VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verfagspostamt 9020 Klagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 5 šitingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LHTNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 19. FEBRUAR 1982 ŠTEV. 7 (2058) SLOVENCi V iTALiJi BELEŽiJO: Korak naprej na poti do giobaine zaščite toda hkrati novi napadi na enakopravnost V življenju siovenske narodnostne skupnosti v Italjji se je v najnovejšem času zrvstilo kar več dogodkov, ki so značilni za njen trenutni položaj in dolgoletni boj za dosego globalne zaščite. Na strani Pozitivnih premikov je treba brez dvoma poudariti dejstvo, da je končno tudi krščanskodemokratska stranka izdelala in predložila svoj osnutek zakona o globalni zaščiti slovenske manjšine. Toda v istem trenutku, ko so Slovenci zabeleži-H ta korak naprej, je na Goriškem Prišlo do „uradnega tafelsturma", ki resno opozarja na dejstvo, da so §e zelo močni vplivi, ki bi hoteli Preprečiti ali vsaj nadalje zavlačevati nujno potrebno reševanje življenjskih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Kakor smo v našem listu že ponovno poročali, so poleg Slovencev samih tudi napredne italijanske stranke že pred daljšim časom iz- delale svoje predloge za uresničitev globalne zaščite slovenske manjšine. Vendar na pristojnih mestih kljub temu ni prišlo do konkretnega reševanja, čemur je bilo zlasti krivo dejstvo, da krščanskodemokratska stranka nikdar ni bila resno pripravljena lotiti se tega problema — proti njej oz. mimo nje kot najmočnejše politične sile pa seveda nihče ni mogel. Zato je za slovensko manjšino toliko večjega pomena, da je zdaj tudi ta stranka predložila poslanski zbornici in senatu svoje predloge in s tem odstranila glavno oviro za začetek postopka za uzakonitev globalne zaščite. Seveda pa bi bilo prezgodaj že zdaj govoriti o odločilnem preokre-tu v odnosu Italije do slovenske manjšine. Kajti ravno v trenutku, ko so zabeležili ta brez dvoma razveseljivi napredek, so Slovenci po drugi strani doživeli nove napade na svoje pravice. Tukaj gre predvsem za nerazumljivo ukrepanje gcriške pokrajinske uprave, ki je vzdolž pokrajinske ceste, ki vodi po južnih obronkih Brd od Štever-jana do Skrljeva, odstranila več desetin dvojezičnih prometnih kažipotov in označb naselij ter jih nadomestila z napisi samo v italijanščini. Pri tem je zanimivo, da je zdaj odstranjene dvojezične napise komaj pičla dva meseca prej postavila ista pokrajinska uprava. Poleg tega „uradnega tafelsturma" na Goriškem, ki predstavlja hud napad na enakopravnost tamkajšnjega slovenskega prebivalstva, pa je diskriminiranje Slovencev sankcioniralo tudi italijansko ustavno sodišče. Največja ustanova italijanske zakonitosti je namreč razsodila, da je tržaški sodnik za prekrške ravnal v skladu z ustavo, ko je slovenskega profesorja Sama Pahorja obsodil n?, plačilo globe, ker v odnosu z mestnimi organi ni hotel uporabljati italijanskega jezika, marveč svojo materinščino. Tako vidimo, kako pravilni so bili zaključki, do katerih so prišli na letošnjih benečanskih kulturnih V svoji zunanji politiki polaga Jugoslavija veliko važnost na dobrososedske odnose . V veliki zunanjepolitični razpravi, ki bila prejšnji teden v zveznem zboru skupščine SFRJ, so ocenili in v celoti Podprli dosedanjo zunanjepolitično Usmeritev Jugoslavije — torej politiko neuvrščenosti, miroljubnega sožitja in Podpore vsem naprednim osvobodilnim gibanjem v svetu. Uvodno poročilo je podal zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhove, ki je izčrpno obravnaval mednarodni položaj in prikazat mesto Jugoslavije v svetovnem dogajanju. Velik Poudarek je pri tem dal tudi odnosom n*ed sosednimi državami ter naglasi), si bo Jugoslavija še naprej prizadela izboljševati te odnose in jih boga-'m z novimi vsebinami. Pri tem je posebej obravnaval tudi vprašanje manj-Sm ter poudaril znano načelo, da morajo biti narodnosti oziroma narodne r^anjšine most povezovanja in zaupanja. Dejal je, da je Jugoslavija uvrstila med svoja temeljna načela tudi popolno enakopravnost med narodi in narodnostmi ter njihovo pravico gojiti narodnostno identiteto ter se vsestransko razvijati. .Izhajajoč jz enakih na-je dejal Vrhovec, ,pričakujemo, aa bodo pripadniki naših narodov v sosednjih državah prav tako uveljav-'jali svoje pravite do vsestranskega ^svoja in ohranjanja narodnostne "tentitete. Prepričani smo, da se lahko narodnosti oziroma narodne manjšine vsestransko in svobodno razvijajo ter sodelujejo z matičnim narodom le ob °dprtih mejah, popolnem zaupanju In aobrih sosedskih odnosih. To je razlog več, zakaj Jugoslavija pripisuje tolikšni Pomen politiki dobrih sosedskih odnosov.* V razpravi je o teh odnosih govoril Predvsem tudi delegat iz Slovenije °°gdan Osolnik, ki je opozori), da se °dnosi Jugoslavije z Italijo, Avstrijo in "todžarsko vsebinsko in oblikovno bo-9°tijo. „To velja tudi za občutljivo vprašanje manjšin,* je naglasil Osolnik. ..Dejstvo je, da v naših odnosih z Avstrijo in Italijo tudi o teh vpraša-"llh več ne molčimo, pač pa se o njih "dkrito pogovarjamo, vendar z njimi "e pogojujemo razvoja splošnih odnosov. Pmv tako ni več spodbijanja legitimnosti zanimanja naše države za po-'oiaj manjšin in uresničevanje njihovih sojamženih pravit, kar vse dokazuje, j*o je pri sodelovanju s temi državami Pila dosežena visoka stopnja medsebojnega razumevanja In dobrih odno- Na podlagi poročila in razprave je zvezni zbor skupščine SFRJ sprejel sklepe o glavnih smereh mednarodne dejavnosti Jugoslavije. Tudi v tem okviru so dali poudarek politiki dobrega sosedstva kot trajni opredelitvi jugoslovanske zunanje politike. Naglasili so potrebo nadaljnjega razvijanja in utrjevanja dobrih odnosov in vsestranskega sodelovanja s sosednimi državami ter glede manjšin ugotovil: „Ju-goslavija si bo tudi v prihodnje prizadevala na temelju veljavnih mednarodnih obveznosti okrepiti položaj naših manjšin v vseh sosednjih državah in njihove stike z matičnim narodom. Trudila se bo za ureditev tega vprašanja v primerih, kjer tega še niso dosegli." dnevih (o katerih smo v našem listu že poročali): da se tako v Italiji kot v drugih državah veča zanimanje za narodnostno problematiko in je opaziti tudi večje razumevanje za zahteve in težnje manjšin, da pa zakonsko urejanje manjšinske zaščite vedno spet naleti na najrazličnejše odpore ne le izrazitih nasprotnikov manjšin, marveč čestokrat tudi uradnih dejavnikov, ki o enakopravnosti raje govorijo namesto da bi jo uresničevali in spoštovali. IV. pohod ,,Arihova peč ' v spomin na padie borce proti fašizmu V nedeljo 28. februarja 1982 bo na Hodnini pri Šentjakobu v Rožu spet spominski zimski pohod „Arihova peč", ki ga prirejajo Slovenska športna zveza in Slovensko planinsko društvo v Celovcu ter Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu v spomin na partizanske borce, ki so padli februarja 1945 pod Arihovo pečjo. Letos bo tudi ta prireditev v znamenju 40-ietnice nasitne izseiitve in vkiju-čitve koroških Siovencev v protifašistični upor. Spored bo obsegal kratko spominsko svečanost, smučarske teke in pohod za pešce. Vsak udeleženec bo prejei diplomo in značko, uvrščeni tekači pa bodo tudi nagrajeni; najboijši dneva bo dobii spominsko piaketo, ki jo je - kakor že pri prejšnjih treh pohodih - tudi tokrat prispeval ..Slovenski vestnik". XV. pevsko sečanje Od P!iberka do Traberka Že petnajstič poteka letos velika koroška kulturna manifestacija — pevsko srečanije „Od Pliberka do Traberka" — ki jo organizira Zveza kulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo v Celovcu ter s krajevnimi kulturnimi organizacijami občin Dravograd, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi. Začetek je bii 6. februarja v Kotijah in Mežici ter Črni in Dravogradu, minulo soboto in nedeljo so bili koncerti na Prevaljah, v Pliberku in na Radišah, danes bo nastop v Radljah ob Dravi in prihodnji petek v Slovenj Gradcu, zaključna prireditev pa bo 28. februarja na Ravnah na Koroškem. Na vseh teh prireditvah sodeiujejo pevski zbori z obeh strani meje. Obširnejše poročilo objavijamo na 4. strani. Ni vreden zaupanja kdor ne izpoinjuje svojih obveznosti Ne^z/o je ngje/ /zožo;;7o zn že žcve-z/g obveza/, z/g /*o /z/gčevg/ o/zrežž/ zn vrgčg/ ZZ/ZOŽO;enz z/engr. A*o /zg /z/ že o/zveznožžz mora/ z/ejgnž^o zz/zo/nZžz, že enožžgvno /zožžgv/ na žžg/zžče, z/g žegg noče oz. ne znore — ^er njegovi ožrocz n/žo /zrz/zrgv/jenz /zrevzežz zgnj /z/gčr/. /čgj A; rcZ?/r o žg^ezn č/o-ve^zz? /znenovg/Z /