Smrt častnega g. kanonika V mariborskem stolnem župnišču je rešila smrt trpljenja 7. junija v 80. letu g. Jerneja Frangež, župnika, konzisitorijalnega svetnika in častnega kanonika. G. Jernej je bil rojen v Framu 28. marCa 1859. Po končani gimnaziji je stopil v mariborsko bogoslovje in je bil posvečen v mašnika 1886. Kaplan je bil v Vuzenici, pri Sv. Jurju ob Ščavnici in pri Kapeli pri Radencih, odkoder je prišel za provizorja k Sv. Mar^eti ob Pesnici, kjer je postal tudi župnik. Radi izrednih zaslug kot goreč in vseBtransko delaven dušni pastir je bil že leta 1912. imenovan za duhovnega svetovalca, 1. 1930 je poetal konzistorijalni svetnik in ob priliki svojega zlatega mašniškega jubileja 1930 ga je imenoval škof dr. Tomažič za častnega kanonika. Celih 41 let je bil rajni neumorno na delu pri Sv. Marjeti. Obširno župnijo je opravljal v cerkvi in šoli sam do smrti. V evoji župniji se je veselil največjega ogieda in priljubljenosti kot najboljši duhovnik in požrtvovalm delavec v mladinskih in proevetnih društvih. Svojim faranom je bil vzgled umnega in naprednega goepodarja. Bil je resno vesele narave, izredno gostoljuben in globoko spoštovan od svojih stanovskih tovarišev. V marješki župniji, kjer je vzgojil dva roda, bo ostal v srcih vseh v trajnem in res hvaJežnem spominu pri vsakdanjih molitvah, pri sv. obhajilu in pri najsvetejši daritvi. t G. kanonik na zadnji poti Pogreb g. kanonika Frangeža se je vršil ob ogromni udeležbi zadnji petek dopoldne. Pred hišo žalosti v župnišču je govoril poslovilne besede ' nad 40 let pri Sv. Marjeti delujočemu i^ajnemu prevzvišeni g. knezoškof dr. J. Ibmažič. G. škof je ganljivo podčrtal veliko skrb g. kanonika za župnijo. Škof je naslovil na nezabnega g. Jerneja še zadnje besede izpred oltarja. S prižnice je govoril prijatelju in tovarišu slovo g. dekan in stolni župnik monsignor M. Umek. Globoko potrtim župljanom in tudi številniin pogrebcem iz Maribora in sosednih župnij je naslikal gosp. pridigar zgledno dušepastirsko in narodno delovanje rajnsga kanonika. Slovesno žalno sv. mašo je daroval g. stolni dekan dr. Pr. Cukala. Krsto so nosili člani občinskega odbora, za red v sprevodu so skrbeli domači gasilci. V dolgem sprevodu je bilo nad 30 duhovnikov, številne odlične osebnosti iz Maribora ter vsa društva iz domače fare z zastavami. Dva pevska zbora sta odpela žalostinke pred župniščem in ob grobu. Na pokopališču so se poslovili od blagega rajnega g. stolni dekan dr. Fr. Cukala, domači župan Šuman, šolski upravitelj in mala učenka v imenu sšolske mladine. Številni pogrebci so se razšli z gorečo željo, da bi naj poplačal g. Jerneju Vsemogočni Ł večnim plačilom vse brezštevilne dobrote, katere je dnevno delil skozi dobo 40 let dobrim Marjenčanom in sosedom! Polskavski gospod umrl V staro^ti 68 let je v Gospodu zatisnil oči po dolgotrajni bolezni g. Pranc Gartner, župnik na Zgor. Polskavi. Rajni je bil rodom od Sv. Križa nad Mariborom. Srednjo šolo je študiral v Mariboru in Gradcu, kjer je stopH v bogoslovje. V mariboisko bogoslovnico je prestopil v tretjem letniku in je bil posvečen 1. 1897. Kaplanoval in provizor je bil na raznih župnijah do 1. 1909, ko je poetal župpik na novoustanov- ljeni fari na Planini pri Seviiici, S Planine se je preselil na Zgor. Polskavo 1. 1926 in je deloval tamkaj do svoje smrti. Blagopokojni je bil vesele narave, izredno gostoljuben Ln kot dušni pastir povsod priljubljen, kjerkoli je deloval. Rad je bil v pomoč svojim duhovnim sosedom. Goreč je bil za čast hiše božje in je gledal z vso vnemo, da je bila njemu izročena cerkev snažna in v redu. Na Polskavi je oskrbel obnovo oltarjev ter elektriko za cerkev in župnišče. Dobri gospod, ki se je veselil obče priljubljenosti med duhovnimi tovariši in verniki, ie bolehal dve leti na sladkorni in jetrni bolezni, ki sta mu po vdano prenašanem trplienju končali življenje. Zadnje spremstvo Polskavskega g. župnika so spremili farani, sosedi, duhovni tovariši in številne odlične osebnosti iz Maribora in Slov. Bistrice na zadnji poti v četrtek 9. junija predpoldne. Pred župniščem je opravil pogrebne obrede g. dr. Matija Slavič, prelat in ljubljanski vseučiliški profesor. Zadnje siovo v cerkvi je govoril g. stolni kanonik dr. Ivan Žagar, s katerim sta si bila v medvojnem času soseda v obširni kozj<oiski dekaniji. Dolgi žalni sprevod, v katerem je bilo 31 duhovnih tovarišev, je Vodil na pokopališče g. slovenjebistriški dekan Ozimič, ki se je poslovil od blagega fajnega ob odprtem grobu. V imenu sorodstva in križevskih rojakov se je zahvalil spremstvu in želel veoni mir in pokoj g. Gartnerju križevski g. župnik Kren. MnogoštevUno od naroda in izobražencev obiskano zadnje spremstvo je dokazalo veliko priljubljenost in spoštovanje, katerega je užival blagopokojni polskavšM gospod v svoji župniji ter daleč po lavantinski škofiji. * Smrt kapucinskega duhovnika V enem tednu je iztrgala neizproana smrt kar tri duhovnike lavanttnski škofiji. Istočasno kot že omenjena svetna dušna pastirja je preminul v kapucinskem samostanu v Ptuju tamošnii vikar g. p. Jeronim Streminger. Pokojni se je rodil 21. januarja 1876 pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Mašniško posvečenje je prejei L 1898. Kot pater je deloval v mlajšib. letih po samostanih:Skofja Loka, Krško in Celje. Samostanski predstojnik ali gvardijan je bil v Schwanbergu, pri Sv. Križu na Vlpavskem in v Gorici. Med vojno in po vojni je vodil cel jski samostan in je obenem tudi zvršil službo vojnega kurata. Od leta 1925 je bil povečini v Ptuju, kjer je bil dvakrat gvardijon in do smrti vojaški kurat ptujiskega vojaštva. Samostansko cerkev pri Sv. Ožbaltu v Ptuju je skrbno popravil in olepšal. Blagopokojni je bil vzgled redovnika in je posvetil vse svoje moči gorečnosti v spovednici in na prižnici. Bodi mu Vsemogočni večni plačnik, samostanski družini naše sožalje! Pogreb g. vikarja Zadnji petek dopoldne se je vršil pogreb prfljubljenega g. vikarja. Knsto so prenesli iz samostana v cerkev sv. Ožbalta, kjer je bila zadušnica in je mariborski g. stolni kanonik dr. Ivan Žagar v pridigi orisal številnini zbranini živtjenje in delovanje blagopakojnega. Ls cerkve se je pomikal dolgi sprevod v Rogozndco na pokopališče. Poleg ljudskih množic je posodilo vikarju zadnjo pot nad 30 svetnih. du- hovnikov in 25 kapucinov, predstavniki mesta Ptu j ter ptujsko vojaštvo pod vodr stvom majorja Markoviea. Ob odprtem grobu se je poslovfl. od rajnega tovariša pater gvardijan Edvard Vogrin.