..Štajerc'  izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4    krone,  za   Ogrsko
5  K  50 vm. za  celo     ; leto; za Nemčijo stane   ^ za celo leto 6 kron, za Ameriko  pa  8   kron;   \j a duigo inozemstvo se -ačuni naročnine z oziram na visokost pošt-    , vine. Naročnino je pla-   t lat« naprej. Posamezne   « Sterse prodajajo po 10 v
ihedništvo   in   uprav-idStvo  se   nahajata   v Ptaju,   gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'—
za	V,	strani K	40-—
Z2	v.	strani K	20 —
m	v.	strani K	10'—
za	'A.	strani K	5 —
za	>i„	strani K	250
za	'/«	strani K	1.—
Pri večkratnem oznanila			
se cena primerno			zniža.
51
Ptuju f nedeljo dne 17. decembra 1916,
Dve in poi leta že traja ta najkrvavejša iu najgrozovitejša vojna, ki je vrgla skoraj polovico sveta pod orožje in povzročila neskončno gorje. In zdaj jo zasijal prvi žarek, ki nam kaže, čeprav še v daljni bodočnosti, zaželjeni mir ... Ni še mogoče, da bi že danes iz hvaležnega srca zapeli svoj „Te Deunv'. Ničesar gotovega, ničesar določenega nam še ne kaže ta žarek. In vendar učinkuje v prestrašenih dušah človečanstva blagodejno.
Kot zmagovalci stojijo osrednje' države in njih zavezniki na vseh bojiščih in tudi najnovejši izdajalski nasprotnik leži zdrobljen na tleh. Vkljub svoji nepremagljivosti pa smo si obdržali čut za človečanstvo in vrednosti življenja. In ravno kot zmagovalci zamoremo temlažje besnemu sovražniku ponuditi roko v pametno, pošteno, pravično spravo.
Niti najhujši sovražnik ne more več upati, da bi združeni napad razbil osrednje, države. Zato pa je tudi vsako nadaljno prelivanje krvi nezmisel. Iz tega stališča so Avstro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bolgarska pri vladah sovražnih držav in tudi pri nevtralnih vladah sprožile predlog, da naj se prične mirovna pogajanja. Pri naših sovražnikih loži zdaj odločitev: ali bodejo sprejeli predlog ali pa odklonili. V prvem slučaju nam pride zaželjena misel miru bližje; v drugem slučaju pa nam preostaja edino to, da z vso brezobzirnostjo nadaljujemo vojno, dokler ne pade sovrag, prisiljen od ojstrine našega meča, na kolena in sam ne prosi za mir . . .
Predlog osrednjih držav.
K.-B. Dunaj, 12. decembra. Uradno se danes razglaša (skrajšano): Sovražnim in nevtralnim vladam se je izročilo sledeči mirovni predlog:
Ko je bila poleti 1014 potrpežljivost Avstro-Ogrske napram izzivanjem in grožnjam izčrpana in je bila monarhija prisiljena, da po 50 letih miru potegne meč,_ niso bili za ta težki sk> jp merodajni napadalni načrti, marveč le zapoved s i 1 o b r a n a. Svoj obstoj braniti in v bodoče pred ednakimi zahrbtnimi načrti sovražnih sosedov zasiguriti, to so bili cilji in naloge monarhije v sedanji vojni.
Skupno z zvestimi zavezniki seje avstro-ogrska armada in mornarica borila in je krvavela, dosegla pa tudi zmagovito bogate uspehe in izjalovila nakane nasprotnikov. Naša zveza ni dosegla le celo vrsto zmag, marveč drži tudi širne sovražne pokrajine v svoji roki. Nezlomljena je njena moč,1 ki jo je šele zadnjič zadnji izdajalski nasprotnik čutil, nezlomljima jo pa tudi odporna volja prebivalstva. Nikdar ne morejo sovražniki upati, da bi premagali ali razbili našo zvezo. Brez koristi in zaman je nadaljevanje boja za nasprotnika. Velesile naše zveze pa so svoje cilje: obrambo pred dolgim časom pripravljenega napada na njih obstoj in integriteto, ter pridobitev realnega  jamstva   proti   ponovitvi   takega
napada, zasledovale in se ne bodejo pustile spraviti nikdar iz vsled pridobljenih uspehov zasigurane zemlje svoje iz eksistence.
Nadaljevanje te morilne^vojnj, y kateri zamorejo nasprotniki še nimjgjš .Uničiti, ali usodo ne spremeniti, se kaže večino bolj kot uničevanje človeških življenj in blaga brez namena, kot n e č 1 o v e-štvo brez potrebe, kot zločin na civilizaciji.
To pi-epričanje je pustilo dozoreti pri dunajski vladi sporazumno z vladami zveznih sil misel, napraviti odprti in lojalni poskus, da se pride do razgovora z nasprotniki v namene uresničenja mini. V to svrho so vlade Avstro-Ogrske, Nemčije, Turčije in Bolgarske danes izročile prizadetim državam edna.ko glasečo se noto, ki vsebuje našo nagnjenost, vstopiti v m i r o v n a pogajanja z nasprotniki. Obenem se jo to v posebni noti naznanilo zastopniku papeževe stolice in prosilo za interes papeža /.a to mirovno ponudbe.
Avsti-o-ogrska in njeni zavezniki so s tem korakom zopetni odločilni dokaz svoje m i r o-ljubnosti podali. Nasprotniki bodo morali zdaj pred vsem svetom svoje mišljenje objaviti. Nas pa ne bode, pa naj bo uspeh tega predloga kateri-koli, za nam morda vsiljeno^ nadaljevanje vojne tudi pred sodnijskim stolom lastnih narodov, zadela nobena odgovornost.
Nota sama se glasi v prevodu tako-le:
»Najgrozovitejša vojna, kar jih pozna zgodovina, divja zdaj že dve in pol leta v velikem delu sveta. Katastrofa zadene človeštvo v njgovih najvrednejšh pridobitvah. Grozni duševni in gmotni napredek, ki je tvoril ponos Evrope v začetku 20. stoletja, v razvaline vreči. Avstro-Ogrska in njeni zavezniki Nemčija, Turčija in Bolgarija so v ti-j borbi svojo nepremagljivo silo dokazali. Dosegli so napram glede števila in vojnega matcrijala močnejšemu nasprotniku ogromne uspeli c. Nerazrušljivo drže njih črte napram vedno ponavlja-nim napadom armad svojih sovražnikov. Zadnji naval na Balkanu bil ie hitro in zmagovito premagan. Zadnji dogodki dokazujejo, da tudi nadaljevanje vojne nj'h odporno silo ne more zlomiti, marveč da pričakujejo lahko še nadaljnih uspehov. V obrambo svojega bitja in svoje narodne prostosti za razvitek bili so zavezniki prisiljeni, poseči za orožje. Tudi slavni čini njih držav niso na tem ničesar spremenili. Vedno so se d>žali prepričanja, da njih lastne pravice in vtemeljene zahteve ne stoje v nasprotju s pravicami drugih narodov. Ne gredo na to, da bi svoje nasprotnike razbili in uničili. Nošeni od zavedi svoje vojaške in gospodarske sile in pripravljeni, jim vsiljeni boj tudi do skrajnosti nadaljevati, navdušeni pa tudi obenem od želje, preprečiti nadaljno prelivanje krvi in grozotam vojne konec napraviti, predlagajo, d a se čimprejc prične z mirovnimi razpravami. Predlogi, ki jih bodejo k tem pogajanjem seboj pr-nesli in ki so nato naperj<ni, da se zasiguri fast, bitje in prostost raz-itka svojih narodov, tvorijo po njih mnenju primerno podlago za uresničenje trajnega miru. Ako bi pa vkljub tej ponudbi za mir in spiavo boj naprej trajal, so zavezniki odločeni, da vodijo vojno do zmagovitega-konca. Odklanjajo pa slovesno vsako odgovornost zato pred človeš tvom in zgodovino.
GovVr nemškega kanclerja.
K.-B. Berlin, 12. decembra. Govor državnega kanclerja v. Bethmann-Holl-w e g v današnji seji nemške državne zbornice se je glasil tako-le (skrajšano): R u m u n-s k i nastop v vojni naj bi našo in naših zaveznikov postojanko na vzhodu odprl, obenem
naj bi se z veliko ofenzivo na zapadu prodrlo in novi italijanski napadi Avstro-Ogrsko porazili. Položaj je bil resen. Z Božjo pomočjo pa so naše krasne čete vstvarile položaj, ki nam daje večjo varnost nego kedaj popreje. Zapadna fronta ne stoji samo, marveč ima večje rezerve kakor kedaj popreje. Proti vsem italijanskim nakanam je dobro preskrbljeno. Medtem, ko vlada na Krasu in ob Sommi bobenski ogenj, ko Rusi proti vzhodni meji Siebenbiirgena naskakujejo, je fcldmaršal Hindenburg v genialnem vodstvu brez primere s četami vseh zaveznikov, ki so v tekmovanju nemogoče mogočim napravili, celo zapadno Valahijo in sovražno glavno mesto zavzel. Hind em burg pa ne počiva. Vojaške operacije gredo naprej. Z udarci meča je tudi naša gospodarska preskrba boljša. Velike zaloge žita, olja, živ« ljonskih sredstev in druzega blaga je padlo na Rumimsketn v naše roke. Naša gospodarska -varnost -je torej brezdvomna. Govornik je potem omenil, da pričenjajo zdaj naši nasprotniki lakoto čutiti in da so nasprotniki napačno računali z našo notranjo utrujenostjo. Vstvarili smo domovinsko pomožno službo, ki napravi iz vse Nemčije veliko taborišče armade z neizerpljivimi pomožnimi sredstvi. Združeni z našimi zavezniki korakamo naprej, vedno pripravljeni, da se branimo za ljudstvo, za prosto, sigurno bodočnost, vedno pripravljeni, da za to ceno roko k miru podamo; kajti naša moč nas ne dela gluho za našo odgovornost pred Bogom, pred lastnim ljudstvom in pred človeštvom. Vedno smo bili pripravljeni za mir. V globokem verskem čutu pa smatra cesar zdaj pravi čas za p r i-četek mirovnih pogaja n j. Cesar- je vsled tega sklenil, da skupno s svojimi visokimi zavezniki sovražnim silam predlaga pri-četek mirovnih pogajanj. Govornik je prečita! potem noto in končal tako-le: Avgusta 1914 so zapričeli naši sovražniki svetovno vojno. Danes stavimo mi človečansko prašanje miru. Mirno čakamo, kako bode izpadel odgovor naših sovražnikov. Ako sovražniki odklonijo, potem bode do zadnje koče vsako nemško srce vzplamtelo v sveti jezi zoper sovražnike, ki nočejo vstaviti umor človeštva. V usodni uri storili smo usodni sklep. Pre-šinjen je od krvi stotisočev naših sinov in bratov, ki so svoje življenje pustili za varsto domovine. Človeška misel ne sega v tej grozi človeškega življenja do zadnjega. Bog bode sodil. Mi pa hočemo brez strahu in pokonci svoj pot hoditi, odločeni za boj, pripravljeni za mir!
(Ednaki govori so se od načelnikov vlad govorili s preči tan jem skupne note tudi v zbornicah Ogrske, Turške in Bolgarske).
Cesar Kari I. svoji armadi in mornarici.
K.-B. Dunaj, 12. decembra. Cesarje izdal sledečo povelje na annado in mornarico:
Mojim  vojakom  armade in m or-n a r i c e!
Božja milostna pomoč, Vaša in našili zvestih zaveznikov hrabrost in vztrajnost so vstvarili   položaj,   ki ne pusti   več dvomiti o
—   o    —
STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči
moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu
naši konečni zmagi. V stremljenju, povrniti v težkem času moško vztrajaj očim narodom blaginje miru, smo Jaz in moji zvi-Šeni zavezniki napravili poskus za uresničenje častnega miru. Molim k Vsegamogočnemu, da naj ta korak s svojim blagoslovom spremlja. Sem pa tudi gotov, da se bodete z i s t i m j u n a š t v o m naprej borili, dokler ni mir sklenjen ali dokler niste sovražnika odločilno porazili. Dunaj,  12. decembra  1916.
K a r 1.
Nemški cesar svojim vojakom.
K.-B. Mil neb. en, 12. decembra. Cesar je izdal za nemško armado sledeče dnevno povelje :
Vojaki! V čutu zmage, ki ste jo dosegli s svojo hrabrostjo, smo Jaz in vladarji zvesto zvezanih držav sovražniku mirovno ponudbo napravili. Ali se bode s tem zvezani cilj dosegel, je doslej neznano. Vi se morate nadalje z Božjo pomočjo proti sovražniku držati in ga poraziti.
V e 1 i k i g 1 a v n i stan, 12. dec. 1916.
V i 1j em.
Fellerjeve, želodec krepeče, lagodno odvajalne rabarbarske .krogljice z in.   ,;
„Elsa-k.rogljice"
Zato  jo  je  priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, romarje itd.                    «4
masi)
odpravijo zapeko.
503
Predvojne cene: 6 škaiijic franko 4 K 40 h. Lekarnar E. V. Feller, Slubica, Elsa-lrg St. 241 (Hrvatsko). Če/ 100.000 zahvalnih pisem.   11-a.
Svetovna vojska.
Zavzetje Bukarešte.
Avstrijsko    uradno   poročilo   od Četrtka.
K.-B. Dunaj, 7. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno b o j i š č e. V Valaški plan oti prodirajoče zvezne bojne sile so včeraj Bukarešto in Ploesti v last vzele. Avstro-ogrske čete pridobile so C amp in o in zasledujejo južno od S i n a i a. Zvezne bojne sile F a 1 k e n-hayna pripeljale so včeraj na vjetih 106 rumunskih oficirjev in 9100 mož. V gozdnih Karpatih je ruski pritisek znatno ponehal. Le severno doline T r o t u s in pri Dorna-Watri prišlo je do slabejših ruskih sunkov, ki so bili gladko odbiti. Pri armadi Terszty-anszky vdrli so dunajska deželna hramba in nemški oddelki, prodirajoči rusko stražno črto, do sovražne glavne postojanke in so se vrnili po zavrnitvi petih ruskih protisunkov s 40 v j e t i m i, 3 strojnimi puškami ter enim metalcem min nazaj. — Vslcd uspehov na Rumunskem postal je 6. december očitno dan maščevanja za najgrše izdajstvo. Krasni zmagoviti pohod vodil je zaveznike v srce Rumunske. Četrto sovražno glavno mesto je od izbruha te svetovne vojne premagano. S ponosom sme avstro-ogrska bojna sila na one čete gledati, katere, tekmujoče z nemškimi, bolgarskimi in turškimi bojnimi silami, so udeležene na slavnostnih činih proti našemu najmlajšemu sovražniku na hitro skupaj zbrane oddelke, ki so vlovile ob začetku vojne v Siebenburgenu prvi sunek, na naše pogorske brigade, ki so- izvršile v transilvanskih alpah najtežje naloge, na čete, ki so bile udeležene pri ofenzivi  v Valahiji, pa
tudi na hrabre branitelje vzhodne Siebon-burške in gozdnih Karpat, na katerih odporu se je razbil vsak ruski naval, na naše priznane pijonirje ob spodnji Donavi, ki so izvršili eno največjih vojno-tehničnih del v zgodovini, na našo artiljerijo in donavsko notiljo, ki se je tudi zadnjič — pri odporu zoper ruske napade južno od Bukarešte — zopet odlikovala. Njim vsem gre naša zahvala! Namestnik generalštabnega šefa pl. H Sfer, fini.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B. Berlin, 7. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zap a dno bojišče. Armada prestolonaslednika R u p p r e c h t a. Na zapadnem bregu M a a s e so pri visočini 1304 pri Ma-lencourtu Nemci v francoske jarke vdrli in visočino zavzeli. Vjeli so 5 oficirjev in 190 mož. Od nekega sunka v sovražne črte na T o t e r M a n n pripeljali so 11 vjetih.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Zapadno od Lučka vsilili so ob Lugi nemški in avstro-ogrski oddelki v neko rusko stražno postojanko. Vjeli so posadko 40 mož. Ponoči so držali postojanko proti petim napadom. Tudi zapadno od Z a-losze in Tarnopola zamogle so naše patrulje vjeti 90 mož, oziroma 20 mož iz zavzetih delov ruskih črt. — Fronta nadvojvode Jožefa. V gozdnih Karpatih in obmejnih goreh H o 1 d a v e deloma rastoči artiljorijski ogenj in boji v prednjem polju, iz katerih so se severno od D o r n a - W a t r e in v dolini Trotusa ruski napadi razvili. ki so pa bili zavrnjeni. — Armada Macien-s e n. (Glej avstrijsko uradno poročilo!) — M a k e do n ska fronta. Pri Trn a vi vzhodno od Čeme vrgli so Nemci in bolgarske kompanije Srbe iz postojanko, v katerih so se predvčerajnem vgnčzdili. Vjeli so 6 oficirjev in 50 mož. V dolini S t r u m e šli so v bolgarskem odpornem ognju angleški oddelki nazaj, ki so se hoteli približati postojankam južno-vzhodno od S e r e s a.
Prvi genoralkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Kako je bila Bukarešta zavzeta.
W.-B. Berlin, 7. decembra. O zavzetju Bukarešte se poroča: Dne 5. decembra ob 10. uri 30 minut dopoldne bil je hauptman v generalštabu L a n g e kot parlamenter s pismomgeneralfeldmaršalav. Mackensen, ki je zahtevalo, da se izroči trdnjavo, odposlan h komandantu Bukarešte. Neko drugo pismo dalo je komandantu na znanje, da se bode z ognjem na trdnjavo zapričelo, ako bi se parlamenter tekom 24 ur ne vrnil. Hauptman Lange, ki je bil ob črti rumunskih prednjih straž od nekega generala sprejet in z zavezanimi očmi v avtomobilu v Bukarešto odpeljan, seje dne 6. decembra zjutraj, pred potekom dane dobe, vrnil. Vrhovni poveljnik rumunske donavske armade ni hotel sprejeti pismo generalfeldmaršala v. Mackensena, češ, da Bukarešta ni trdnjava, marveč odprto mesto. Ne obstoje ne armirani fčri ne v njeno obrambo določene čete; ni ne gubernerja ne poveljnika. Hauptman Lange je opozarjal na značaj Bukarešte kot trdnjave in nato, da tako umikanje ne bode preprečilo nemških operacij. Zjutraj dne 6. decembra so se deli kavaljerijskega k&ra Schmettov polastili nekega fOra na severni fronti. Deli 54. armad-nega kora vdrli so za njimi in so zavzeli črto fčrov od C h i a j n a (zapadna fronta) do O d a i 1 e (severna fronta). Nasprotnik se je branil z infanterijo, ali odpor je bil kmalu zlomljen. Od južne fronte sem vdrli so deli donavske armado skozi pas fOrov v mesto. Našli niso nobenega odpora.
V Bukarešto prihajajoče čete bile so navdušeno sprejete in z rožami ovenčane. Geneneralfeldmaršal v. Mačke n-s e n podal se je v automobilu pred kraljevski grad, kjer je bil pozdravljen s šopki rož.
Turški plen pri Bukarešti.
K.-B. Konstantinopel, 7. decem-I bra. Severno od Donave seje glasom zadnjih j poročil število od naših čet pri bojih pred j Bukarešto pripeljanih v j e t i h povišalo j na okoli 4000 mož, med njimi 66 oficirjev I raznih stopinj, število plena pa na 38 topov 1 za hitro streljanje, med njimi dve 10,5 cm-| havbici, 100 polnih artiljerijskih municijskih I vozov, 20 strojnih pušk, 3 automobile, na ti-j soče pušk in veliko množino c-ugih predme-I tov. Edino v bojnem oddelku naših čet pu-! stili so Rumuni več kot 600 mrtvih na bo-j jišču ležati.
Hitro zasledovanje Rumunov.
Avstrijsko uradno poročilo od petka.
K.-B. Dunaj, 8. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mackensen. Zasledovanje Rumunov preko črte Bukarešta-Ploesti je v naglem napredovanju. Od P r e d e a 1 a in prelaza Altschanz nazaj idoči sovražnik naselje pot za vrnitev že z avstro-ogrskimi in nemškimi četami založeno in je bil večinoma vjet. Včerajšnji plen 9. naše armade znaša okoli 10.000 mož. Ob reki Alt napadla je skupina obersta v. S z i v o v zapadni Ru-munski odrezane rumunske sile zopetno in jih je prisilila h kapitulacij i. 10 bataljonov, ena eškadrona in 6 baterij v moči naj-manje 8000 mož in 26 topov odložilo je o r o ž j e. Fronta nadvojvode Jožefa. Močni sovražni napadi v dolini T r o t u s u 1 a in v pokrajini L ud o v e bili so krvavo zavrnjeni.
Italijansko bojišče. Včeraj zjutraj zapričel je v oddelku Krasa močni sovražni artilerijski ogenj, ki se je proti prostoru od K o s t a n j c v i c e do najvišje lju-tosti pbvišal; popoldne pa je vsled neugodnega vremena zopet opešal.
Južno-vzhodno bojišče. Ob Vo-jusi težki sovražni artilerijski ogenj.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H o f e r, fini.
Nad 10.000 Rumunov vjetih.
Nemško ur a d no poročilo od
petka.
K.-B. Berlin, 8. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Ruski sunki ob D ti n a-fronti so se izjalovili. Južno- od W i d s y bili so v eno naših stražnih postojank vsiljeni oddelki takoj zopet prepodeni. — Fronta nadvojvode Jožefa. Po pone-srečenju velike razbremenilne ofenzive v Karpatih so Rusi le še delne napade pričeli. Naskočili so včeraj večkrat ob L u do v i in v dolini Trotusula proti našim črtam in bili krvavo zavrnjeni. — Armada pl. Mackensen. Naše prodiranje proti in preko črti Bukarešta-Ploesti izvršilo se je tako hitro, da ob Predealu in prelazu Altschanz stoječi Rumuni niso imeli nobene možnosti, iti pravočasno nazaj. Zadeli so pri svojem umikanju že na nemške in avstro-ogrske Čete in so večinoma že vjeti. Med gorovjem in Donavo je zasledovanje v toku. Le 9. armada je včeraj okoli 10.000 mož vjela. Ob Altu izpolnila se je nepreprečljiva usoda v zapadni Rumunski odrezanih sil. Oberst v. S živo izsilil je dne 6. decembra z njomu podrejenimi avstro-ogrskimi in nemškimi četami njih vdajo. 10 bataljonov, ena eškadrona, 6 baterij, skupno 8000 mož in 26 kartonov odložilo je orožje. — Makedonska fronta. Ponočni napadi Srbov pri T r n z i a vzhodno od Cerne bili so od nemških in bolgarskih čet zavrnjeni; istotako so se izjalovili zopetni sunki Angležev v dolini Strume.
NamestniK generalštabnega šefa pl. Hofer, fml.
— 3 —
Nemški zmagovalci v zraku.
Novembra meseca soNemci izgubili 31, sovražniki pa 94 letal.
K.-B. Berlin, 8. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Ykljub večinoma neugodnemu vremenu dosegli so naši (nemški) letalci tudi v mesecu novembru velike uspehe. Lastni izgubi od 31 letal na zapadu in vzhodu, na Romunskem in na Balkanu stoje sledeče številke nasproti:
Sovražniki so izgubili:
v zračnem boju.........71  letal
vied streljanja od zemlje                .   . 16     ,,
vsled neprostovoljnega izkrcanja od
zemlje.........7     ,.
skupno     94  letal
Od teh je v nagi lasti 42, vidno onkraj črte padlih 52 letal.
Artiljerijski in infanterijski letalci Žasi-gurili so si z odličnim izpolnjevanjem svojih važnih nalog priznanje in zaupanje drugih čet. Vodstvo ceni njih delo visoko.
Prvi generalkvartirmojstcr L u d e n d o r f f.
Hrabri podmorski čoln.
K.-B. Berlin, 8. decembra. Vsled podelitve reda Pour le merite pred kratkim odlikovani kapitan-lajtnant S t e i n b r i n k je na svoji zadnji vožnji s svojim podmorskim čolnom 22 ladij s 14.005 tonami tekom 11 dnij potopil. Od potopljenih ladij jih je bilo 11 s premogom naloženih in za Francosko ter Italijo določenih.
Dne 6. decembra seje sicer najvišje število na enem dnevu potopljenih ladij z 38 doseglo.
Zaloge rumunskega žita.
K.-B. Berlin, 8. decembra. „Norddeut-sche Allgemeine Zeitung" poroča: Glasom uradnih rumunskih objav znašajo v deželi se nahajajoče žitne zaloge dne 1. julija 1316 okoli 1,600.000 ton, namreč 440.000 ton pšenice in pšenične moke, 782.000 ton koruze in 320.000 ton ječmena. Ostanek se razdeli na rž in oves. Letošnja žetev presega komaj srednjo žetev. Na tem žetnem dohodku so doslej od osrednjih držav zasedene pokrajine z okroglo dvema tretjinama udeležene.
Francoska vojna ladja izgubljena.
K.-B. Paris, 8. decembra. Mornariško ministerstvo naznanja: Linijska ladja „S u f-fren" (12.730 ton), ki je dne 24. novembra v orient odplula, ni tam dospela. Smatra se jo za izgubljeno. Posadka „Suffrena" je znašala 18 oficirjev in 700 mož.
Premagana rumunska armada.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 9. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. Sovražnik je pred donavsko armado in desnim krilom generala v. Falken-havn v polnom umikanju. Rumunske sile, ki so hotele še poskusiti, najdeti od gorovja sem zvezo z umikajočo se rumunsko armado, bile so popolnoma uničene. — Fronta nadvojvode Jožefa. V dolini T r o t u s u 1, nadalje med Kirlibabo in dolino B y s t r i c e napadel je sovražnik včeraj zopet naše postojanke z močnimi silami. Raz ven nekaj krajevnih uspehov  ostali so napadi brezuspešni.
Italijansko injužno-vzhodno bojišče. Položaj nespremenjen.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H Sfer, fml.
Nad 70000 Rumunov  vjetih,  184 topov in 120 strojnih pušk zaplenjenih.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 9. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno jezera N a r o c z napadlo je po ognjeni pripravi več ruskih kom-panij brezuspešno naše postojanke. — Armada Mackensen. Levo krilo 9. armade je rumunske divizije, ki so od prelazov severno-vzhodno od S i n a i a hotele priti proti južnem vzhodu, uničil. Več tisoč mož je bilo vjetih, mnogo kanonov zaplenjenih. Pred desnim armadnim krilom in pred hitro pro-dirajočo donavsko armado je sovažnik v polnem umikanju. Od 1. decembra sem je Rumun izgubil na obe armadi — v kolikor se je pri naglem pospravljanju bojišča okoli Bukarešte zamoglo dognati — nad 70.000 vjetih, 184 kanonov, 120 strojnih pušk. Visokost številk da jasho sklepati na velikost uspeha zveznih čet in kaže stopinjo razpusta rumunske armade, katere izgube na mrtvih in ra-nj enih stoje v razmerju s številom vjetih. Plen na vojnem orožju in materijalu je nepregleden. — Makedonska fronta. Na viso-činskih postojankah severno odMonastira in vzhodno od Paralova ležal je močni artiljerijski ogenj, kateremu so sledili ob C e r n i lahko zavrnjeni napadi. Vzhodno od zgornjega jezera T ah i no odbile so bolgarske prednje straže eno angleško kompanijo.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o. r f f.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dun a j, 10. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Med S i 1 i s t r i j o in Cernavodo pridobili so Bolgari levo donavsko obrežje. Vzhodno od Bukarešte in P1 o e s t i pridobiva naše zasledovanje na prostoru. Čete v. A r z odbile so v obmejnem prostoru zapadno in severno-zapadno od Oene ljute ruske napade. Le južno-zapadno od S vi 1 i a posrečilo se je sovražniku iztrgati nam neko visočino. V okolišu armade K (3-v e fi obračal je sovražnik več ljutih napadov proti postojankam zapadno od Funduli-M o 1 d o v i, za katere se že tedne sem vroče bolimo. Priznani branitelji zavrnili so ga vsakokrat.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H (Sfer, fml.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. B e r 1 i n, 10. decembra (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča:
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Zopet so napadli Rusi med Kirlibabo in D o r n a - W a t r o, brez da bi imeli kak uspeh. Južno doline Trat n-s u 1 zamogli so neko visočino zavzeti; posrečilo se jim pa ni vkljub vporabi močnih sil, pridobiti zapadno tega mesta na ozemlju. — Armada Mackensen. Armade so v prodiranju v zapadni Valahiji. Med Cernavodo in Silistrijo došle so bolgarske sile čez Donavo. V Dobrudši neznatno bojevno delovanje. — Makedonska fronta. Severno od M o n a s t i r a in ob C e r n i izvršile so včeraj ententne čete zopet močni ententni sunek; ta se je izjalovil. Nemške in bolgarske čete so vse napade Francozov in Srbov krvavo zavrnile.
Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Prehod Bolgarov čez Donavo.
Bolgarsko uradno poročilo.
K.-B. Sofija, 10. decembra. General-štab poroča:
Ob Donavi so se pričele sovražne čete, ki so imele zasedene levo obrežje Donave med Tutrakanom in Cernavodo, proti severnem vzhodu umikati. Naše čete, ki so bile prišle pri Tutrakanu čez Donavo, zavzele so mesto O 11 e n i c a, ki je bilo od sovražnika oplenjeno. Druge čete so Donavo pri Sili-s t r i j i prekoračile in mesto K a 1 a r a š zavzele. Rusi so bili to mesto in sosedne vasi zažgali. Druge naše čete zavzele zo mostičje na levem donavskem obrežju nasproti Cerna-vodi.
Bolgarske čote so ponoči od Cernavode sem v varstvu teme Donavo prekoračile, močno utrjenega sovražnika nazaj vrglo in se železniškega mostu polastile. Vsled tega pogumnega podjetja bile so nasproti Cernavode stoječe ruske in rumunske čete, ki so stale prod obkoljonjem, prisiljene, da svoje mogočno izzidane postojanke izpraznejo in na nagli način v severno-zapadno smer odidejo. Obupani napori rumunske artiljerije, most z besnim obstreljevanjem uničiti, ostali so brezuspešni. Prekoračenje Donave od naših čet se nadaljuje.
Grška mobilizira!
..Daily Chronicle" poroča z dne 10. t. m., da grška mobilizacija hitro napreduje. Proti Larissi se odpošilja znatne bojne sile. To se godi pod osebnim vodstvom generala Dusmanisa. Grki drže vse strategič-ne točke v bližini Aten zasedene. Povsod se koplje strelske jarke in kanone na visočine v okolici mesta dovaža. Središče vojaških priprav je Larissa. V vaseh se orožje pod zvo-nenjem vseh zvonov med rezerviste razdeljuje. Vlada je vse vozove za armado zaplenila. Rezervisti v vaseh so dobili povelje, da naj se k zastavam oglasijo, kadar bodo cerkveni zvonovi zapeli. V nekem obrežnem kraju je tekal predstojnik po ulicah in klical: „Odreše-nik je vstal!" To je menda znamenje napada, kajti ko se je ta klic tudi v Larissi začul, pričelo je streljanje. — Kakor je razvidno iz teh podatkov angleškega lista, se pripravlja na Grškem odločitev, ki bode za nas in naše zaveznike vsekakor ugodna. Pritisek četvero-zveze na pošteno Grško, njeno nasilje in odpor je našel protiodpor.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. D u n a j, 11. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. M a c k e n s c n a. Zvezne bojne sile prodirajo vkljub neugodnemu vremenu, slabih potih, in mestoma novo oživljajočega se sovražnega odpora naprej. Avstro-ogrske in nemške čete so si pri R e c e a m e severno-vzhodno od Bukarešte prehod čez J a 1 o m i t o priborile.
—    Fronta nadvojvode Jožefa. V K a r-patih naskakujejo Rusi vkljub težkim krvavim izgubam, ki znašajo v zadnjih tednih — nizko računjeno — najmanje 30.000 mož, vedno zopet brezuspešno naše postojanke. Armada A r z odbila je v obmejnem oddelku zapadno in severno-zapadno od O ene zopet več sunkov. Pri armadi K o v e 8 se je na obeh straneh ceste V a 1 e p u t n a - J a k o-b o n j, kjer izvršuje sovražnik od začetka svoje razbremenilne ofenzive s posebno silo napade ljuto borilo. Vse žrtve Rusov so bile zaman.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 11. decembra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Za Nemce uspešni delni boji. Ob fronti V e r d u n a se je z odpornim ognjem in v zračnem boju sedem sovražnih letal sestrelilo.
Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Jožefa. Severno Tatarskega prelaza, v oddelku B y s t r i z c e, ob M u n c e-1 u 1 u in na obeh straneh doline T r o t u s u 1 napadal je tudi včeraj Rus z močnimi silami, ali brez vsacega uspeha. Pri nekem sunku nemških patrulj severno Smotreca smo vjeli  14 mož   in zaplenili   en   metalec min.
—    Armada Mackensen. Zasledovanje armad našlo je na posameznih krajih odpor. Bil je zlomljen. Gibanja se izvršujejo vkljub hudemu dežju, zmočenim potom in uničenim mostovom na nameravani način. Napravili smo zopet več tisoč vjetih. — Makedonska fronta. 10. december prinesel je zopetni težki neuspeh četverozveze na bojnem dnevu, na katerem je sovražnik znatne arti-ljerijske in infanterijske moči vporabljal. Vsi napadi   Francozov   in    Srbov med D o b r o-
4   —
mirom   in Makovo   so   se   izjalovili  na odporni sili nemških in bolgarskih čet.
Prvi gencralkvartirmojster Ludendorff.
Dva velika transportna parnika potopljena.
W.-B. Berlin, 11. decembra. Od naših podmorskih čolnov sta bila v vzhodnem Srednjem morju dne 28. novembra in dne 3. decembra dva okoli 5000 do (5000 ton velika, z vojnim materijalom naložena sovražna transportna parnika potopljena. Oba parnika sta bila oborožena in od razruševalcev spremljana.
Velikanske rumunske izgube.
Uradne navedbe iz posameznih bojišč kažejo naravnost velikanske izgube Riinmnov.
Romuni so izgubili v Dobrudši na vjetih čez 3G.0OO mož, potem 119 kanonov, 74 strojnih pušk; v Siebenbiirgenu na vjetih čez 84.000 mož, 134 kanonov, 112 strojnih pušk; v Valahiji na vjetih čez 70.000 mož, 184 kanonov, 120 strojnih pušk. Skupna izguba Ru-munov na vjetih in plenu znaša torej 150.000 vjetih, 427 kanonov in 360 strojnih pušk. Ako se računa k temu še krvave izgube, ki so bili pri ljutosti bojev v mnogih slučajih še mnogo višje, kakor število vjetih, potem se kaže slika popolnoma razbite romunske armade, ki je več kot polovico svojega stanja izgubila.
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dun a j, 12. decembra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. V Valahiji so zvezne bojne sile vdrle do črte U r z i c e n i.- M i z i 1; vsak dan se več tisoč sovražnikov vjame. — Fronta nadvojvode J o ž ef a. Rusko napadalno delovanje je ponehalo. Sovražnik je bil povsod zavrnjen. Na sedelski visočini od Valeputne napadel je nasprotnik v današnjih jutranjih urah izredno ljuto. Ob 1. uri zjutraj brez vsake artiljerijske priprave zapričetemu mno-žinskemu sunku sledili so ob 3. in 4. uri na-daljni, z močnim topovskim ognjem pričeti navali. Ruske kolone so se hvala pažnji naše infanterije in izbornemu učinku artiljerije vedno pred našimi obrambami razbile in so zbežale nazaj v svoje izhodne postojanke. Tudi v pokrajini Ludovein na Smo-trecu ostalo je več močnih napadov brezuspešnih.
Italijansko in j už no - vzhodno bojišče. Ničesar za poročati.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
Zopet nad 10.000 Rumunov vjetih.
Nemško uradno poročilo od
torka.
K.-B. Berlin, 12. decembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Posrečena patruljska podjetja ob Stochodu prinesla so od vjetih važna pojasnila glede ruske razdelitve sil. — Fronta nadvojvode Jožefa. Močni ruski napadi so bili popolnoma zavrnjeni. — Armada pl. Mackensen. Bojevno napredovanje na celi fronti. Urziceni-Mizil je v naši lasti. Armadna skupina, zlasti 9. armada, je v zadnjih dneh Rumunom zopet nad 10.000 vjetih, več kanonov in mnogo vojnega orodja odvzela. — Makedonska fronta. Z lju-tostjo naskakujejo vsak dan sovražne čete, zlasti Srbi, proti nemško bolgarskim postojankam na obeh bregovih C e r n e. Tudi včeraj doživeli so tam zopet težki krvavi poraz. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Izpred sodišča.
Zapeljavanje vojnega vjetnika.
Maribor, 8. decembra. Pri graščini Tur niše pri Ptuju   uslužbeni   ruski   vojni
vjetnik Franc Lvdgus zrezal je neki eie-vator-jermen v vrednosti (300 do 1000 kron in je dal kose jermena železniškemu delavcu Jožefu Vnuk ter hlapcu Anronu G r a c e r, pri katerih se je te kose tudi našlo. Rus je rekel, da ga je hlapec Gracer, ki je sedaj vojak, hotel k tatvini zapeljati; tudi Vnuk ga je zapeljaval in*mu obljubil za kose jermena 2 K ter 2 litra žganja; dal mu pa. je le denar, žganja pa ne. Jožef Vnuk je bil obsojen na 3 mesece težkeječe, njegov brat Avguštin jo bil oproščen, razprava proti Gracerju pa preložena.
Veleizdajalci.
Sarajevo, 9. decembra. Po petdnevnem trajanju bila je sodba v veleizdajniški razpravi zoper Damjana G j urica in 38 njegovih tovarišev izrečena. Bili so veleizda-jalstva krivim izpoznani in obsojeni: Pero J e r k o v i č, kmet iz Brana-Basiča pri Više-gradu, Mihajlo ter Elija Petrovič, oba veleposestnika iz Janje, na smrt na ve-šalah; Damjan G j u r i c a, duhovnik iz Dragovida, in Milan B o Ž i c, duhovnik \/. Višegrada, vsak na 16 1 e t težke ječe: na-daljnih 13 obtožencev je bilo obsojenih na eno do pet let težke ječe, ostali pa 30 bili oproščeni.
Prevelika občutljivost vrata proti mrzlemu zraku je le posledica slabe cirkulacije krvi. Tako zvano otrjenje vralu proli vplivom mrazu obstoji v odpravi dotoka krvi k vsem orgarom vratu in žrela. Dosežemo to otrjenje z zunanjim obribanjem in z izmivanjem vratu s Fellerjevim osvežujočim in oživljajoč™ rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elsa-fluid". Poraba tega bolečine odpravljajočega, sline razlopivsega domačega sredstva je najboljša prophylaxis zoper bolezni prehlajenja vratu. Predvojne cene: 12 steklenic za 6 kron tega izbomega domačega sredstva polije povsod Iranko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatsko). Pri boleznih prehlajenja je pospeševanje izmenjave snovi vedno ugodnega vpliva. Kdor trpi torej na trdem truplu in zamašenju, naj vzame Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z zn. nEIsa-krogljice" 6 škalljic stane 4 K 40 vin. Iranko in se priporoča, ta dva izbo.-na domača sredstva naročiti, da se ju ima v potrebi vedno pri roki. Kol dodatek Fellerjev mentholni črtnik proli migreni 1 krona in vedno zanesljivo sredstvo za kurja očesa: Fellerjev „flajšter za turiste" z zn. „Flsa" a 1 krono in 2 kroni; ta sredstva bodeta mnogokrat velike koristi.                                          501                                (si
2. izkaz
doslej došlih daril za uresničenje spomenika padlim vojakom v Ptuju.
(Darila do .30. novembra 191G.)
Samuel Friedrich     ......	K	20- —
Nadgeometer Sprung	11	10--
Magister Hayd     .......	si	10--
Plem. Kiibeck, Ankenstein    .   .	11	10- —
Leopold Slawitsch......	11	100- —
Maks Straschill         ......	ii	10--
Machalka & Korsche	ii	10-—
Dr. R. Sadnik      .......	ii	20-—
H. Molitor......		25-—
H. Sonnenschein             ....	ii	10 —
Prost Martin Jurkovič    ....	ii	30 —
Župan Jos. Ornig......	ii	200-—
Zadnjič izkazano	■■	3102-27
Skupno K 355727 V zmislu  plemenitega   namena in dolžnosti hvaležnosti   napram   padlim   našim  junakom se prosi za nadaljna darila.
Vsa darila je odposlati okrajnemu odboru v Ptuju in bodo razglašena.
Bazno.
Cenjeni naročniki. Konec leta prihaja in usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopet no naročenje „Š t a j e r c a". V tem letu, kakor že preje je naš list dokazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da sije „štajerc" i sedaj
i v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh frontah, v strelskih jarkih ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj,  da bode imelo
\ tudi letošnjo vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naroč-
nike, da naj nam čimprej e vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listo naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, šta-jersko-koroškemu, avstrijskemu mišljenju!
Iz bojišča se nam piše: Odlikovani so bili sledeči pij^nirji iz Ptuja: Ignac Cech, doma pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Anton Budna, Franc Šuta od Sv. Trojice v slov. gor. Vsi ti so bili odlikovani s hrabrostim svetinjo 2. razreda. Iskreno pozdrave pošiljajo v lepo štajersko domovino in obenem čestitajo vesele božične praznike vsem slovenskim fantom in dekletam, kakor čitateljem tega lista: Ignac Cech od Sv. Urbana, Johan Ar-nuš iz Kicarja, Franc Krajnc iz sp. Velovleka, Martin Kramberger iz Ločiča.
Celjski regiment št. 87.  Domačemu  celjskemu c. in k. infanterijskemu regimentu št. 87 se je   do   dne   30. oktobra  t. 1.   podelilo 3785 odlikovanj in sicer : 3 vitežke križe Lcopoldovcga reda,   19 redov železne krone, 73 vojaških   zaslužnih   križcev   3. razreda, 5 vitežkih   križcev   Franc   Jožefovega  reda,  2 duhovniška zaslužna križca 2. razreda, 4 zo-petna srebrna signum laudis,   32 srebrnih in ' 139 bronastih signum laudis, 25 zlatih hrab-j rostnih medajl, 338 srebrnih  1. razreda, 1295 j srebrnih 2. razreda  in 1604  bronastih hrab-| rostnih medajl, 169 pohvalnih priznanj, 8za-! služnih zlatih križcev s krono, 5 brez krone, j 33 srebrnih s krono in 7 brez krone, 7 železnih križcev s krono in 2 brez krone. Od oktobra naprej pa je dobil regiment še mnogo drugih odlikovanj. Pač krasni uspeh vrlih naših spodnje-štajerskih junakov,   na katere je lahko vsa domovina ponosna!
Drobiž. Iz Maribora se poroča: Posestnik Simon Max v Bački imel je ves svoj drobiž v žitni vreči shranjen. Ko je pred kratkim komisija pri njomu iskala morebitne zakrite žitne zaloge, ni imel več. časa, da bi drobiž kje drugod shranil. Odprli so vrečo in iz nje je pričelo deževati drobiža v skupni svoti 7840 kron, večinoma v 10- in 20-vinar-skih komadih. Zamenjali so mu drobiž z bankovci. Taki ljudje povzročijo v svoji res naravnost neverjetni neumnosti splošno pomanjkanje drobnega denarja.
Kako praznuje feldmaršal Mackensen svoj rojstni dan. Bil je tretji rojstni dan general-feldmaršala v. Mackensena na bojišču, katerega je kot zmagovalec praznoval. Dne 6. decembra 1914 zamogel je poročati: „Lodz leži na mizi mojega rojstnega dneva;" dne 6. decembra 1915 bil je v par dni preje zavzetem M o nas tir ju in na njegovem 67. rojstnem dnevu dobil je cvetlične pozdrave v kraljevem gradu v Bukarešti...
Osem sinov na bojišču, trije padli. Posestnik Jožef G o b o 1 d v Rabendorfu na Koroškem ima 8 sinov na bojiščih. Od teh so že trije junaške smrti padli. Pred nekaj dni dobil je Gobold od kornega poveljstva veliko srebrno hrabrostno medaljo svojega sina poslano; obenem je prišla vest, da je njegov sin Jožef pred kratkim na južnem bojišču padel ter da je bil za hrabrost z omenjeno svetinjo odlikovan.
Maribor—Sv. Jakob v Slov. gor. Od dne 1. decembra naprej vozi vsak dan pošta iz Maribora v Št. Jakob v Slov. gor. Ob 8. uri dopoldne odhod iz Maribora, dohod v Št. Jakob okrog 10. ure. Od Št. Jakoba vozi pošta v Maribor ob 1. uri opoldne, dohod v Maribor med 3. in 4. uro popoldne. Ta nova ureditev je za Št. Jakob velike vrednosti. Zveza preko Št. Ilja jo bila združena z velikimi težavami. Sedanji poštni voz, ki bo za dve uri poprej pri Sv. Jakobu kot prejšnji, bo sprejemal tudi potnike.
Malo potrpežljivosti bi bilo gotovim mestnim in kmetskim kupcem pač tudi priporočati. Navadili so se ljudje že nekako, da se zaganjajo v to ali ono trgovino. Čeprav se jim desetkrat pove, da dotičnega blaga ni na razpolago, da ga trgovec ednostavno nima in ne more dobiti, ne pomaga to nič. Ljudje ! psujejo in se pridušajo ter grozijo ... Mi smo
gotovo odločni nasprotniki tega, da se blago skriva, tega  ali onega  protežira druzega pa zopet zoperstavlja.   Vemo prav dobro, da se taki posamezni   slučaji godijo.   Ali pa da bi se vsled tega kar celo   trgovstvo obsojalo in vsacega za  navadnega  sleparja   označevalo, je malo preveč. Tudi   trgovci so danes rniio- j gokrat v velikih stiskah,   ker   ne   dobijo potrebnega blaga v tisti množini, katero bi po- ' trebovali, ali pa sploh ne. Zato pa je priporočati tudi občinstvu,   ki   kupuje,   malo potrpežljivosti. Povsod, pri vsakem blagu je ravno j pomanjkanje in vsi sloji trpijo pod temi raz- j merami.   To   smo hoteli z ozirom na gotove ; dogodke v posameznih krajih in pri posamez- ' nih trgovcih enkrat odločno povedati. V sploš- ; nem se nam zdi vedno Se največji škodljivec tisti, ki hujska en. stan proti drugemu !       .   i
Zapravljanje je tudi stvar, ki se je zlasti ■■ pri ženskah v teh vojnih časih hudo razširila. V vseh slojih jo je opažati, od vojnega life- j ranta, novopečenega milijonarja pa do na- ! vadne dekle, ki dobiva slučajno malo več j podpore ali pa do kmetice, ki dosega za svoje | pridelke izredno lepe cene. Poznamo mestne i ženske, ki dobivajo danes trikrat do štirikrat i toliko podpore, nego je preje njih mož zaslužil; In mnogo jo takih žensk, ki to podporo ednostavno zapijejo ali pa si nakupujejo nepotrebni lišp in dragocene cote, pa čeprav potem nedolžni otročiči doma stradajo in za kruhom jokajo. Poznamo pa tudi kmetice, ki danes res ne vedo, kako bi svoj denar hitro izdale. Le vprašajte manufakturiste: najdražjo blago je ženskam danes pro.vredno! Vprašajte zlatarje in urarje, kaj vse si kupujejo danes ženske. Kmetski stan je imel zdaj priliko, da si vsaj nekaj pomaga, da so spravi iz dolgov, da si vstvari boljšo bodočnost. Ako pa bodo ženske tako potratno živele in tako denar zapravljale, potem bodejo imele ob koncu vojne prazne hleve, neplodovita zemljišča, prazne žepe in — svilnate kiklje ter dragocene rute. Vemo, d.a niso vs# kmetice tako zapravljive, ali nekaj je takih. To nam priča lahko vse kmetijsko ljudstvo. Da pa take ženske tudi v splošnem kmetskemu stanu škodujejo, je stara pesen. Drugi stanovi gledajo potem nekako novošljivo na kmete in mislijo, da se jim res tako godi, kakor v devetih nebesih. Zdelo se nam je potrebno, da to omenimo, čeprav smo prepričani, da bodejo gotovi ljudje iz tega zopet hujskarijo izvajali. Kar je pametnih mož in žena na deželi, pa bodejo gotovo priznali, da imamo v stoterih slučajih prav in desetkrat prav.
Vjeti vlomilec. Leta 1900 v Lokarjih pri Celju rojeni sluga Andrej Roje je v noči na 10. t. m. v Celju v gostilno „Bierquelle" vlomil, 1400 kron ukradel in pobegnil. Nekemu mariborskemu stražniku se je posrečilo, mladega vlomilca na kolodvoru v Mariboru aretirati. Našli so pri njemu Še nekaj čez L363 kron.
Poskušeni samomor. Kolodvorski gostilničar Juri Z o b e 1 v Celovcu si je prizadel na levi roki in na sprednji strani vrata težke poškodbe.
4000 kron izgubila je neka kmetica, ko ko se je dne 6. t. m. vračala iz Feldkirchena v Stenerberg na Koroškem. Imela je pri sebi taško s 4000 kronami, ki jih je pri prodaji živine pridobila.
Veliki vlom. V hišo Skolniga v Ober-dorfu na Koroškem je nekdo s pomočjo sekiro vlomil. Tat je ukradel šivilji Terezi Ketz življenskih sredstev v vrednosti 82 kron. Neposredno nato ukradel je bržkone isti tat posestniku Francu K o g 1 e r iz Ikrca iz voza razno blago, posestniku Scheiberpa mnogo moke.
Nemški cesar odlikovan. W.-B. poroča iz Berlina z dne 11. decembra: Generalfeldmar-šal v. H i n d e n b u r g je kot najstarejši general pruske armade cesarja v imenu armade prosil, da naj si obese sam veliki križec železnega križa. Hindenburg je pri temu navedel, koliko ima država najvišjemu svojemu gospodarju v tem velikem času zahvaliti. Cesar je ugodil feldmaršalovi prošnji.
„DeutSChland", nemški trgovski podmorski   čoln   se je glasom   uradnih   poroči I  dne
10. t. m. opoldne po hitri vožnji iz Amerike nepoškodovan vrnil in ob izlivu reke Weser pri Bremenu vstavil. Torej mogočna angleško-francoska brodovja tudi druge vožnje v Ameriko in nazaj niso zamogla preprečiti. To je vsekakor krasni uspeh nemške podjetnosti!
Cesar Viljem II. podelil je šefu nemškega generalštaba feldmaršalu Hindenburgu veliki križec železnega križa. V lastnoročnem pismu na zasluženega vojskovodjo pravi nemški cesar m. dr.: „Ljubi feldmaršal! Ru-munska vojna, ki je dovedla z Božjo pomočjo že zdaj do tako krasnega uspeha, bode ocenjena v vojni zgodovini vseh časov kot svitli primer genialne umetnosti vojskovodje. Zopet ste velike operacije z redko previdnostjo, krasnim načrtom in največjo eneržijo vodili. Vam in Vašim sotrucUiikom gre nanovo zahvala domovine." — Iz tega pisma je torej razvidno, da so bili načrti zmagovite vojne proti izdajalski Rumuniji izdelani od Hinden-burga, tega najznamenitejšega stratega sedanjosti.
Oddaja svinjske masti in spe'ia. Štajersko cesarsko namostništvo je izdalo sledeči odlok : Vsak, kdor kolje svinje bodisi za domačo vpo-rabo, kot kmetje, bodisi za druge, kot mesarji, gostilničarji itd., mora oddati v svrho preskrbe dežele s svinjsko mastjo od vsake zaklane svinje določeno množino surove svinjske masti ali surovega špeha. Množina surove svinjske masti ali špeha, katera se bo morala oddati od vsake zaklane svinje, se določa po teži zaklane svinje in sicer: Od zaklane svinje, težke do GO kg, se mora oddati 17« kg surove svinjske masti ali surovega špeha, od svinje, težke od 60 do 100 kg, 2 kg, od svinjo, težke od 100 do 150 kg, 4 kg, in od svinje, težke več kakor 150 kg, se bo moralo oddati 7 kg surove svinjske masti ali surovega špeha. Nadalje se določa: Vsak, kdor bo hotel zaklati svinjo doma, bo -moral to naznaniti županu. Pri mesarjih pa mora to naznaniti mesoogleda. Vsak, kdor jo naznanil županu, da namerava doma zaklati svinjo, dobi pismen ukaz, da mora v osmih dneh oddati predpisano množino surove svinjske masti ali surovega špeha tistemu prevzemnemu uradu, katerega mu bo določilo županstvo. Ako ne odda v S dneh določene množine surovo svinjske masti ali surovega špeha, zapade kazni (do 5000 K denarne globe ali 6 mesecev zapora), vrhutega bi županstvo na stroške dotičnika poslalo po predpisano množino svinjskega špeha. Oddano blago ne sme biti pokvarjeno in se bo takoj izplačalo v gotovini in sicer po kakovosti blaga do 7-80 K za 1 kg čiste teže. Ako bi glede cen ne prišlo do sporazuma, doioči ceno pristojno sodišče.
Fabrika za strelivo v zrak zletela. K.-B. poroča iz Rima z dne 9. decembra po „Agen-zia Štefani" : Predvčerajnem eksplodirala je neka fabrika streliva v okraju A1 e k s a n-d r i j a, ker se je eksplozivna snov sama vnela, Okoli 50 o s e b je postalo žrtev eksplozije.
Častni občani. Občinski zastop Spodnja Polskava imenoval je gg. e. .k. nainest-niškega svetnika in okrajnega glavarja Wei C v. SchleuC enb urg ter c. k. okrajnega komisarja dra. Kramme.r ednoglasno za svoja častna občana.
Sprememba posestev. Graščinsko posestvo N e u h a u s pri Celju, ki je bilo doslej last g. dr. Romana Frohner v Budimpešti, kupil je poštar in lesni trgovec g. Hermann Goli v Velenju za 450.000 kron. — Posestvo B e-ž i g r a d pri Sv. Jurju pa je kupil lesni trgovec g. T s c h a t e r iz Celja.
Nezgoda pri požaru. Dne 3. t. m. zjutraj ob 4. uri izbruhnil je pri posestniku Antonu S t r a s c h n i g v Spodnjih Hočah požar. Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem. Posestnik, njegova žena in hčerka, ki so se šele zbudili, ko je hiša že v plamenih stala, bili so hudo na nogah, rokah in obrazih opečeni. Živina in zaloge žita ter mrve se je zamoglo rešiti.
Feldmaršal Oyama t. Japonski feldmaršal knez O v am a, poveljnik japonske armade v rusko-japonski vojni, je umrl.
Požar. Dne 4.  t. m.   izbruhnil  je  v go-
spodarskem poslopju posestnika Jožefa S ch eider v Roggane na Koroškem ogenj, kije poslopje vpepelil. Zgorelo je tudi mnogo žita in krme, ena breja krava, eno tele in ena svinja. Skoda znaša 25.000 kron, zavarovalnina pa samo 2400 kron.
Razstrelba. K.-B. poroča z dne 10. t. m. iz Berna: Zopet se je zgodila velika razstrelba na Francoskem. Neka fabrika v M i r i g n a c u pri Bordeauxu, kije izdelovala svetilne krogije za letala, je bila vsled razstrelbe popolnoma uničena.   •
Razpošiljanje privatnih poštnih zavojev je dovoljeno na naslednje vojno-poštne (nume-rirane etapno) urade: Štev. 5, 5/III, 9, 11, 13, 14, 19, 19/11, 20, 23, 24, 26, 33, 35, 37. 38, 40, 42, 44, 47, 49, 50, 51, 53, 55, 60, <;:',. 66, 68, 70, 76, 77. 79, 84, 85, 90, 91, 92, 102, 103, 105, 107. 109, 111, 117, 117/11, 117/111, 120, 131, 138, 144, 145, 147, 148, 150, 163, 155, 161, 165, 166, 167, 170. 171. 175, 176, 177, 179, 180, 182, 183, 184, 185, 187, 191, 192, 193, 194, 195, 195/11, 195/III, 196, 197, 198, 199, 203, 205, 208, 209, 212, 220, 221, 222, 223, 224, 22G, 227, 229, 230, 232, 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 250, 251, 253, 254, 255, 256, 258, 259, 260, 262, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272, 273, 271, 275, 276, 279, 280, 281, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 288, 289, 291, 292, 293, 095, 296, 297, 298, 302, 303, 304, 306, 307, 312, 315, 316, 317, 318, 324, 332, 333, 334, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 343, 350, 354, 350, 357, 358, 359, 360, 361, 362, 364, 368, 370, 371. 372, 373, 374, 375, 376, 380, 381, 382, 383, 388/11, 388/III, 390, 391, 392, 396, 398, 399, 400, 400/11, 400/111, 404, 405, 406, 408, 409, 410, 412, 413, 416, 418, 419, 420, 421, 423, 424, 426, 428, 429, 431, 432, 435, 436, 444, 444/11, 4441II, 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 515, 516, 517, 600, 602, 605, 607, 608 611, 612, 613,620, 630. Za etapni poštni urad 199 se vpelje zdaj stalni promet zasebnih poštnih zavojev. Torej se sme oddajanje zasebnih poštnih zavojev kakor za vojno-poštne urade 11, 51 in 239 vsak dan pod splošnimi razpošiljalnimi pogoji izvršiti.
5. vojno posojilo. Razven že v zadnjih številkah omenjenih so še podpisali: Občina Trbovlje 1,000.000 kron, okraj Slov. Gradec 400.000 kron, mestna občina Slov. Bistrica 65.000 kron, občinski zastop Zgornje Bistrice 25.000 kron, okraj Vransko 300.000 kron, mesto Ljutomer 100.000 kron, zdravilišče Ro-gaška-Slatina 100.000 kron, okraj Maribor 1,000.000 kron, občina Proleb 30.000 kron, okraj Ormož 1,000.000 kron, okraj Rogatec 500.000 kron, okraj Brežice 400.000 kron, občina Celjska okolica 250.000 kron, občina Doberna (Neuhaus) 20.000 kron, štajerski deželni odbor 15 milijonov kron, mestna občina Ormož 100.000 kron, mesto Gradec 15 milijonov kron.
Nov denar. Dne 18. decembra pridejo v promet novi bankovci po 50 kron, dne 21. decembra pa bankovci po 1 krono.
Enotna uniforma se uvede glasom vojaškega naredbenega lista za vse čete v naši armadi. S tem bode olajšano izdelovanje uniform.
Klasifikacija konj za leto 1917. V prvih mesecih prihodnjega leta se bo vršila klasifikacija konj in popisovanje vozil. Lastniki konj morajo v času od 10. do 17. decembra naznaniti županstvu število konj in konjske oprave. Istotako se mora županstvu naznaniti vsaka sprememba glede števila konj, ki bi se vršila mod popisovanjem in klasifikacijo. Od nabora konj so oproščeni tisti konji, ki se rabijo pri prevažanju pošte, konji, kateri se rabijo v dušnem pastirstvu, konji zdravnikov, živinozdravnikov, toda ne več kakor dva konja istotako konji požarnih bramb, plemenski žrebci in kobile, licencirani zasebni žrebci, konji-dirkači in konji, ki se jih rabi v rudnikih.
Omejitev vporabe premoga. Da se vsled prometnih težkoč omeji vporaba premoga, je vlada določila, da se mora s premogom po možnosti štediti, vsled česar je določila, da se morajo, trgovine, izvzemši trgovine za ži-^vila, zapreti ob 7. uri zvečer.   Tudi gostilne
in kavarne ne smejo biti odprte čez 11. oziroma 12. uro ponoči. Nadalje je tudi omejeno razsvetljevanje izložbenih oken in trgovin.
Prodaja tobaka po gostilnah in kavarnah prepovedana. Finančno miuistcrstvo je odredilo, da je prodaja tobaka, cigaret in smodk po gostilnah in kavarnah do preklica popolnoma prepovedana. Izvzete od to odredbe so samo tiste gostilne in kavarne, v katerih se nahaja javna tobačna trafika.
Zadnji telegrami.
Zopet 4000 Rumunov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo.
K.-B. Dunaj, 1,'S. decembra. Uradno se danes poroča :
Vzhodno bojišče. Armada pl. Mack en sen. Sovražni odpor ob Jalomiti bil je zlomljen. Umikajoči nasprotnik se zasleduje. Avstro-ogrske in nemške čete bližajo se B u z e n u. Rumuni pustili so zopet 4000 vjetih v naši roki. — Ruski napadi so ostali i včerej povsod brezuspešni.
Pred mestom Buzenom.
Nemško uradno poročilo.
K.-B. Berlin, 13. decembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada pl. Mac k en s en. Sovražnik, ki se ojačuje z rusko kavaljerijo, postavil se je še enkrat h boju ob močno narastli Jalomiti; zdaj je zopet v polnem nazadovanju proti severnem vzhodu. Donavska in 9. armada silite na vsej fronti za njim. Na cesti v B u-z e n pridobili smo znatno na ozemlju in smo včeraj tam in v gorovju vjeli zopet nad 4000 Rumunov.
Sprememba v naši vladi.
, Ministerski predsednik avstrijski dr. K'0 erberje odstopil. Cesar je odstop sprejel in naročil bivšemu trgovinskemu ministru dr. v. Spitzmfiller, da naj kot ministerski predsednik novo vlado sestavi.
Mestni kino v Ptuju
V nedeljo dne 37. decembra
ob 10. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne
t
Na vzporedu je:
Pogreb Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa
(II. del!)
Potem šaljiva igra
»Samomorilec"
in mnogo druzega.
Vstopnice v blagajni mestnega teatra.
Vsakdo naj si ogleda te lepe predstave !
Loterijske številke.
Gradec, 6. decemb. 1916:    63, 83, G8, 20,  14. Trst, 13. dec. 1916:           17, 34,    8, 30, 29.
Škodljivo deluje mrčes v kuhinji," kleli, vrtu, vinogradu, hiši in hlevu. Zalo moramo korenito iztrebili stenice, bolhe, uši, muhe, Ščurke, žoharje, molje in druge mrčesi, kajti muhe s tem, da lazijo po nesnagi in potem po jedilih, razširjajo bolezni, molji, ščurki, Zoharji, uši nadlegujejo človeka in živali. Vso to mrčes v stanovanju, kuhinji, hlevu in vrtu pokončujc takoj in sigurno Fellerjev pristni mrčesni prašek pElsa", ki nadkriljuje vsa druga sredstva proti mrčesom. Predvojne cene: 5 velikih pušic 5 kron, 1 pušico kol dodatek 1 krono pošilja edino pristno Jekarnar E. V. Feller, Stubica Elsa-trg št. 241   (Hrvatsko).
500 kron
Vam plačam, I ako mol iz-1 trebnik kore- I nin Ria-bat. sam Vaša kurja očesa, bradavice in l"di> lužo ne odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena ene posodice v garanciskim pismom K 1-6",. 8 posodice K 4"—, 6 posodic. K 6-50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeny. Ki.sotiau iKassa)I. postni predal  12;27  (Ogrsko:.
Krepki učenec
z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj    v   trgovini   z
mešanim blagom Josef Wagner, Šmarje
pri   Jelšah.        (68
AT* Čaj
ki ne potrebuje sladkorja ako se pridene ko zavre* čaj;, Sula-medeni prašek' ali pa .,Slda-ilmouadnl praše*'', 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medcniu stane 35 vin. in „limonadniH prašek pa 40 vin. Po poŠti se pošilja na; man e 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domaČo rabo. Razpošiljal-nica Jo*. Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica 18. Za prekupce in trgovee pri večjem naroČilu __________ptfpust.             429
Viničar482
ki se razume na ame-rikansko trsje, se takoj ali za 1. januarja 1917 proti dobrem plačilu sprejme pri g. Franz Karbeutz, Celje, Grazergasse 3.
Večjo partijo za vodo nepredornih
voznih plaht
kupi fabrika za plahte in  zavod   za   po-. pravila August Sattler Sonne v Gradcu 497
Ceno, izborno okusno hranilno sredstvo največje redilne vrednosti je                       428
Sida-umetni med
/a namazanje kruha. En poskus vas bode o temu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za močnate jedi. Napravi tudi cene temne vrste moke lažje prebavljive. Prepreči že-lodčeve težave itd. En zavojček slane 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnici los. Berdajs v Ljubljani, Zel.arska ul. 18 in pošilja po pošti 12 zavojčkov za 4 krone.         428
Franz Schonlieb
tovarna orožja in Izdelovalnlca
finih  pušk, Ferlach (Borov-
Ije) na Koroškem.
Dirrktni rut kupni vir za rao derne lovske puSke Repaialure, preiiaredb*-, strokovnjaško, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 4-55 Ilustrovani cenik brez strjfikov.
ki postanejo do 30 funtov težki, dajejo ceno meso. Ako jih hočete rediti, obrnite se na Spar-und Kleint.erzuchtvereln, Wien, KHebergasse 3. Pošljite 70 h v znamkah in dobite novo, bogato ilustr. navodilo za praktično rejo. Navodilo za grajenje hlevov itd. Cene zajcev proti returni znamki.
Prileten mož
izobražen, sam, čvrst in delaven, vešč gozdarstva in poljedelstva, Želi priti k samostalni gospodinji kol podporna moč v gospodarstvu brez plače. — Dopisi pod „Vpokojenec" na upravniŠtvo tega lista.   507
Viničar s
v Velšek v bližini Kukeca pri Sv. Barbari v Halozah se takoi sprejme. Vprašanja na p. Joset FOrst, Ptuj, Kaiserleldgasse 6.
se išče za večji   vinograd s 3—4   delavskimi
močmi. Dnevna plača K 1-40, mleko od dveh
krav, polje, drva.   Vprašanja  na   upravniŠtvo
tega lista.                            aos
Delavci
za zemljo in beton
zidarji in tesarji
se sprejmejo na stavbenem prostoru v Rušah
pri Mariboru. Dobro plačilo. Za stanovanja in
hrano se skrbi.                       oos
P^* Oženjeni šažer
zanesljiv in trezen, ter oženjeni
volovski hlapec
se sprejmeta od graščine Ebensfeid pri   Ptuju.
Prednost  imajo   taki,  ki imajo že odraščene in za delo zmožne otroke.            509
v dobrem   stanju   se   vzame   takoj v najem. Ponudbe na upravo tega lista.        r>06
Pettau, Rathaus. v»    •        11«
se sprejmejo pri
mestni upravi
v Ptuju, rotovž.
Brata Slawitsch
v Ptuju Florianiplatz in llnptorgasse
priporoča izvrstne Šivalne stroje (Xahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 70-— Singer A . . . . K 70-— 80 — Dllrkopp-Singer . K 90-— 100 — DUrkopp-Ringschifl" za ši-
vile......K 150-—
Dilrkopp-Zentralbotbin
za iivil e .      .   . K I60-— Dilrkopp-RingschifT za
krojače     .... K 180 — Durkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Laixusausstattun g...............K 180-—
DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K 160 —
Minerva A.....................K 140—
Minerva C za krojače in čevljarje..........K 180 —
Howe C za krojače in čevljarje............K 100 —
Deli (Bestandteile) z\ vsakovrstne  stroje. — Najine  cene so nižje
kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak   zaupno do nas obrne,
ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo raaSine od nas.
Cenik brezolannn.                                 .408
8 vinarjev
386
(za dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam na zahtevo brezplačno dopošlje. Prva fabrika ur Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liforant, Briix št. 1502 i Češko). Niklaste aH jeklene anker-ure K 6, 7, 8. — Vojne spominske ure, nikel ali jeklo Kil, 12. — Ar-madne radij-ure, nikel ali jeklo K 12"—. Mas. srebr. Rosk.-anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Razpošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Obstessifj (sadni jesih)
^^^^^^^                                                                     477
ponudbe pismeno ah ustmeno v naši trgovini
Bruder Slawitsch, Pettau
pod Najvišjim  protektoratom  Njegovega ees. in kr. apostolskega Veličanstva stoječega
c. br. avstr.
(oddelek za vojno zavarovanje) v od e. k. namestnije  na   razpolago   danem uradnem lokalu                       472
Gradec. Franzensplatz 2
posreduje naznanilo k podpisovanju za   .
V. vojno posojilo
med podpisovateljem in po njegovi želji izbranim mestom za podpisovanje ter prosi trgovce, industrij ce, zasebnike in uradnike, advokate, notarje, jorobe, kuratorje, dražbe, draStva, zadruge, sklade itd., da se naj zaradi malega bančnega dobička v interesu naših domačih vdov in Sirot tega posredovanja prijazno udeležujejo.
Stole (Zimmerses
po 4"—, 5'—, 6"— kron se dobijo ▼ zalogi
AWITSCH & HELLER
trgovina v Ptuju.
97
D4A
3
9
5823
33
IBs
z-&*^
k.........................
Ber Bezlrksausscliiifl Pettau nimmt in der Zeit vom 11, bis 30. December 1916 Bestellungen auf Kupfervitriol und Ersatzmittel entgegen.
Die Besteller, welehe sich fiber die Grosse der Weinbauflache auszuweisen habon (Grundbesitzbogen  mitbringen!), miissen
fur jedes  besteilte kg Titriol........    3—  K
„      „          „        „  Alaun........    2 —  K
»       »          »        »  Pasta........    3—  K
„      ,-,          „        „  Schwefel   .......    2-—  K
als Angabe erlegen.
Die Zuweisung von Vitriol und Ersatztnitteln erlolgt vereinbar-ungsgemass nur durch den Bezirksaussehuss und werden Bestellungen, welchc nach dem 30. Dezember 1916 eingebracht werden, unter kelnen Umstanden beriicksiclitigt.
Bezirksausschtifl Pettau
am 2. Dezember 1916.                                                Der obmaim:
Jos. Ornig e. h.
5?            JJ
5J            »
»
5?
J?
Okrajni odbor v Ptuju sprejema v času od 11. do 30. decembra 1916 naročila na bakreni vitrijol in nadomestna sredstva.
Naročilci, ki se morajo izkazati o velikosti svojih goric (zemljiško-lastninsko polo seboj prinesti!), morajo
za vsak naročeni kg  vitrijol a  .   .   .   .    3*—  K
„    galuna    ....    2*—  K
„    paste .    .    .    .    .    3*—  K
„    žvepla    ....    2'—  K
kot naplaček položiti.
Odkazanje vitrijola in nadomestnih sredstev se vrši glasom sporazuma le po okrajnem odboru; na naročila, ki se bodo vložila šele po 30. decembru 1916, se ne bode pod nobenim pogojem oziralo.
Okrajni odbor ptujski
dne 2. decembra 1916.
498
Načelnik:
Jos. Ornig 1. r.
=^^=
v vseli deželah, ki jih potrebujejo,  kot najiz-bomejši in najcenejši, takoj dobivši
se rabi   leta   seni   •/, najboljšim   uspehom  in
priporoča od prvih avi-orii.-i najbolje. Oddaja,
dokler je v zalogi,  Sn;;iuei  Spltzer, Kismartcn
na Ogrskem.                          487
Izdelovanje na uro ca :
št. o —	65 litrov
•• i —	120—130      ,,
..2  —	220  -250     „
„3  —	1-20-130      ,,
Ilustrirani katalog St.  1087 zastonj in franko.
Dunaj, II|i Taborstrasse 71
fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Iščs so zastopnike.
Trajno uro
bi imel pač vsakdo, da bi imela večna draga popravila konec. Tako trajno uro mora se pa v labrični liiši za ure Suttner kupiti, kajti kdor jo v bazarju kupi, ta se obrne v svojo škodo na
napačni naslov 1_
Štev.
410.
600.
719.
705.
149.
518.
865.
865.
865.
803. 1203. 1316. I860. 1280.
422. 1450.
N krasta anker Roskopf ura Radij-žepna ura, ki sveti ponoči   .   .
Srebrna r» montoar ura......
Roskopf-ura kolesje na kamenjih .   .
Roskopf-ur*, dvojni plašč.....
Plošča niklasta kavalirska ura  .   .   .
Nikl.tsta pancer-veaižica......
Srebrna okrogla pancer-varižica . . Srebrna verižica, 30 gramov težka . Damska ura,   eklo ali nikel   ....
Dobra ura-budilnica........
Lepa ura na pendelj.......
Lepa stenska ura .   ;.......
Radij-budilnica, sveli ponoči .... Niklasta športna verižica, kratka . . Lepa dolga verižica iz bele kovino .
410 S-40 7-80 590 7-20 7-50 1-2-20 440 7-90 3-50 10-50 4-80 9-80 1 75 280
I Vsaka ura |e naiaetan6ne|e repasirana. I
RazpoSHIiatev
po povzetju ali
naprej-plačilu
svote.
Lastna fabrika ur v Švici. ~ Krščanska svetovna razpošiljalnica
H. Suttner T Ljubljani It
Svetovno znana vsled dobave dobrih ur. — Pravi dobavni vir za mislece kupce.                                330
*o dobra, trajno 10,0 ostaja.oča pristna sukia za gesptde in dame. modni atoli Stori za bluze in predpasnike ter vso perllno in tkano | blaflo iz staro reiiomiranc hiše* Mikh&uc Bila bi lahkomlsejnoBt, kupiti drugod man,vrednc štofe in platno, ko se zamore pri Miklaucu tako dobro in mnogo oenejo kupiti. Pišite karto, ako potreiu.elo štofe, rerilo. gotove obleke, krila itd.
Ilustrirani cenik brez stroškov.
Sukno, blago, ševijot, kaingarn, loden.
J. ko tip- žni, za leta neuničl.ivi
•v® O
ta moške in deške hlače (delavske hlače}. Tudi gotove, jako cene, dobro zmedene
obleke za gospode In dečke
hlače, zimske suknje, vremenski p'ašči
Plašči za dame in dekleta,
krila, jakne,-bluze, predpasniki.
Perilo za moške, ženske in otroke.
.lager-perilo,   telovniki,  nogavice, rokavice,   otroške   obleke, krstne garniture.
Opreme za neveste
v najednostavnejši do najfinejši izpeljavi. Krščanska renomirana svetovna razpošlljalna hiši
R. Miklauc, Ljubljana št. 357.
Tudi en-gros-debavateij  za krojaške  mojstre ali Šiviljo in fconfek-t i-ko. trgovine, ki hočejo dobro blago poceni kupiti. Svetovno znana      1                                     1 4 illi alke,  IG skla-
po dobrem,               Ustanovljena 1869    1     di$fi in delavnic.
ceneni blagu.                                                                          393
Nobenega zobobola
ve?, nobenih noči brez spanja. „Fides" odpravi bolečine pii votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez
uspeha denar nazaj! -\ Cena K 150.   3 tube   4 krone.
6 tub K 550. Nobenega   zobnega   kamna več. Snešno-
bele zobe dosežete po „Elta-Zahnfluid". Takojšni učinek.
Cena K 2--, 3 steklenice K 5—. Kemeny, Kaschau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko.                  447
JIIEF Ifilfill
(nsianovijeno 1850)   Maribor Ob Dravi   (uslanivljena I860) oddaja:
galanterijsko, igralno kratko in tkano blago
po najnižjih dnevnih cenah
Naročila in Vprašanja se takoj rešijo.
!-■■■■■■-■
z varsivom iz stekla
Ure za napestnik z usnjaliip jermenom, velika oblika K S'-, radium K 12'—, ure za nnpesulik, mala oblika K 10'—, 12'—. 15'- , 18'—, s precizijskim snker-kolesjem K 24'—. znamka Aroalta K 30'—, Omega K 60'—, radium K 10'— ve /. varstvom za sicUo K 2'— več. Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6' , prima-kakovost K 10'—. pravo srebro K 20'—. Žepne ure-butlilnice K 24'—, radium K 32"—. Vojna budilnica. zaniklana, 20 cm visoka K 8 —, prima-kakovost K 10'—. niča .bobnar K 12—. Tri leta garancije. Se pošlje le proti pošiljalvi svote z K I'— za zavoj in poštnino Iranlto i1«* vser Avstro-Ogrskem in na bojišče po prvi z a 1 o sj i vojaških :: :
Dunaj IV., ftiargaretiienstrasse 27 51.
Originalni fabricnl cer-lk zaatanj.                    4S1
Nivo!    Dynamo-zepna svetilka (brez baterije) 20 kron.     Novo i
100 litrov domače pijače
osvežujoče, slastne in žejo gaseče si lahko vsado sam napravi i majhnimi stroški. V zalogi so: ananas, abolfnik, grenadinec. malinovec, mu-ska'ui hruševec, poprovi metovec, pomnran-čevec, prvenčevec, višnievec. Neuspeli izključen. Ta domača pnača se lahko pije.poleti hladna, pofimi tudi vroča namesto ruma ali žgan a. Sestavine z natančnim navodilom stanejo K 10*— franko po povzetju. Za ekonomi. c Ivornice, več a gospodarstva, delavnice itd., neprecen-1 ive vrednosti, ker !o delavca sveži in ne oprani in njegova dolazmoznost nič ne trpi.                         433
Jan. Grolich, Engcl-Drogcrie Brno 636, Moravsko.
največje množine, skozi celo leto, tudi v mirnih časih. Iščem nakupovalce, plačam provizijo za posredovanje. Prosim oferfce na podjetje s sirom Max Weise, Dunaj XII., Schon-brnnncrstrasse 196.                   4^4
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 vin. — Čaj proti gihtu 1-50 K. — Balzam za giht, ode n živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bletburški živinski prašek a 150 K. Prašek proti idvajanju krvi v živalski vodi k K 1'60— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-50. Razpošiljatev L. Herbst, apouka Bleiburg na Koroškem.      4»
Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober.
Alle Specharen und Schweine-ziichter konnen ihro Schweine zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, ebenso der Speck, welcher natiii'lich nur ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegoben werden kann.
Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt.
Die Specharenmarkte finden wie iiblich jeden Freitag stati. ~3B8
Stadtamt Pettau,
28. September 1916.
Der Biirgermeister JOS. 0RNIG e. h.
Špeharski sejmi v Ptuju pričeli so z oktobrom.
Vsi špeharji in svinjerejci zanio-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam.
Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana.
%$gT Špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek. <"3Ki
Mestni urad Ptuj
dne 28. septembra 1916.
Župan: 404                                       JOS. ORNIG I. r.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.
5
2149