Številka 3
IV. leto.
Polnilna plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 19. januarja 1922.
Glasilo Osrednje Zveze Javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS" izide vsuk četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina........K 50*—
Četrtletna naročnina .... K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ~---------- po ceniku. =======
Uredništvo: Ljubljana, Rimska opata štev: 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici »prejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Kaj je novega pri O. Z.
Dne 13. t. m. smo imeli 18. sejo širšega odbora O. Z. Predsednik R e i s n e r ie izjavil, da je pripravljen dajati pojasnila na posamezna vprašanja glede novega zakona o drag. dokladah, prosil pa je delegate, naj so v svojih izvajanjih kratki, ker je dnevni red obširen. Poudarjal je predvsem težkoče v zakonodajnem odboru, zaradi katerih se zaenkrat pri draginj-skih dokladah ni moglo več doseči. Opozoril je zlasti na določbo ustave, ki po 28. decembru nosameznim ministrom, tako seveda tudi finančnemu ministru, več ne dopušča, da bi se izdajale brez sodelovanja narodne skupščine naredbe in zakoni. Treba ie bilo vso stvar forsirati in porabiti vsa sredstva, da sc ie načrt uzakonil v določenem roku. Vsako zavlačevanje bi pomenilo odložitev uzakonjenja potom uarlamenta, čegar večina je bila med vladno krizo docela negotova. Omenjal je tudi budžetne formalnosti in dvanajstine za mesec januar in februar, ki no reduciranju kreditov natančno predpisujejo, koliko se more in sme izdati na osebnih prejemkih in drugih potrebščinah.
Nad vse značilno za število uradni-štva in uslužbenstva sploh v naši državi ie dejstvo, da se v Sloveniji sami lahko vpokoji par sto uradnikov in poduradni-kov, ki zahtevam ne odgovarjajo docela ali na niso n c obhod n o potrebni. Dosti je preliminiranih mest v vseh resorih, ki sploh niso zasedena, in se kredit, ki je določen zanje, virmanira za druge izdatke. Rečemo lahko, da preliminare na noben način ne odgovarja dejanskim razmeram.
' Ipažati je to posebno pri r oliciji. Ne smemo si pa tudi prikrivati, da je v budžetu
LISTEK.
DR. FR. Z.
Kako sem jaz služil.
(Dalje.)
Glavar Zaplotnik, ki je bil nadomestil Rülinga — ta je moral proti svoji volji v Trst — je bil bolan, siten človek. Kdor ga je videl, je vedel, da je jetičen. Imel je za ženo nečakinjo tedanjega pravosodnega ministra Pražaka, lepo mlado bitje. ,z oči ji je sijala tiha otožnost in na obrazu se ji je čitalo, kaj prenaša. Bil je zaplotnik pri Kranju nekje s kmetov dotna, a bil je nemškega mišljenja in je rad po-zabavljal čez strica svoje žene, ministra Pražaka. Ko se je moral ta umakniti ter napraviti drugemu prostor na ministrskem stolcu, je vzkliknil: „Es war schon die höchste Zeit!“ Da je napravil ustanovo za tistega dijaka na ljubljanski gimnaziji,
j za prosveto in vere preliminiranih zelo ; mnogo mest, ki vsaj trajno niso celoletno 1 zasedena.
Iz. zanesljivih uradnih virov je n. pr. znano, da je v Sloveniji okroglo 150 učiteljskih moči na dopustu. S:cer oa je predsednik R e i s n e r opozarjal, da moramo biti poleg državnih uslužbencev tudi dobri državljani in da nam je treba j zavrniti vsako zlo, ki je i aperieno v tej , ali oni obliki proti državnim interesom, j Potrebno je torej, da se vprašanje, ali nas 1 ie premalo ali preveč, popolnoma odkrito pretresa in razčisti, pa če bi pri tern tudi morali .naleteti pri gotovih krogih na odločne proteste.
Nič bolie, če še ne slabše, ie v drugih pokrajinah naše države. Tako ie zaposlenih v Beogradu samem nebroj študentov, ki imajo namesto podpor službice ter prl-hajalio tuintam sicer pogledat nekoliko v pisarno in za par ur v resnici tudi delajo., drugače pa so kot državni nastavljena samo na papirju. Nimamo pravzaprav nič proti temu. da država na izvesten način podpira dijake, ki so naša prihodnost, vendar pa moramo odločno odklanjati, da se ta podpora spravlja v zvezo državnega budžeta po posameznih ličnih razhodih, ne pa z materijalnimi razhodi kreditov ministrstva za socialno politiko, v čegar okvir te podpore edino spadajo.
Ne smemo si predočevati, da bi bil kdo v Sloveniji ali pa tudi drugod, o čemer sc te dni v mnogih krogih razpravlja,
' meni nič, tebi nič, enostavno postavljen na cesto. Redukcija uradništva se sicer mora izvršiti, reduciranih oa bo zelo mno-: go mest, ki so v budžetu za 1922. orelimi-ivrana, faktično pa ne zasedena. Jasno je potemtakem, da ie z redukcijo uradništva.
ki bi se najbolj odlikoval v nemščini, je znano. Čudno, kako zabredejo nekateri naši ljudje! Nekdo mi je pravil nekoč, kaj je dalo povod za to, da se je porenegatil, a se ne morem več spomniti vzroka. Če je pisal slovensko, je rad sam skoval kako besedo. Tako on n. pr. ni rekel „voli-lec“, temveč ,xvolič“. Nekoč sem se v neki jezikovni stvari skliceval na Levca, katerega sošolec je menda bil, pa je vzrojil: „So viel slovenisch als Levec kann ich auch!“
Njegovo bolezen smo v pisarni vsi čutili. Zlasti je bil revež sluga. Zahteval je od njega, da mora biti po zimi v njegovi sobi vedno natanko 15° R toplote. Tega ubogi sluga po navadi ni zadel, zato je bil dostikrat prav grdo zmerjan. Naposled pa jo je iztuhtal. Zaplotnik je imel navado, da je prišel vsak dan ob % 9, in sicer na minuto točno v pisarno. Sluga je gledal na uro in ko se je približal tisti čas, je vzel lopatico žrjavice iz peči pa stopil
ki bo pokazala taka razkrTia, v prvi vrsti i zainteresiran parlament sam in da ie s to redukcijo v najtesnejši zvezi uzakonjenje j službene pragmatike. Kar se tiče ureditve j gmotnega vprašanja penzionistov, inora-j mo priznati, da smo v razmeroma krat-j kem času dosegli skoraj vse kar se je ti-; kalo njih glavnih zahtev. Rešeno je vprašanje tistih penzionistov, ki so bili začasno reaktivirani; vsi ti so glede prejemkov z aktivnim uradništvom popolnoma izenačeni. Prav tako so se povišale sirotnine in vdovnine. ki so se razmerno izenačile s pokojninami.
Veliko težkoč je prizadevala tudi uvrstitev v posamezne draginjske razrede. V tem oziru je poročevalec dobival od razne strani celo grožnje in očitke, češ da kot narodni poslanec Izrablja pravice ! oredsednika O. Ž. Težnje pri uvrstitvi v I draginjske razrede so morale bazirati na načelu enotnosti, t. j. predočevati se niso smele samo razmere v Sloveniji, marveč, ker velja zakon za vso kraljevino, razmere posameznih mest v vsej kraljevini. Ne-odvračljivo^ je bilo, da so se morala mesta Sušak, Zemun, Pančevo in Split zaradi izjemnih prilik pomakniti v višji draginj-: ski razred.
V Sloveniji se nam je oosrečilo spraviti 8 mest v višii draginjski razred. Ako si torej predočujemo vse težkoče — in kakšne so te težkoče bile. o tem more soditi samo parlamentarec — potem moramo oriznati, da se je moglo pomagati za enkrat samo tistim mestom, ki so bila pomoči najbolj potrebna.
Vihar, ki ga je povzročilo samo na sebi res malenkostno zvišanje draginjskih doklad za nižje uslužbence (sluge), ni bil opravičen, ker smo se morali ozirati na
ž njo k termometru. Ko je ta kazal dobro 15° R, je nesel žrjavico nazaj v peč. V tem pa je Zaplotnik že vstopil. Prvo kar je storil, je bilo, da je pogledal na termometer. Pozneje pa se ni več brigal nanj. Ce bi se bil, bi se ne imel sluga nemara nič smejati.
Zaplotnik je bil izvrsten delavec. Imel je čudno, enakomerno stisnjeno pisavo. Če je napisal eno polo, je nekaj izdalo. : Korektur v njegovem konceptu ni bilo. V ! zadrego ga ni spravila nobena reč. Bil je ; navzlic svoji bolehavosti močna, izrazita : osebnost. Njegova metoda, vežbati mlade I moči, je bila izvrstna. Od njega sem se i marsičesa naučil, da, lahko rečem, da naj-: več. Kar je bilo težkega, nenavadnega, je j odkazal meni kot najmlajšemu koncept-i nemu uradniku. Večkrat je rekel: „Schwimmen sie!“ Stal je na edino pravem stališču, da je za mladega človeka najboljša šola delo. Meni je laskalo njegovo zaupanje in potrudil sem se, da ga
trenotne razmere, ki vladajo ori slugah dandanes v Beogradu. Ti gospodje sploh nimajo za izvrševanje svoje službe nobene kvalifikacije, kakršno razumevamo v naših razmerah. Ta jim ie spričo načina opravljanja uradnih poslov popolnoma nepotrebna. Dočim opravljajo pri nas sluge tudi najpriprostejša pisarniška dela, je služba slug v Srbiji omejena samo na poslugo in dostavljanje uradnih spisov.
Kot druga točka dnevnega reda je ; sledila razprava o obstanku strokovnega glasila »Naš Glas«.
Upravnik lista Petrovčič je prečital zapisnik zadnje seje časnikarskega odseka, ki podaja z ozirom na število naročnikov in plačevanje naročnine zelo žalostne slike. V zapisniku je ugotovljeno, da tudi O. Z. za naše glasilo ne stori svoje dolžnosti. Želeti je, pravi zapisnik, da prinaša »Naš Glas« iz pisarne O. Z. vse več in več zanimivih podrobnosti o gibanju O. Z^zvezin tajnik na naj bi poskrbel, da bo »Naš Glas« vedno založen z raznimi vlogami in resolucijami, ki jih pošiljajo O. Z. najrazličnejše organizacije. V tem oziru je torej treba pri O. Z. najtemeljitejše remedure. Nadalje je čital predloge, kaj bi naj O. Z. ukrenila čim preje, da se število naročnikov zopet dvigne 'n število dopisnikov pomnoži.
Predsednik prof. Rqisner je reasumi-ral Petrovčičevo poročilo ter povdarjal, da nam je Istotako kakor O. Z. notrebno za. zdaj tudi lastno glasilo. Bele ko se bo posrečila centralna organizacija vseh društev po strokah, ta pa zopet osiedotočila v Glavnem savezu, se bo moglo to vprašanje revidirati. Dela ? ri O Z. se ne zmanjka; da pa ga ne zmoreta predsednik in tajnik sama, je umljivo. Imamo različne odseke, ki so istotako poklicani, da posežejo z lastno inicijativnostjo v delovanje O. Z.
Tajnik Bekš je zavračal poročilo upravnika Petrovčiča, koiikor se to tiče neagilnosti in nedelavnosti društvene pi- j sarne. Skliceval se je na svojo svoječasno j oddano izjavo, da sprejme tajništvo samo j pod tem pogojem, ako mu O. Z. pri izvr- i ševanju njegovih dolžnosti gre uidi sama na roko. Po več kot enoletnem delovanju na ponovno opozoritev pri odboru O. Z. mu še ni bil dan na razpolago primeren lokal, tako da danes o kaki društveni pisarni, ki jo omenja poročilo Petrovčičevo, sploh ne rpore biti govora. Tajnik opravlja najnujnejše društvene posle v zasebnem stanovanju, kar nikakor ne more biti niti v interesu O. Z., tem manj pa v interesu dobro organiziranega i otranjega poslovanja in nad vse potrebne evidence. Da so obiski v društvenih zadevah tako na njegovem stanovanju, kakor tudi v
nisem varal v njegovem pričakovanju. Zares, v boljšo šolo ne bi bil mogel priti. Pri njem sem se navadil samostojnosti in samozavesti. Vsako reč serh po svoje začel, po svoji zasnovi izdelal. V tem, ko so drugi stikali za „šimelni“, sem jaz svoje že opravil. Znal sem že tistikrat, še bolj
pa v poznejših časih, uvesti v uradovanje
nove smernice. Moje načelo je bilo: nik-
dar ničesar zavlačevati, čim preje vse končno rešiti. In kako se je to poznalo
v uradu! Kako se je zato delo manjšalo! Za prostost, ki mi jo je puščal Zaplotnik pri uradovanju, sem mu še danes hvaležen. Dasi je bil včasih godrnjav in mi je mrzelo njegovo renegatstvo, sem ga moral vendar kot delavca visoko čislati.
Žal, da je že po nekaterih mesecih odšel iz Kamnika. Bil je, mislim, na lastno prošnjo, ker mu je bilo podnebje v Kamniku preostro, odpoklican k deželni vladi, kjer je bil nedvomno eden najpridnejših in najspretnejših referentov. Imel pa je
uradu zelo pogosti, mu ni treba posebej navajati. Društveni kataster se že dolgo časa več ne dopolnjuje. Pisarniški inventar je raztresen, nekaj ga ;e na magistratu. kjer je imela Zveza poprej svojo pisarno. nekaj v nekem drugem uiadu, nekaj pa zopet na njegovem zasebnem stanovanju. Manjkajo tudi tehnični pripomočki. Čuti se vsak dan bolj potreba na-meščenja stalne pisarniške pomoči, ki pa je seveda nemogoča, dokier si Zveza ne meskrbi lastnega lokala. Da je to v današnjih mizernih stanova liskih lazmerah skoraj izključeno, je povsem jasno. Potreben bi bil lastni pisalni stroj. Tajnik je navezan na prijaznost in uslužr.ost urad-nih ženskih moči, da mu od časa do časa oskrbe najnujnejšo koresponder co.
Da pa zadnji čas glasilo n; poročalo o delovanju O. Z., je temu oač krivo dejstvo, da se je zadnja seja O. Z. vršila sredi novembra in so o uradniškem gibanju že drugi Usti poročali več kot preveč. Da bi se pa priobčevale v »Na>em Glasu« vloge in spomenice, k: dohajajo O. Z. od raznih organizacij, se ;nu ne zdi oportuno, ker bi glasilo zadobilo s tem preveč enostransko lice.
Ako meni društveni odbo* * * * v, da tajnik ne odgovarja svoji nalog-, prnem je ta vsak čas pripravljen izročiti s-x-ie odgovorno poslovanje spretnejši meči, ki bo mogla odpraviti v doglednem času vse nedostatke. Na izjavo tajnika Behša. ki sc vzame na znanje, je iziavil oredsednik nroi. Reisner, da so vsi očiti:	napram
tajniku s tem zavrnjeni. Naša naloga je le še, da razmotri varno o načinu, kako naj se »Naš Glas« vzdrži in v prvi vrsti ali naj ga sploh še vzdržujemo.
Poimensko glasovanje je dokazalo, da so se izjavile vse orgaiiizaü:e za na-dai.ino izdajanje našega strokovnega glasila. Vprašanje, kako naj se glasilo financira, je pridržano ukrepom prihodnje seje širšega odbora, ki se ;ma sklicati čez 8 dni.
Predsednik prof. Reisner je priporočal, da je vse vloge, ki se tičejo njegove osebe kot nar. poslanca, predlagati potom posameznih strokovnih organizacij in O. Z. in da v prihodnje v nobenem ozira ne bo več reagiral na dopise, vloge iu resolucije, ki mu jih pošiljajo v Beograd posamezni odseki krajevnih organizacij, strokovne organizacije ali pa tudi poedini člani. Vsaka vloga, ali resolucija mora vsebovati tudi mišljenje O. Z.
Delo v O. Z. se bo v kratkem času /clo pomnožilo. Načrt službene pragmati- , ke bo v kratkem od dotične komisije že sklepno redigiran. Da ni ostalo vse tako, kakor je sklenila meseca oktobra 1. 1. anketa, je lasno. Treba bu torej pri vseh
, seveda tudi kot uradnik nekatere lastnosti, ki niti meni niti drugim niso prijale. Na poročila županstev ni nič dal, pri njem je veljal samo orožnik. To mu je zlasti
i rajni Kersnik zameril. Ko sem imel na
I Brdu obravnavo zaradi proračuna okrajne blagajne, se je Kersnik postavil na čelo županovo ter zahteval od mene, da vzamem na zapisnik protest vseh županov brdskega okraja zaradi glavarjevega postopanja. Župani so izjavili, da sprejmejo proračun samo pod pogojem, da ne bodo pod kuratelo orožništva.
Jaz sem ustregel želji županovi in vzel to na zapisnik. Zaplotnik pa ni bil malo hud, da sem to storil, češ, da bi bil moral to zahtevo kratkomalo odbiti.
Za njim je prišel v Kamnik za glavarja neki Russ. Bil je brat tistega znanega nemškoliberalnega poslanca enakega imena, ki je igral svojčas precejšnjo vlogo v dunajskem državnem zboru. Najbrž se mu je bilo posrečilo po protekciji tega
ookrajinskih zvezah pretresti ves načrt iznova. To se bo moralo zgoditi v najkrajšem času; s tem načrtom bo morala i stopiti O. Z. pred vsakega poslanca s pro-: šnjo, da ga v odseku zastopa. Na ta na-i čin se by. seveda pomnožilo tudi pjsar-I niško delo.
Delegat hranilnega in posojilnega i konzorcija Rostan je prosil predsednika I prof. Reisnerja, da izposluje na poklica-i nem mestu brezobresten kredit hranilnemu in posojilnemu konzorciju. Opozarja na vlogo, ki jo je v predmetu poslal O. Z. Brezobrestni kredit ie po njegovem mnenju mogoč, ker predvideva takšen način financiranja že uredba o Zvezi nabav-1 jalnih zadrug. Konstatira, da od te zveze državni uslužbenci še do danes nimajo ; nobenega haska, četudi so lansko leto , prispevali 10% enomesečne drag. doklade. Treba je, vzpostaviti ori Centralnem Savezu v Beogradu energičen red, da se da kapital žg vendar enkrat svojemu namenu in da se zadruge že enkrat ustanove.
Predsednik prof. Reisner je bil mnenja, da Hranilni in posojilni konzorcij ne more biti v nobeni bistveni zvezi z Zvezo nabavljalnih zadrug. Najprej pa se hoče prepričati, ako se tak brezobrestni kredit sploh da izposlovati. Pri finančnem ministru je že svoj čas interveniral, da dobe državni uslužbenci svoje prispevke nazaj; protestirali pa so proti temu Hrvatje in zahtevali, da se nabavljakie zadruge na vsak način ustanove ter dotična uredba tudi praktično izvede.
Tajnik Bekš je prečital na to došle vloge in resolucije, ki se po največ tičejo izplačila enkratnega nabavnega prispevka oziroma predujma na draginjske doklade, ki jih imamo prejeti na osnovi novega zakona. Pokrajinske zveze v Splitu, Zagrebu in v Sarajevu so nam poslale resolucijo, v kateri protestirajo proti redukciji uradnjstva brez predhodne ustanovitve za to določene komisije.
Predsednik prof. Reisner je izjavil, da resolucija Saveza i. N. v Zagrebu formalno ni pravilna, ker se je predložila glavnemu Savezu »sporazumno« z našo O. Z., ki pa o tej stvari sploh ni razprav-liala. Stvar bo on sam uredil v Beogradu. Vse te resolucije so brez večjega pomena, ker je finančni minister že vstavil v budžet za leto 1922 potrebščino za višje draginjske doklade in je čisto naravno, da si vlada ne bo mogla dolgo časa »omagati s provizornimi zakoni o dvanajstinah, marveč bo morala v najkrajšem času priti do rednega budžetiranja, kakor ga določa načrt finančnega zakona za 1. 1922. „
zadnjega, da se je vrinil v status kranjskih političnih uradnikov, kajti na Kranjskem se je hitreje napredovalo v službi nego v Gradcu ali kje drugje. Naučil se je bil v naglici par slovenskih besed, pa je bilo dovolj, da so ga poslali med Slovence. Deželnemu predsedniku Winkler-ju to ni bilo po godu. Ko se mu je predstavil, je govoril z njim izključno slovensko, da bi preizkusil njegovo znanje v slovenščini, on pa ga je seveda gledal kot vol nova vrata.
(Dalje prih.)
	
1/—1 					—1— I
Tovariši! Zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, „Naš Glas“! Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki inserirajo v „Našem Glasu“!
F^l............................--1—^1
Na vprašanje delegata monopolskih j uradnikov Goloba glede 6% poreza na ; plače, ki ga namerava finančni minister | uvesti s 1. januarjem t. I.. je izjavil pred- j sednik prof. Reisner, da mu o tem doslej | oficijelno ni nič znanega.
I. podpredsednik Dolžan je prosil vse ! delegate, naj temeljito razmišljajo o vpra- ; šanju financiranja »Našega Glasu«, da ; bomo pri prihodnji seji mogli priti že s j konkretnimi predlogi. Enako je posvečati j vsem dclcvatom posebno pažnjo, vpraša- i nju, kako priti do primernega društvene- i ga lokala.
Delegat Zveze poštnih organizacij Urbančič ie obžaloval, da O. Z. tako dolgo ni sklicala nobene seje širšega odbora, na kateri bi se mogel razpravljati brez i širše javnosti zakon o novih dragiajskih dokladah. Ako bi se o tem vprašanju razpravljalo interno in ne na političnih shodih, bi bila — tako pravi Urbančič — prihranjena našemu predsedniku prof. Reis-nerju marsikatera grenka ura. Predlaga:
1. naj se izvede redukcija uradništva v vseh pokrajinah; 2. O. Z. naj ima redne seje vsakih 14 dni in najsi je to vsled do-šlih vlog ali trenotnega položaja potrebno ali ne.
Prof. Reisner je pozdravljal najtop- i leje drugi predlog, češ da naj se. ge ni : posebnih zaprek, vsakih 14 dni skliče seja širšega odbora. Glede prvega predloga na komisija, ki se ima sestaviti po čl. 6 zakona o dvanajstinah za januar in februar. itak ukrene vse potrebno. Slovenija bo pri tej priliki že prišla z vsem potrebnim zbranim materijalom. Kar se pa tiče »grenkih ur« ki jih je moral, kakor pravi Urbančič, doživeti na nekem političnem shodu, njemu kot poslancu ni bilo bašv pretežko, ker je kot parlamentarec vajen incidentov, ki so na vsakem političnem shodu, najbolj na takrat, ko ie ost večine naperjena proti gotovi politični osebi, običajne.
Zakon o prevedbi na dinarske plače vseh doslej še neprevedenih držav, uslužbencev.
O. Z. dobiva dan za dnem vprašania. kaj je s prevedbo na dinarske plače praktikantov (elevov), pisarniških pomočnikov (pomočnic), pomožnih ,stug, skratka vseh tistih državnih uslužbencev, ki po dosedanjih uredbah niso bili prevedeni na dinarske plače. (Med te spadajo tudi sodniki.) Četudi nam je prostor odmerjen pičlo, smo se vendarle odločili, da objavimo doslovno ves zakonski načrt, kakor ga je sprejel in že uzakonil finančni odbor narodne skupščine. Ma^erijelnega dela tega zakona bodo deležni vsi zainteresirani uslužbenci sočasno z zakonom o izenačenju draginjskih doklad za vso kraljevino. Zakon se glasi:
Zakon o prevedbi na dinarske plače državnih uslužbencev v krajinah izvun Srbije in Urne gore.
Člen L Aktivnim državnim uslužbencem, ki so dobivali dosedaj svoje prejem ke v kronah, se določajo ti prejemki v di narjih in sicer:
A.	Plače uradnikov: XI. čin. razred Din. 1600, 1700, 1800, 1900; X. čin. razred Din. 2200, 2400, 2600; IX. čin. razred Din. 2800, 3000, 3200, 3400; Vlil. čin. raz. Din. 3600, 3800, 4000, 4200; VII. čin. razr. Din. 4500, 4800, 5100; VI. čin. razr. Din. 5500 5900, 6300; V. čin. razr. 7000; IV. čin. r. Din. 8000; 111. čin. razr. Din. 9000; II. čin. razr. Din. 10.000; I. čin. razr. Din. 12.630.
B.	Plače manipulantov in oficijantov in njim enakih uslužbencev se določajo, ne glede na današnje plače v najnižji stopnji
z 1300 Din. na late-, a v vsaki višji stopnji po 75 Din. na leto več.
C.	Plače poduradnikov in njim enakim se določajo, ne glede na današnje plače, v najnižji stopnji s 1.000 Din. na leto, a vsaki višji stopnji po 90 Din. na leto več.
Č. Plače slug in njim enakim se določajo. ne glede na današnje plače, v najnižji stopnji z 900 Din. na leto. a v vsak; višji stopnji po 80 Din. na leto več.
Ministrski svet se pooblašča,1 da na predlog ministrstva financ enako za celo kraljevino določi število stopenj za uslužbence pod C. in C.
D.	Prejemki vežbenikov (praktikantov).
1.	Vcčbeniki s polno fakultetsko izobrazbo, ako so v tisti kategoriji državne službe, za katero je predpisana popolna fakultetska izobrazba kot pogoj za sprejem v službo te kategorije, dobivajo:
a)	pričetni adjutum (pripomoć) do poldrugega službenega leta 1200 Din.;
b)	po poldrugem službenem letu 1500 Dinarjev.
?. Vcžheniki z nepopolno fakultetsko izobrazbo in z dovršeno srednjo šolo ter s pcioženim zrelostnim izpitom, kakor tudi z dovršenim učiteljiščem ali šolskim zavoh-om, ki je enakovreden srednji šoli s položenim zrelostnim izpitom, ako so v tisti kategoriji državne službe, za katero je predpisana taka šolska predizobrazba kot pogoj za sprejem v državno službo te kategorije, dobivajo:
a)	pričetni adjutum do poldrugega službenega leta 1000 Din.;
b)	po poldrugem službenem letu 1300 Din.;
3. Vežbeniki z najmanj dovršenimi 4 razredi srednje šole; ako so v tisti kategoriji državne službe, za katero je predpisana taka šolska predizobrazba kot pogoj za sprejem v državno službo te kategorije, dobivajo:
a)	pričetni adjutum do poldrugega službenega leta 600 Din.;
b)	po poldrugem službenem letu 800 ! dinarjev.
E.	Dnevničarji, ki so nameščeni stal-! no na sistemiziranih mestih dobivajo:
I pričetno dnevnico od dneva nameščenja ! do dneva, ko doslužijo prvo leto povoljne
službe oziroma izza dneva zaobljube (ubavesti), dnevno 2.50 Din.; po odsluženi enoletni povoljni službi oziroma izza dneva zaobljube do dneva, ko neprekinjeno doslužijo tretje leto dnevničarske službe, dnevno 2_.S0 Din.: od pričetka četrtega leta do dneva ko neprekinjeno doslužijo šesto leto dnevničarske službe, dneviio 3 Din.; od pričetka sedmega leta do dneva, ko neprekinjeno doslužijo deveto leto dnevničarske službe, dnevno 3.20 Din.; od pričetka 10. leta do dneva, ko neprekinjeno doslužijo dvanajsto leto neprekinjene dnevničarske službe, dnevno 3.40 Din.; od pričetka 13. službenega leta dnevničarske službe in dalje, dnevno 3.60 dinarjev.
2.	Dnevničarji, ki so nameščeni samo začasno (na prazna uradniška mesta, da izvršujejo kakšno posebno službo), dobivajo dnevnice od dneva nameščenja in neizpremenjeno za -vso dobo. njihovega nameščenja dnevno 2.50 Din.
Člen 2. Začasnim dnevničarjem, ki izvršujejo kakšno strokovno službo (risarji, kalkulanti in njim enaki), določi dnevnice v resorni minister v sporazumu s finančnim ministrom.
Člen 3. Dninarjem in pomožnim slugam določi mezde resorni minister v spo razumu s finančnim ministrom po krajev-
nih draginjskih razredih, vendar pa te mezde ne smejo presegati:
V 1. krajevnem draginjskem razredu :	530	Din.;	v II.	krajevnem	drag.	razredu
i	510	Din.;	v	III.	krajevnem	drag.	razredu
!	490	Din.;	v	IV.	krajevnem	drag.	razredu
!	470	Din.;	v	V.	krajevnem	drag.	razredu
I 450 Din. na mesec.
Člen 4. Dokler sporazum o prejemkih i po čl. 2 in 3 ne bode dosežen, dobivajo dotične osebe iste prejemke kakor do dneva, ko je stopil ta zakon v veljavo.
Člen 5. Stanarine, aktivitetne doklade in funkcijske doklade, ki služijo za nadomestek stanarine, odpadejo. Pri odmeri davka se mora 30% sistemizirane plače smatrati za stanarino. Po dosedanjih predpisih določene, v pokojnino vstevne službene starostne doklade ostanejo ter se jemljejo v enakem znesku enot v dinarjih.
Člen 6. Po zvršetku predpisanih let vštevne službe dobiva državni uslužbenec kot pokojnino zadje popolne prejemke, določene v dinarjih, uživane v službi in vštevne v pokojnino. Ce se mu pokojnina odmeri prej, se mora odmeriti po ključu vštevnega službovanja in po naposled uživanih, v pokojnino vštevnih dinar-I skih prejemkih, dočim se stanarinska pokojnina odpravi.
Člen 7. Vsi pokojninski in oskrbni prejemki se ugotavljajo kakor do sedaj po I določilih veljavnih pokojninskih zakonov in predpisov, izvzemši ona določila, ki se j s to uredbo dopolnjujejo, izpreminjajo ali odpravljajo.
To velja enako tudi za vse kategorije državnih uslužbencev, ki so bili prej prevedeni na dinarske olače, kolikor niso bili I zanje pri tej priliki izdani drugi predpisi.
! Velja pa tudi za one uslužbence, njih vdo-i ve in sirote, ki so prevedeni ali bodo prevedeni z ukazom na dinarske plače po zakonih Srbije, ako so si do dne ukaza pridobili pravico do pokojnine po predpisih, ki so do takrat veljali za nje.
Pri odmeri pokojnine vdovam teh državnih uslužbencev se morajo uporabljati predpisi § 51 in skladnih predpisov zakona z dne 5. avgusta 1914 o oskrbi dežel-i nih nameščencev v Hrvatski in Slavoniji.
Znesek in oskrbnina, v teh pokojninskih zakonih izražena v kronah, se jem-j ljeta v enakem znesku enot v dinarjih.
Člen 8. Prevedba na dinarske plače j po tem zakonu ni zavezana nobeni taksi, j razun če znaša dinarska plača več enot v i dinarjih, nego je obsegala prejšnja plača i enot v dinarjih. V tem slučaju se odmerja pristojbina samo od povišanega števila j enot.
; To določilo velja izza dne 1. januar 1922.
Člen 9. Minister za finance se pooblašča, da po potrebi izdaja vsa potrebna tolmačenja in pojasnila za pravilno izvrševanje tega zakona.
Člen 10. V V. čin. razred po tej uredbi spadajo: delegati ministrstev pri pokrajinskih vladah, direktorji gradbenih direkcij, šefi zdravstvenih odsekov in oni, ki so ad personem pomaknjeni v IV. čin. razred.
Člen 11. Iz tega zakona so izvzeti: 1. Poštni in brzojavni uslužbenci. 2. Železniški uslužbenci.
Člen 12. Ta zakon velja za sodnike izza dne 1. januarja 1922., za vse druge uslužbence od 1. maja 1921.
Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, nehajo veljati vsi zakoni in drugi predpisi, ki nasprotujejo njegovim določilom.
(Kakor posnemamo iz čl. L, so določene za sodnike (avskultante) v X. čin. razredu samo tri plačilne stopnje, dočim imajo drugi uradniki štiri. (Uredba Dkbr. 60000-21.).
Zakonite določbe o redukciji uradništva.
O. Z. priobčuje v tem določbo čl. 6. in 7. zakona o proračunskih dvanajstinah za januar in februar 1922 z dne 30. decembra 1921, kakor ga prinašajo »Služb. Novine« od 31. XII. 1921, br. 294 A:
Član 6.
Da bi se moglo ured:ti pitanje plače i dodataka svih iavnih .službenika i služi-telja u Kraljevini, obrazovat će se odmah do stupanju ovog zakona na snagu jedna komisija, sastavljena od 7 narodnih poslanika, izabranih iz Parlamenta, i ^ predstavnika Glavnog Saveza odnosno Uprava ili Udruženja činovničkih organizacija, koje imenuje Ministar Finansija. Zadatak je ove komisije da u roku od mjesec dana pripremi sve, što je po čl. 136. ",n 137. Ustava potrebno za re\ iziju sadašnjeg činovništva. Ova komisija predložit če Vladi koliki broj i kojih zvanja službenika i služitelja treba smanjit’. Vlada će staviti te stalne službenike i služitelje, ako su iz novih krajeva, na raspoloženje, a ako su iz starih granica Kraljevine Srbije u penziju, ako su na to otekli pravo, ili otpustiti.
Ukazni činovnici iz starih granica, koji imaju više od četiri godine službe imat će ista prava kao činovnici novih krajeva, ko se stavljaju na raspoloženje.
Službenike i služitelje stavljene na raspoloženje može Vlada po njihovom pristanku staviti u penziju.
Službenici i služitclji stavljeni na raspoloženje, imat će polovinu plaće i dodatka. No ako su u pitanju činovnici u novim krajevima, koji su stekli pravo na penziju, plaća koju će 'mati dok su na raspoloženju ne može biti manja up, što iznosi penzija onih činovnika koji su sa istim godinama službe u starim granicama stavljeni u penziju po Zakonu o činovnicima Kraljevine Srbije.
Na raspoloženju mogu činovnici ostari najviše šest mjeseci.
Član 7.
Kad ovaj zakon stupi na snagu, prestaju dalje primene đakona o dopunjavanju činovničkih mjesta upražnjenih za vrijeme rata.
Od dana stupanja na snagu ovog zakona ne mogu se više primati u državnu službu djaci — studenti.
Nestručno (adminisirativno) osoblje, koje ne radi poslove na terenu, nema prava na terenski dodatak.
Novi službenici i činovnici mogu se primati u buduće u drža ■ nu službu samo na upražmena mjesta i ako ispunjavaju • iručne v,slove za dotično mjesto.
Ivana Skuška častni večer,
5. i. m. je priredilo davčno uradništvo svojemu nestorju, lustratorju Ivanu Skušku častni večer z banketom v salonu pri Lozarju v Ljubljani. Jubilar je praznoval redko slavlje. — 50 letnico v državni službi.
Večer so počastili s svojo prisotnostjo gg. delegat dr. Savnik, dvorni sodnik Bonač, več višjih finančnih svetnikov — šefov, tudi nekaj kolegov z dežele, iz zelenega Štajerja; iz Maribora celo je prihitel častitat jubilarju njegov sodrug, lustrator Knop. Bilo je nebroj pozdravnih nagovorov.
Vsestransko globoko zamišljena, odkrita in topla je bila pozdravnica gosp. delegata, ki je v izbranih besedah poudarjal jubilarjeve zasluge za časa po prevra-
tu. G. jubilar je tedaj zastavil in še vedno zastavlja z neukročeno svojo energijo vse svoje obsežno znanje z mladeniškim ognjem, s podvojeno silo v prid naši mladi narodni državi. Prej ga je silila dolžnost, zdaj ga veže ljubezen, da služi svoji domovini.
Vrstile so se napitnice in pozdravi, nakar se je g. jubilar ginjen zahvaljeval za počaščenje; naposled pa je vzklikni!, da se počuti vzlic snežnobelim lasem še krepkega, čvrstega in čilega kot dvajsetletnik. Vseobčno veselo in slavnostno razpoloženje je povzdigoval Žepičev dobri in neumorni kvartet. — Bil je pač prav lep večer, ki je jasno dokumentiral odkrito kolegijalnost in pa prisrčno vez med višjimi in nižjimi. Drugi dan je kolega nadupr. g. Kompare fotografiral večjo skupino gratulantov z jubilarjem v sredini.
Tudi ostalo davčno uradništvo, osobito z dežele, ki se zaradi mizernih gmotnih razmer ni zamoglo udeležiti slavnostnega večera, se pridružuje tem potom izrečenim čestitkam in kliče: Gospod jubilar, na mnogaja leta!	—C.
Uestsnik.
' Društvp ima v zalogi še 60 staležmkov.
; ki jih oddaja organiziranim tovarišem po ! 2 Din. 50 par. za izvod. Na odposlani po-! ložnici naj vsak, ki želi naležnik, izrečno 1 navede, da je v preodkazanem znesku j vštet tudi prispevek za staležnik. Spom-i nite se po možnosti tudi akcijskega fonda!
Obstanek glasila O. Z, »Naš Glas« je v nevarnosti. Smatramo Kot organizirani I državni nameščenci za svojo stanovsko-. dolžnost, da glasilo za v.vako ceno vzdr-I žimo. Brez dvoma bi bilo to mogoče že, j ako bi se vsak naročnik »Našega Glasa« zavedal, da je treba naročeni list tudi plačevati. Ker je brez dvoma tudi nekaj na-! šib tovarišev v vrsti onih, ki mislijo, da je dovolj, ako list samo prejemajo, ne da bi mu s točnim plačevanjem naročnine zagotovili njegov obstanek, poživljamo vse svoje tovariše, da naročn.no takoj obnove. Uprava toži in roti, da nima denarja, urednik, da nima dopisov. — Pomagajte obema! S tem vršite samo svoio dolžnost in dokumentirate oi^anizatorično zrelost! Kakor vsaka druga organizacija državnih nameščencev, bo tudi naše članstvo moralo prevzeti odgovornosr. če izjavi danes ali jutri uprava: Pri koncu smo! — Zato ; na delo, dokler je še čas!
Predsedstvo.
Zapisniki O. Z. Kakor smo svoječa-sno objavili, bo O. Z. priobčevala odslej redno vse zapisnike odborovih sej v našem glasilu ter važnejše \ loge na pokrajinsko in centralno vlado. S tem bo ustreženo zlasti onim krajevnim organizacijam, ki k sejam širšega odbora vsled oddaljenosti ne morejo pošiljati delegatov.
Na vprašanja, ki prihajajo od posameznih članov na O. Z„ tajništvu ni mogoče več odgovarjati. O. Z. korespondira samo s pri njej včlanjenimi organizacijami, na katere naj se člani obračajo. Brez zamere! Ampak samo na ta način je mogoče. da vstopijo v naše vrste tudi vsi ' oni, ki sicer iščejo pri nas pomoči, za organizacijo, ki zahteva seveda tudi malo žrtev, pa nimajo smisla.
Društvo davčnih uradnikov za Slovenilo prosi ponovno svoje člane, üa store svojo dolžnost in plačajo zaostalo članarino za leto 1921. in pu.ovico članarine za leto 1922. Blagajnik je razposlal na vse urade točen poimenski piegled o zaostan-; kih, zato pq mnenju odbora ne more biti , izgovorov, da člani ne vedo, koliko dol-I gujejo. Kakor mora društvo za vsakega člana redno plačevati mesečne prispevke O. Z., tako so dolžni tudi njegovi ; člani, da svoji organizaciji z vestnim izpolnjevanjem dolžnosti pripomorejo do j potrebnih virov. Ako bi tudi ta apel ostal brezuspešen, bo odbor primoran črtati kot ; člane vse zamudnike, od katerih ne prejme članarine za pretečeno leto in za polovico leta 1922. vsai do 5. februarja t. 1.
POZIV
NA IZREDNO SKUPŠČINO nabavljalne zadruge državnih službenikov v Škofjiloki,
koja se vrši v Škofjiloki v prostorih davčnega urada 7. svečana 1922 ob 14. uri.
Dnevni red:
1.	Konstituiranje skupščine;
2.	Završni račun na 31. decembra 1921. s poročilom upravnega in nadzornega odbora s predlogom o uporabi dobička in s predlogom o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru.
3.	Sprememba pravil.
4.	Izbor upravnega odbora.
5.	izbor nadzornega odbora.
6.	Odločitev o pooblaščenju upravne-j ga odbora za zaddlženje zadruge.
7.	Slučajnosti.
Pripomba: Ako se skupščina imenovanega dne ne bi mogla vršiti radi nedo-! voljnega števila prisotnih zadružnikov, sc vrši dne 14. svečana 1922 ob 14. uri v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ter če skupščina odločevati brez obzira na število prisotnih zadružnikov.
Završni račun je izložen v prostorih zadruge in vsakemu zadružniku je slobodno, da ga pregleda do časa skupščine.
10. januarja 1922. v Škofjiloki.
Upravni odbor.
©
©

n Ml i u i umil
dovoljuje javnim uslntaem posojila na osebni kredit proti poroštvo, zaznambi na slottem prejemke in zastavi livljenskib polk na daljše dobo in proii malim mesečnim odplačilom :: 7% obresti.
Milil ME SE lUJEJO PO
4%-
Prošnje se rešujejo zelo titri. Zahtevajte prospekt
	©
	©
	©
	©
	©
	©
Izdaja Osrednja Zveea javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiske Učitali»*» tintom* v Uvbliani.