110
Slovenski glasnik.
Krasu. Ker je pisatelj v tem spisu mnogo novega zanimljivega povedal, želeli bi, da bi Slovenci obilno segli po tej knjižici, posebno ker smo slišali, da je njen čisti dobiček odločen v dobrodelen namen. (O tej knjigi nam je obljubljeno še obširnejše strokovnjaško poročilo.    Ured.)                                                  —č.
Vekoslav Vlah f, kastavski dekan, poverjenik družbe sv. Mohora v svoji dekaniji ter predsednik „bratovščine hrvatskih ljudij v Istri,8 kateri je ostavil tudi v svoji oporoki velik del svojega premoženja, umrl je 5. m. m. t. 1. SOletni starček. — Istra je izgubila v njem iskrenega rodoljuba; posebno imenovana bratovščina ga bode jako težko pogrešala. —  Zaradi njegovih zaslug v Istri mu je
cesar podaril tudi Franc Josipov red. — Bodi mu žemljica lahka!
—č.
Dve slavnostni knjižici v čast novoposvečenemu škofu poreško-puljskemu mil. g. dr. Alojziju Matiji Zornu sta prišli te dni na svetlo. — Učeni g. Štefan Kocijančič, profesor bogoslovja in semcniški vodja v Gorici je izdal jedno, ki ima sledeč obseg: latinsk uvod, v katerem posvečuje pisatelj knjižico novoposvečenemu škofu; latinsko pojasnilo bralcem, zakaj ni podaril novopo-svečencu nove hebrejske pesni, kakor o prejšnjih jednakih priložnostih; hebrejsko pesenco, zloženo 1. 1857., ko je zdanji n. p. škof odšel na Dunaj v višje bogoslovne šole; drugo hebrejsko pesenco. v kateri prosi pisatelj riovoposvečencu obilno milosti z nebes; lepo voščimo pesenco v slovenskem jeziku in zagovor, zakaj ni pridejal nobene vlaške pesence. —¦ Druga slavnostna knjižica v ravno ta namen je pa izšla v Vidmu in obseza jedno latinsko, jedno vlaško pesenco in jeden slo vensk sonet z naslovom: Poreški cerkvi. Vse troje je zložil bogo-slovec g. Alojzij Faidutti. — Izšla je tudi tretja knjižica, pa obseza samo jedno latinsko in jedno vlaško pesen.                                                              —č.
„Laibacher Diiicesanblatt". S posebnim veseljem opazujemo, da, odkar je č. g. A. Koblar prevzel uredništvo tega cerkveno-uradnega lista, množijo se v njem slovenske razprave od meseca do meseca. Letos smo brali v njem nekatere izvrstne članke o raznovrstnih cerkvenih in verskih stvareh, pisane v lepi slovenščini, a želeli bi jih to loto še več! Osobitega spomina in priporočila se nam zdi vredna študija, katero je pod naslovom „Zgodovina Sorske fare" v 1. letošnji številki začel priobčevati do zdaj neimenovan pisatelj. Želeli bi, da bi se ta razprava tudi posebej natisnila.. Lani je v „Laib. Diocesanblattu" izšla tudi prezanimljiva Dolničarjeva (= Thalnitscher von Thalberg') „Historia cathe-dralis Ecclesiae Labacensis". katera se s pridejano pisateljevo podobo in načrtom stare stolne cerkve tudi v [»osebnem odtisku po 1 gld. dobiva v škofijski pisarni v Ljubljani.
„Arcliiv fiir Heiinatkimde". Ta Šumijev zbornik od meseca do meseca prinaša zanimljivejše zgodovinsko gradivo, tako da ga svojim naročnikom naj-topleje priporočamo. Tudi s tem zbornikom združeno posebno delo : „Urkunden-und Regestenbuch zur Geschichte Krains in Mittelalter" pridno napreduje; do zdaj je objavljenih v njem 143 imenitnih listin in regost. .
Molitvenik. V .,L' Archeografo Triestino, Trieste, 1820. I vohune" je razglasil dr. D. de Rossetti v ono dobo v Trsti natisnene knjige, med katerimi nahajam na 280. strani zabeležene tudi  slovenske:   „MoMtoum Bukve u katerih,