Številka 36 • leto KUH • cena 10.000 din _______________________________________________Celle, 7. septemlira 1030 NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH OROAlHZACtJ 8Z0L CEUE, LASicO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JEL&AH IN ŽALEC lan, ko Je bila lovenska politika irosvetilena Da so bili na part^skem plakatu dinozavri, je morda pomembno le za pikolovce, Ciril Ribičič je z nekaterimi preživelimi, pa žal de ne izumrlimi idejami, v soboto v Ceyu razči- stil, v en glas pa so mu pritrdili tudi govorniki drugih političnih zvez. Se je v Ce^ju zgodilo k£u pomembnega ali ne? K^ so rekli uradni govorniki, k£g znani obiskovalci? Kako se je rigalo in kako je someSčan Bori besede go- vorcev v meso biznisa spremenil? Stran S, BP, Foto EDO EINSPILER Selomski prodor v Evropo Jutri odpira vrata XXIL mednarodni obrt- ni sejem, ki post^ua od letoši\jega leta osred- nji sejem obrti in drobnega gospodarstva v deželah Alpe Jadran, Na sejmu, ki ima ambicije, da si s poslovnostjo odpre vrata v Evropo, se bo na 30.000 m^ razstavnih povr- šin predstavilo 74 družbenih podjetij, 3 ban- ke, 8 časopisnih agencij, 19 razstavljalcev iz družbene obrti, 23 obrtnih združenj, 38 obrt- nih zadrug in 59 zasebnikov. Poleg 2102 raz- sUvljalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Čr- ne Gore in Makedonije bo razstavljalo tudi 94 razstavljalcev iz ZRN, Avstrije, Italye, ZDA, Anglije, Hotondije, Švedske, Francije, Kana- de, DDR, Švice, Japonske, Danske in Mad- žarske, Več'0 tem, kdo vse bo na sejmu in knJ še pripravij£uo pa na strani 4, Narodna in politična obletnica Marsičesa se lahko naučimo celo od več kot pol stoletja starih naprednih idej in gibanj, je bil nekakšen skupen imenovalec vseh govorov in igav ob proslavljanju 50- letnice ustanovitve Zveze delovnega ljud- stva Slovenije in druge konference Komu- nistične partije Slovenije v Ceiju, O tem pišemo na 2, strani v člankih Odkrivanje naprednosti prednikov in Razstava kot spodbuda pri prenovi. Ozimnica le za premožne? V§e kaže, du §1 bodo letos ozimnico kupili le tisti z de- belejšimi denarnicami. Zvezna uredba Je namreč prekrižala načrte o ugodnih kreditih za nakup ozimnice, tako da Jih ponekod sploh ni ali pa so obresti tolikšne, da se bo za takšno možnost odločil le malokdo. V Celju bodo ozimnico prodajali v trgovinah Menca, Centra in Mercatorja, vendar Je za- enkrat na prodaj le paprika in čebula, kasneje pa bodo ponudili tudi zelje, krompir in Jabolka, ko bodo znane cene zanje. Vsekakor bodo v trgovi- nah letos prodali manj ozimnice kot prejšnja leta. Družinam z nizkimi dohod- ki naj bi še bolj kot v prete- klih letih tokrat pomagali v delovnih organizacijah, da bi se lahko ugodneje oskrbele z živili. Več o tem na strani 8. Vozniki, šola se Jo začela! Starši, miličniki, starejši bratje in sestre, pioniiji prometniki, učiteiji - vsi so v prvih dneh pouka skrbeli, da je bila pot n^ml^ših učencev v šolo in do doma vama. Poslej bodo malčki v prometnih poteh boij prepuščeni sami sebi. Bomo vozniki, ko bomo vozili mimo šol, vrtcev in naselij, mislili na to, daje otroška radoživost včasih večja od previdnosti? Bodimo pozorni do mahh pešcev na cesti, da bo njihovo otroštvo srečno in brezskrbno - tudi mi za volanom lahko storimo nek^ za to, N.K. Vsi so zmagovalci Na prvem pohodu pred 4. leti iz Celja do Logarske doline so sodelo- vali štiije pohodniki, letos pa že 193 iz n^različnejših kr^ev Slovenije. Dosežen je bil tudi nov rekord proge v razdaiji 80 kilometrov, s^ so trije z roko v roki pritekli po startu ob 1. uri ponoči že čez 6 ur in 10 minut do Planinskega doma v Logarski dolini. S tem so izboljšali lanski dosežek za 50 minut. Bolj pomembno od tega pa je, da je akcijo uspešno končalo 145 pohodnikov, zadnji so prispeli na cilj okoli 16. ure. Kaže, da bo iz leta v leto kijub vsem težavam za ta pohod vse večje zanimarue, žeija organizatoijev pa je, da preraste v mednarodni okvir. Več o reportaži na 12. strani, rpj Znova zvoki »frajtoneric^ na LJubečni Po skor^ štirimesečnih predtekmova^ih za Zlato harmoniko Ljubečne bo ta prireditev doživela svoj vrhunec v nedeljo p^oldne pred gasilskim domom na LJubečni, Že v so- boto pa se bo 78 polfmalistov pomerilo med sabo v dvorani hotela Bellevue, 25 n^boijših pa bo potem nastopilo na Ljubečni, 2. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii Odkrivanje naprednosti prednikov_ ir Celju proslavili pol stoletja ustanovitve Zveze delovnih IJuUI In druge konference KPS »Marsikaj, kar se nam zdi danes pereče, izzivalno in drugače vznemirljivo, je bi- lo takšno že pred petdeset in več leti,« je dejal ob pri- četku okrogle mize v poča- stitev obeh jubilejev v po- nedeljek popoldne v celj- skem hotelu Evropa Slavo Pezdir, voditelj celjske soci- alistične zveze. Tretjega septembra 1939 so prav v hotelu Evropa sprejeli razglas K^ hočemo in ustanovili Zvezo delovne- ga ljudstva Slovenije, v po- nedeljek pa so se pogovora o tistih časih izmed še žive- čih udeležencev udeležila Branko Babič in Ivan Brat- ko. Pogovor pa je bil name- njen tudi spominom na dru- go konferenco Komunistič- ne partije Slovenije, kije bila malce kasneje v znanem Jo- štovem mlinu. Izmed udele- žencev partijske konference so bili v ponedeljek v Celju Branko Babič, Viktor Stopar in Pepca Kardelj, pogovora v Evropi pa sta se udeležila tudi oba, ki sta takrat komu- nistom nudila streho nad glavo, Darinka in Melhior Jošt. Zgodovinarja France Fili- pič in Mirko Stiplovšek sta podrobneje osvetlila dogod- ke med leti 1935 in 1940, po- sebej zanimivo pa je bilo nju- no pojasnilo, daje bil razglas Kaj hočemo sprva precej kominternovsko obarvan, kasneje pa je šel v javnost bolj pluralistično nastrojen. Z njim so ustanovitelji Zveze delovnega ljudstva Slovenije pozvali Slovence k domo- ljubnim in politično social- nim dejanjem. To je potrdil v ponedeljkovem pogovoru tudi Branko Babič, s^ je de- jal, da je takrat partija znala sodelovati tudi z drugače mi- slečimi. Pepca Kardelj je po- udarila, da se je kasneje par- tija prehitro zadovoljila s svojim položajem na obla- sti, Ivan Bratko pa je dejal, da so razglas sestavili kot zahtevo po politični, gospo- darski, kulturni in socialni osamosvojitvi slovenskega naroda. O partijski konferenci pred 50 leti je žal ohrai^ene- ga manj gradiva, na njej pa so v Joštovem mlinu podprli tedanjo usmeritev KPJ in opozorili na bližajočo se voj- no nevarnost. Okrogle mize v počastitev obeh petdesetletnic so se v ponedeljek udeležili tudi Miha Ravnik, Jože Smole, Milan Bratec in še nekateri. Jože Smole je menil, da bi morali Slovenci iz svojega zgodnjega in naprednega ljudskofrontnega gibanja čr- pati več samozavesti. BRANE PIANO Štefan Korošec v Cel]u Minuli petek je sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Štefan Korošec v Narodnem domu spregovoril aktivu celjskih gospodarstvenikov in politikov. V uvodu je predsednik Izvršnega sveta občine Celje Miloš Pešec predstavil problematiko celjskega gospodar- stva in političnega gibanja, v nadaljevaryu pa je Korošec prisotne seznanil s širšimi slovenskimi oziroma jugoslo- vanskimi problemi. Pri tem je poudaril, da lahko iz tre- nutne gospodarsko-politične krize iščemo izhod v treh smereh: v temeljiti prenovi gospodarskega sistema in poli- tičnega organiziranja ter reformi Zveze komunistov. Ob tem je opozoril, da je še vedno ključni jugoslovanski pro- blem hiperinflacija, ki izziva pri ljudeh nezadovoljstvo in negotovost. Bitka za obvladovanje inflacije mora postati prioritetna zadeva vseh Jugoslovanov, čeprav trenutna dejstva kažejo, da se je del populacije preprosto navadil živeti z vsak dan višjo stopnjo inflacije. Med aktualnimi političnimi vprašanji je Korošec izpo- stavil idejne reforme jugoslovanskega političnega sistema ter namenil nekaj besed še političnemu pluralizmu. S. K. Razstava kot spodbuda pri prenovi v Muzeju revolucije v Ce- lju so v ponedeljek odprli razstavo z naslovom Ljud- skofrontna gibanja v letih 1935 do 1940, ki so jo pripra- vili v okviru praznovanja 50-letnice ustanovitve Zve- ze delovnega ljudstva Slo- venije in druge konference Komunistične partije Slo- venije v Joštovem mlinu. Razstavo je odprl predsed- nik predsedstva republiške konference Socialistične zveze Jože Smole, ki je v svo- jem govoru opozoril na ne- katere dogodke izpred pet- desetih let, ki so pomembno zaznamovali naš razvoj. Po- udaril je pomen takratnega širokega ljudskofrontnega gibanja kot predhodnice da- našnje Socialistične zveze. Gibanje je takrat združilo različno misleče in izrazil je upanje, da se lahko vsaj v tem primeru iz zgodovine nekaj naučimo. Ker je po njegovih besedah razstava iztočnica za razmislek in ak- tivnosti pri sedanjem delu - prenovi Socialistične zveze - je še kako aktualna in bo zato na ogled tudi v drugih krajih Slovenije. Razstavo dopolnjuje bro- šura, ki je izšla ob tej prilož- nosti in jo je tako kot razsta- vo pripravil Emil Leuh iz Mu- zeja revolucije v Celju, v njej pa je oris uspešnega razvoja ljudskofrontnega gibanja na Slovenskem in pomembne vloge, ki jo je imelo pri tem celjsko območje. Razstavo so si že v ponedeljek ogledali številni obiskovalci, med nji- mi predstavniki družbeno- političnega življenja v občini in republiki. V Celje pa so prišli tudi nekateri še živeči ustanovitelji Zveze delovne- ga ljudstva in udeleženci druge konference v Jošto- vem mUnu. TC KOmENTIRAmO Festival pluralizma Ne samo Celjanom poznano geslo priznane firme »NEMOGOČE JE MOGOČE«, ene izmed donatoijev festi- vala različnosti, je tudi tokrat potrdilo, daje vse še včeraj nemogoče danes že mogoče. Kar nekaj ljudi poznam, ki so skeptično gledali na pri- prave srečanja ZKS v Celju pod parolo »ZA EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA«, še predvsem zaradi tega, ker jim izumrli dinozavri na plakatih niso šli v kontekst spremljanja sodobne dnevne politike. Nekoliko bolj jasno je že bilo po Popitovem pismu in njegovem nastopu na TV. Kljub nekaj kapljicam dežja pa seje mnogim ra2jas- nilo šele na samem festivalu ob poslušar{ju govorcev uradne in alternativne politike. Ko pravim, da seje mno- gim ra^asnilo, pa je bilo tudi še nek^j takšnih obiskoval- cev, ki svoje nostalgije po dobrih starih časih niso mogli prikriti. Festival pluralizma, ki ga je organizirala ZKS v Celju, je v organizacijskem in vsebinskem smislu uspel. Kljub raz- ličnim podtonom, ki so jih govorci naglasih, so vendarle bili uglašeni v tistem delu, ko so poudarjali potrebo po različnosti in večji kakovosti življenja. Pri tem so zahteve od čistega in zdravega okolja pa do izgradnje avtoceste Arja vas - LJubljana, ki nam bo hitreje približala tudi evropsko kakovost življenja, doživele polno odobravanje celjske publike. Očitno pa je bilo še to, da so mnogi alternativci ponudili roko ZKS pri nadaljnih prizadevanjih demokratizacije in razvoja v Sloveniji, če se bo le-ta odrekla monopola nad oblastjo in če jo bo pripravljena deliti tudi z drugače mislečimi. Zato je srečanje v Celju dalo istočnico za vročo politično jesen, ko bo ZKSmorada priznati nove politične subjekte, se dogovarjati z drugače mislečimi, vstopati v koalicije, priznavati konkurenco, spopadanje idej in konceptov, sicer bo brez tega (na neposrednih volitvah) izgubila vse. Verjetno tudi ni naključje, da je bil festival organiziran v Celju, v mestu nad katerim je (pre)dolga leta prevladoval podmladek »zdravih sil«. Prireditev je vsekakor dala svoj prispevek k političnemu pluralizmu v Celju, ga prebudila iz provincialne zaspanosti in dala istočnico za premagova- nje politične otopelosti, duhovne apatije in destruktivnega radikalizma posameznikov. Svoj namen pa je srečanje opravičilo tudi v zadnjem večerno-nočnem družabnem delu, s^j je bilo nemalo pri- merov, ko so si različno misleči, ob tudi žolčnih razpravah in ocenah nastop^očih govorcev, po stari slovenski navadi nazdravili s kozacem piva ali špricarjem in zaplesali ob zvokih ansambla »Čudežna polja«, ki kljub svojemu imenu ni bil naključno povabljen na to prire- ditev. Če že zakc^j, bi že zaradi tega zadnjega dela kazalo razmi- sliti, da bi takih srečanj različno mislečih bilo potrebno v tem dremavem Celju organizirati še večkrat. VIKI KRAJNC Za takojšnje delegatsko evidentiranje Ne glede na nekatere nedorečenosti pred sprejetjem amandmajev k slovenski Ustavi, je treba z akcijo evidentira- nja možnih kandidatov za delegatske funkcije pričeti takoj. V zvezi s pripravami na volitve prihodnje leto pa bo čez približno mesec dni organiziran posvet z vodstvi krajevnih konferenc SZDL. Tako se je odločilo predsedstvo Občinske konference SZDL Šmaije pri Jelšah na seji 30. avgusta. Predsedstvo je tudi ocenilo, da akcija podpisovanja Temeljne listine Slovenije 1989 v občini Šmaije pri Jelšah ni zadovoljiva in predlagalo, da se akcija nadaljuje na druga- čen, bolj uspešen način. Pri tem naj bi večjo vlogo odigrali vaški in ulični odbori ter vodstva družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Podpisovanje n^ se orga- nizira tudi na javnih mestih, na primer v trgovinah, bankah, lokalih, poštah, na zbiralnicah mleka, v šolah. Onesnaževaju oziroma varstvu okolja naj bi posebno pozornost namenili na problemski konferenci. Ta bo predvi- doma sredi novembra, programska seja OK SZDL Smaije pri Jelšah pa sredi decembra, je predlagalo predsedstvo šmarske frontne organizacije. M. A. Novo družbeno podjetje KMK Kozje Metkin tozd Konfekcija posteljnega perila v Kozjem se je izločil iz te celjske delovne organizacije in se bo, predvi- doma do 15. oktobra, osamosvojil. Tako so se odločili delavci tozda v Kozjem na referendumu 30. avgusta. Temeljna organizacija se bo preoblikovala v družbeno podjetje z imenom KMK - Konfekcija Mont Kozje. Glavni razlogi za izločitev oziroma osamosvojitev so orgainzacijski, ekonomski, tržni in programski. Dejstvo je, da ima bodoče družbeno podjetje v Kozjem vse pogoje za samostojno živ- ljenje in razvoj, saj so programi oziroma izdelki iskani tako na domačem kot na tujem trgu. _ M. A. Zasluge za narod Andreju Kamenšku Ludvik Mastnak, sekretar sveta osmih občin celjske regije je pred dnevi izročil državno odlikovanje, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo direktorju celjskega Cestnega podjetja, Andreju Kamenšku. Kamenšek si je to visoko odlikovanje prislužil predvsem s svojim 15-letnim delom v Cestnem podjetju, ko mu je ob pomoči celotnega kolek- tiva uspelo kvalitetno opremiti podjetje s stroji in vozih, zgraditi poslovne in proizvodne stavbe na Lavi ter cestne baze po vsej regiji, dandanašnji pa je nadpovprečno dober tudi delovni in prostočasni družbeni standard celjskih ce- starjev. BP SVET MED TEDNOM Piše Slobodan Vuianovj^ Vrh (le) nakazal spremembe Ko zapisujemo te vrstice, seje 9. vrh neuvrščenih v Beo. gradu šele dobro začel, ko pa bo Novi tednik izšel, bo pri koncu. Neke končne sodbe o vrhu torej še ni mogo^^ dati, a nekatere stvari so vendarle že kolikor toliko jasne Vrh je vscj po formalni plati prinesel nekatere novosti seveda pa sami papirji - kot to prepričljivo kaže praksa samega neuvrščenega gibarya - še zdaleč ne bodo sami po sebi zagotovili poglavitnega cilja: resnične modernizacije gibanja v razmerah temeljitih globalnih političnih, gospo, darskih, tehnoloških in drugih sprememb. Začelo seje z nekaj presežniki. V Beogradu seje zbralo n^več voditeljev neuvrščenih držav doslej (56 od 102 čla. nic gibalna), pa tudi največ novinarjev (kar blizu 2500). Sprejemi, himne, fanfare, so se vrstili kot na tekočem traku. N^bržni v teh trenutkih nihče zavidal predsedniku predsedstva SFRJ in novemu predsedujočemu gibalu dr. Janezu Drnovšku in podpredsedniku predsedstva SFRJ Borisavu Joviču non-stop udeležbe v paradnih pro- tokolih. Vrhunski konferenci so sicer utrli pot zunanji ministri. To, da so kar dva dni usklajevali jugoslovanski predlog sklepne deklaracije, tokrat dolg le devet strani, je bil pred- vsem dokaz še vedno obstoječe taborske razcepljenosti gibanja na tako imenovane radikalne, zmerne (mednje prištevajo Jugoslavijo) in konzervativne članice. Nekate- rim državam - kot Kubi, Severni Koreji, Vietnamu idr - namreč nikakor ni šla v glavo že kratkost deklaracije, še maiy pa dejstvo, da so bile iz rxje izpuščeni različni »izmi« in ideološki konstrukti, ki so se že zdavnaj izkazali za motnjo učinkovitosti gibanja. No, na koncu so »radikali* vendarle dosegli, da je bil v deklaraciji omer\jen boj proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu itd. Deklaracija se sicer dokaj jedrnato ukvarja z mirom v svetu, gospodarskimi vprašaiiji (zlasti dolgovi), prvič doslej pa tudi z vprašanji varstva okolja in človekovih pravic. Razumljivo, da tudi slednja marsikaterim niso bila preveč pogodu, kar je bil - hkrati z drugimi »kamni spo- tike« - tudi poglaviten razlog, da nekateri voditelji diiav članic niso dopotovali v Beograd. Tako v Beograd dokc^ nepričakovano ni bilo kuban- skega voditelja Fidela Castra (v zadnjem času seje n^bolj »proslavil« z nasprotovanjem sovjetski perestrojki), sir- skega predsednika Hafeza el Asada, severnokorejskega »velikega voditelja« Kim II Sunga, predsednikov Irana in Iraka ter še marsikoga. Lahko bi dejali, da gre predvsem za voditelje režimov, ki v politiki kon frontacije tako rekoč plavajo kot riba v vodi, medtem ko jim dialog z »drugače mislečimi«, z razvitej- šimi, zlasti pa pometanje pred lastnim pragom nista pre- več pri srcu. Ob robu Da bralcev ne bomo dolgočasili le s »filozofiranjem«, ki so ga te dni že tako polne »plahte« poročil vseh naših medijev z vrha, natresimo še nekaj kuloarskih drobtin. Libijski voditelj Moamer Gadafi ne more brez showa. A kaj je hotel dokazati s tem, ko je v Beograd pripeljal s seboj štiri kamele in šotor? Da se pri nas počuti kot doma, ali da se požvižga na »mehkužno« državniško srenjo okrog njega? O slednjem govori baje nič kaj nežno srečanje naših varnostnikov z Gadafijevimi varnostni- cami... Gvineja ali Gvineja Bissao, no, saj to je pravzaprav vseeno! Tako so menili pri protokolu, ko so ob prihodu gvinejskega predsednika napovedali kot predsednika Gvineje Bisao in zaigrali himno slednje. Ko so razkrili pomoto, so godbeniki v opravičilo zaigrali še jugoslo- vansko himno. Naš zunanji minister Budimir Lončar, je, najbrž zaradi preutrujenosti, nekajkrat spravil prisotne v muzanje s »simpatičnimi« spodrsljaji. Tako je ob otvoritvi mini- strskega zasedanja nenehno zamenjeval imeni Zambije in Zimbabveja, ameriškega finančnega ministra Bradya je imenoval Bredli, afganistanske mudžahedine pa mu- hadžedini... Prav nadomeščanje konfrontacije z dialogom, monoli- tizma s pluralizmom, prilagajanje spremembam v svetu, pa n^ bi bili tudi po besedah Janeza Drnovška poglavitna orientacija neuvrščenega gibanja v prihodnje. Ko pa govo- rimo o pometanju pred lastnim pragom, je treba tu imeti pred očmi poleg doslej zanemarjenega vprašanja človeko- vih pravic ter smotrnega notranjega gospodarskega raz- voja, enako tudi problem oboroževanja. Kot je znano, namreč neuvrščeni kljub šibki gospodarski moči name- njajo za oboroževanje krepko nesorazmerne deleže svojih sredstev, precej več kot razvite države. Marsikje se režimi v »imenu ljudstva« do zob oborožujejo tam, kjer vladajo lakota, nerazvitost, revščina... Če vsemu temu dodamo še vprašanje, kako naj se neuvrščeni odzovejo na razmere popuščanja napetosti v svetu, potem je jasno, da od beograjskega vrha ni bilo niti pričakovati, da bo v nekaj dneh ta vprašanja razrešil Mimogrede, že omejene radikalne države niti globalnega detanta zlepa nočejo priznati, Sc(j to, razumljivo, pomeni nevarnost za ideologijo nenehnega »boja« - za mir, proti imperializmu, za pravičen svet, »progresivne ideje« itd. Toda, po drugi strani, če vrh spet ne bo imel postrečf z drugim kot frazami o modernizaciji, ali ne bo to neprekli- cen dokaz, da seje gibanje zgodovinsko že »izpelo«, kljub temu, da bloka še obst^ata? Namreč očitno se pra^ v zunanji in notrar\ji politiki blokovskih držav gode naj- večje spremembe, ki diktirajo trenutne globalne procese v svetu. In ali ni paradoks, če se Moskva pred beograjskir^ vrhom na osuplost »svojega« krila v gibariju uradi^o distancira od teorije »naravnega zavezništva« z gibar\jem neuvrščenih (v bistvu gre za distanciranje od politike kon- frontacije z Zahodom s strani radikalnih držav), veliko neuvrščenih držav pa še vztraja pri polarno-konfrontacij- skem načinu razmišljar)ja? 7 SEPTEHIIBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Krajani sumijo obrambo proti toči jože Smole ¥ prlzaUetlh laški In šentjurski občini_ »Ko človek to neposredno vidi< potem dobi veliko jas- gj^o predstavo o obsegu jfsreče, materialnih posle- jicab in seveda o človeških .fg|[edijah«, je povedal Jože cpiole, predsednik Sociali- etične zveze Slovenije med l,jskom v prizadetih obil- ja Laško in Šentjur. Jože gmole je obljubil, da bodo y Socialistični zvezi storili ^se za zagotovitev najširše ^žbene pomoči ter podpr- |j predlog predsednika slo- feDskih sindikatov Mihe gavnika, da se prizadetim pomaga z enodnevnim za- služkom. Izrazil je tudi priznanje jlovenskemu Izvršnemu jvetu, ,ki je naredil vse, kar je bilo mogoče'. Zahvaliti se je treba tudi za pomoč arma- de in ji izreči priznanje: »Ka- dar so katastrofe, je znano, da prav armada vedno naj- bolj pomaga«. Poudaril je tu- di pomembno pomoč gasil- cev. Predsednik šentjurske- ga izvršnega sveta Sergej Še- šerko je Jožeta Smoleta s so- delavci podrobneje seznanil s podatki o naravni nesreči, s kratkoročnimi ukrepi in nadaljnjo sanacijo: »Ljudem smo dali vnovično zaupanje, da se bo tu dalo ostati«. Z vodarji so se dogovorili za celovite sanacije, ki bodo v prihodnje zagotovile var- stvo pred lamami. Povedal je tudi, da je količina pada- vin iz leta v leto večja in da krajani sumijo sistem varo- vanja proti toči. Opozoril je tudi na večje posege v goz- dovih in spremembe v oko- lju v zadnjih letih. »Treba se bo hitro lotiti dolgoročne sa- nacije«, je zaključil Sergej Šešerko. V občini menijo, da je bi- stveno, daje šen^urski izvrš- ni svet ločil socialno in mate- rialno ogrožene občane. Opozorih so tudi na potrebo po mehkem jezu na Voglsgni v Opoki pri Prožinski vasi. Jožetu Smoletu so predsta- vili tudi pomoč vojakov pri sanaciji in hitro in učinkovi- to pomoč velenjskih ru- darjev. BRANE JERANKO Foto: EDO EINSPIELER Jože Smole se je večkrat pogovarjal tudi s pripadniki armade, ki pomagajo na prizade- tem območju. Potrebna je širša jugoslovanska pomoč Predsednica Rdečega križa Jugoslavije Ivica Žnidaršič je med obiskom v laški in šent- jurski občini obiskala priza- deto območje, kjer se je tudi v pogovoru z domačini želela neposredno prepričati o sti- ski najbolj prizadetih obča- nov, o odpravljanju posledic, o škodi in o pomoči. V občinah so predsednici Rdečega križa Jugoslavije po- vedali, da je na območju, v re- publiki in v delovnih organiza- cijah veliko razumevanja in pripravljenost pomagati. Sre- čujejo se z izredno veliko teža- vami in potrebujejo pomoč tu- di od drugod iz Slovenije, mo- goče tudi širšo. Predsednica Rdečega križa Jugoslavije je opozorila na obveznost, da mo- rajo biti bivališča zagotovljena do zime. »Mislim, da je nujno potrebna širša jugoslovanska pomoč, saj je tudi Slovenija ze- lo veliko pomagala drugim«. Ivica Žnidaršič: »Glede na obseg škode bo- mo o oblikah dodatnih pomo- či prizadetim krajem v Slove- niji, Hrvaški in Bosni in Her- cegovini razpravljali septem- bra na predsedstvu Rdečega križa Jugoslavije in se dogo- vorili kako bi lahko še poma- gali. Rdeči križ Jugoslavije bo skušal vplivati, da bi se v federaciji čimprej dogovori- li o koriščenju sredstev soli- darnosti, ki jih za takšne ka- tastrofalne nesreče imamo«. Ivica Žnidaršič je po ogledu prizadetega območja menila, da bi bile na prizadetem ob- močju potrebne tudi skupine tesaijev in zidaijev, ki bi po- magale občanom pred zimo in da bi zagotovili notranjo opre- mo tistim, ki jo je odnesla ujma. brane JERANKO Jože Smole, predsednik Socialistične zveze Slove- nije, med obiskom na pri- zadetem območju Laškega in Šentjurja: - Z vsemi temi katastrofa- mi se sedaj v Sloveniji zelo postavlja tudi vprašanje di- namike odvajanja sredstev za sklad za manj razvite re- publike in socijdistično av- tonomno pokrajino Koso- vo. To so zahteve, da bi mo- rali predvsem reševati pro- bleme pri nas. Mislim, da so te zahteve legitimne in da bi morsdi v tem smislu tudi na ravni federacije toč- no predstaviti kakšne so strahotne posledice zaradi teh ujm v Sloveniji, tako da nam ne bi kdo očital, da nimamo posluha za druge v Jugoslaviji. Toda gotovo Je, da moramo, z vsem po- sluhom za druge, najprej reševati probleme pri nas. Hrib nad Tevčaml drsi navzdol Za strokovna dela Iščejo Izvajalca Medtem, ko narava v La- škem končno miruje, so že pripravili nekatere strokovne analize za ponovno sistema- tično in celovito ureditev zemljišč, potokov in cestišč. Potoki so si namreč med silo- vitimi neurji utirali svoje po- ti, pri tem pa so odnesli tudi več sto metrov cest. Velik problem so kajpada tu- di z vodo napojeni plazovi, ki grozijo mnogim hišam in ce- stam. Za sanacijo plazov so ge- ologi ravno t^o že izdelali strokovne analize. Sedaj iščejo izvajalce del. Najbrž bodo to dosedaryi vzdrževalci poškodovcmih zemljišč, rečnih strug in cest, vendar le, kot je dejal predsed- nik laškega izvršnega sveta Roman Matek, če bodo ponu- dili tudi najbolj ugodne pogo- je. Ceste naj bi ponovno uspo- sobilo cestno podjetje, vodne struge Nivo, plazove nm bi ure- dili delavci Strojne iz Žalca. Bržkone bodo morali začeti delati kar se da hitro, saj stro- kovnjaki in domačini trdijo, da hrib nad Tevčami že drsi poča- si navzdol. Posledice so lahko, še posebno ob vnovičnjem de- ževju, katastrofalne, za drsenje pa je kriva predvsem poglob- ljena in razšiijena struga La- homnice. Posebna ekipa ge- ologov in nekaterih ostalih strokovnjakov, ki siji ogledala to področje, je tudi že opeizila nekatere razpoke na hišah. V soboto bo na prizadetih območjih v Laškem in Šent- jurju delalo tudi okoh sto mla- dincev iz celotnega celjskega območja. Akcijo so pripravili na Medobčinskemu svetu ZSMS. VOJKO ZUPANC V okviru pomoči, ki ga mnogi na različne načine namerava- jo ponuditi prizadetim ob- močjim v laški in šentjurski občini, je tudi enodnevni za- služek delovnih organizacij s celjskega območja. Pri tem pa mnogi negodujejo, ker od tega denarja pride, zaradi najrazličnejših dajatev, le malo več kot polovica denar- ja na prizadeta območja. Zato so že predlagali spremembo zakona v tej smeri, da bi bil enodnevni zaslužek v takih primerih oproščen vsakršnih davkov. Zemeijsifi ralc« močnejši od strelce šmarskem so plazovi nareUlIl precej škode Zaprte in poškodovane ce- neposredno ogrožanje go- spodarskih in stanovanjskih JJjektov, škoda na kmetij- ah površinah, so krona le- ^njega divjanja deževja in ^''etnikanja zemeljskih plasti, ''^šnih velikih možnosti za "^•nkovito obvladovanje pla- žal ni, saj se jih ne da ne fljprečiti, ne predvidevati, 'Pravljenje« pa je zelo "'airo. ^0 deževju 3. in 4. julija se je j^.^ovo aktiviralo 60 zemelj- plazov: 15 plazov nepo- ogroža stanovanjske Jekte, 17 plazov je zaprlo ce- stL^® plazov je naredilo nepo- lno škodo kmetijskim zem- ljiščem, posredno pa ogrožajo gospodarske objekte. Posledi- ce so najbolj občutili v krajev- nih skupnostih Bistrica ob Sotli, Kozje, Lesično, Podsre- da in Virštanj. Skupna škoda, ki so jo povzročili plazovi zna- ša 2,8 odstotka družbenega proizvoda občine. Na Šmar- skem bodo tako deležni repu- bliške pomoči. Prevladuje ocena, da tri četr- tine zemeljskih površin v obči- ni ogrožajo plazovi. Žal so pla- zovi tako kot potresi, še vedno vehka geografska uganka za znanost, ki zaenkrat lahko sa- mo predvideva vzroke in ugo- tavlja posledice. Pred plazovi se praktično ni mogoče zavarovati, saj zavaro- valnica sprejme tveganje samo tam, kjer ima zagotovila, da je teren stabilen. Tega pa je v Šmaiju zelo malo. Nasledrni problem so solidarnostna sred- stva: po določilih družbenega dogovora o delitvi solidarnost- nih sredstev se stroški sanacije upoštevajo samo za najnujnej- ši gradbeni material in strojne ure, teh pa je po oceni občin- ske komisije za več kot 5 mih- jard din. Občini, kije upraviče- na do solidarnostnih sredstev, pa po družbenem dogovoru pripada le 7 odstotkov od oce- njene škode. V občini velja, prav tako po navodilih družbe- nega dogovora, princip, da se sredstva delijo vsem, ki jim je občinska komisija popisala škodo. Za poročilo o ocenjeni škodi je potreben dober mesec, soli- darnostna sredstva pa pridobi- jo v treh mesecih. Takrat pa je ocena o škodi, Zeiradi inflacije, že premajhna, vendar družbe- ni dogovor ne priznava nobene valorizacije. Odobrena solidar- nostna sredstva že danes pred- stavlajo maru kot 20 odstotkov stroškov strojnih ur dela in najnujšega materiala. V šmarski občini, si skušajo pomagati tako, da del sredstev za sanacijo nameni tudi stano- varxjska skupnost: letos bo to 25 milijonov din. ROBERT GORJANC OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Prihaja Popitov petek Afera Muževič se je vrnila v normalne tokove, v katerih bi morala biti že od začetka (kot prometni prekršek in kot miličnikova zloraba oblasti), v petek pa bo javnost jasno, ali ima France Popit, 68-letni upokojenec, predsednik CK ZKS v letih od 1968 do 1982, v sedanjem političnem vod- stvu Slovenije kakšne somišljenike in ali je sploh resno nameraval odstopiti. Boris Muževič bo šel zaradi prometnega prekrška pred sodnika za prekrške; možno je, da bo denarno kaznovan, možna pa je tudi zaporna kazen do 60 din, kar bi pomenilo - če bi se bil sodnik odločil za to - da bi bil Muževič prvi najvišji jugoslovanski politik, ki bi med svojim mandatom sedel nekaj dni v ječi. Petko Gavrič, ki je Muževiča tepel, bo imel opraviti z javnim tožilcem zaradi kaznivega deja- nja (prekoračil je pooblastila), trye miličniki, ki so le gle- dali ta srbski obračun s slovenskim politikom, ne da bi ga preprečili, pa so v disciplinskem postopku. Glasila v cirilici, ki so od prvega dne slepo veijela zgolj srbskim policajem, seveda ne priznavajo svoje zmote (in zmote RSNS Srbije, češ da si je Muževič vse izmislil in da so policeoi z ryim ravnali neoporečno). Zdaj se sklicujejo na to, da je bilo že veliko pretepenih ljudi - in žal jih veijetno še bo - da pa seje prah zdaj vzdignil le zato, ker je bil žrtev nasilja slovenski politik v Beogradu. RSNZ Srbije pa je mirne vesti izdal drugo, resnično sporočilo - je v popolnem nasprotju s prvim - ne da bi va^ vtaknil vsaj pol stavka opravičila zaradi prvotne lumparije, ko je zape- ljal jugoslovansko in svetovno javnost. Tudi zadeva France Popit teče tako, kot smo napovedo- vali. Glasila v cirilici spretno izkoriščajo Popitove očitke predsedstvu CK ZKS in iščejo v ryih potrditev za tezo, ki se v Močni Srbiji pojavlja že več kot eno leto: Slovenci so dober narod, le vodstvo imajo slabo (spomnimo se na lanske mitinge po nekaterih delih Jugoslavije in gesel in vzklikarO na ryih zoper slovensko vodstvo). CJlasila s seve- rozahoda pa trdijo, da je Popit svojo potezo potegnil ob nepravem času (sam France Popit je javno igavil, da se očitka o nepravem času ne more izogniti, ker je zmeraj »neprav čas«. Se pač zgodi, saj iz šahovskega sveta vemo, da tudi velemojstri delajo začetniške napake - Popit pa je bil velemojster v politiki, sicer se na čelu ZKS ne bi mogel obdržati kar 14 let - kadar so utrujeni, naveličjini, jezni nase in na vse okrog sebe. V petek se bodo zbrali člani CK ZKS in med drugim razpravljali tudi o Popitovi odstopni izjavi, ki jo zna morda celo umakniti. V vscikem primeru je škode narejene dovolj, čimprej bi bilo treba vso zadevo pozabiti in usme- riti pogled naprej - v partijske kongrese in v volitve 1990. Neskladje med odstotki In življenjem Pred 9. vrhom neuvrščenih, ki je med drugim pomagal Beogradu, daje dobil videz pravega velemesta (tudi za naš denar) je podpredsednik ZIS Živko Pregl razlagal tujim in domačim časnikaijem, ki bodo spremljali dognanje med neuvrščenimi, da so nam plače v letošnjih šestih mesecih realno zrasle za 14,2 odstotka. Zdaj se ljudje, zlasti tisti z nizkimi plačami, sprašujejo, kje za vraga je ta realnost, če iz dneva v dan žive slabše in se komaj prebijejo čez mesec. O tej hudi stvarnosti prič^o tudi vse pogostnejše stavke - od hrvaških strojevodij (ti morajo zdaj delati po zveznem zakonu o ljudski obrambi, podobno kot rudarji na Kosovu) prek izdelovalcev gum v Borovu do makedon- skih tekstilnih delavk. Vsi zahtevajo višje plače, vsaj take, da bodo Ijihko preživeli. Ni se težko vživeti v kožo skopske delavske samohranilke, ki dobi 1,2 mihjona din na mesec, njena zahteva po večje socialno upravičena. Toda zd^, ko naj bi dobila 2,5 milijona dinjiijev, je seveda vprašanje, od kod ta denar. Lahko le domnevamo, ker ga ne more ustva- riti sama s svojim delom, da bo šel iz sklada za manj razvite, vemo pa, kdo ga polni. Sicer pa je Živko Pregl obljubil, da bo že 21. septembra v skupščini SFRJ tudi zakon o delovnih razmeijih, ki ne zagotavlja več samodejne socialne varnosti na delovnem mestu oziroma delo (slabo ali dobro) za vse življenje. To bo - hočeš, nočeš - le prebudilo sindikate, ki se bodo morali odslej postaviti povsem drugače za delavce (za dobre in proti slabim). Tudi sindikalna jesen bo torej še precej vroča. »Samopostrežba«^ po Zastavlno v divjem plesu cen ne zaostajajo sestavljalci »jugoslo- vanskih« avtomobilov. Čez slab teden se bodo, na primer vozila Zastave podražila v povprečju za 51 odsotkov. V Beogradu so kupci Zastavinih vozil izdelali posebna pravila, ki jih dobrosrčni poznavalci poslovar\ja zavodov Crvena zastava delijo možnim kupcem. Pravilo št. 1. pravi, daje treba takoj poiskati zveze, da bi vozilo dobili čimprej; pri tem mora vsak, ki ne pozna generalnega direktorja zastave, pozabiti na želje po barvi in dodatni opremi. Pra- vilo št. 2 pa pravi, da mora kupec dobro odpreti oči, ko prejema vozilo - veijetno bi bilo najbolje imeti s seboj strokovnjaka ali celo sodnega izvedenca - ker reklamacije (avtomobila Zastava brez tega očitno ni, ker za jugoslovan- ski trg ni treba, da bi bilo brezhibno, s^ je povpreševanje še zmeraj večje od ponudbe) požro živcev, če so sploh uspešne, za naslednjih deset starih milijard dinarjev. V Borbi bralec opisuje primer, ko je kupil novega yuga v Beogradu. Ugotovil je, na srečo, da maivjka pepelnik. »Ni problem,« je rekel prodajalec, stopil k drugemu yugu in iz ryega vzel pepelnik. Marokalo je tudi nekaj vijakov. »Ni problem,« je rekel prodajalec in vzel mar\jkajoče vijake iz tretjega yuga. Ni delal tudi vžigalnik v avtu. »Ni problem,« je spet rekel prod^alec, iz četrtega yuga vzel varovalko in jo zamer^al, da si je Beogr^čan lahko v avtomobilu le prižgal cigareto. Vendar so bile to le napake, ki jih je videti na prvi pogled. Kaj se bo pa zgodilo, če je kaj narobe v motorju, si kupec ni upal niti pomisliti. Potem se ni čuditi, če je Zastava prodala v Ameriki lani le šestino j^gov od načrtovanega izvoza, in še to na ta način, daje jugoslovanski kupec dal za avtomobilček dva- krat toliko, kot Američan. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii Sejemski prodor v Evropo Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki odpira svoja vra- ta jutri, postaja od letošnje- ga leta osrednji sejem obrti in drobnega gospodarstva v deželah Alpe Jadran. To je vsekakor najpomembnejši izziv za to in prihodnja leta celjskega obrtnega sejma. Poslovnost in odpiranje v Evropo pa so verjetno tu- di zametki nove rasti sejma. Med 8. in 17. septembrom bo svoje izdelke in znanje nudilo 2196 razstavljalev iz Jugoslavije in tujine. Na 232 razstavnih površinah bo svo- je izdelke predstavilo 2102 domačih razstavljalcev ter 94 razstavljalcev iz ZR Nemči- je, Avstrije, Italije, ZDA, An- glije, Holandije, Švedske, Francije, Kanade, DDR, Švi- ce, Japonske, Danske in Madžarske. Izhajajoč iz gesla sejma »Vse za obrt, obrt za vse« bo na sejmu ponujalo svoje izdelke in storitve 1420 obrtnikov, s področja vse za obrt pa 776. Manjši, a vseeno izredno pomemben je del sejma, na- menjen neposredni prodaji izdelkov. Zanjo so letos re- zer\'irah skoraj 5.000 m^ se- jemskega prostora, na kate- remse bo s svojo ponudbo predstavilo 380 prodajalcev. Največ iz Slovenije in Hrva- ške, nekaj pa tudi iz Srbije, BiH in Makedonije. Proda- jalci poleg pestre ponudbe obljubljajo tudi sejemske popuste. Mednarodni obrtni sejem, ki ga tudi letos organizir^o Zveza obrtnih združenj Slo- venije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slo- venije in Celjski center Golo- vec, bo ohranil tudi sloves domiselne gostinske ponud- be, Tudi letos bo namreč za izbor poskrbela sekcija go- stincev pri Zvezi obrtnih združenj. Pripravili so kar 2500 m^ gostinskih površin, kjer se bo s svojimi kulina- ričnimi posebnostmi pred- stavilo 20 gostincev. Prometni režim v primer- javi s prejšnjimi leti ne bo bistveno spremenjen, kljub temu pa optimalne rešitve sedanji režim ni nudil. Kot je povedal Iztok Uranjek iz SO Celje je v danih pogojih težko najti boljšo rešitev. Ob konicah je tudi letos tre- ba pričakovati prometne zamaške. Parkiranje bo tu- di tokrat zaradi pomanjka- nja parkirnih prostorov urejeno v ulicah, kajti stara in nova Dečkova cesta, Ope- karniška in Pokopališka ulica bodo v času sejma enosmerne ceste. Za usmer- janje in red na parkiriščih bo skrbelo 15 redarjev ZŠAM Celje in izpostava prometne milice v Golovcu. Med spremnimi priredi- tvami bo poleg posvetov »Obrt in podjetništvo«, ki bo v torek in posveta »Razvoj podjetništva in drobnega go- spodarstva skozi reformske zakone (sreda), gotovo naj- pomembnejši pa četrtkov »Dan Alpe Jadran«. Omenje- ni dogodki naj bi bili nekaj več kot le spodbude ustrez- nim organom za urejanje od- prtih vprašanj in za širši raz- mah zasebne iniciative v prostoru Alpe Jadran. Med soorganizatorji teh dogod- kov in posvetovanj so Zvez- na konferenca SZDL, Go- spodarska zbornica Jugosla- vije, Zveza samostojnih go- spodarstvenikov Jugoslavije in njenih zadrug, Zvezni od- bor za sejme, Gospodarska zbornica Slovenije in drugi. Celjski sejem bo poskusil še bolj odpreti vrata za za- sebno pobudo in poslovnost, saj je le to pogoj za vključe- vanje v evropski in svetovni gospodarski prostor. Po ob- ljubah in pripravah sodeč pa naj bi bilo na sprejem pri- bližno 200 tisoč gostov, koli- kor jih pričakujejo v dneh sejma, pripravljeno tudi me- sto Celje, kjer pripravljajo vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. RP Velika usta so Končno je spregovoril tudi šef šempetr- skega Sipa. In to v Sipovih internih informa- cijah. Polde Rc^jh je prepričan, da čvekanja o Sipu zadnje čase gredo res preko vseh meja. »Da so se celo lokalni časopisi razpisa- li o njih in da smo novinaiji dobili informaci- je na izvršnem svetu v Žalcu,* pravi. »Kot da si vsi želimo, da bi Sip izginil z obličja sve- ta,« dods^a. V nadaljevanju dolgoletni Sipov direktor razmišlja še o mnogih drugih stvareh; da v Sipu nimajo zagotovljenih normalnih po- gojev gospodarjenja, da je občinski izvršni svet kriv, da jim banke ne d^o več denarja, da jim vso akumulacijo pobira mednarodni IFC kredit. In še naprej kategorično zatrjuje, da bo njihova ladja, kljub zlonamernim jezi- kom, še dolgo časa plula. Vsak občan Saviruske doline, ki ve, kaj pomeni Sip za predel Slovenije, je vesel to- vrstne optimistične napovedi, kar pa ne po- meni, da se lahko nanjo vsaj malo zanesemo. Predvsem pa je potrebno razčistiti nekaj ne- jasnosti. Zakaj ljudje govorijo in novinaiji pišemo o Sipu s precejšnjo mero skeptičnosti? Zato, ker iz Sipa že mesece ne prihajajo objektivne informacije o stanju poslovanja, ^udje so nezadovoljni, odgovorni trdijo, da je vse v re- du. Da ljudi ne vznemirjajo le govorice, je marsikomu že povsem jasno. Prav gotovo za mnoge težave niso krivi le v Sipu, ker naša družba ni in še nekaj časa ne bo uspela vzpostaviti gospodarske razmere, ki bi podjetjem omogočile normalno poslo- vanje. Ni pa res, da se novinarji pridružuje- mo različnim »natolcevanjem«. Da bo stvar glede novinarjev rešena, zahtevamo takoj- šen sklic novinarske konference, kot je to, pri tovrstih nejasnostih, v navadi v »normal- nem« svetu. Ne morem mimo tega, da se ne obregnem ob nekatere Rajhove »velike« besede. Spfg šuje se: »Ah se bomo res sesuli, kot se širo kousti tudi kdo iz naših vrst?« In odgovajjg. »Da, prav hitro bi se to zgodilo, če ne bi bj]- stalno na preži in hitro ter učinkovito reagj rah na vsak grozeč pojav. Do sed^ nam je uspevalo. Zato smo še vedno tukaj in t« skor^ edini v strojegradnji, ki se še držimo brez kakšnih hudih pretresov.« Rajh se torej hvali s tem, da so bih vedno sposobni z gasilskimi ukrepi krpati vsakod. nevne težave in da so neprestano, zaradi svo. jih lastnih težav, iskali sovražnike, ki jiu^ želijo n^slabše. Nič pa ne pove o tem, da del vodstvene garniture, ki z njim na čelu domu. je v Sipu že vrsto let, ni uspel izvesti neke dolgoročne Sipove poslovne strategije, da so nespametno vlagah denar takrat, ko ga je bilo v firmi še dovolj, da so pred leti, ko so v Sipu še cvetele rožice, tam zelo radi govori, h z novinaiji in vabili v tovarno različne delegacpe, sed^ pa so tam vsi nezaželjeni. //, še nek^, kar je bržkone najpomembnejše: če je s stanjem v tovarni zadovoljen on, še zda- leč ne pomeni, da so zadovoljni tudi delavci Morda se vendarle premalo pogovarja z nji. mi. Če pa se bo nezadovoljstvo delavcev stopnjevalo, dasiravno upamo, da se to ne bo zgodilo, prav gotovo ne bodo prišli štr^jkat pred njegovo hišo, temveč pred občino. R^jh kar malce naivno upa, da bo izboljša- nje gospodarskega položna kmetijcev pogo- jevalo boljšo prodajo kmetijskih strojev. Ti- stemu delu Sipove inteligence, ki misli dru- gače kot on, pa očita, da so se polagodile zunanjim udarom in da skačejo kot podgane z domnevno potapljajoče se ladje. Kaj pa če je on razlog? Kaj če bi on moral prvi skočiti z ladje? Čez čas, ko bo to zaradi let moral storiti, bo morda prepozno. Ah pa bo postal junak? VOJKO ZUPANC Dobri poslovni rezultati Železarne Store Minuli četrtek so v Železar- ni Štore pripravili tiskovno konferenco na kateri so pred- stavili poslovne rezultate v prvem polletju. Realno po- slujejo pozitivno in so v glav- nem vse načrtovano dosegli. Pri proizvodnji so malen- kostno, za 2,1 odstotka, zaosta- li za načrtovanim, v primerjavi z lanskim letom pa je proiz- vodnja narasla na 5,1 odstotka. Največje povečanje je bilo v obratu Jeklarna in sicer za 6.821 ton ali 11,4 odstotke. Manjša kot v enakem obdobju lanskega leta je bila proizvod- nja v PTE Valji, kjer je nižja za 1.345 ton ali 26 odstotkov in v PTE Litina, kjer je nižja za 574 ton oziroma 12,5 odstotka. Produktivnost dela se je v pr- vem polletju v primejavi z lani povečala za 10 odstotkov. Prodna je po količini za 2,1 odstotek nižja, zaradi revalori- zacije pa realno presega po- slovne cilje za 11,2 odstotka. K večji prodaji je prispevala razširitev proizvodnega in pro- deOnega asortimana. Sicer pa je vse proizvedeno bilo tudi prodano, tako da v železarni nimaio zalog. Na konvertibilno tržišče sc izvozili za 11,6 milijonov dolar- jev, poleg tega pa so iz koope- racijskega sodelovanja s F:- atom za proizvodnjo traktoije\- iztršili še dodatnih 6 milijonov dolarjev. Ustvarjeno je bilo 16 milijard čiste akumulacije. Osebne do- hodke so realno dvignili v pn- merjavi z lani: povprečni oseb- ni dohodek v avgustu je bil 6,6 milijona dinarjev. Zmaryšat so tudi število zaposlenih in od 3650 prišli v enem letu na 3354 delavcev. ROBERT GORJANC Na tiskovni konferenci so tudi predstavili poročilo o dejavnosti za varstvo oko- lja in zdravje ljudi v Žele- žarni Štore. Poročilo nava- ja, da rezultati zadnjih me- ritev emisij iz naprav DO Železarne Store kažejo, da koncentracija prašnih del- cev v izpušnih plinih in ke- mijsko škodljivih snovi ne presegajo normativnih vrednosti, da so koncentra- cije prašnih delcev na izpi- hu iz kupolne peči in taline previsoke in da se je emisija SOj, ogljikovodikov, in del- no ogljikovega monoksida zmanjšala z uporabo ze- meljskega plina. Poudarili so, da glede ravnanja z od- padki ravnajo skladno s predpisi. Odlagališča v Ljubečni ne uporabljajo več, odlagališče Vrhe pa se z odpadnimi materiali zasi- pa po odobrenem projektu pod ustreznim nadzorom. Aero praznuje Deveti september je za Aero Celje pomemben dan, saj so v tej delovni organi- zaciji pred natanko 39 leti uvedli samoupravljanje in izvolili prvi delavski svet. Letos bodo delavci Aera že desetič zapored obeležili obletnico tega dogodka, proslavili pa ga bodo pred- vsem delovno in z nekaj pri- reditvami. Že danes zvečer priprav- ljajo srečanje z delavci, ki so se upokojili letos, z željo, da bi bil njihov odhod v pokoj eden lepših trenutkov v živ- ljenju. Jutri dopoldne b; slavnostna seja delavskef« sveta, kjer bodo najprizade^• nejšim delavcem podelili priznanja in odlikovanja Aera, obljubljajo pa tudi bo- gat kulturni program. V sklopu prireditev je med drugim zajet že tradicionalni šahovski turnir, kjer bodo poleg ekip Aera nastopile ž« ekipe Ingrada, Ema, Cinkar; ne in Kovinotehne. Kulturni večer bo v veliki dvorani Na rodnega doma, kjer bo v ospredju nastop mešanega pevskega zbora Aero, ki tos slavi 10-letnico delo- vanja. Med največje Aerove P^' dobitve zadnjih nekaj let so^ di izgradnja novih prostorom TOZD-a Grafike, kamor so v teh dneh preselili prej dis^ locirani obrat samolepili^!^ etiket. Z otvoritvijo novjjj proizvodnih prostorov pa zaokrožena tudi poslovn^ tehnološka, organizacijs^' in lokacijska povezanost temeljne organizacije. Pri ^^ alizaciji omenjene nalož^^ sta pomagala še dva Aerov tozda Kemija Celje ter Proi^^ vodnja celuloze in Medvode. V delovne re so postavih najsodobnej' opremo, v prihodnje pa meravajo širiti zmogljiv"® z obnavljanjem strojev in P sodabljanjem tehnologije- t- S. KOJNI'' Nov Aerov obrat samolepilnih etiket, kjer je zaposlenih približno 70 ljudi, že obratuje, uradna otvoritev pa bo jutri. Foto: E.EINSPILER 7 SEPTEHIIBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 5 pan, ko je bila slovenska politika prosvetljena preil vstopom v evropsko kakovost življenja bo treba razčistiti ^g veliko zablod, zgraditi ravne ceste In počistiti svinjarijo , ){o se je sobotni Festival I ^ličnosti, družabnosti, l^^lture in politike, poime- novan tudi Srečanje v Celju evropsko kakovost živ- ljenja, že povsem prevesil J; večerne ure in nedolžno ilružabnost, so nekdanji in jedanji celjski funkcionarji pričakujoč pritrdilen odgo- Ivor govorili znancem. »To je bilo pa dobro, kajne?« ^eljku Ciglerju, glavnemu grfanizatorju manifestacije Medobčinskega sveta Zveze komunistov celjskega ob- močja pa je padel kamen ;srca, ko je bila torej že kar pozna večerna ura, je delo- vala le še stojnica Borija Zupančiča, ki je prod^al karikature politikov. Lilit- It so že zdavnaj pospravile, pivarji tudi, celjska SZDL med prvimi, demokrati predzadnji, pa tudi papig in opic več ni bilo moč kupiti. Kar nekakšno piko na i je dal Bori vsej zadevi: ko se je utrudila že sleherna poli- tika, je še vedno vztrajal biznis. Sicer pa se je festi- val pričel že dvanajst ur prej. Že ob desetih dopoldne so oživele stojnice na trgu pred Narodnim domom, zatem pa so poznim sobotnim naku- povalcem kri v žile pognale mažoretke s pihalno godbo iz Radeč. Okoli poldneva so bili potem že pečeni tudi pr- vi kosi Merxovega vola, pol avtobusa nemških turistk pa tudi ni moglo veijeti svojim očem: me jemo v hotelu pire, domačini pa goveda. Okoli štirih so vse številngše firb- ce pričeli zabavati Čudežna polja in Štajerskih sedem, Goge Stefanovič Plesno gle- dališče je izvedlo simboli- stično Mašo za sedem dejanj, nastopili so še harmonikar Stanko Nikola in Mešani pevski zbor Svoboda iz Šo- štanja. Potem je festival poz- dravil Janez Miklavčič, se- kretar MS ZKS celjskega ob- I močja, za njim pa še Tone Zimšek, celjski župan. Cirilu Ribičiču, kot pred- stavniku Zveze komunistov, je bilo za govor odmerjenega skoraj četrt ure. Pa organiza- to^em tega ne gre zameriti, saj so izbrali govornika, ki je imel tokrat nalogo povedati najnovejše kar ima partija ponuditi, vmes pa vplesti tu- di komentar zadnjih dogod- kov v republiškem CK-ju. Tako je zavrnil Popitovo in podobnih politiko in še jas- neje izrazil potrebnost pre- nove partije v sodobno stranko in njeno odprtost do naprednih socialističnih idej in tolerantnost do drugač- nih. Mojmir Ocvirk kot pred- stavnik republiške mladine je poudaril nujnost spošto- vanja političnih pravic in transformacije družbe v so- dobno. Vane Gošnik, pred- stavnik gibanja Zeleni Slo- venije, je največ odobrava- nja požel z napovedmi vode- nja radikalne ekološke poli- tike in pripravljenost sodelo- vanja z vsemi, ki po svojih močeh uresničujejo progra- me zelenih. Silvester Dre- venšek, predstavnik social- demokratov, je dokazoval, da sta socializem in samou- pravljanje - po praksi sodeč - za na odpad, da pa naj se ljudje sami odločijo v kakšni družbi žele živeti. Seveda na tajnih in splošnih vohtvah in nato v politično pravično se- stavljenem parlamentu. De- mokrat Raj ko Pirnat je po- udaril, da lahko pridemo iz krize le z zagotovitvijo suve- renosti Slovenije, ko borno lahko najprej zagotavljali svoj razvoj in šele nato po- magali drugim. Viktor Za- kelj, ki je spregovoril v ime- nu slovenske SZDL, pa je navrgel nek^ svežih mish: da SZDL nima potrebe ne namena biti komu alternati- va, da naj bi se preimenovala v Sociahstično zvezo, ki bo pragmatično reagirala na iz- zive prostora in časa za do- bro ljudi, narodov, ki živimo tu. na Balkanu. V lahkotnejše tone je festi- val nato s svojo peto poezijo speljala dramska igralka Jer- ca Mrzel, za njo pa še Damja- na s svojo skupino in nato spet Čudežna polja. Ljudje so ob kapljici in jedači, pa v družbi nekaterih znanih obrazov, recimo Štefana Ko- rošca, Milana Kučana, Mila- na Bratca in še koga, obsede- li pozno v noč. Bili so dobre volje, celo zaplesal je kdo, nenavadno pa je bilo - vsaj za siceršnja r^anja v Celju - da se nihče izmed navzočih domov grede ni opotekal. Zadnjo soboto je v Celju celo legendarna štajerska pivska kultura izgubila nekaj svoje- ga črnega značaja. Dan, ko je bila slovenska politika kar nekako počez prosvetljena, ni bil najprimernejši za opi- janje. Nekateri so sicer še podpisovali Temeljno listino Slovenije ali Majniško dekla- racijo, mnogi pa so bili pre- več zaposleni s preverjanjem lastnega prepričanja, misli- mi na gradnjo belih cest naj- prej do rojakov in potem v svet, ki so jih omenjali mnogi govorniki, pa tudi z onesnaženostjo zemlje in neba ter vsega vmes v mestu ob Savinji. V soboto je bilo v Celju očiščenih vsaj nek^ src, idej in upov. Tudi to je lahko začetek. BRANE PIANO BOJAN KRAJNC Foto: EDO EINSPILER ^eprav je bilo zabave veliko, so pnsii predvsem tisti, ki zanimal politični nastop skoraj vsega slovenskega. ^"»ičič, Miklavčič in Končan, pa lic in Zimšek. Partija je ^ Vsako ceno ostajala trezna, Zimšek je licu natočil ^'^ijičana (če že konjiške vode ne dobi). »Dol popit'!« če je pred pol leta še držala ocena, da je takratni slovenski vzpostavljajoči se plurali- zem bil bolj pljuvalizem, so se v soboto pri- sotni na dvorišču celjskega mestnega gradu in drugi, ki so spremljali neposredni televi- zijski prenos političnih govorov, lahko mal- ce nejeverno strinjali z oceno, da smo v ne- kaj mesecih v Sloveniji vzpostavili dosti kul- turnejši dialog med politično različno misle- čimi. Demonstriral se je prav na Festivalu različnosti, družabnosti, kulture in politike. Kako je kaj takega mogoče v tako kratkem času? Gotovo je vzroke medsebojnih simpatij in celo odkritega podpiranja (ali vsaj tovrstnih obljub z določenimi pogoji) med različnimi zvezami in gibanji treba iskati v skupnem odporu proti unitarizmu v Jugoslaviji in v željah po boljšem življenju. Kakor pa je politika s svojimi diplomatskimi prefinje- nostmi včasih na prvi pogled nelogična, tako jo včasih v povsem nove vode splovejo skraj- no banalni povodi. Pazljiv poslušalec si je n^novejšo tolerantnost v slovenskem poli- tičnem prostoru, prikazano minulo soboto v Celju, razložil kar s pismom Franceta Popi- ta. Kar praviloma, od komunistov do demo- kratov, od socialdemokratov do zelenih, so govorci izražali nasprotovanje idejam, kijih je poosebilo Popitovo pismo CK-ju, ki pa seveda niso samo njegove. Mimo tega je bilo seveda zgovorno že dejstvo, da si sploh kdo upa v takšnem tonu omenjati bivšega dolgo- letnega vodjo slovenskih komunistov in predsednika republike, kije bil svojčas znan po svoji neizprosni pronicljivosti pa tudi po odločnih postopkih z nasprotniki. Z eno be- sedo, Popit je (ali res nehote?) združil politi- ke, ki bi že po naravi idej, ki jih zastopajo, skorajda morale biti med seboj skregane. Kako so dandanašnji časi vendarle dru- gačni kot pred par leti, pa se ogromnega napredka v Sloveniji skorajda preredko za- vemo, naj ilustrirata naslednja anekdota in dogodek: Ko je bil France Popit pred leti nekje v okolici Celja, spremljali pa so ga seveda vsi lokalni veljaki, so šli slednji za šalo stavit, da si nihče ne upa zavpiti »Dol Popit!« Neverjetno se sliši, ampak eden je stavo vendarle dobil. Stopil je namreč za š£ink, razdelil špricarje in zavpil: »Dol po- pit'!* In ko leta 1986 Popit v Celju ni dobil podpore za drugi mandat predsednikovanja republiškemu predsedstvu, je v Celje lepo prispela depeša, zaradi katere sta se morala oba za volitve najodgovornejša občinska moža tri ure zagovarjati na celjski policiji. Od takrat so, prav ste prebrali, minila le tri leta. Pa vendar. Bolje je biti rahel skeptik kot pretiran optimist, v politiki pa je takšno rav- nanje še posebej modro. Zato se skušajmo upreti pretirani evforičnosti (priznam, tudi mene daje, da bi razposajeno zapel) in naštej- mo nekaj dejstev. Čeprav je bilo v soboto v Celju slišati ob poudarjanju razlik tudi ve- liko povsem identičnih mish - recimo o po- trebi prenove vsega, o pravicah in svobodah, o želodcih in še čem -je bila večina strinjanj z drugimi zvezami postavljena v pogojne stavke. Tako bo vsaka otroška bolezen alter- nativnih zvez in gibanj - saj se strinjamo, da so šele toliko stari, kajne? - lahko takoj in brez težav našla opravičila za spremembo že izrečenih mnenj- In, da ne bo zamere, tudi kakšna starostna partijska kriza bo lahko hitro povzročila sklerozo partije. Zato, pred- no lahko pričakujemo zrelejši razmah gospo- darskega in političnega pluralizma brez za- kulisnih igric in škodoželjnih nasmihanjih ob nasprotnikovi smoli, bo treba še veliko grenkih zdravil dol popiti. Pa čeprav bi naj- raje zapisal, da se je v soboto v Celju pisala zgodovina. BRANE PIANO KOMENTIRAMO Obrali so ga do kosti. Obiskovalci le pečenega vola, govor- niki še koga drugega. Bo kaj zanimanja za našo stojnico, se je spraševal celjski demokrat Miran Gradič, ko sojo zjutraj odprli in okrasili. Ciril Ribičič, govornik CK ZKS: »... Ne smemo se pustiti zmesti tistim, ki z zapletenimi izrazi prikrivajo dejstvo, da se jim zdijo prenovitveni procesi pre- hitri in jih ne morejo več dohajati. Ne smemo pozabiti, da je pred časom vrste ZKS zapustila skupina levo usmerjenih intelektualcev, prepričanih socialistov in komunistov s prav nasprotno utemelji- tvijo, da je razkorak med obljubami in dejanji prevelik, začeti demokratični pro- cesi pa vse preveč obotavljajoči in pre- malo pogumni. Ne smemo dopustiti, da bi Popitovo grmenje v teh dneh preglasi- lo prevladujoče razpoloženje med ljudmi in člani ZKS, na katerega se skhcuje...« Mojmir Ocvirk, govornik RK ZSMS: »...Danes imamo v Sloveniji močno opozicijo naprednim silam, ki se borijo za demokratizacijo. Zdi pa se mi, da naj- močnejše protireformne sile niso znotraj takoimenovanih zdravih sil. Po mojem se tisti, ki se najbolj zavzemajo za liberaliza- cijo, demokratizacijo, ne zavzemajo za ti- ste rešitve, ki jih večina slovenskega na- roda smatra za pot iz stanja v katerem smo... Slovenija je na zun^ demokratič- na in liberalna, na znotraj pa še vedno zagamano boljševiška. Pa ne mishm s tem samo na partijo, daleč od tega. Tudi opozicija in alternativa je takšna in to je velik slovenski problem...« Vane Gošnik, govornik gibanja Zeleni Slovenije: »...Gradimo na še neobstoječem dej- stvu, na enakosti in enakopravnosti vseh političnih dejavnikov. Tudi naš odnos do ZK je natančno takšen in takšen bo tudi v bodoče. Zanimalo nas bo le, ali ZK na primer aktivno in ostro nastopa z zahte- vami po rešitvi posameznih ekoloških problemov. Če nas bo torej ZK pri naših zahtevah podprla, bo naš zaveznik, če bo ravnala tako, da bomo v rxjenih dejaryih zaznali uresničevar^je našega programa, jo bomo podprli...« Silvester Drevenšek, govornik Social- demokratske zveze Slovenije: »...Socialistična zveza vendar ni ne- kakšna spačena koalicija pohtičnih part- nerjev, še mary je lahko prostor za izme- njavo in usklajevanje pohtičnih intere- sov pohtičnih strank. Osnovna Zcihteva, ne samo socialdemokratov, je tukaj jasna in nepopustljiva: socialistična zveza se lahko konstituira kot stranka, mesto us- klajevanja političnih interesov pa lahko in mora postati le na svobodnih in tajnih volitvah konstituiran parlament...« Rajko Pimat, govornik Slovenske de- mokratične zveze: »...krize ni mogoče rešiti brez obliko- vanja suverene države slovenskega naro- da, ki bo temeljila na parlamentarni de- mokraciji in popolnem spoštovanju pra- vic in svoboščin vsakega človeka in dr- žavljana, kot smo zapisali v Majniški de- klaraciji. Ta suverena država mora biti bodisi samostojna država ali država čla- nica konfederacije. Šele v taki suvereni državi bo v celoti mogoče uresničiti sa- moodločbo slovenskega naroda...« Viktor Žakelj, govornik RK SZDL: »... tudi politična ljubezen gre skozi želo- dec. Zato bo napor Sociahstične zveze, tako se žehmo v bodoče imenovati, usmerjen najprej v gospodarsko preno- vo, v spremembo gospodarske strukture, v tisto, kar pravzaprav poimenujemo s tr- gom, s pluralizacijo lastnin, z evropsko ekonomsko orientacijo. ...Druga naša prizadevanja pa bodo usmerjena v plura- lizacijo, demokratizacijo slovenske druž- be, ki se naj prvič potrdi že v pomladnih volitvah...« Štefan Korošec, sekretar predsed- stvaCK ZKJ: »Vsi pravimo, da je pluralizem danes realnost, vendar so pogledi na to zelo različni, saj obstaja kar pet modelov. Pri vsem tem pa je pomembno, da pohtične- , mu pluralizmu priznamo identiteto in pri njem upoštevamo tiste prednosti, ki jih nudi. Prireditev v Celju bo vsekakor imela svoj odmev v jugoslovanskem prostoru, četudi je bila javnost izven Slovenije pre- slabo informirana o tem dogodku. Pre- pričan sem, da bo med vsemi dobromi- slečimi ljudmi sporočilo s tega mitinga pozitivno sprejeto. Miting?! Ja, poznamo različne mitinge, vendar je celjski nekaj novega.« Vitodrag Pukl, član predsedstva soci- al-demokratske zveze Slovenije: »Kombinacija političnega dela in splošnega ljudskega rajanja je način, kije v zahodni Evropi že precej udomačen in mishm, da se bo tudi pri nas obnesel. Zveza komunistov je k sodelovanju po- vabila tudi nas in nam dala možnost, da predstavimo programe in stališča, ven- dar ni nobenega dvoma, da so možnosti neenake, seveda v minus alternativnih gibary. Nekateri ocenjujejo, da smo na tem srečaryu le kot nekakšna »fasada de- mokracije«.« Milan Bratec, izvršni sekretar pred- sedstva CK ZKS: »Pri tej manifestaciji ne gre za propa- gando Zveze komunistov, ampak za pri- kaz enega od njenih obrazov, ki kaže, da se iz političnega marketinga lahko naredi tudi drugačen obraz neke klasične poli- tične organizacije. Temeljni moto srečarya je ustanovitev delovnega ljudstva Slovenije, ki pred- stavlja vehk dogodek, žal pa v zgodovini podcenjen. Predhodnica OF je bila usta- novljena prav v Celju in kakor govore zgodovinski dokumenti, je tukaj prvič v Sloveniji prišlo do spoja različnih poli- tičnih strvg. S tega vidika je prav, daje to srečanje pripravljeno pluralno. Sicer pa, kolikor mi je znano, je tudi danes plurali- zem v okviru celjske socialistične zveze že zaživel.« 6. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii Taborski kulturni dnevi v Žalcu Od petn^stega do tri- indv£U8etega septembra bodo v Žalcu organizirali tradicionalno prireditev Taborski kulturni dnevi, V tednu dni bodo obisko- valci lahko videli razsta- vo akademskega slikarja Bogdana Borčiča, na os- novni Soli Peter Šprajc- Jur v Žalcu pa bo tokrat že četrti bienale pionirske grafike, V okvir teh prire- ditev so organizatoiji uvr- stili Tabor ljudske fronte na Mrzlici, v domu druge- ga slovenskega tabora pa se bo predstavilo lutkov- no gledališče iz Ljub^a- ne, na sporedu bo filmsko gledališče ter koncert in nastop enega izmed gle- daliških igralcev, V ob- činski matični knjižnici bodo v goste povabili Mi- loša Mikelna, zadnji dan taborskih kulturni dni pa bo še premiera Desetega brata v izvedbi gledališča Žarek, IB Samotna svetovna popotnica Ob 100-lotnlcl rojstva Alme KarUn »Someščani so me opazo- vali kot moje zbirke: kot redkost, ki si Jo splača oi:le- dati.« Tako Je po vrnitvi z osemletnega potovanja v rodno Celje zapisala Alma Karlin - svetovna popotni- ca, raziskovalka, etnograf- ka, turnalistka in pisate- ljica. In res so Celjani pred pol stoletja dojemali kot nena- vadno že njeno zunanjo poja- ve: drobceno bitje s kratki- mi, ravno pristriženimi lasmi in čudnim pogledom, Drob- cenost je bila še posebej opazna, ker je Karlinovo spremljala njena visokorasla prijate^ica Thea Schreiber- Gammelin, Toda njena navi- dezna telesna krhkost je bila v kar največjem nasprotju s pogumom in notranjo ener- gyo, ki jo je kmalu po konča- ni prvi svetovni vojni gnala popolnoma samo v svet na odkrivanje tujega življenja. Oborožena je bila z znanjem jezikov, s teoretičnim pozna- vanjem dežel, spremljal jo je pisalni stroj - zvesta erika, bila pa je skor^ brez de- naija. Njeni potopisni knjigi pa številne romane in novele o deželah, ki jih je obiskala, od Peruja do Indije, so prebi- rali tudi njeni someščani, ker ljudem, šolanim še pod Av- stro-Ogrsko, jezik ni pred- stavljal ovire, Almi Karlin - četudi po rodu Slovenki - je bil materin jezik nemški in je vse knjige napisala v nemščini, S tem pa se je število njenih bralcev znatno povečalo. Njeni potopisni knjigi sta izšli v dv^set tisoč izvodih. Pa tudi prevajali so jo; v angleščino, francoščino, celo v finščino. Postala je znana po Evropi in še zunaj nje, »Mala dama iz Jugosla- vije« je z občudovanjem nje- nega poguma imenuje čla- nek v avstralskem časopisu, ko je na potovanju leta 1924 prispela v Avstralijo, Prva leta po drugi svetovni vojni pa njej in njenemu de- lu niso bila naklonjena in to ne glede na to, da je ta nem- ško govoreča Celjanka bila odločna nasprotnica hitler- janstva, da je zato spoznala gestapovske zapore in da je zbežala k partizanom na osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Opozorilo na znamenito Celjanko želi biti razstava v Knjižnici E.Kardelja. Ob njeni otvoritvi, 6. septem- bra ob 17. uri, so to svetov- no popotnico predstavili tu- di z odlomki popotnih doži- vetij. Razstava bo govorila o Almi Karlin do 12. okto- bra, to Je natančno do sto- letnice njenega rojstva. Danes je v slovenskem' kulturnem prostoru Se n£g- bolj opazno njeno etnograf- sko zbirateUsko delo, V celj- skem muzeju je namreč stal- no razstavljena njena zbirka predmetov materialne kultu- re neevropskih dežel. Manj prisotna je Alma Karlin v naši zavesti kot pi- sateljica, Pred dvajsetimi leti je v samostojni knjigi izšel nekoliko okrajšan prevod potopisa Samotno potova- nje, Nadaljevanje - V čaru Južnega moija - je sicer del- no tudi prevedeno, a so pre- vodi nekam skriti v revijah Jana in Nova mladika. In vendar sta obe knjigi ohrani- li svoj čar; tega jima ne daje le opis prirode, ljudi in živ- ljenja ter navad v daljnih de- želah, ampak predvsem pri- kaz doživetij raziskovalke, večkrat porinjene v skrbno pomanjkanje, nemalokrat pa celo v življenjsko nevarnost, V celjskem okolju na zunaj pravzaprav nič ne spominja na n^brž najznamenitejšo Celjanko, če izvzamemo skromen grob na Svetini, kjer je bila 1950, leta pokopa- na, Njena rojstna hiša, ki je stala ob začetku Ljubljanske ceste nasproti Narodnemu domu, je bila porušena ob bombardiranju, Malokateri izletnik, ki se čez Pečovnik odpravlja na Celjsko kočo, pa se ob skromni hišici ob poti domisli, da se je v njej iztekala življenjska pot sve- tovljanke, BOŽENA OROŽEN Abonma celjskih umetnikov Bogata poitudita konoortov za Hutiltoljo kla$lko Zavod za kulturne prire- ditve Celje Je za sezono 1989/90 razpisal koncertne abonmaje in v svojo ponud- bo poleg rednega koncert-, nega abonmaja in v svojo ponudbo poleg rednega koncertnega abonmaja in zelenega abonmaja, ljubite- ljem klasične glasbe ponu- dil ie abonma celjskih umetnikov. Novost torej, ki bo brez dvoma pritegnila občinstvo po svoji kakovo- sti in izboru. Kot prvi iz tega cikla po- nudbe bo novembra nastopil Celjski oktet pod umetni- škim vodstvom Franja Bo- hinca, V decembru bosta na- stopila violinist Marko Zu- pan in pianist Hinko Haas, za njima bo nastopil Savinj- ski trobilni kvintet, nato pa Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta. V koncertni ponudbi celj- skih umetnikov bo nastopila tudi flavtistka Alenka Gor- šič, pred koncem sezone še Mladinski pevski zbor Teh- nik, ki ga vodi Dragica Žvar, Sezono pa bo s samostojnim koncertom zaključil pianist Hinko Haas, Brez dvoma iz- bor, ki je vreden pozornosti in zamisel ponudbe Zavoda •za kulturne prireditve Celje, ki jo velja gojiti tudi v pri- hodnje. Sicer pa je za ljubitelje kla- sične glasbe na programu za novo sezono ponujenih Se petnajst koncertov iz redne- ga in zelenega abonmaja, za katere vlada precejšnje zani- manje, kar je mogoče sklepa- ti po vpisu abonm^ev in dej- stvu, da je zeleni že razpro- dan, Abonmaje je mogoče plačati v dveh in zelenega v treh obrokih z 20 odstot- nim popustom pri celotnem plačilu ob vpisu. Cena za redni koncertni abonma je 300 tisoč dinaijev, za abon- ma celjskih umetnikov 200 tisoč dinaijev in prvi obrok za zeleni abonma 850 tisoč dinaijev, pri čemer je vraču- nana vstopnica za koncert in prevoz, j^p Mladost v Likovnem salonu V Likovnem salonu v Ce- lju bodo Jutri, 8. septembra ob pol sedmih zvečer odprli razstavo slikarskih del štu- dentov Akademije za likov- no umetnost Ljubljana, udeležencev pete likovne kolonije Aera Celje. Pod vodstvom profesoija Andreja Jemca in profesoija Marijana Tršaija je devet študentov Akademije obli- kovalo svoj tedenski študij- ski program na Velem LoSi- nju, kjer so v novem okolju nastala umetniška dela. Otvoritvi razstave bodo pri- sostvovali udeleženci kolo- nije, predstavniki Akademi- je in Aera, glasbeni program pa bosta izvedli Alenka Vi- drih in Brina Zupančič-Ro- Selj. Napovedana razstava sodi v okvir 'dnevov Aera in pod streho petletnega sodelova- nja Akademije z Aerom Ce- lje. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani in celj- ski Aero sta sodelovanje podkrepila tudi s podpisom samoupravnega sporazuma in z njim opredelila in učvr- stila vezi na področju po- slovnega sodelovanja in so- delovanja mladinskih orga- nizacij. Tako je iz bežnih obi- skov Študentov Akademije v Aeru zamišljen koncept prerasel v konkretno zastav- ljene cilje. Vključevanje no- ve oblike programa v študij- ski proces na eni strani ter tesnejSe povezovalce Aera Celje s profilirano izobraže- valno institucijo na drugi, gotovo pomeni prisotnost viSjih ciljev. Ti pa se hkrati vključujejo v programsko usmeritev Likovnega salona Celje, ki namenja del svojega rednega programa predsta- vitvi mladih, obetfgočih umetnikov, mP ZOŠ - TOZD PIONIRSKI DOM »CVETKE JERINOVE« CELJE Vabimo k vpisu v naslednje dejavnosti: - računalništvo - alaktroniko - tujljazikl ~ plaano gledališča - lutkovno gledališča - folklora ~ fotografija - anemanja a kamero Vpis bo od 11. 9. do 13. 9. 1989 od 16. do 17. ur« v Pionirskem domu »Cvetke Jerinove« Celje, Ul, 29. novembra 14, Podrobne informacije na tel. St. 21-907 ali 25-125, Ko oživijo spomini Razstavo Celjo skozi objektiv J. Pelikana boao ponovili V Muzeju revolucije v Ce- lju so pred tednom dni zapr- li razstavo z naslovom Celje skozi objektiv Josipa Peli- kana, s katero so iztrgali po- zabi bogato fotografovo za- puščino in z njo pritegnili Širok krog obiskovalcev. Razstava je bila v resnici slikovit drobec iz sicer boga- tega Pelikanovega fotograf- skega opusa, ki pa je žal pre- malo znan in neustrezno ovrednoten del slovenske kulturne dediščine. K temu kulturnemu dogodku, ki je pestril poletno Celje in hkra- ti obeleževal 150-letnico fo- tografije na Slovenskem, se zdi vredno dodati, da si je razstavo v Muzeju revolucije ogledalo 3500 obiskovalcev, kar je i2yemno veliko v pri- merjavi s podatkom, da mu- zej sicer obišče okoli 11 tisoč ljudi na leto. Več kot 50 Peli- kanovih fotografij Celja v dvajsetih in tridesetih letih so zlasti starejše obiskovalce navdajali z nostalgijo, ki so jo mnogi ovekovečili z misli- mi o razstavi v knjigi vtisov. Razstavljeno gradivo je bilo za mnoge obiskovalce v res- nici sprehod skozi minula le- ta, ali čas za obujanje spomi- nov, Da je razstava fotografij mojstra Pelikana prehitro iz- ginila s programa, čeprav je bila na ogled dva meseca, se zavedajo tudi v Muzeju revo- lucije, kjer so morali prostor odstopiti tudi ostalim prire- ditvam razstav. »Razstavo Celje skozi ob- jektiv Josipa Pelikana bomo ponovili,« je zatrdila ravna- teljica Muzeja revolucije An- dreja Rihter, »Tokrat smo že- leli z njo pritegniti celjsko javnost, pa tudi hčerko Josi- pa Pelikana, ki hrani to gra- divo in še ostalo Pelikanovo bogato zapuščino, ki bi jo bi- lo potrebno obvarovati. Za- vedamo se, da je Sla v polet- nih mesecih razstava zlasti mimo šolske mladine. Zato jo bomo dokompletirali, jo priredili za učence osnovnih in srednjih SoHn takšno mla- dim in širši javnosti še en- krat ponudili prihodnje leto,« Razstava Pelikanovih foto- grafij je bila prva v Sloveniji, ki se je spomnila in obeležila 150-letnico fotografije na Slovenskem, MATEJA PODJED PRIREDITVE Na dvorišču mestnega gradu v Celju bo drevi ob 21, Se zadiha filmska projekcya v okviru poletnih filmgkik večerov, ki sta jih organizirala KLjUB in Kinopo (1) 10. KADAR OČE PRAZNUJE-BRATJE IZ OPLOTNICE (1) , Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsaic ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij_ izvajalec_ lestvica domačih melodij_ izvajalec_ ime in priimek_ naslov_ Nagrajenca: Jožica Knez, Breze 25 Ivan Balažič, Solčava 2 Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii 7 SEPTEHIIBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 19 Vabe na vsakem koraku za dobičkonosni desert ¥eč tujih g08t0¥ Je y Zilravlllšče Rogaška Slatina primamlla Izvenpenzionska ponudba Turističnim delavcem, ki resno razmiiljajo o svo- ji dejavnosti in dobičku, vse bolj postaja jasno, da turista ni dovolj zadovo- ljiti samo z dobrim hote- lom, hrano in pijačo, am- pak f a je treba nenehno in vsepovsod zaposlovati z mislijo, kako bi porabil denar in se ob tem počutil zadovoljnega. V Zdravilii- £u Rofaika Slatina jim to gre očitno dobro od rok, saj tja prihaja vedno več tujih gostov, ki imajo za svoje debele denarnice tu- di visoke zahteve. Sodobne dobičkonosne formule so v Rogaški Slati- ni spoznali že pred leti, ko so se odločili, da zgradbo več novih objektov za iz- boUšanje izvenpenzionske ponudbe. Na ta račun niso zanemarili kakovosti stan- dardnih uslug v hotelih, ka- terih imajo še vedno pre- malo, predvsem visokoka- kovostmh, A in de lux kate- gorije, Ce bi imeli dvojne zmogljivosti te vrste, bi lah- ko imeli Se dvakrat več tu- jih gostov. V prvi polovici letošnjega leta so imeli za 18 odstotkov več tujih go- stov kot lani, v juliju in av- gustu pa se je številka povzpela na več kot 20 od- stotkov, Tako so v Zdravi- lišču na najboySi možni na- čin utišali tiste, ki so za no- ve investicije skeptično očitali, da gre za razmetava- nje denarja. Novih turističnih prido- bitev je res precej. Obnovili so nek^ lokalov, ki so vča- sih prej odbijali kot mami- li, v ponudbo & la carte in sedaj zelo dobro poslujejo (izboljšala se je tudi raven uslug, skoraj v vseh lokalih so uvedli samopostrežne zajtrke, o katerih se gostje zelo pohvalno izražajo, na kakovost hrane pa zadnja leta ni pripomb). Za »zdra- vilni« del ponudbe so pri- dobili najsodobn^šo opre- mo, ki gostom pri fiziotera- piji in elektroterapiji nudi vrhunske usluge, odprli so tudi lepotilni salon. Pravi izvenpenzionski magnet za gosteje nova igralnica, kjer se je poleti tudi do dvesto tujih »petičnežev« spogle- dovalo s srečo. Kmalu se bodo lahko merili tudi v golfu na Jelšingradu in igrali tenis v dvorani. Mnogi gostje so mnenja, da so nov trgovski center, avtobusna postna in ob- voznice v veliki meri pri- spevale pri zapeljivi podobi turističnega kraja, veliko pa jih že nestrpno čaka, da si bodo lahko poda^šah metre sproščene hoje po- novem sprehajališču, ki bo vabilo tudi s trgovsko po- nudbo. Polnost ponudbe zaokrožuje vsako leto bo^ kakovostna zasedba nasto- pajočih na Rogaškem glas- benem poletju. Darko Bi^ak; direktor Zdravilišča Rogaška Slatina ob tem razmišlja: »Za te pridobitve nismo zaslužni samo v Zdraviliiču; ljudje počasi spoznavajo, da se lahko na mnoge načine enakopravno vključijo v bogatenje ponudbe, na primer s kmečkim turizmoni, s čimer bodo lahko pomagali sebi, nam in kraju. Se posebej se moramo zahvaliti šmarski občini, ki ima razumevanje za naie Mčrte. Mnogi tuji gostje, ki večinoma prihajajo vsako leto, zelo odprto pohvalijo in tudi kritizirajo; prav nič se ne obotavljajo povedati, da jih veseli, da je kraj bolj čist in da ni več pretepov. Sicer pa na doseženem ne gre spati. Turistični trg je neizprosen, ie veliko nam manjka, da bi se približali recimo Baden Badnu ali Monte Catiniju. Pomembno je nenehno izboljševati ponudbo. Zdravilišče Rogaška Slatina je najbolj zaslužno, da je občina Šmarje pri Jeliah za Bledom, Portorožem in Ljubljano postala četrta najmočnejša turistična regija v Sloveniji. Kratki roki In kakovost sta prinesla zaupanje investitorjev Ingrad, tozd Oradbenlštvo Rotaška Slatina Ima dovolj dela, skrbi pa Jih upadanje Investicij v času, ko v gradbeništvu, kjer je investi- cij iz leta v leto manj, ie kako pride do izraza konkurenca, lahko uspevajo le le ti- sta podjetja, ki storitve opravljajo hitro in kakovostjo. V8ako'zavlačevanje namreč po- meni bistveno povišanje investicijske vred- nosti. Zato v Gradbeno industrijskem po- djetju Ingrad - tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina vsako gradnjo zaključujejo najkas- neje v šestih mesecih. Svojo dejavnost opravljtgo večji del na ob- močjih Rogaške Slatine, Maribora, Šmarij, Celja in tudi na hrvaški strani. Trenutno zak- ljučujejo ali gradijo nekatere objekte v Atom- ski vasi, dvorane za tenis v sklopu Zdraviliš- ka v Rogaški Slatini, bazen v Atomskih To- plicah, prizidek pekarne v Rogaški Slatini, {asilski dom v Straži, stanovanjski blok v Zi- Jerniku in Se nekatere druge. Pomočnik di- fektoija Albin Šprajc nam je povedal, da je 250 delavcev tega kolektiva trenutno polno zaposlenih. Jih pa precej skrbi, kako bo, ob neprestanem padanju investicij, v prihod- tijem letu. Mnoge stvari, ki so povezane z raz- 'nerami v gradbeništvu nasploh, bodo Se ka- ko krojile usodo kolektiva v naslednjih me- secih in letih. Pred dvema mesecema so se v Ingradu in s tem tudi v rogaškem gradbeništvu z refe- rendumom odločili za novo, tržnim razme- ram prilagojeno organiziranost - za družbeno podjetje, S to organizacijo želijo doseči večjo in racionalnejšo izkoriščanje proizvodnih ka- pacitet, vs^ povprečno rast proizvodnje, po- zitivne fmančne rezultate, kadrovsko in stro- kovno rast zaposlenih ter doseganje primer- nih nagrad za vloženo delo. Prav tako si prizadevsOo slediti razvojnim smerem v. svetu z uv£yanjem novih tehnolo- gij in proizvodov v vseh njihovih dejavno- stih, V letošnjem, jubilejnem letu (Ingrad le- tos praznuje 30-letnico) so, na primer, razvili lahek lesni montažni sistem LINO, tik pred otvoritvijo je nova tovarna za proizvodnjo betonskih cevi. Nova organizacija Ingrada k^pak narekuje drugače vodeno delo tudi v tozdu Gradbeništvo RogaSka Slatina. Tudi v rogaškem tozdu so letos pridobili nek^ novih objektov, med katerimi je n^ po- membnejša betonama Negonji, kjer proizva- jajo vse vrste betona. Gradnja bazena v Atomskih toplicah je iz- cedno zanimiva zato, ker gre za prvo grad- ijo tovrstnega bazena pri nas. Bazen bo Vijugaste oblike, opremljen s curki za ma- sažo, z napravami, ki omogočajo valovanje Jode v bazenu, brzice, vodne tokove in po- Jega leta. Za vse zaposlene Ingradove delavce v Ro- gaški Slatini so zagotovili ustrezne prevoze z lastnimi prevoznimi sredstvi, kajti večji del zaposlenih je iz drugih občin in iz dru- gih republik. Dobro imajo urejeno tudi pre- hranjevanje v delavskem naselju v Ratan- ski vasi. Na Bilki Je nekaj objektov Iz Atomske vasi, ki Jih gradi Ingradov tozd Gradbeništvo Rogaška Slatina. Objekte bo pohvalili tudi ie tuji turisti. Trgovako-nakupovaini center v Rogaški Slatini bo prav tako gradili Ingra- dovi delavci. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii 7 SEPTEHIIBER 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii september 1989 novi tednik - stran 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 7, SEPTEMBER ii Kipec Iz ikroba »Zdi se, da se narava in umetnost izključujeta, toda sesljata se hitreje kot si misUmo«, je nekoč ugotovil Goethe. Da njegov rek resnično drži, govori pričujoči krompir na sliki, ki mu je umetnica Narava izoblikovala nevsakdanjo podobo. Človek pa lahko v nastali ikrobnati gmoti, z malo domiiUije seveda, pre- pozna različne zanimive figure. g Foto: E, E. Svetinski Elffelov stolp v samotni globači pod Svetino živita rokodelski mojster Ivan Žagar ter njegov sin in učenec Dejan; 62-letni Ivan se že trideset let ukvaija s to že skoraj izumrlo obrtjo. Iz hlodovine in desk namreč zelo kvalitetno, spretno in poceni oblikuje in izdeluje čebre, brente, vinske sode, lestve, loti se celo izdelovanja oken- skih okvirov. Znanje, ki ga je podedoval po svojem očetu, tudi zelo uspeino prenaSa na svojega sina in tako sta lani s skupnimi zamislimi in močmi skovala načrt in izdelala »mai\jfiega bratca« Eiffelovemu stolpu, ki stoji v Parizu, Za ^adbeni material sta uporabila osem centimetrov dolge vžigalice; za izdelavo celotnega, 86 centimetrov visokega stolpa Ea sta jih potroiila približno 3500. Na sliki je dvanajst letni »ejan, ki je v izdelavo stolpa vložil največ truda, pridnega dela in iznajdljivosti. g^ Narodni dnevnik, 5. september 1910 štajersko čebelarsko druitvo priredi v proslavo 80. roj,! nega dneva njegovega Veličanstva cesarja za časa jes^l skega sejma v Gradcu med 1. in 9. oktobrom 1910 vgr^iL industrijski palači čebelarsko razstavo in obenem 2. oktj. bra 1910 shod štajerskih čebelarjev. K udeležbi pri razstM in na shodu, kojega program se naznani pravočasno, ^ vabljeni vsi čebelaiji in prijatelji čebeloreje, kar ntuprljil neje. Pri čebelorejski razstavi se namerava podati koiijt. mogoče celotna slika vse štajerske strdi. Proieni so tor^ vsi štajerski čebelarji, nuj si pripadajo kakemu društvu ^^ ne, da se udeležijo tega ogledovanja strdi, ne samo j. stvarne, ampak tudi iz lastne koristi Najlepše in n^^ stejše strdi dobe nagrado v denarju. Čebelarji, ki se natnt ravajo udeležiti razstave, lahko zahtevajo, da se jim d, brezplačno poštna doza po 5 kg na posodo; oglasiti n morajo zar\je pri Štajerskem čebelarskem društvu. Iz Grobelna. V naslednjo nedeljo se uprizori na tui odru po izvirnem romanu pisatelja Jos. Jurčiča dramatik rani »Tihotapec«. Snov je vzeta iz narodnega živUerf, Slovencev ob kranjsko-hrvatski meji po Gorjanci iz 2, časa tabakarskega tihotapstva okoli leta 1848. Predsta\-i se vrši v 5 dejanjih s petjem in godbo; igrajo kmetski fantjf in dekleta. Ker je čisti dobiček namer\jen slovenski šolsk ded, se vljudno vabite k številni udeležbi. g Slika preteklosti Kako se čas spreminja; včasih so izdelovalci brezovih metel naložili robo v koš ter vzeli pot pod noge, od vasi do vasi. Danes pa naložijo metle na prikolico motoija, pa Se na dolgo pot ni treba, ker metel k^ hitro zmanjka, Vs^ pri Avgustu Je- lenku iz Slovenskih Kotpic je tako in povsod je deležen velikega zani- manja. Pravzaprav je izdelovalcev pravih brezovih metel pri nas izred- no malo. Potem, ko je Avgust šel v »penzijo«, se je še bo^j posvetil izdelovanju metel s katerimi je imel opravka že v mladosti. EDI MASNEC Verovati, veijeti, to je pravzaprav ne vedeti. Slovenci imamo kar dovolj pisanih pričevanj o verova- njih, vražah, ravnanjskih še- gah, ki prič^o o tem, kako globoko je bilo in je pravza- prav vse to zakoreninjeno. Seveda to ni nobena sloven- ska posebnost, s^ je na pri- mer vraževemost Angležev naravnost neveijetna za tako civiliziran narod. Verovanja in uvere pri Slovencih je s sodelavci v pet z^etnih knjig zbral narodopisec Vin- ko Mddemdorfer, zato bi se prepisovalcu zbranega gra- diva izognil, ker je čtivo do- stopno vsakomur. Primeri, ki so že in bodo navedeni, so samo za pojas- nitev zakoreninjenosti vraž- jeveija, ko se na splošno vsi čudimo, kako je mogoče, da je zaradi čarovništva trpelo in umrlo tohko ljudi. Zelo zgovoren je primer, ki ga v 2. knjigi »Praznično leto Slovencev« naviga dr, Niko Kuret: Okoh sv. Lenarta nad La- škim pozataknejo zvečer pred praznikom sv, Janeza Čar in lilagosiov - za vsak primer Krstnika na vogalih njiv veli- ka stebla gozdnih kresnic in pokrope polja z blagoslovlje- no vodo. Težko bi našli lep- ših primerov, kako nemote- no poganski čar in krščanski zakramental izhc^ata drug ob drugem! (Konec citata) Čar, čarobno, očarljivo, ča- rovnija, čarovnica.., Kako pradavni besedni koren preskakuje od pojma k pojmu, od prikupnega k zloveščemu, Čmo-belo, vroče-mrzlo. Kdor lahko življenje reši, ga lahko tudi ugonobi. Mary ko so ljudje vedeh, več so vsega veijeli, sicer pa tudi danes v več veijamemo, kot vemo. Marsikaj pa je po- stalo del šege, navada, že kar nepisano pravilo obnašanja. Marija Salobir iz Trobnega dola ve veliko zgodb iz pri- povedovai^ svoje stare ma- tere, drugih starejših ljudi, no nekfo jih je tudi sama do- živela. Kot šolarka se je Marija s sošolci vračala iz šole v Brezi (Sentrupert) proti do- mu. Na poti jih je zalotila ne- vihta, pa so se zatekli k hiši v bližini. Gospodinja jih je povabila v vežo in opazovala naliv. Ko pa je začela padati toča, je skočila v črno kuhi- njo, vrgla na piano dvoje burkelj navzkriž, pograbila pest toče, kot brez uma zdr- vela v kuhinjo. Kjer je v peči plapolal ogenj. Vrgla je lede- na zrna v ogenj in skorsg za- kričala: »Na, tu imaš copmi- ca, opeči si parkpe!« Imena domačije Salobiije- va ni hotela imenovati, ker bi sorodnkom tiste ženske ne bilo prav. Toda kaj bi se pre- prosti ljudje sramovali, če so šolani veijeli, ali pa krepili praznoveije. Približno v istem času je v šentrupert- ski šoli med veronaukom, ko se je od Kalobja slišal zvon, župnik pomenljivo dvignil prst rekoč: Otroci, tam čez, v Kalobju, copmico pokopa- v^o! Marijina stara mama je poznala mnoga zelišča, veli- ko zdravilnih č^o^v. Ko so se nekoč otroci Sli dričat po slamnati strehi, ki je na hle- vu segala škorcu do tal, je bi- la sicer mila ženica močno huda. Prvič zato, ker so ji s strehe posmukali glušec, marsikje znan kot netresk (sempervivium tectorum), drugje znan kot divji bob, homulica, možek, strešnik in žvanikelj. Bil ji je pri roki, če je koga bolelo uho, pa tudi strela niq ne bi udarila v stre- ho, kjer je rastla ta roža. Tej mesnati rastlini, ki raste le še po vrtovih, v Prekmuiju pra- vdo Prtinovo cvetje. Tam tu- di pravijo, da če grmi in tre- ska, da PerUn bije. Perun pa je bil, kot vemo, staroslovan- ski bog groma. Tako je v nevolji nad po- končanem glušcem na hlev- ski strehi pozabila ošteti otroke tudi zato, ker je tudi strehe Skoda. Rastlina, ki ima očitno zdravilne lastno- sti, je po mnenju ljudi imela tudi čame - hudo uro odga- njfuoče lastnosti. Kot rečeno, netresk zginja s slamnatimi strehami vred, kot izginJ mnoge zdravilne rože t li nikov zaradi sodobne lave krme. Z njimi v^ o naravi - zdravnici. Prihodi KOLOMONOV ŽEG - ČRNOŠOLN Porodniški atol Iz začetka IB.atoletJa, to pomeni, dM^ na tak način, oziroma v takšnem atolu rojevali sodoi^ našega pesnika Prešerna, ikofa In pevca Slomška, ^^ tudi onadva »ama. Porodnica Je rojevala sede, obe na naslonu za roki pa sta blll zato, da Jlb Je stlf^ v trenutkih krčev.