni Srbiji.
*	Zadržavanje potnikov v Jedilnem vozu-Železniška uprava ie dovolila, da se potniki III. razreda c*~-' zadrževati v jedilnem vozu ob času zajutrka. kosila, južine in večerje, a v vsakem primeru največ eno uro in morajo potem zapustiti jedilni voz, ker bi se sicer zahtevalo plačilo za II razred.
*	Novj grobov!. Umrl le v torek v Ccliu v visoki starosti 81 let nadveterinar v pokoju g. Kare! Lazič. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožnlie!
*	Pravila za vplačevanje vojnice. Prevedel iz srbohrvaščine na slovenski jezik in s pojasnili v davčnem pogledu priredil Damijan Viktor, višji davčni kontrolor v Ljubljani. Knjižica je oblastno odobrena in je dobro uporabljiva za razne urade, za zastopnike in za davčne zavezance, da morejo kontrolirati upravičenost in pravilnost odmere vojnice. Brošura se dobi v vseh knjigarnah no 10 Din.
*	Odkritje starega pokopališča v Dubrovniku. Pri razkooavanju kanala za polaganje telefonskega kabla so predvčerajšnjim delavci naleteli na človeške skelete v globini 60 cm- Domneva se. da ie tamkaj bilo staro samostansko pokopališče, ker je bil tamkaj samostan sv Klare v dobi dubrovniške republike. Nune so bile skoraj izključno patriciiske hčerke, kater«* so se hotele ogniti nevšečni možitvi.
*	Najbolj vroč dan zadnjih 70 let. Kakor javljajo iz Za""°ba. so imeli predvčerajšnjim tamkaj že v zgodnjih jutr-»«i'ih urah temneratu™. na kakršno Zagrebčani niso navajeni. Po dospelih poročilih iz raznih kraiev naše države je bila v torek v Zagrebu najvišia temperatura v vsej Jugoslaviji. Zagrebška vremenska opazovalnica je zabeležila v senci 37 stoninl Celzija, na solncu oa 50 stopinj. V zadniili 70 letib ie ta temperatura najvišja v Zagrebu. Celo v našem Primorju se živo srebro ni novzpelo tako visoko kakor v Zagrebu. V Primorja so zabeležili največ 35 ••1--;nj Celzija.
*	Občina Ludbreg kupi dvorec kneza Batyanyja. Občinski odbor v Ludbregu ie sklenil da kuni tamkajšnji zgodovinski dvorec kneza Batyanyja s krasnim parkom in obširnm zemljiščem. V dvorcu bo nastanjeno sresko načelstvo in kotarsko sodišče
*	Predujmi sadilcem tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu je odkupni postaji Ljubuški nakazala tri milijone dinarjev v svrho podelitve predujmov sadilcem tobaka v tamkajšnjem okraju. Ta sveta se bo po potrebi zvišala še za dva milijona. Sadilci v goratih krajih dobe za vsakih 1000 stebelc 100 dinarjev predujma, sadilci v ravnini pa po 80 Din.
*	Požar pil Prevaljah. Dne 14. t. m. so opazili ljudje v Farni va<si Dri Prevaljatt na strehi stanovanjske hiše g. Matije Pan-šeria. do domače Čuka maihne plamene, ki na so se v teku četrt ure tako razširili, da so upepelili vso hišo do zidov Na kraj nesreče so poleg domačih gasilcev prihiteli kmalu tudi guštanjski gasilci, ki so uspešno gasili ogenj z motorno brizgalno. Med reševalci gre hvala tudi g. Franju Kuncu, fotografu iz Ljubljane, k* se je posebno udejstvoval pri gasilni akciji- Gasilcem je uspelo požar lokalizirati tako, da ie zgorelo samo stanov-^ko poslopje. Skoda ie <e delno krita z zavarovalnino.
*	K požaru na Mlaki smo prejeli: Ko je izbruhnil ogenj pri čevljarju Semenu, je bilo alarmirano domače gasilno društvo Kokrica* ki ie tekom par minut prišlo na pomoč. Baš tedai pa se ie ogenj zanesel na poslopje posestnika Sušnika in v istem hipu tudi na posesti Mik^včiča in Sajevica. tako da ie bilo hkrati šest poslopij v ognju. Gasilno društvo Kokrica ie ood vodstvom načelnika z največjimi težavami rešilo stanovanjsko hišo posestnika Sajevica, ki je bila vsa v ognju, in tudi hišo Skabi-ča. katero ie nred gorečim gospodarskim poslopjem branil samo požarni zid. Sele nato je poslal načelnik nekega fanta v Lob-retovo tovarno, da so od tam telefonično poklicali gasilno društvo iz Kranja. Prispeli so takoj nato gasilci !z Predoselj. Britofa in lz Preddvora. Poslednji so ostali do mraka, domače društvo pa je opravljalo svoje delo do jutra.
*	Samomor uglednega novosadskeza trgovca. V Novem Sadu ie v torek ponoči izvršil samomor ugledni žitni trgovec Friderik Weiss. ki se ie v svojem stanovanju obesil. Pokojnik je bil šef stare izvozniške
Živahnost
tn moč
Vam ohrani navzlic poletni vročini tudi pri najtežjem izletu ali športu
Mladnc* ,
OVOMALTI3ZE
Pripravlja se v Ovomix kozarcu, katerega dobite povsod, kjer se prodaja Ovomaltine in to za ceno Din 15.—.
tvrdke. član borze in trgovske zbornice. Njegov samomor ie v vseh trgovskih krogih povzročil toplo sožalje. Vzrok samomora ni znan. Splošno oa se govori, da je vzrok obupnega čina velika stagnacija v trgovskem poslovanju.
*	Velik požar v Kragujevcu. V noči od ponedeljka na torek je v centru Kraguiev-ca izbruhnil velik požar, ki jc uničil skladišče manufakture tvrdke Brača Stamen-kovič Skoda znaša nad 7ft0 0f)0 Din.
*	Ponoven pobeg slaboumnic«. Iz Dr a, mclj naan pišejo: Kakor je »Jutro« že po« ročalo, je neznanokam izginila Antonija Pinterjeva. županstvo v Planini je te dni siporočila, da se je nesrečnica nahajala tam. V nedeljo 12. t. m. se je podala nje« na mati na Planino, da bi odvedla hčerko domov, a se je dekle med tem zateklo neznano kam. Prosijo se vsi, ki bi jo videli, da jo primejo in jo odvedejo na varno mesto, dokler ne pride zopet k materi. AH res ni prostora v umobolnici za osebo, ki povzroča toliko skrbi?
*	Pozor pred lažnim trgovskim pomoč« nikom. Iz zaporov okrožnega sodišča v Celju je 11. t. m. pobegnil neki Ivan Ben« kovic, rodom iz Gradca, kj ee je izdajal po Sloveniji za trgovskega potnika tvrdk »Zagrefoački magazin« in »Brača Drvar, Nova Kapela«. Benkovič je izvršili več go» Ijufij in je bil naposled aretiran ter pri« peljan v Celje.
*	Beg iz kaznilnice. Iz Stare Gradiške poročajo, da je 11. t. m. pobegnil iz ta« mošnje kaznilnice Josip Kolernc, ki je bil obsojen na triletno prisilno delo. Kolenc je doma iz Spodnje Hudinje v Savinjski dolini. Na njega je razpisana nagTada 100 dinarjev.
V nedeljo začnemo priobčevatt
novi roman „JUTRA"
Jvili m('
delo znanega ameriškega pisatelja Har-ryja Sinclairja Draga. Pisec nas popelje na vroča španska tla, v rodno mesto gla-sovite ciganske Carmen, Sevillo ter nam z izredno živahnostjo v pestrih barvah razvija roman kavarniškega pevca Juana in mlade nune Marije Consuelo. Okvir romana tvori prelestna pokrajina južne Španske, dejanje samo pa je prežeto elementov, ki tvorijo dušo tega južnjaškega naroda: globoka pobožnost, ognjevita ljubezen pekočo ljubosumje in temu ljudstvu lastni neobrzdani temperament.
Uverjeni smo, da bomo s to izpremem-bo žanra naših romanov ustregli našim čitateljem, za to jih že danes opozarjamo na to delo slovitega ameriškega pisca.
*	Velik vlom v Mozirski dolini. Pretekli teden sta dva postopača vlomila v hišo po« sestnika Jakoba Vrabiča na Brezju pri Mo« zirju teT mu odnesla 13.000 Din gotovine, več kilogramov suhega mesa m pet klobas. Vlomilca sta znana po imenu ln opisu ter ju sedaj orožniki zasledujejo.
*	V ptujski kapucinski samostan so letos v tretjič vlomili. Pri tretjem vlomu so ujeli tatu, ki ie bii 34 letni, že 10 krat pred« kaznovani knjigoveski pomočnik Ivan Strasser. Nevarnega tička so prepeljali v policijski zapor. :z katerega pa je v noči pobegnil. Za njim se vrše mrzlične poizvedbe.
*	Tatvina platna za vrtne stole. Pišejo nam: Od postaje Ortnek do Žlebiča je ukradel neznan tat vozniku trgovca F. F iz Sodražice z voza balo 100 metrov rdeče - pisanega platna za vrtne stole. Na primer, da kdo tatu zasači pri prodaji tega platna, nai ga takoj javi orožnikom.
(TO zobna pasta najboljša!
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mebko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Kemična sredstva, ki so potrebna za zatiranje škodljivcev v sadjarstvu, ima v zalogi tvrdka »Chemotechna«. Ljubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne).
Iz Ljubljane
n— Primorci! Program nedeljske mladinske prireditve v prostorih gostjlne Pav-tetič (Reininrhaus) v Spodnji Šiški je: kopcert žel. glasbenega društva »Slo^a«: S Kosovel: Oreh (deklamacija): V. Vodo-pivec: Bele cvetice, mešani zbor »Tabora«: F. Gerbič: Kai iščeš tu lovec?«, mešanj zbor: Dev: Poide- v rute (koroškj narodna): Adamič: Kaj Pa fantič dela? (narodna), mešana zbora: I. Pregelj: Roža mozota. Če bi ljubezni imel. recitacije: eodba: Nedved: Viiolični vonj: F. Venturi-ni: Preljuba, le zdrava ostani (tržaška narodna) in Ne boš ne boš me zabila (tržaška narodna) mešana zbora; godba; Igo Gruden: Naskok, deklamacija: F. Venturi-ni: Mornar : Bartl: Oj planine, mešana zbora: godba: Tolminski punt (deklamacija); godba, srečolov. šaljiva pošta., ples itd. Začetek ob 16. Vstopnina 5 Din za osebo. K obilni udeležbi vabi prireditveni odbor.
U— Uslužbenci ljubljanske električne cestne železnice so do zadnjega časa bili organizirani v Udruženju Jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Z novim zakonom o prometnem osobju pa Jim ni mogoče biti več v tem udruženju in so se zato odločili, da vstopijo v Narodno strokovno zvezo. V torek se je vriil ob
22. občni Zbor podružnice HL Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev, ki je sklenil razpust dosedanje podružnice pri Udruženju in ustanovitev novega društva
v okviru Narodno strokovne zveze. Zaenkrat so se vsi včlanili v ljubljansko podružnico NSZ in imajo tamkaj svoj poseben odsek in odbor. Mnogoštevilne zbrane člane je pozdravil med drugimi tudi g. Ivan Tavčar, občinski svetnik in član izvršilnega odbora NSZ. Izrekel je v imenu NSZ svoje zadovoljstvo, da so se odločili tudi uslužbenci električne cestne železnice za pristop v nacionalno delavsko organizacijo. Obljubil jim je, da bo NSZ posvetila njihovemu pokretu vso pažnjo. Govorila sta tudi strokovna tajnika gg. Andrej Sever in Vladimir Kravos, nakar je bil izvoljen novi odbor z g. Edvardom Terkočem na čelu. Predsedujoči g. Bar-lič je s pozivom, naj se vsi oklenejo enotne nacionalne organizacije, zaključil lepo uspeli občni zbor.
u— Naval na bolnico. Do snoči so v ljubljansko javno bolnico sprejeli že 10.525 bolnikov. Posebna komisija, ki je pretekli teden proučavala prilike v bolnici, je končala svoje delo. Upati je, da bo v krat* kem bolnica vsaj nekoliko razširjena in da bodo dovoljeni y ta namen primerni kre« d itL
n— člane SPD opozarjamo, da se bodo morali danes pri vbodu v dvorano občnega zbora SPD v Mestnem domu legitimirati.
u— Nujen poziv fotografom, ki so slikali sprejem ameriških izletnikov na Jesenicah in v Ljubljani dne 26. junija Narodni izseljenski odbor prosi vse fotografe (poklicne. amaterje in reporterje). da izvolijo poslati vsai po eno kooiio slik ali pa ponuditi v nakup plošče. Slike ali plošče ie dostaviti tainiku g. Vladimiru Kravosu. Delavska zbornica, vogalni vhod v II. nad-stropiu. Plošče se odkupijo, ravnotako tudi slike.

TVORMICA ClKORIJE
BENCIN IN OLJE pri JUOO-AUTO
u— Kopalci, pozor! Olepševalno društvo v škofji Loki je izposlovalo pri podjetniku avtobusnega prometa škofja Loka - kolodvor, da bo od sobote 18. julija dalje redno vzdrževal zvezo s kopalnim vlakom ji Ljubljano po znatno znižani ceni, in sicer po 2 Din za vsakokratno vožnjo. Kopališče ob Poljanščici je po izjavi priznanih poznavateljev pridodnih lepot naravnost idealno in nudi kopalcem vse udobnostL Prepričajte se!
u— Dar revežem. Stalno omizje Oblakove gostilne na Tržaški cesti je namesto venca na grob pokojnega g. Antona Bajca darovalo potom mestnega magistrata 500 dinarjev za net revnih družin.
u— Motorni vrtiljak v Lattermannovem drevoredu. Minilo je leto dni, odkar je po« stavil Josip čuden, ki drugače brusi nože io škarje na Krekovem trgu, v Latterman« novem drevoredu velik vrtiljak z motor* nim pogonom. Vrtiljak je napravil tesarski mojster g. Fran Ravnikar. Polici jsko^var* nostna komisija je ugotovila, da vrtiljak odgovarja vsem varnostnim predpisom. Zvečer je vrtiljak krasne razsvetljen.
u— Razne tatvine. Posesfenikova žena iz Tomačevega, Ana Srakarjeva je prijavila policiji, da ji je neznan tat odnesel z mlekarskega vozička denarnico z gotovino 90 Din. Tatvina je bila izvršena, ko je Srakarjeva na Smartinski ce6ti raznašala mleko po hišah. — Ženi tovarniškega delavca Amaliji Markeljc, stanujoči v Rožni dolini XV/7, je neka sostanovalka odnesla dve prevleki za blazini vredni 100 Din.
u— Orignalna izgrednika. »Plavi pone« deljek« 6ta delala 22 letni Jože in 32 letni Dominik. Popivala sta okrog in naposled sta prišla na originalno misel Na Zaloški cesti sta se vsedla sredi ceste in naročila iz bližnje gostilne pol litra dalmatinca. Veselo sta prepevala, naposled pa začela zmerjati mimoidoče s prav izbranimi psovkami. Prejela bosta od policije primerno nagrado.
u— Ples v hotelu »Tivoliju« bo danes.
Pridite gotovo!
u— Kopališče hotela Slon le od 16. do
31. t. m. zaradi snaženja zaprto. Pedikura ostane občinstvu na razpolago-
Iz Celja
s— Koncert »Obilida« v Celju. Koncert, ki ga je prredilo beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilic« v torek 14. t. m. zvečer v Celjskem domu, je bil kljub go« spodarski krizi in dejstvu, da 6edaj ni sezona za koncerte in prireditve, razmerno dobro obiskan. »Obilic« je pevski zbor od« lične kvalitete. Mešani, moški in ženski zbor so izenačeni, dinamični, dokaj prcciz« ni in tehtni. Težma zbora je v krepkih ba« sih in mehkih tenorjih. Pcvovodja, operni dirigent g. Lovro Matačid vodi zbor s 6i« gurnostjo, temperamentom in obširnim znanjem; tudi drugi pevovodja g. Branko Dragutinovič je mož na svojem mestu. V prvem delu je zapel moški zbor »Obilice« vo« himno »Hej, trubaču« in odlomek iz Mokranjčevega rekv;jema v fi6«moIu, mešani zbor dva odlomka iz Hrističevega re« kvijema v b-molu. žensk: zbor in tenor pa ŠtolcerjasSlavenskega »Romarsko popevko«. Cerkvene skladbe je zbor v znatni meri izčrpal. V drugem delu je moški zbor zapel M'lojevičevo »Jugosloveni«, mešani zbor pa Mokranjčevo 15. in 10. rukovet s krepko diferencijacijo. Pevovodia je pre« jel med burnim odobravanjem krasen šo« pek. Po drugem odmoru je sporočil pod« predsednik »Obil.ča« g. Nestorovič, da je društvo imenovalo Glasbeno Matico v Ce« lju. župana g. dr. Goričana, komandanta polka polkovnika g. Kostiča in proto go« spoda čudiča zaradi njihovih zaslug za društvo za častne Člane. To sporočilo je sprejelo občinostvo z viharnim aplavzom. Mešani zbor je šc zape! Lajovičevo »Kišo«, Sla venskega »Slepaoko« in »Rugalico« ter Mokranjčevo 5. rukovet v skrajšani obliki. Najbolje so bile podane rukoveti. Zbor je
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
žel po vsaki točki živahno in prisrčno odobravanje. Konccrt je moralno uspel v polni meri. Skoda le, da se ni vršil v koncertni sezoni. R. P
e— Reševalne postaje Savinjske podružnice SPD in navodila ob nesrečah. Cen« tralni reševalni odsek SPD je ustanovil več reševalnih postaj, med drugimi tudi v Lo= garski dolini in v Lučah. Reševalne posla, je vodi in upravlja s svojimi sredstvi savinjska podružnica SPD v Celju. Vodja ekspedicij za postajo v Logarski dolini je oskrbnik Frisohaufovega doma na Okreš. lju g. Jakob Robnik. Pri nesrečah je rav« nati takole: za manjše nezgode se ne obvešča celjski načelnik vse reševalne postaje g. Kopinšok, ampak samo oskrbnik na Okrešlju ali eventualno g. Herle pri Pis-kerniku, ako »e pripeti nezgoda v dolini. Reševalni avto iz Celja je poklicati samo ob večjih nezgodah, kadar ni mogoče pre« peljati ponesrečenca z drugim avtomobilom. Ako se pa dogodi večia nesreča v skalah in je treba tudi izurjeih plezalcev, naj se obvesti telefonično iz Solčave g. Kopinšek v Celju ali pa pisarna savinjske podružnice SPD (telefon 95). Po sporazumu z reševal« nim oddelkom v Celju je na razpolago tu* kajšnji reševalni avto, ki pripelje § seboj sanitetno moštvo in Člane reševalne eks* pedicije za hude ture in zdravnika. Sode* lovanje so obljubili gg. dr. Pucelj. doktor Flajs in dr. Červinka. Opozarja se vse član« stvo, naj ne kliče reševalnih ekspedicij brez potrebe, in če je nesreča, ne prireja ekspedicije na svojo roko. StroSci za reševanje, koliko jih ponesrečenec al; sorod« stvo ne založi takoj, se za prvo pokrijejo iz društvene blagajne, toda na račun ponesrečenca, oziroma njegovega sorodstva. V reševalno ekspedicij o sme vodja ekspedicije pritegniti tudi druge turiste. V primeru, da se kdo pogreša, je treba takoj obvestiti vodjo na Okrešlju v Logarski do* lini in podružnico v Celju, k; posluje na* to po zakonitih predpisih. — Savinjska po« družnica SPD v Celju.
e— Nesrečen padec. 16 letni sin prev3fit-karja Ivan Randl od Sv. Lovrenca pri ŠL Pavlu v Savinjski dolini je padel z neke jelše in se občutno poškodoval na prsnem košu. Randl se zdravi v celjski bolnici.
e— Dve nesreči pri delu. 23 letni delavec Anton Kaker iz Luč se je prj delu vsefleal s 6ekiro v levo nogo in s: skoro popolno« ma odsekal palec. — V Zbelovem pri Polj-čanah je padel 31 letnemu rudarju Andreju Brezovšku težek hlod na levo nogo in mu zlomil golenico. Kakerja in Brezovška so prepeljali v celjsko bolnico.
e— Nasilen sosed. V Bezovici pri Kooji« eah je neki sosed napadel 60 letnega te« sarja Matijo Hudeja in ga z vilami večkrat vbodel v obe koleni in desno stegno. Hudcj je poiskal pomoči v celjski bolnici.
e— Na dnu. V torek zvečer je bila areti« rana v Gaberju 20 letna brezposelna služ« kinja Elizabeta Z. zaradi vlačuganja m taj* ne prostitucije.
e— Izgubljeno in najdeno. 12. t. m. ob 9. dopoldne je bila na Glavnem trgu izgubljena platnena ročna torbica s 53 Din. V Savinjskem vlaku je bila 12. t. m. zvečer najdena rjava usnjata aktovka s sokolslko telovadno obleko, čevlji in obrisačo. 14. te« ga meseca je bila najdena v Celju delavska knjižnica na ime Ivana Revna,^ izdana od občine Trate pri Kranju. Najdeni predmeti se dobe pri predstojništvu mest« ne policije.
Iz Maribora
a— 601etnica Prostovoljnega gasilne«* in reševalnega društva s<* ne more združiti z glavno skupščino Jugoslovenske gasilske zveze letos 1. m 2. avgusta, kakor se je nameravalo, ker ima glavna skupščina JGZ preobširen program. Sporazumno z JGZ se ie proslava 60!etniee odcorHa na dan 6. septembra. Z ozirom na vsestransko gospodarsko krizo bo proslava skromnejša, ostane Da svoiečasno objavljeni spored z malimi izpremembami. ki se bodo pravočasno objavile. V veljavi ostane tudi nabiralna akcija in se bodo prodajali znaki do 1. 2 in 5 Din.
a— Tujski promet. V prvi polovici meseca julija je bilo v Mariboru priglašenih. 859 tujcev, od teh je bilo 182 inozemcev, in sicer 61 Dunajčanov, 23 Gradčanov, 98 pa iz drugih mest.
a— Na Pohorje! Zimsko - športni odsek SPD Maribor priredi 19. t. m. izlet na južne grebene Pohorja. Odhod v soboto zvečer 18. t. m. popoldne z vlakom ob 16.55 ali ob 18.40 do Fale, odkoder pojdemo isti dan na Klopni vrh, kjer se prenoči. V nedeljo zjutraj k Konjiškemu ribniku, mimo Beigota na Veliki vrh, k Sv. trem kraljem, v Tinje in končno v Slov. tJistrico. Povratek ob 22. Kopalne obleke je vzeti brezpogojno s seboj, ker se bomo v idealnem Konjiškem ribniku kopali. Vožnja tja tn nazaj stane 16 Din. Prijave sprejema do
|| 3taAi o(fpc(«0an;a ji mirantS ccf ŠT. juliji
'a do t* avfumta
ZOBMI ATELJE
FRANC HOLCHAKER, Kranj
SCHICHTOV
»JITTROJ Sf. I6T
Cefrtek, 16. VH 1931
Veliki Bečkerek: Obilrč : Mačva g. Ku-jundiic, namestnik g- Caj«gi.
Novi Sad: Vojvodina : PSK g. Jofcsid, namestnik g. Amcs.
Osijek: Slavija : Bačka g. VViller, namestnik g. Zuhak.
Subotica: Sand : Gradjanski g. Pejič, namestnik g. Jalič.
V nedeljo igra Primorje v Zagrebu proti Concordiji. Kot predtekma se bo vršila hazenska tekma med kombinirano družino Ljubljane in družino Concordije.
Dne 30. avgusta se bo na predlog savez-nega kapetama vršila v Beogradu trening tekma med dvema našima moštvoma, iz katerih se bodo izbrali igrači za reprezentančno tekmo proti Češkoslovaški, ki sc vrši 2. avgusta v Beogradu. Za A in B reprezentanco bodo poklicani v Beograd naslednji igrači: Spasič (Jugoslavija). Demič (Concordia), dr. Ivkovič (Soko), Mikač^ (Hajduk), Vojisavl jevič (Mačva), Zagorac (Slavija - Sarajevo). Beleslin (Sand). Premeri (Concordia), inž. Arsenijevič (BSK). Marušič (Hajduk), Rajič (Concordia), Bu-lat (Slaviia-Saraicvo). Lechner (levi krilec osiješke Sla vi je), Tirnanič, B. Marjanovič (oba BSK). Hitrec (Hašk), Živkovič (Concordia), Zečcvic, B. Nikolič, Miloševič (vsi Jugoslavija), Sitirovi«, Tomaševič (oba Soko), Nemeth (Vojvodina).
ko težko mu je slovo. Z odhodom obeh zvestih članov je zadela sokolski orkester občutna izruba.
n— Himen. Poročila sta se na Brezjah Vladimir Bajuk. noštni uradnik in diplomirani pravnik v Subotici. in zč. Minka Meh-le. uradnica žel. direkc"- v Subotici. hčerka tukajšnicsra višjeea sodnesra oficijala Antona Mehleta. Narodno zavednemu Daru obilo sreče!
n— Citroenova avtomobilska karavana, ki ie dosedaj prevozila oreko 20.000 km no Evroni. se ie včeraj ob 16. ustavila za pol ure na Glavnem trsu. kier ie vzbujala dolsa karava"a avtov med občinstvom mnosro nozernosti.
n— Strelska družina se pod predsedstvom komandanta mesta s:, podpolkovnika Vaclava Dica dobro razvija. V nedeljo 19 t. m. bo imela na voiaškem strelišču blizu Sv. Ane Drve strelske vaje z vojaškimi puškami. Zbirališče članov je ob 10. pred magistratom, odkoder odkorakajo z codbo G3dbenesra društva na strelišče. Oživljeni družini želimo kar največ uspehov.
n— Moderno in prostorno saražo v dolžini 30 metrov srradi v Kandiji splošno znani mehanik in posestnik z. Alojzij Škedeli. Zopet novost za naše avtomobiliste. S to napravo bo imelo mesto kar tri leno urejene caraže.	A SK Primorje (nogometna sekcija").
n— Izgubilo se Je od Gotne vasi na Tr- Pozivam vse igralce rezerve zaradi pred-dinovi cesti do mesta 5000 Din. Pošten naj- stoječih tekem, da pridejo danes od 17. ditelj se naproša, da znesek, ki ea ie iz- dalje na igrišče.
subila revna oseba, odda "'oti dvojni obi-	Primorje (centralni odbor). Danes
čajni najrradi v podružnici »Jutra« na Ljub. °b 20.30 seja izvršilnega odbora v hotelu lianski cesti št. 42.	Miklič.
Sslužbeno Iz LUP. Seja upravnega odbora bo danes ob 18.15 v damskem salonu kavarne Emona.
Nogomet na Jesenicah. Na Jesenicah je gostoval prošlo nedeljo SK Javornik z Rakeka proti SK Bratstvu in podlegel s tesniim rezultatom 4:5. — Domačine smo videli že v boljši formi, gostje so bili prav tako šibki, zlasti zaradi tega, ker so nastopili močno oslabljeni brez treh dobrih igralcev in končno še nekom p letni. Prihodnjič želimo videti kompletni Javomik.
SK Jadran. Strogo obvezen trening bo danes ob 18.30 na našem igrišču za naslednje: Logar I m IT. Zor, Brcar. Kotar, Kos, Kosmač. Zaic, Zadel. Januš T in II. Bencde-tič. Rajko Oven .Jescnko, Macarol. Aunič. Kdor ne pride, naj se upraviči pri načelniku.
Tako morate jemati kopelji na zraku in solncu!
Pred »olničenjem, toda ne na mokrem telesu, rdrgtrite svoje telo fcvrsto i
I Majdica ze zna to.
f Mala Majdica gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichlo-vega Radiona nekaj bajč »prav tako dobrega ".Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari. .Jaz in moja mamica jemljeva samo Schiditov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo.
1 5 C H I C HTOV
IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
star., odv. v Ljubljani; prvi zbor upnikov pri dež. sod- v Ljubljani 18. julija ob 10., oglasitveni rok do 31. avg., ugotovitveni narok 5. sept).
Športni drobli
Za prvestvene tekme prihodnje nedelje so določeni naslednji sodtaiki:
Ljubljana: Ilirija : Hajduk g. Podsky, namestnik g. Bažant.
Zagreb: Concordia : Primorje' g. Mika Popovič, namestnik g. Joksimovič.
Beograd: Soko ; Jugoslavija g. Fabris, namestnik g. Mikuličič.
Saraievo: Sašk : Slavija g. Živanovič, namestnik g. V. Goranie.
Skoplje: Jug : BSK g. Vlada Malenica, namestnik g. Voja Malenica.
CREttE ULJE
1	vOvijM	olje za kožo In masažo
/A^N^S/jC \ I Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit se-L/ T|L	• sta vino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnost
jr( A iT t'.,......\ solnčarice, oboje napravi polt zagorelo tudi pri
.	oblačnem nebu. Nivea-creme vas ohlaja ob vro-
v\ • . čini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da zamorete tudi za dobo neprijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi.
Nivea-creme: Din 5.— do Din 22.—; Nivea-olje Din 25.— do Din 35.--Izdeluje
JugosJ. P. Beiersdorf & C-omp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica 24.
GOSPODARSTVO
Prisilno mešanje pšenice za mletev
Z uvedbo žitnega izvoznega monopola so nastala razna vprašanja, ki jih je bilo treba naknadno rešiti, da se svrba izvoznega monopola v polni meri doseže. Na podlagi zakonskega pooblastila je trgovinski minister nedavno pridrzal nakup letošnje pšenice v Vojvodini izključno za račun države, odnosno za Privilegirano izvozno družbo. Ta ukrep je bil potreben, da se za izvoz najbolj sposobno vojvodinsko žito zasigura družbi, ker bi se sicer lahko dogodilo, da se pri družbi nakopiči le ona pšenica, ki je za izvoz manj sposobna. Spričo velikih kakovostnih razlik v naši žitni produkciji pa je smatrati za logično posledico uvedbe žitnega izvoznega monopola tudi najnovejši ukrep trgovinskega ministra glede prisilnega mešanja pšenice za mletev v komercialnih mlinih. Za ta ukrep so bili inero-dajni isti razlogi, kakor smo jih gori navedli. Pri svobodnem gibanju cen se povpraševanje po dobrem in slabšem blagu uravna tako, da se od primera do primera poveča ali zmanjša razlika v ceai med vojvodinsko in ostalimi pšenicami. Sedaj, ko je trgu glede cen postavljena gotova spodnja meja, pa bi se lahko zgodilo, da bi naši mlini pokupili in zroeli boljšo vojvodinsko pšenico, slabša pa bi ostala Privilegirani izvozni družbi, ki bi imela s takim blagom velike težkoče pri izvozu. Zato je povsem naravno, da je z uvedbo monopola nastopila potreba za prisilne ukrepe, ki naj omogočijo porabo pšenice za domači kon-sum v pravilnem razmerju.
Prisilno mešanje žita za mletje je uvedeno že v raznih evropskih državah, predvsem v Italiji, Franciji, Nemčiji in Češkoslovaški. V teh državah imajo ti prisilni ukrepi namen, da se v prvi vrsti zasigura poraba domačega pridelka žita in da se uvozijo le one količine, ki so neobhodno potrebne. Mi smo sicer izvozna država, toda kakovost pšeničnega pridelka v posameznih produkcijskih okoliših je tako različna, da ie prisilno mešanje pšenice za mletev spričo omejitev v trgovini s pšenico ln reguliranja cen neobhodno potrebno.^
Privilegirana izvozna družba je že pretekli teden sklicala v Beograd predstavnike mlinske industrije in ravnatelje velikih mlinov na posvetovanje. Pri tej priliki se je razpravljalo predvsem o razmerju, v katerem naj se predpiše mešanje pšenice za mletev. Prvotno je bilo predvideno, da se določi maksimalna poraba vojvodinske pšenice v mlinih na 25%. Ker pa bi morali v tem primeru veliki vojvodinski mlini trt četrtine potrebnega žita uvažati iz sosednjih hrvatskih in srbijanskih okolišev in bi za te mline nastala tarifama razlika od 15
par pri kg moke, je bil stavljen predlog, da se za vojvodinske mline izjemno določi višji maksi^lni odstotek porabe vojvodinske pšenice.
Minister za trgovino in industrijo je te predloge upošteval in je te dni na poillasi pooblastila iz zakona o izdaji naknadnih uredb in predpisov za izvajanje zakona o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke od 4. julija t. 1. izdal naslednjo naredboj
V onih vojvodinskih srezih, kjer je pravica nakupa pšenice na podlagi naredbe trgovinskega ministra neposredno ali preko zadrug in trgovcev pridržana edino za račun države, odnosno Privilegirane izvozne družbe, morajo mlini do 17. t. m. prijaviti Privilegirani izvozni družbi, če hočejo obratovati za mlinarsko pristojbino (za tuj račun) ali pa za lasten račun, tako da moko prodajajo. V prvem primeru smejo mlini prevzemati žito za mletev le od producen-tov in ne smejo žita, ki si ga vzamejo kot pristojbino za mletev, zmleti na lasten račun in moko prodajati. Žito, ki ga taki mlini dobijo kot uslugo za mletev, morajo prodati.
Trgovski mlini, ki so t onih srezih Vojvodine, kjer je nakup pšenice pridržan le za državo, do nadaljnje naredbe ne smejo mleti več kakor 40% vojvodinske pšenice, ostalih 60 % pa morajo dobiti iz drugih krajev države. Trgovski mlini v vseh drugih krajih države (torej tudi v dravski banovini) pa ne smejo mleti več kakor 25 vojvodinske pšenice in morajo 75 % pšenice dobiti iz krajev izven Vojvodine. Količine vojvodinske pšenice, ki odgovarjajo maksimalni količini 40, ounosno 25 % porabe, smejo trgovski mlini kupovati edino od Privilegirane izvozne družbe, ki jim bo blago prodajala po oni ceni, ki bo od časa do časa določena. Vsi mlini, to je trgovski in ostali, so dolžni voditi točno evidenco o količinah pšenice, ki so jo prevzeli za mletev z označbo, od koga so jo kupili in v kakšni količini. Oni mlini, ki delajo za mlinarsko pristojbino, morajo izkazati tudi one količine pšenice, ki so jo zadržali za zaslužek, odnosno kot mlinarsko pristojbino.
Upravna oblastva prve stopnje morajo preko svojih organov vršiti strogo kontrolo, da se te naredbe točno izvršujejo. Proti krivcem bo postopalo trgovinsko ministrstvo, ki bo uporabljalo kazni iz § 6. zakona o izdaji naknadnih naredb in predpisov za izvajanje zakona o izvozu in uvozu pšcnice, rži in pšenične moke od 4. julija L 1.
razpelaga « 25 najmoderneje opremljenimi sobami, kavarno, restavracijo, glasbeno »obe, lastnim to4«»o-d«m, toplo in hladno vodo v vsaki sobi in kopalnicami. Pensijon leži 860 m nad morsko gladino na pr«. krasni legi, obkrežea po Julijskih AJpa-b in Karavankah, na podnožju Skrlatice, Pogora in Pris*nka. Rae-P«l*ga z 10.000 m* lastnega naravnega parka, ki ga obkroža prijazen gozd, lastnim kopališčem «q> reki Pišnici, tenis igrMčcm ter daj« brezplačen peok v ježi.
OTVORITJ3V 38©. A VGUSTA T. JU	928
Cene peiHije za ow>bo od 80 —100 Din. Odprt skozi vse let«. Vljudno prosimo, da se prihod prijavi po možnosti 10 dni vnaprej. Za izvrstno kuhinjo in ugodno bivanje jamči
UPRAVA PEJNZ1JONA „ER1KA&«.
Ali ste že naročnik o slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet" T
Načrt nameravane celotne proge od Pariza do Tokia žez evropski in azijski kontinent
Lov na kače zaradi usnja
Lovišča bratov Batatov na Javi — Omamljanje pitonov s tobakom
Skrajno orožje tudi tukaj nož
V Ameriki ln tudi drugod so Se vedno v modi čevlji te kačjega usnja. Velikansko Število pitonov in tudj kuščaric plačuje to modo vsako leto s svojim življenjem, a malokdo ve, da izvirajo te živali večinoma z Jave, iz lovišča bratov Batatov.
Bata ti so Arabci in imajo svojo strojar-no v Frankfurtu, trgovino kačjega usnja v New Torku. Član te družine, Esra Ba-tat, vodi na Javi lov, pri katerem mu pomaga pet aH šest domačinov za smešno dnevno »plačo« 25 centov. Glavno njih delo je v tem, da polagajo pasti za vodne kače in da ubijajo kače pitone z udarcem s palico po glavi. Manjše pitone lovijo po tako zvani tobačni metodi. Razburijo jih, da odprejo žrelo, pa jim hitro natresejo tobaka vanj. S tem jih tako zmešajo) da jih lahko ujamejo žive. Velike pitone lovijo samo ponoči. Esra se vozi s čolnom
po reki navzdol in razsvetljuje z bleščečim žarometom obrežna drevesa. Pitoni, ki ležijo na kakšni nižji veji, se zganejo in ker so oslepljeni od svetlobe, jih Esrovi spremljevalci na bregu lahko ubijejo z udarcem po glavi. Cesto pa udarec ni smrten in plazilka plane z neverjetno hit-rico na tla. Tedaj jo je treba pobiti z drugim udarcem, a ker grozi nevarnost, da se ovije kakšnemu svojemu zasledovalcu okoli telesa, morajo biti ti pripravljeni, da jo v skrajnem primeru usmrtijo z nožem. Po navadi pa je koža z nožem ubite živali tako poškodovana, da nima nobene vrednosti več.
Največ kač ulovijo v modne svrhe, kakor rečeno, na Javi, vendar se razteza njih pas tudi čej ves Borneo, deloma celo do Indokine.
Naval na banke ▼ Nemčiji
Iz življenja in sveta

frkoubsk
Ktosnoiar.sk
iUa/Ara/
chifa
•^cl
Pred poroko princese Deane
V Bukarešti se vršijo zadnje priprave za poroko princese. Ileane z Antonom Habs-burgom. Pri poročnem obreda, bo princesa nosila obleko jz satinastega krepa. Vlečka bo pretkana s srebrnimi nitmi, pajčolan bo iz srebrnega tula. Vlečko bodo držale zastopnice Zveze mladih deklic, ameriškega društva Y. W. C. A., ki ga je ustanovila v Rumuniji princesa Heana, zato hoče organizacija svoji protektorici dokazati simpatije s to uslugo.
Danes se pripelje princesa Heana v Bukarešto, da osebno uredi zadnje priprave za svečanost. Kakor poročajo iz dobro informiranih virov, bo poklonil ženin Anton Habsburški nevesti na dan poroke drago-, ceno brošo in prstan iz svojega rodbinskega zaklada. Kralj Karol in princ Friderik Hohenzollernski pa bosta darovala princesi grad Achberg v južni Nemčiji. Na tem gradu se bosta mladoporočenca ustalila. Naša kraljica je poklonila svoji sestri vso poročno opremo.
Kakor javlja »Cuvantul«, se bodo svat-je že konec tega tedna začeli zbirati. Rodbina ženina se pripelje v soboto, v ponedeljek pa prispejo Hohen^ollernci. Vsi bodo bivalj v gradu Pelešu pri Sina ji in ostanejo skupaj približno teden dni.
Kakor poročajo iz šanghaja, sta treščila francoska letalca Doret (1) in Le Briz (2) v Nižjem Udimsku 500 km od Irkutska na zemljo. Namenjena sta bila v Tokio. Slika
je posneta tik pred startom v Parizu
Vsak dan ena
najmerodajnejši mož pri Darmstadtski in Narodni banki v Nemčiji, ima komaj 49 let L. 1918. je vstopil v Nar. banko kot delničar in je združil zavod z Darmstadtsko banko. On je oče nemške ekspanzivne bančne politike. Na njegovo pobudo se je osnovala v Amsterdamu Mednarodna banka, ki je na tujih tržiščih zbirala zlate rezerve za Nemčijo. Goldschmidt je v nadzorstvu 99 nemških bančnih zavodpv, njegova sijajna kariera datira šele izza 1. 1918.
— Prejela sem anonimno pismo. Usani od koga!
Položaj pred Danatbahko v Berlinu, ki je zaprla okenca za občinstvo
Gazela
»Jaz ne morem ljubiti tebe, ti
V Churu se nadaljuje proces proti Mrs. Boulter, ki osvetljuje razmerje med morilko in žrtvijo.
Boulterjeva vztraja na tem, da nj nikoli zahtevala od Hoferja, naj se loči od svoje žene. želela si je samo njegove simpatije in ljubezni. Izprva se ji je močno približal, da je bila prepričana o njegovi ljubezni. Pozneje se je ohladil in to jo je navdalo s takšno žalostjo, da je hotela izvršiti samomor.
Hofer si je z Boulterjevo stalno dopisoval, se j} zahvaljeval za srečne trenutke, ki jih je bil preživel v njeni družbi in ji vedno iznova zatrjeval, da jo občuduje in spoštuje, šele pozneje je spremenil svoj odnos do nje. Pisal ji je: »Jaz ne morem ljubiti tebe) ti pa ne smeš ljubiti mene.« Otresal se je njene družbe in se ogibal njene bližine. Naposled je kanil v kupo ljubezni grenko kapljo: »Strašno mi je, ko ti moram povedati nekaj, kar sem odkril: V mojem srcu ni prostora za tebe... Ne čutim več nobene ljubezni ...«
Po teh pismih je hotela Mrs. Boulter dati slovo življenju. Napisala je bila že poslovilno pismo očetu in materi. Povedala jima je, da neznosno trpi in ne more več prenašati tegob, ki jih ji nalagajo razočaranja. S prošnjo, naj ji oprostita korak, ki ga podvzema, in naj molita za njeno dušo, se končuje to pismo, ki so ga našli med papirji obtoženke.
Mrs. Boulter se Je seznanila s svojim prvim možem, Reginaldom Boulterjem, 1. 1921. v Pirenejih. Njemu je bilo tedaj 47 let in je bil oženjen. Kljub temu se je zaročil z »lepo Monetto« in ko se je Boulter 1. 1923. ločil od svoje žene, sta se poročila, teden dni po ločitvi, živela sta v srečni ljubezni, stanovala pa blizu Londona, kjer sta imela vilo. Simona Boulter je plavala v izobilju, le otrok ni imela, čeprav si jih je močno želela. Dala se je tudi operirati, a brez uspeha. L. 1925. je njen mož zbolel na srcu. Tri leta je bolehal. Simona mu je ves ta čas požrtvoval-
in orel
pa ne smeš ljubiti mene...«
no stregla. Ko je Boulter 5. aprila 192» umrl, si je v obupu hotela vzeti življenje. Vendar so jo rešili in posiej je mnogo potovala, da bi se razvedrila. Ker je razpolagala z obilnimi denarnimi sredstvi, je obiskovala najodličnejša letovišča* Tako je prišla tudi v Rapallo, kjer je videla Hoferja na promenadi in se vanj zaljubila na prvi pogled. V začetku ji je on vračal ljubezen, jo imenoval »gazelo«, ona pa njega »orla«. S tema imenoma sta si tudi dopisovala. Ko se je njuno razmerje razbilo, je Boulterjeva prosila Hoferja, naj ostane do nje vsaj na videz takšen, kakor je bil prej, on pa se ni dal preprositi.
Pred usodnim 9. januarjem je imela slabo noč. Spala ni skoro nič. Mučile so jo bolečine v spodnjem životu, zato je klicala Hoferja, naj jo obišče. On pa je bil brezobziren in ji je sporočil, naj pokliče zdravnika, če se ne počuti dobro. Nato je vrgel telefonsko slušalko na vilice in prekinil razgovor. Razburjena zaradi takšnega ravnanja je vzela pištolo in vdrla v njegovo sobo. Hofer je bil že v postelji in ji očital, da mu ne da miru. Ona ga je prosila, naj se je usmili, toda Hofer je hotel pozvoniti slugi, da jo vrže kot nadležnega gosta skozi vrata. Boulterjeva mu je zastavila pot, a on jo je pahnil od sebe, nakar je oddala proti njemu pet strelov, štirje so ga zadeli in po kratkem hrope-nju je izdihnil.
Ko Je predsednik obravnave pokazal ob-toženki pištolo, so jo popadli takšni krči, da se je sesedla. Razpravo so morali prekiniti, ker je postalo zasliševanje nemogoče.
Krasno perilo
za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Lečenje kožnega raka
Finec Savoleinen
Prof. dr. Scherber o Poljšakov! metodi — Zunanje zdravljenje uspešno, notranje izključeno
Prof. dr. Scherber, vodja kožnega oddelka Rudolfove bolnišnice na Dunaju, je izdal, kakor posnemamo iz dunajskih listov, prvo znanstveno izjavo o svojih izkušnjah z metodo za zdravljenje raka, ki jo je izumil naš rojak Poljšak. Objavil jo je v strokovni reviji »Wiener Medizinische Wochenschrift«.
Uvodoma pravi prof. Scherber, da sloni tako zvani ujedkovalni postopek proti raku na stoletnih izkušnjah. Starejši zdravniki so mu pripisovali veliko vrednost vendar ga je moderna kirurgija skoro popolnoma izpodrinila z operativnimi in obsevalnimi postopki, šele Poljšakov izum je spet opozoril na stari postopek.
Poljšakova mazila vsebujejo razen eks-traktov raznih zeli arzen, svinec, kalcij; nrad za ljudsko zdravje jih je preizkusil in dovolil, da jih smejo avstrijske lekarne prodajati, ker je njih neškodljivost dokazana.
Scherber poroča o petih primerih, predvsem kožnega raka na obrazu, v katerih so preizkusili Poljšakova mazila. V vseh primerih so ugotovili dober ujedkovalni učinek, seveda je trajalo zdravljenje deloma cele mesece, šlo je za relativno lahka obolenja, ki bi Jih odzravili tudi z običaj-
nimi sredstvi, predvsem z radijevimi žarki ali operacijo. Vendar je vredno pozornosti, da se je doseglo skoro popolno ozdravljenje s samim mazilom.
Pri karcinomih zunanje kože, posebno pri določeni lokalizaciji, so dala mazila, aplicirana v primerni obliki in vztrajno, ugodne uspehe; s pravilnim terapevtskim postopanjem utegnejo morda zabraniti ponovitve bolezni. Zahtevajo pa dolgega zdravljenja in globokega ujedkovanja, pri čemer utežujejo bolečine, ki jih mazila povzročajo, izvedbo zdravljenja!
To zdravljenje mora biti prepuščeno zlasti pri zamotanejših primerih bolnišnicam in samo pod najstrožjim zdravniškim nadzorstvom. Tudi pri nekih drugih kožnih boleznih, med temi pri kožni tuberkulozi, so dosegli prav ugodne učinke.
Prof. Scherber zaključuje svoja izvajanja s tem, da priznava Poljšaku pozornosti vreden uspeh, ki je pa od rešitve problema raka še zelo daleč, predvsem zato, ker se dado z njimi zdraviti samo relativno skromni primeri in samo karcinomi zunanje kože. Skušali so po Poljšakovi metodj zdraviti n. pr. karcinome v ustnih sluznicah, a je popolnoma odrekla. Naj-češči primeri raka, v želodcu, črevesju in maternici, pa se po tej metodi sploh ne dajo obravnavati.
Samomor konzula dr« Backhausna v Berlinu
ki je dosegel v klasifikaciji za svetovno prvenstvo v gimnastiki 185 točk. Za svetovnega prvaka je bil pozneje proglašen češki Sokol Hudec
Preveč joda škoduje
Dr. Herzfeld, privatni docent v Berlinu, je imel te dni predavnje. v katerem je go« voril o škodljivih učinkih zauživanja jo« dovih preparatov, ki se je razpaslo zlasti odkar so začeli lečiti golšo z j od ir Ano soljo. Laiki sj zdravijo s temi preparati, ki jh dobe brez recepta, tudi že lažje otekline zleže ščitnice, a ne vedo, da utegne postati to zelo nevarno. Herzfeld je n. pr. ofpazo« val, da so se pojavile revmatične težave, močno utripanje srca in omedlevice celo pri osebah z navidezno močnimi živčnim ustrojem že po čisto preprostem namaza-nju z ijodovimj preparati pri zobozdravni« ku. Jodirana sol, ki jo ponujajo mazači po horendnih cenah vsakomur, ki verjame nji« hovi visoko doneči reklami, to zlo še povečuje. Ta sol sicer učinkuje dobro, a za nervozne in na srcu bolehne osebe nikakor ni primerna. Dr. Herzfeld zahteva, naj hi oblasti prepovedale prodajo jodirane soli in sploh jodovih preparatov brez zdravniškega recepta.
Chaplin se preseli na francosko riviero?
Pri obolenju prebavil je post najuspešnejše sredstvo
Poleti nastopajo lažje in češče nego po« zimi nerednosti v prebavi. Te nerednosti so različne, kakor so različni organi, v k a« terih se javljajo, n. pr. v želodcu, v tan« kem in v debelem črevesu.
Oe jemo preveč ali neprimerne jedi, vo« di to lahko do želodčnih motenj, ki se iz« ražajo ponajveč po bljuvanju. Če se pa že* k>d<ju ne posreči, da spravi jedi po tej poti iz telesa, pridejo v črevesje in povzročajo tudi tam motnje, zlasti driske.
Narava si tako sama pomaga in čisto napačno bi bilo n. pr. v primeru drisk jemati zaporna sredstva (opij in podobno). Pravilno je marveč uporabiti dobro odva« jalo. in se postiti dan ali dva. Samo ob 6e« bi umevno je zdravljenje zdravnikova stvar, kajti v vsakem primeru je drugačno. Celo nedolžen črevesni katar se lahko iz-eimi v dolgotrajno in neprijetno bolezen,
če ga zanemarimo in postane kroničen.
Posebno nevarne so prebavne motnje pri dojenčkih ;n malih otrocih. Baš poleti je umrljivost dojenčkov zaradi črevesnih katarjev največja in zato mora biti' tudi nega otrok v tem času najsskrbnejša. Zahtev sodobne higiene pri tej negi absolut« no ne gre zanemariti. Dojenje naj bo po« sebno previdno, kajti tudi tu velja isto načelo kakor v medicini sploh: Lažje je ubraniti bolezen nego zdraviti jo.
Tudd pri odraslih se dado prebavne mot* nje z rednim in pametnim življenjem ubra« niti. Hrana naj bo lahko prebavna, ne pre« obilna in na vsaik način sveža.
Potres v Drinopolju
V ponedeljek ob 1. uri zjutraj so čutili v Drinopolju potresni sunek, kj je trajal 15 sekund. Zavod za opazovanje potresov v Carigradu je sporočil, da je biio ognjišče potresa 350 km od Carigrada, v jugozapad-ni smeri.
Brez ovratnikov in kravat
Predsednik društva poljskih državnih uradnikov ie sporočil vsem m nistrstvom poljske vlade, da so sfklenili uradniki v protest proti znižanju plač opustiti ovratnike in kravate. Prihajali bodo na delo brez njih.
Katastrofa v Nižnjem Udimsku
Jakob Goldschmidt
Rocfcefeflerjeva starost
Te dni je praznoval Rockefeller 92. leto svojega življenja. Na ta dan je igral kakor običajno svojo partijo golfa, nato je v družbi svoje družine priredil avtomobilski telet in je zvečer predsedoval dineju, na katerega je povabil nekoliko prijateljev.
V Berlinu se je pred dnevi ustrelil bivši jugoslovenski honorarni konzul dr. Back-bausen. Policija je izprva menila, da je bil umorjen, pozneje se je izkazalo, da je izvršil samomor zaradi denarnih težav. Križec na sliki označuje lego sobe, kjer so našli pokojnika, ki ga nesejo strežaji na nosilih v rešilni avtomobil
Prebavne motnje poleti
Po pariških listih posnemamo, da kani Charile Chaplin ostaviti filmski raj Hoolv« wood in se naseliti na francoski rivieri. V ta namen se že poigaja za nakup gradu pri .TuainslesaPinsfu. Grad je bil nekoč last Ru« dolfa Valentina in ie naprodaj za sedem milijonov franc. frankov. Ch-aplin name« rava v gradu napraviti studio in preživeti v njem erečnče mesece s svojo novo neve« sto, igralko Marijo MiiMer. ki je znana v filmskem svetu pod imenom Marija Ree« ves.
Cette malim oj/osom i
Zenttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Din. Pristojbina za šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglati: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obe***n z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubi jam UM2. — Telefon številka 2492. 3492
•Vas/cre m a lih etfla«e«
dobite takoj po izidu lista v podružnicah 9 Jutra* v eklafiheru* 9	v tVovcm mevtu,
0	/n na temenicah, ki sprejemajo
tudi naročila na male oglase in inserate.

Tajnika
»p-»sobnega išče snujoča »e organizacija prevoznikov s tovornimi avtomobili. Pla-ča po dogovora. Ponudbe Da naslov: M. Ces>a.r. Mi kloiičeva cesta štev. 4.
32116-1
Tapetnika
prvovrstnega, ra fina dela sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič.
32021-1
Fotograf, vajenca
sprejme takoj Hugon Oib-š»r, fotograf, Ljnbljana, Sv. Petra cesta stav. 25.
31S83-1
Trg. vajenca
▼ m.-tnufakturno trgovino gpr';jrne takoj A. Bo-žič, Kranj.	31165-1
2 čevljarska
pomočnika
fcpeeraltsta, popolnoma ve-
foa izdelovanja planinskih čevljev, išče za takoj »portna delavnica in trgovina »Negro«, Zagreb. Uica 8t. 19.	32095-1
Vajenca (pikolo) hotelsko sobarico
večjo restavraoijo, e brano in stanovanjem, ter ia Dalmacijo sprejmem takoj. Martin Lnbej, Palače hotel, Eastel Stari, Tlalma-eijv	323&3-1
Učenko
m. »tmjno pletenje, proti tpri AEiki plači »prejme Farrer, Trnovski pristan H 32584-1
Skladiščnika
•b.v>lutna treznega, z rns-rjen nemščine in lepo pisavo, sprejme tovarna. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točen delavec«.	32316-1
Slaščičarja
Minskega — s koncesijo tprejmem. Pismene ponudbe pod »Slaščičar« na oglasni odlelek »Jutra«. 32iol-l
Pek. pomočnika
jnUdega sprejme takoj Josip Kovačič, Kolezijska ui. it. 23;	33453-1
Vrtnarja
ki bi opravljal vsa poljeka d' a, sprejmem tak^j. Poji idbe z zahtevo plače in ravidbo -do-sedarrjih služb ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Polje«. 32425-1
Deklico
i i j« dovršila mehčan, šolo hi ■ ima oskrbo pri starših, sprejmem kot frizersko va-jenko. — Zglasiti se je v damsko frizerskem salonu Franchetti, Ljubljana, Dunajska cesta 20. 32460-1
Čevljar, pomočnika
miade^a »prejme takoj Zar-nik,- modno čevljarstvo v Ljubljani, Gajeva alica 2.
32473-1
Plačil, natakarja
dobrega in marljivega, 7. 20.000 Din kavcije, iščem kopališčni in zimski posel. — Ponudbe Da oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober in marljiv«. 32477-1
Deklico
sa pomoč v trgovini sprejme® takoj. Prednost imajo one, ki so že bile v delikatesni trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32478-1
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom ca obisk privatnih strank ca Ljubljano la okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni »dielek »Jutra« Dod Šifro »Fiksum ta provizija«.	27G62-5
Prodajalce
agente, potnike, prodajalk*
sprejmem. Vsakodnevni služek 100 Din. Alabastrlt, Komensicga ulica štev. 17.
SI 0-3
Ročno kolekcijo
majhno, dobrih, v modno stroko »padajočih predmetov, za en del Slovenije prevzamem proti proviziji. Xa potovanje odidem 1. avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moda«.	32441-5
Koncesionlrana
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljabljana, Goeposvetska e. 12. Zahtevajte informacije.
30616-4
Damsko urico
apartno,- venecijansko zlato zapestnico in prstan poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32448-6
Prostor za vinotoč
oddam, četrt ure od glavne pošte prodam hišo za 235.000 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32138-20
Otroški voziček
dobro ohranjen naprodaj v Mali čolnarski ulici št. 10.
32456-6
Vrtna garnitura
vinski sod 1770 1 in razna ročna dela ugodno naprodaj v Kapiteljski ulici 3, dvorišče, levo. 33472-6
Perzijsko preprogo
in slike prodam. Ponudbe pod značko »Preproga« na oglasni oddelek »Jutra«.
32409-6
Fotoaparat
6 X 9, anastigmat 4.5. nov, s 4 kasetami poceni naprodaj samo med Vi 13. io 13. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3^4Sl-6
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska c. 36 (Jogo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesij ooirana prospekt 15 zastonj — pl
Site ponj!	251
Za sobico instruiram
vse predmete gimnazije — zlasti matematiko in francoščino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ■»Filozofka«.	32463-4
Paviljon
skoraj nov, pripraven za mesarja ali branjarijo, prodam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Paviljon«.	32484-6
Kupim
Šahe gobe
k u p n j e po najvišji ceni tvrdka Peter Setina, Radeče. Ponudite povzorčeno
231
Vzgojiteljica
h boljše rodbine, z večletno prakso in perfektnim znanjem nemščine, srbohrv. ter slovenščine, izvežbana v vsakovrstnem šivanju in ročnih delih, f.eli mesto za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim otroke«. 32239-2
Postrežnico
r\ mlekarno sprejmrm taji nj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. -32482-1
Pek. pomočnika
»ladega. treznega in 'zanesljivega. ki bi raznašal tudi kruh, z 19. t. m. za stalno sprejme pekarna I-van Šilih, Slovenjgradec.
»2474-1
Gospodično
rpretno v šivanju, z dobrim okusom za izdelavo damskih pižam, iščemo. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«.	32488-1
Učenca
▼ raanufaktnrno in modno trgovino sprejmem takoj v Celju, Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju find značko »555«. 32506-1
Mesar, pomočnika
c do 30.000 Din kapitala mrejmem kot družabnika. Ponudbe pod značko »Do-ber zaslužek« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
32501-1
Kuharico
>1 H opravljala vsa druga hišna dela razen velikega perila in donašanja premoga. pošteno in čisto, nad 30 let staro sprejmem k dvema o=ebama Da Štajersko. Reflektira se le na prvovrstno samostojno moč Ponudbe pod »Kuharca« na podružnico »Jutra« v Oljo 32504-1
Čevljarska tovarna
iSČe perfektnega prikroje-valnega mojstra, ki je mo-dplenr in organizator. — — Istotam mreimemo to-di
več Steoaric "Ponudbe z referencami tia o?'as. odd»lek »Jutra« pod šifro »Strokovnjak«.
33499-1
Učenca
t pTlmerno šolsko teobraz-bo takoj «pr<>rm<> Fran jo Grabjec. fotograf v Ljub Ijajii, Miklošičeva c. 6.
3060G-1
Prodajalka
vajena tudi gostilne, želi kjerkoli mesto. — Nastopi lahko takoj-. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. .32461-2
Metertuz
Lahko prikolico
za motorno kolo, po zelo ugodni ceni proda Kenda H.. Ljubljana, Mestni trg št. 17.	32115-10
FN motorno kolo
500 ccm ohv., tovarniško novo, nevozen«, po znižani ceni proda n. Kenda. Ljub ljana. Mestni trg štev 17.
33114-10
Avtobus
znamke Fiat 507 — 16-se-dežen, malo rabljen, v zelo dobrem stanju radi nabave večjega, ugodno prodam. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Avtobus U«.	32026-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno poceni proda Sebenik, Knezova ul. št. 28, Ljubljana. 32492-10

Železen dimnik
premer 500 mm, t železnimi vrvmi in vijaki proda Tovarna žebljev r Taonu.
31850-?
Volno za modroce
zel-o poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1.
31062-6
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah — telefon 2605.
30596-6
Puhasto perje
čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din io čisti puh kg po 250 Din razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOV1Č, ZAGREB, Iiica 82.	22-6
Otroška posteljica
kompletna, dobro ohranjena, elegantna, od zdravega otroka, ugodno naprodaj v Kopališki ulici št. 2 33445-6
2 posteljnaka
dobro ohranjena naprodaj v Prulah, Sredina št. 14/1.
32432-6
Zložljiv? postelja
z modro«' ^prodaj v Zeleni jajflL, tovarniška ulica št. 21.	32441-6
Malinovec
nudi najceneje Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3.
218
Lanenega semena
letošnjega večjo množino prodam. Samo resni kupci naj blagovolijo staviti svoje cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod značko »Lan«.
33419-6
»Smyrna« preproga
pristna, 4.60 X 5.70 in nekaj skoraj novih perzijskih, privatnih, zelo dragocenih naprodaj- — Ponudbe pod šifro »Seltene Stiicke« na agenturo Pichler, Ptuj.
33429-6
Dva voza
srednje težka, dobro .ohranjena, za vožnje s parom konj, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32401-7
Železnih tračnic kompletno žago
10—15 km, po 7 ali 9 kg. po 1." meter dolgih ter z 2 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjet-lina kod Sarajeva. 32391-7
Vinsko sesalko
kompletno, dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na poštni predal 35, Ljubljana 32251-7
Plišasto garnituro
staro, salonsko, event. samo fotelje, veliko zrcalo, svetlo omaro za obleko, preprogo, posteljno pregrinjalo in stojalo za rože kupim. Ponudbe z navedbo, cepe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro "»Salbni.
'	32413-7
Aparat
za polnjenje zračnih balončkov kupi Drago Višna.r na Jesenicah.	32427-7
Ladijska tla
najceneje nudi »Jugograd« Streliška ulica 33. 32451-7
Sigurna investicija!
Kdo bi investiral 100.000 do 300.000 Din v sigurno podjetje, z mesečnim dobičkom 2000 Din." Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lekarna«.
32433-16
Družabnika (co)
s 50.000 Din kapitala iščem za veliko in do-bičkanosno podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«.	32455-16
Posodim 10—15.000
za dobro služibo, ali pristopim kot družabnik h kakšni obrti v Ljubljani. Rožna dolina, cesta VT/26.
32468-IR
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupnje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 86. vhod li Vidovdan ske ceste, pri gostilni M o Hn».	70
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih eenab
Černe — iuvelir
Ljubljana. Wolfo<va ulica S-77
Tfi.
Gostilniško posestvo
v okolici Kranja vzamem v najem, event. kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32302-20
Trgovino
z meč. blagom, delikateso
in vinotoč
takoj oddam v Ljubljani. Na željo s koncesijo ter stanovanjem 2 sob in kuhinje. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina nizka«
32380-19
Lokal
v Fiorijanski ulici St. 19 ugodno oddam v najem. — Pojasnila daje Cesar, Miklošičeva 4.	32446-19
Pekarijo s trgovskim lokalom
na prometni točki v večjem kraju Belokrajine oddam v zakup. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Pe-karija 5«.	32420-19
Lep lokal s pisarno
blizu kolodvora takoj oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal poceni«. 32490-19
Kroj. delavnico
z norim inventarjem prodam ali oddam v najem. Krojačem, ki bi imeli tudi v zalogi i-zgotovljene obleke — se nudi mnogo uspeha. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod. šifro »Sigurnost«.	33328-17
Gostilno ali
restavracijo
v prometni »m industrijskem kraju vzamem v najem 6 1. oktobrom aji novembrom. Ponudbe na oglas, -oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«.	32447-47
Trgovino in gostilno
na zelo prometni točki, s krasnim gostilničar, vrtom in stanovanjem — tudi za tujce — oddam v najem. Osebna pravica ni potrebna Nahaja se tik avtobusne in železniške postaje. "Prevzame' «9 lahko takšni]. Pismene ponudbe na oglasni 3)8-delek »Jutra« pod značko »Zelo ugodno 2713«., ..
33439-17
Kavarn, restavracijo
edino v industrij, meštu oddam v najem z vsem inventarjem, proti najemnini po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32415-17
Mehanično
delavnico
dobro -vpeljano, radi družinskih razmer ta-koj oddam v najem. Cenjeno ponudbe na oglasni oddelek »Jnt.ra« pod značko »Industrijski kraj 10«. 32476-17
Štirisob. stanovanje
komfortno, v centru mesta s kopalnico na plin, iščem za november. Cenjene ponudbo na oglasni oddelek ».Tntra« pod značk« »A. B. trgovec«.	33430-31
Dijake ali dijakinje
iz dobrih hiš sprejme inže-njerska rodbina v lastni solnčni vili z vrtom. Gospa bivša učiteljica, višješolec v hiši kot pomoč pri učenju, dobro nadzorstvo, klavir, na željo konverzacija v 4 jezikih, zmerna cena pri" dobri oskrbi. Vprašanja pod »Inženjer« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
32498-32
ttanvtanju
Krasno stanovanje
3 sob. kopalnice in priti-klin, za Bežigradom po ugodni čemi oddam z avgustom. Naslov v oglat., oddelka »Jutra«. 32377-31
Opremljeno
stanovanje
sobe In kuhinje oddam v Rp. Šiški, Kamniška ulica žt. 19.	32442-31
Pekarno
dobro idočo vzamem fakoi v najem. Natančne ponudbe na naslov: M. Jereb, Rogatec.	32-175-17
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam s 1. avgustom v Zeleni jami, Tovarniška ulica štev. 26.
33434-21
Solnčno stanovanje
3 velikih sob, urejene kopalnice in -vseh pritiklln, v centru mosta oddam s 1. novembrom. — Ponudbe ni oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 32431-31
Krasno stanovanje
5 velikih sob, velike prefl-sobe, urejene kopalnice ln vseh pritiklin, v centru mesta oddam s 1. avgn-itom, event. tudi pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Komfortno«.	32422-31
Lepo stanovanje
v I. nadstr., sobe in kuhinje, . s elektriko ter .vod-ft-vo3om"; tramvaj itd., za 450 Din oddam s 1. avgustom mirni stranki odraslih oseb. Naslov ▼ oglasnem oddelka ».Jutra«. 33452-31
Trisob. stanovanje
s pritiklinami,' lepo in solnčno, z vrtom za 1200 Din. oddam s 1. avgustom. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«.	26309-33
<4 'J
Mirno sobo
čisto in iračno, blizu gl. kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31905-23
Kot sostanovalca
sprejmem takoj ali s 15. julijem preprostega gospK>-da. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 3.	31777-23
Opremljen kabinet
z ali brez hrane oddam v
Tavčarjevi ulici štev. 4/n, desno.	32398-23
Mesečno sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, pri cerkvi sv. Jožefa takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32360-33
Sobo tik Tivolija
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33449 23
Opremljeno sobo
v bližini sodišča oddam boljšemu gos-podu. Ogledati med 14. in 18. uro. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
32140-33
Prazno sobo
v bližini pošte išče samska Oseba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 10«.	33450-33
Opremljeno sobo
s separirauim vhodom in souporabo kopalnice oddam za 400 Di<n. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33437-23
Sobo za pisarno
v centru mesta išče FisebeT hotel Slon.	32436-33
Sobo
oddam takoj ali * 1. avgustom g-ospodu ali gospodični, na Mirju, . Verstov-škerva ulica št. 8, pritličje.
32467-33
Opremljeno sobo
na-Taboru oddam- 1 ali -3 orebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32483-23
Sobo
sejiartran«, t elektrik« — mirno in snažno, 8 1. avgustom oddam 3 osebama ali zakonskemn paru v 2it-nikovi ulici 17, pritličje — (Cesta v Rožno dolino).
82435-2?
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega srčno ljubljenega soproga, očeta in starega očeta, gospoda
Ivana Baide
L aranžer ja Mest. Pogreb, zavoda
izrekamo tein potoni vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje ter nas tolažili v težkih urah našo najiskrenejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. julija 1931 ob 7. uri v farni cerkvi Sv. Petra.
Sobo
lepo opremljeno, na trgu pred Figovcem takoj oddam stalnemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 82465-23
Sobo
lepo opremljeno oddam zakonskemu paru na Siv. petra cesti 51.	32464-33
Balkonsko sobo
hladno, z vso oskrbo ali brez, lahko tudi samo za počitniško dobo takoj oddam v vili ob Tivoliju. — Istc-tam tudi na razpolago
podstrešna sobica
Želijo se mirne damske in-teresentinje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32479-23
2 gospoda ali gdč.
sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33486-33
Sobo
s iepaTatnim vhod-om, parketom in elektriko, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra«-.
33485-23
Dve lepi sobi
& pritiklinami, v vili ob tramvaju — kakor tudi
opremljeno sobo
Z 3 ali 3 posteljami oddam takoj ali s 1. avgustom na Mirju, Langusova ul. 5/1.
82491-31
Boljšega gospoda
6prejmem kot sostanovalca v zračno sobo, event. e hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33487-33
Starejšim damam bi gospodom
eudim udoben dom ▼ derni vili v Maribora — z vsem komfortom, vrtom, vso dobro prebran«, skrbno postrežbo, dom. zdravnikom in biblioteko. Krasne solnč-ne sobe, zmerne cene. — Interesenti naj pijejo na podružnico »Ju-tra« v Mariboru pod »Samski dom«.
33497-33

Zenitve in poroke
posreduje najbolj vestno lo diskretno koncesij-oni-rani Zavod za sklepanje za konov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vposla oi poštni znamki sa 10 Din 213-24
Ženitve
Mlad gospod
t večjim podjetjem, ieli poročiti pridno in premožno gospodično. Pon-udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečno življenje«.
32454-25
Zagrebški mesarski obrtnik
se želi radi ženitv« »poznati s 25—35 let staro gospodično, ki poseduje nekaj dote. Pogoj čista preteklost, udanost in dobra gospodinja. — Pismene ponudbe s sliko, ki se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtnik«. Di-skrecija zajamčena.
32418-25
iriiiiiiiL
Gramofon
popolnoma nor p« ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 83470-36
Pisalni stroj
močan, dobro ohranjen, z vidno pisavo, kupimo takoj. Ponudbe z navedbo cene in opisom stroja - poslati sa
Sokolsk« društvo Kostanjevica.	83414-29
Cfrt+t
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo tvrdka Pavd Strgulec, Go-sposveteka cesta št-ev. 13 (Kolizej, poleg skladišča »Alko«). Sprejema tudi popravila.	31674-30
CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL!
Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave za vku-havanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, LJubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: I. Jagodic, Maribor: Carl Lotz ln Plnter Se Lenard, Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan. Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastellc ln P. Setlna. Slovenjgradec L Bojnik in K. Roj ni k.
B. M.W. tipa 47
z Royal-prikolico v brezhibnem stanju, malo vožen, po ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na O. SCHOSTERITSCH, Ptuj.
Radio
Kovoftl	ffovoft!
Ntjnorela dolinska pa
tetna Železna telo praktična alolljiva postelja s tapeciranim' inadracom — praCtična »a vsak« biiu, hotele, it putujuče oso-be ia nočne službe. Stane Din' 39t—. Razpoii. ljam poitom in ieltzni-com po povzetju^
Oprostite
pridem v četrtek ob 17. pred Matico. M. 33413-24
Gospod
momeotaln« osamljen, išče gospo srednjih let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljivo«.
32457-24
Sotrpin!
Od 1. avgusta dalje prosta! Ni mogoče odložiti? Ako ne, čakam 17. v M. na kolodvoru. Dvigni pismo v C.
32500-24
2 mlada obrtnika
želita znanja s sebi enakima gospodičnama, v svrbo nedeljskih izletov. Prednost imajo fii-volje ln dekleta t dežele. Zenitev n! izključena. Cenjene ponudbe s sliko, katera se vrne, na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mirno življenje«. Stroga tajnost zajamčena.	32496-24
Leten« alnlintka patent na zelo prakti£na slo!-Ijiva postela • tapecira-nun anadracom. — Stane
'■mm
Pomiri paTenlna potlcta sloiljiva praktična za tonriite.' vojake in za ferijalnc kolonije. Stane Dia ISf,—,
Liegettafcl praktičen ta letanje in sedenje. Stane IM« ISi^.
Po tem imam {isto to-hano peri« k« po Dia «8— čisto belo £osje k« po Dia |30— In čisti puh ktf po Dia 250.—.
L. BROZOVlč, ZAGREB lUc« 82. m.
V Ljubljani, dne 15. julija 1931.
9303
Globoko žalujoči ostali
Spalnica
svetla	ln lepa, dobro ohranjena	naprodaj na Miklošičevi	cesti 28. pritličje — levo.	32305-12
1 vagon kostanjevih drogov
v dolžini 9 in pol metrov prodam. Ponudbe D3 naslov: Anton Rupena. Mirna peč.	S2027J15
IX
1-nadstropno hišo
v kateri j« gostilna in trgovina, v prometnem kraju, prodam. Bernard Potočnik. trgovina in gostil na. Krnica, pošta Gorje, postaja Bled. 32002-20
Ako imate
30.000 Din
Vam damo parcelo in Vam zidamo dvostanovanjsko podkleteno biSo, 5 minut od cestne železnice. Naslor v oglasDem oddelku »Jutra«.
32480-20
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehn.i«. Ljubljana, Mestni trg 25,1 214-20
Zahvalam
Ob pretežki in nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega preljubega
ZipKU
pravni G a
ne najdemo besedi, da'bi se zahvalili vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in našim dobrim sosedom za mnogobrojne izkaze sočutja, vence, kite cvetja in spremstvo na zadnji poti. Akademski pevski zbor, društvo slušateljev juridične fakultete, akademsko društvo »Jadran« in Sokol H. so počastili na prisrčen način spomin svojega sodelavca. Ginljivo je bilo slovo tovariša ob odprtem grobu in izrazi ljubezni njegovih zvestih prijateljev. Pravo prijateljstvo se pokaže v nesreči. Bodi izrečena tem potom vsem najsrčnejša hvala! Prosimo, ohranite našega nepozabnega ljubljenca v prijaznem spominu.
LJubljana, dne 15. julija 193L
9300
Neutolažljivi dr. 2ivko Lapajne-jevi
American Kola
NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA
Rabljeno parno
LOKOMOBILO
izdelka Lanz, 170 HP, z izvlačljivim kotlom, Coupond stroj, z dvema cilindroma, PRODAMO pod ugodnimi pogoju
Interesenti naj se javijo sPublicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Broj 27282«. 8519
OO dobrih delavcev, 6 zidarjev ln IO tesarjev
sprejme takoj gradbeno vodstvo
ING« JOSIP DEDEK Zasip pri Bledu
9302
Izvleček iz programov
Četrtek, 16. julija.
Četrtek, 16. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gimnastične vaje. — 20: Časniki in časnikarstvo. — 20.30: Violinski koncert g. Rupla. — 21.30: Ameriške po-smi, poje g. Banovee, pri klavirju g. Šivie. Napoved časa in poročila-
Petek, 17. julija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45». Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošča, borza. — 18.90: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Vremenska napoved. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert 20.30: Koncert komorne glasbe. — 21.10: Pevski koncert. — 21.40: Radio-orkester. — 22.30: Poročila. — 22.50: Jazz-band. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 18.30: Petje- — 19.55: Godba na pihala- — 21: Prenos iz Brna. — 21.30: Poljudne violinske skladbe. — 22.15: Plošče. — BRNO 17: Plošče. _ 19.55: Koncert it Prage. — 2l: Slovaški večer. — 21.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. 20.15: Simfoničen koncert — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Plošče. 16: Koncert kyarteta. — 20.10: Nevihta v glasbi od Gliitka do ! Wagnerja. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Slušna reportaža. — 21.15: Zabaven program. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 16: Ruske pesmi. — 17: Godba na pihala. — 20.15: Pevski in klavirski koncert. — Napetost za vsako ceno. — Godba za ples. — MOHLACKER 16.30: Popoldanski koncert-19.45: Mešan program na ploščah. — 20-30: Vzhodnoevropska glasba. — 21.45: Stare m nove ruske cerkvene pesmi. — 22.35: God,-ba za ples. — BUDIMPEŠTA 17.30: Dunajske pesmi. — 19: Koncert ciganske kapele. 20.15: Dramski večer. — Koncert lahk** glasbe. — RIM 17.30: Vokalen. in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Leharjeva opereta >Grof luksenburškic.
Železniški staroupokojenci, invalidi in vdove
V	tem letu sta izšla dva nova sakona, uradniški in zakon za prometno oaobje, kar priča, da kraljevska vlada po svoji moči skrbi za nastavljeno nradništvo. Ostali so le še starovpokojenci, katerih žalostne in solzne oči so uprte v kraljevsko vlado in pričakujejo, da tndl zanj« pride dan, da izide že tolikokrat obljubljeni zakon, da se njihov bedni položaj izboljša.
V	kakšnem bednem položaja »o staro-vpokojenei državne in južne želenic«, menda ni treba reč omenjati, ker se je t«
storilo že neštetokrat tudi na tem mesto, bilo je odposlanih in osebno predloženih mnogo prošenj in to na vseh merodajaib mestih.
Kraljevski vladi je predobro znan obupni položaj starovpokojencev, ve pa tudi, v kakšnem bednem položaju so železniški invalidi, da-še do sedaj niso urejene ia prevedene njihove kronske nezgodne ren* te, ker prejemajo za prejšnjih 100 irlitih kron 25 Din mesečno.
Kraljevski vladi je tudi znano, da m je železniškim vpokojencem odvzela, pri-služena pravica, neomejena režijska vož» nja; tudi tozadevno so vsa društva železniških vpokojencev poslala na pristojna mesta potrebne prošnje v trdnem prepričanju, da ne zaman.
Beda nas je zopet prisilila, da se tem potom obračamo na kraljevsko vlalo s prošnjo, naj se usmili trpečih, naj kmala izide novi zakon, s katerim se bo rešilo največjega pomanjkanja najboljše državljane.
Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
Posledice smrtnega skoka
Artistka Rimgers, ki smo o njej poročali, da se je težko ponesrečila- pri smrtnem skoku v dunajskem cirkusu Central, še vedno visi med življenjem in smrtjo. Za prkner, da bi 06taia pri življenju, pravijo zdravniki," da bo najbrže "vse živfljenje hroma na rokah in nogah. Policiji, ki preiskuje nesrečo, je izjavila, da je odskočiki z deske z občutkom negotovosti. Zato ni pri« 'etela v pravem kotu na vodo w $i je zlo*' mila hrbtenico. Njen oče se je dan po ne» sreči še produciral, nato pa je izginil in ga doslej niso našli.
Vrsta 4541-05
TI lahki in higijenski čeveljčki bo potrebni Vašim ljubljenčkom v vročih poletnih dnevih. So neverjetno ceni, izdelani iz belega lanenega platna z gumijastimi petami.
Za vroče dneve
kV poletnih vročih dnevih obuvajte lahko, udobno ln zračno obutev, ki Vam ohrani noge pred obolenjem. V to svrho Vam bo najbolje poslnžila naša platnena obutev. Proizvajamo
veliko število raznih vzorcev ter v različnih modnih barvah.
Ne kratite si udo!mosti9 katero Vam nudimo.
Kreme, bele, raja ve In drap
V Škatlicah , . ,	Din 6.—
v tubah ....	» 4.— Kamen za čiščenje
T vseh barvah . »	» 8.—
DAMSKE NOGAVICE
Orig. Bemberg ,	,	Din 49.
Svilene ■ • ■	■	> 35.
Ia. Flor ■ • ■	a	»29.-
Flor . . . .	i	> 15.-
Vrsta 4235-37!
Tenis čevelj iz belega p'atna s vulkaniziranim ali crep podplatom,, ki so za tople kraj« vsakdanja potreba.
Vrsta 4238-37
Pri domu, na vrtu in na polju iso Vam potrebni ti čevlji sive barve. So lahki, zračni, udobni ln ceni.
Vrsta 4438-00
Platneni čevlji za gospode iz belega, sivega in drap platna z gumijastimi petami.
Vrsta 2145-09
ženski platneni čeveljčki sive barve z gumijastimi podplati in nizko peto. Pripravili smo jih za vsakdanjo uporabo, ker so zelo praktični in trpežni.
Vrsta 1735-76
Specijalni tenis čevelj z močnim podplatom ter elastično peto. Nosijo se z lahko obleko, na morskih obalah pa so vsakdanja potreba.
Vrsta 0675-68
Luknjičasti čeveljčki, zelo okusni z elastičnim podplatom, kateri Vam ohranijo občutek ugodja in udobnosti tudi pri daljši hoji. Brezpogojno jih potrebuje vsaka žena za čas poletja.
Vrsta 1137-03
Poletni nizki čevlji iz belega in sivega platna so zelo lahki in udobni. Sivi so uporabljivi pri vsakodnevnih opravilih, a belJ za promenado.
Valentin Kataiev:
V. obleganem mestu
Ne sivo železje francoskih oklopnic, h katerih se je vil nad zalivom črn dim, niti vesele partrulje angleške pomorske pehote, ki so po križiščih igrale nogomet in brcale žogo po raznih trgih, — nič ni moglo pomagati. Mesto je bilo obsojeno; s treh strani so ga oblegali rdeči.
Zaman so otroški glasovi raznašal-cev po križiščih peli o zmagi, zaman je radio z okloonic oošilial vesti kakor snope sinjih bliskov, zaman so kozji suknjiči francoskih poročnikov oblastno moleli izza kavarniških mizic in se odražali v zrcalih gledaliških hodnikov. Vse je bilo končano* Vsak dan so ogromni parniki pluli mimo svetilnika in vozili na jug žolte kovčege milijonarjev in popotne opreme generalov. Množice zblaznelih špekulantov in zmedenih gospodičen, ki so v tem divjem begu izgubile svoje ogrtače iz hermelinovega krzna' so nalik grozdom visele na lestvicah odhajajočih parnikov.
Ti pa, ki jim je bilo usojeno ostati v mestu, niso hoteli ničesar vedeti in o ničemer misliti. Po ulicah so goreli ognji. Iz kleti so se skupaj z morskim vzduhom širili zvoki godbe. Jasni mesec je stal visoko, prav v zenitu, in zvezda se je zdela kakor solza, ki je kanila z njega in obstala v gosti modrini, ne da bi dospela do zemlje.
Mlad mož v civilu se je ustavil pred eno izmed kleti, malo pomislil m hitro stekel po stopnicah navzdol. Spotoma se je z ramo zadel ob pijanega mornarja v kožnatem jopiču, ki je bil baš prihajal navzgor. Mornar je pogledal mladega moža v obraz, se ustavil in se vrnil za njim v klet.
Klet je bila podobna romantični votlini, kakor so to pač vse kleti v pristaniških mestih. Z belo oljnato barvo poslikani leseni strop se je lesketal ko prevrnjena ladjina paluba. Krčmar, Grk za pultom je nalikoval kapetanu gusar-skega broda. Motne stene, hladne in vlažne, so dišale po žganju in kamenu. Mizice v zidnih obokih so bile pokrite z mokrimi zelenimi platnenimi prti, na katerih so bili naslikani črni čerkeski jezdeci. Goreča svetiljka nad pultom je s svojim slabim svitom ozarjala raznovrstno sadje in zelenjavo.
Študent je stopil v najtemnejši kot, sedel za mizo, preštel denar in naročil besarabskega vina. Natakarica s polnimi prsi in zavihanimi rokavi ga je premerila s svojimi podplutimi očmi in odšla za pult, on pa je vzel iz listnice lekarniški zavojček, ga odprl, razprostrl po mizi, pazno zajel z mezinčevim nohtom nekaj belega kristalnega prahu in ga z naslado nesel k razširjeni nosnici.
Med tem časom je pijani mornar z bledim igralskim obrazom in temno senco pod očmi pozorno opazoval mladega moža. Med topim žvenketanjem porcelanaste posode je v pivnici igrala godba. V kotu na odru je za pianinom z raztrganim tkaninastim hrbtom* sedel kuštrav mladenič v konservatorijskem suknjiču, poleg njega pa je stal slep Žid z višnjevimi naočniki, opiral gosli ob ključnico, tiščal podbradek v gosli in s suhimi, zelo dolgimi prsti vodil po njih mijavkajoči lok. Hrup glasov je prevpil vse*
»Maša, vodke 'daj!« je zakričal mornar, ne da bi odvrnil temne oči od štu-dentovega lica. Ko so mu prinesli vod-
ko je vzlic svoji pijanosti z roko. trdo kakor kamen, napolnil kozarec. Potem je s težavo vstal in stopil k študentu.
»Oprostite, tovariš, in dovolite, da vam ponudim. Vodka je.« Postavil je pred študenta poln kozarec. Študent se je zdrznil in tobak, ki ga je bil ravno ta trneutek mašil v pipo, so je nerodno raztresel med prsti po mokrem prtu. Z rokami je stisnil pipo in začudeno gledal mornarja. Ta pa je hitro potegnil iz žepa zažigalko, jo spotoma prižgal in pomolil študentu pod nos dimeči se, rdeči plamen. Študent je mašinalno potegnil in se nasmehnil.
'Zelo ste ljubeznivi.« Mahoma so se mu zenice razširile in temna senca je legla na njegovo čelo. »Kaj me tako gledate?« »Pijte!« je dejal mornar. Med tem ko je študent pil zoperno, slabo vodko, ki se je pozibavala v kozarcu, da je bilo moči občutiti njeno težo, je mornar opazoval kosmiče tobaka na prtu in mrmral: »angleški kep-sten.«
Ko je študent izpfl, je začutil' da se okrog njega nekaj pripravlja: zdelo se mu je, kakor da bi svetloba pojemala in dim naraščal, in vse je tako čudovito in nezadržno teklo mimo njegovih oči. In namah ni bilo nič več čudnega: ni to, da so Cerkesi mahali s sabljami« ni to, da ga je tuji mornar gledal s pozornimi očmi in smrdel po žganju. Izvlekel je še en prašek in ponosljal. Lekarniška pomarančna svežost in hlad sta mu napolnila grlo, da je postalo kakor nemo. Prednji zobje so zamrznili in postali neobčutljivi, leseni, in hkratu je postalo vse razumljivo, enostavno in tako preprosto, da bi lahko narisal.
»Ali hočete?« je vprašal mornarja in mu ponudil prašek.
»Kaj je to?« je vprašal mornar *No-čem.«
Kakor hočete.«
Študenta je prevzelo do mornarja čudovito nagnenje. Pričel mu je na dolgo in prepričevalno pripovedovati o svoji nevesti in o tem, da se mu med igranjem godbe zvoki zde zdaj črni, zdaj beli, in da je življenje zelo preprosta, toda strašna reč, podobna Hoffman-novim pripovedkam. In o tem, da ne more več živeti in da ga muči preteklost. Skušal je govoriti prav tako, kakor je mislil.
»Samo predstavite si, samo pomislite« je dejal. »»Ničesar ne vem in ničesar ne razumem. Toda to» kar je bilo, ta prekrasni, čudoviti svet je za vselej umrl. Da je v mestu glad, to ni važno. Da se ni moči v kaj obleči, tudi ni važno. Važno pa je, da ni novih knjig in časnikov, ni teh malenkosti, iz katerih je sestojalo prejšnje življenje. Me razumete? Morate me razumeti! Predstavite si: Leto 1911. Zima je. Ob petih zvečer se vračate domov. V temni sobi gori nad naskrobanim prtom svetiljka. Skozi gosto belo pokrivalo je videti plamen kakor rdečo krono. Zunaj je sneg. Vse je zamrznjeno, tu pri zakurjeni peči pa je toplo in dobro- Na mizi leži nova pošta. Tesno zloženi in oviti časniki dišijo po vlagi in mrazu, pisma pa po hladnem pečatnem vosku. Kako dolgo pot imajo za seboj: iz Moskve, iz Vologde, iz Vjatke ha jug. In Rusija se ti zdi nalik koži ogromnega belega medvedji, po kateri na vse strani polzijo vlaki. Zameti so pokrili vmesne postaje. Sviti svetiljk so kakor zvezdice na božičnem drevesu. Pri vodi, tam, kjer je led prebit, stoje v zedri prijazne domačinke. Vlak se mota skozi sneg, človek bi rad spal, toda svetiljka, za-
grnjena z rdečo zavesioo' cvrči kakor muren. Ah, vsega ni moči povedati. O tem pišeš lahko samo v stihih- Glejte, če hočete, vam prečitam...«
Ročno je segel v stranski žep m mahoma pTebledel: zroč ga naravnost v obraz so se vsesale vanj grozne in blazne mornarjeve oči.
»Nadaljujte, nadaljujte! Pisma, časniki, medved. A kdo je ustrelil Koljo? Govori, vohun! Stoj, molči!«
Študent je urno vstal in se okreml, ne da bi se mogel kako drugače premakniti.
»Hej, zaigrajte pogrebno koračnic«,
plačam desetak!« je zakričal mornar z glasom, ki je prevpil vse druge. "Prosim vse, naj vstanejo. Slava ti Kolja!«
Nekateri so vstali, nekateri niso slišali. Godca sta prekinila »Grofa Lukseo-burškega,« si nekaj zašepetala in zaigrala Chopinovo žalno koračnico- Mornar je vtaknil roko v žep- Študent j s stal nepremično,
»Pisma, časniki, kože,« je kričal mornar. »Daj, prečkaj nam svoje pesmi. Molči' lopov!«
Preden je študent utegnil odmakniti glavo od stene, je mornar zakričal na ves glas:
»Sodrugi, poglejte ga, to je poročnik Gess, vohun vejica po njem!«
Študent je zamižal in v tisti sekundi začutil, da se godi z njim nekaj strašnega, nepopravljivega in da vse leti k vragu. Druga krogla se je zarinila v sL*;o in beli omot se je vsul na črno suknjo, ki je bila padla na tla- Razlegel se je ženski krik in podnos je zropotal po tleh. Mornar pa je odrinil s komolci ljudi in vzdigovaje zdaj desno, zdaj levo ramo, skočil nalik mački na stopnišče.
Kot prodajnega Šefa Tekstilne tvornice Dugaresa iščemo
MLADO, PRVOVRSTNO MOČ
ki je že vpeljana v prodaji tkanin in bombaževine, ki dobro pozna jugoslovenske stranke in ki je po možnosti že več let delala v tekstilni stroki. Samo pismene ponudbe z življenjepisom, plačilnim zahtevam in referencami poslati na Ravnateljstvo tvornice Dugaresa.
Bele In barvaste
PLOŠČICE ŠTEDILNIKE
tat oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje
»MATERIAL"
trg. dr. s o. s.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36^
TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL
Oddam v najem
pod selo ugodnimi pogoji
Poslopje je trinadstropno, moderno preurejeno, povsem suho, svetlo in zračno, z elektriko in vodovodom, prikladno za tvornico perila, testenin, kanditov ali sličnim strokam. Dolžina etaž 30 m, širina 5V2m.
Za podrobne informacije se obrnite na: O. MIKŠK, trgovec, Sušah.	8706
Odjemalcem Izven Zagreba
RAZRED ZASE
in temu podobno se čuje od strokovnjakov.
Certotrop
Preglejte ta- aparat, kake prednosti ima in on vam bo ugajal. Dobiva se v vseh boljših fototrgovinah. 191/5
apnenca
povsem čistega za proizvajanje belega apna. — Pogoji: bližina Zagreba, blizu železniške postaje — Obširne ponudbe z analizo ter opisom nahajališča na oglasni oddelek »Jutra* pod, Broj 11—10*
Mali oglasi v »JUTRU«
imajo siguren uspeh1
Samo kdor v miru izbira, kupi dobro S
Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne, da si ogledate blago, tedaj se morda v naglici in stiski odločite za nekaj, za kar vam bo pozneje žaL
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa, da si ogledate vzorce, komad za komadom, glede vrednosti, nikdo vas no more pregovoriti za nakup česa, kar ni po vašem okusu.
Zahtevajte kolekcijo: svila, svfl ta
tkanin za pranje, In vi dobite to kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno In neobvezno. Tedaj s&nte, izberite ono, kar najbolj odgovarja vaši postavi, vašemu okusu! Ker dobivamo ml blago naravnost is tovarn« in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo zato razne provizije, vi torej kupite pri nas bolišo kvaliteto za manj denarja.
Največja trgovska trn hwa tvrdka
ZfafrLerrfMr
Zagreb, s
Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. T nekoliko dneh ga imate v rokah brezplačno!
Original švedski
„NOACK" autoakumulatorji
so najboljši in najvztrajnejši, radi
reklame samo kratek čas akumulator 6 voltov 85 A.č. Din 900 6 » 100 A.č. Din 1100
8 polnjenjem franko tovarniško skladišče
LJUBOMIR JONČIČ, BEOGRAD
KRALJA ALEKSANDRA 72.
8704
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.