r i A Vi« A TEL J «l a « Trata. * torak, 4. oktobra 1927, Letnik Lil •flh* H^iot — Oglašata« n 1 m firfiiDMct ts obrte« oglasa L m olci, tatov**, EDINOST Uradaiitvo te •prmraiftUoi Trat olica S. Frmac««co *Aj»W T» fefoa 11-87 Dopisi naj — pc»Wo izključno nrcdnUtru. otfM rakla. -..jj. te danar pa apramiitvu. Rokopisi aa aa mitja Nefrankiran* pbna aa aa tprofomo. — Last, saloiba in tisk Tiskarna .Edinost*. fodursđniitTO t G o r i c i s ulica OioanA Cardncci il 7, L b. — TaiaL It J99k Glavni te odgovorni orsdnilu proi Filip Pacic. e deželi souietov Milanski dnevnik «11 Secolo» je objavil te dni zanimiv dopis svojega posebnega poročevalca, francoskega novinarja Mihaela Bossana, ki že delj časa potuje po sovjetski Rusiji in proučuje tamošnje politične, gospodarske in socialne razmere. Bossan se je miulil v Rusiji že pred vojno in dobro pozna ruski jezik, zato more on bolje kot kdo drugi soditi o tej državi, ki igra sedaj važno ulogo na evropskem poli il o m poaorišču. V svojem dop sM, ki ga v glavnem po-sn-mljemo, slika Bossan današnje življenje v Moskvi. «Prvi vtis, ki sem ga dobil» — pravi v t*»m dopisu — «je, to moram priznati, dober. Življenje je zadobilo normalno lice. Leta 1923, Ilo sem se po vojni prvič mudil ^ p i.-ii in b1'!r» v Moskvi samo ena kavarna, kjer so si mogotci rotili- UiiiAO privoščili čašico stepene smetane; danes si jo, lahko privošči vsakdo v vsaki kavarni in sladčičarni. Leta lf>24. je vozil po Petrovki prvi velik potniški avtomobil, danes ima Moskva celo omrežje avtomobilskih prog. Leta 1925. so se poiavili na ulicah prvi javni avtomobili italijanske tovarne «Fiat», danes jih je na stotine in njihovo število neprestano narašča. Na razstavi v Moskvi »o izdelki italijanskih avtomobilskih tovarn vzbujali splošno občudovan j e:» V Moskvi obstoja «društvo za kulturne odnosa je z inozemstvom«, katero je nekaka uradna agencija, ki daja tujim potnikom razna pojasnila. Toda Bossan se ni hotel obrniti do te agencije, ker se je hotel izogniti morebitnim prevaram po vzorcu znanih Potemkinovih vasi. Vedel je namreč, da se znajo Rusi pripraviti na obisk radovednega tujca. Zato je skušal stopiti v stike z ljudstvom brez vsakega oficijelnega posredovanja. Spoznal je, da to ni tako lahko, kot je mislil prvi hip. Sovjetske oblasti sicer ne branijo nikomur, ki se želi poučiti o tej ali oni stvari, občevati z ljudstvom, toda ljudje so napram tujcu zelo nezaupni; navidezno kažejo napram njemu brezbrižnost, ki pa v resnici samo prikriva pravcat strah. Zato se je Bossan obrnil do nekega prijatelja, ki mu je izposloval obisk v tovarni cigaret «Ducat». Prijatelj ga je predstavil «rdečemu ravnatelju», kateremu je kot zastopniku delavcev poverjeno nadzorstvo tovarne. Je to bivši mehanik, aktiven član komunistične stranke, ki prejema za svoje delo 225 rubljev mesečne plače, toliko kot je prejema ljudski komisar. Inženir, ki strokovno vodi obratovanje tovarne, prejema kot specijalist 325 rubljev mesečno, a v resnici njegova plača ni boljša od plače «rdečega ravnatelja«, ker ta uživa še razne druge ugodnosti. Prostori tovarne, v kateri je zaposlenih 1500 delavk, ki izdelajo dnevno 1,200.000 cigaret, so opremljeni z modernimi ventilacijskimi napravami, tako da je zrak v delavnicah vedno čist. Stroji, med katerimi so nekateri ruska iznajdba, so najmodernejši in omogočajo omejitev ročnega dela na najpotrebnejše. Vsaka delavka ima pred seboj steklenico mleka. Delovna pogodba namreč predpisuje, da mora tovarna dobavljati vsaki delavki brezplačno pol litra mleka dnevno, ker je delo pri tobaku škodljivo zdravju. Delovna pogodba, v kateri so natančno določene plače po kategorijah, ki jih je 17, daje med drugim tudi vsakemu delavcu ali delavki pravico do 15 dni redno plačanega dopusta za vsakih 5 mesecev dela. Potemtakem delajo delavci samo 11 mesecev na leto. Xa novinarjevo vprašanje, kako pa obratuje tovarna, ko gredo delavci na dopust, mu u-pr a vi tel j in inženir, ki ga spremljata, ravnodušno pojasnita: Stvar je zelo enostavna: tovarno kratkomalo zapremo za mesec dni, pa je vse v redu. Vsaka delavka, ki doji, ima glasom delovne pogodbe pravico do polurnega odmora po vsakih 3 urah dela, oziroma sme končati delo eno uro prej kot druge delavke, ne da bi bila radi tega kaj prikrajšana na pla>- či. Vsakemu delavcu ali delavki, ki stanuje ve« kot-2 vrsti (približno 2 km) dale« od tovarne, mora uprava tovarne plačati listek za vožnjo v tramvaju tja in nazaj, a to le v slučaju, ako delavčevi dohodki ne prekašajo plače, ki je določena za 9. kategorijo. Razen tega mora delodajalec plačati za 100 svojih delavcev oskrbo v sanatoriju. Takšni so delovni pogoji za uslužbence državnih (nacionaliziranih) podjetij, zasebnim delodajalcem nalaga delovna pogodba še večje o-bveznosti napram delavcem. Umevno je. da delodajalci pod takšnimi pogoji ne morejo dosti zaslužiti. Tovarna, ki jo je obiskal Bossan, zasluži povprečno od 0.75 do 3 odstotke, kakršna je pač vrsta izdelanih cigaret. Pred tovarno je Bossan srečal neko delavko, ki je bila pred revolucijo uradnica; vprašal jo je, ali je zadovoljna s sedanjimi življenjskimi pogoji in če ji plača zadostuje. «Odkritosrčno povedano,» je odvrnila delavka, «sedaj živimo ravno tako kot smo živeli pred revolucijo. Sedaj zaslužim od 60—70 rubljev mesečno, kar odgovarja plači 15—16 rubljev, ki sem jo imela pred vojno. Ne morem razumeti, zakaj je bilo pravzaprav prelite toliko krvi in čemu smo morali prestati toliko grozot. Morda zato, da se zopet povrnemo, tja, kjer smo se že nahajali pred vojno?» Obisk v tovarni cigaret je Bossana prepričal, da doba eksperimentov v sovjetski Rusiji ni še končana. Brez dvoma je treba še precej časa, predno se bodo razmere ustalile. uvodnem mestu prinaša ta liet pod. naslovom «Pet let dela* kratek članek, v katerem pravi, da bo treba praznovati letošnjo obletnico fašistovskega pohoda na Rim na posebno slovesen način, kajti letos praznuje režim prvih pet let svojega obstoja in posnemati nekatere vzglede fašistovske države; o neazdovolj-stvu nekaterih listov z izidom tekme za kupo Schneider, kar je neutemeljeno; o veselju, s katerim so sprejele črne srajce vesti o rojstvu tretjega sina načelnika vlade in o 12. obletnici so bila ta leta polna dogodkov lista «Popolo dTtalia* ter poro- in dela. «Že se lahko opaizijo poteze na novem obrazu faši-stovske Italije in že se lahko razlikuje arhitektura ogromnega posiopja, v katerem so na delu vse črne srajce Italije. S ponosom lahko gledamo in za J__ _ — _ -i._ 1 I C a m jk lr-i V. vm«k /\Jr lit T A. čila o disciplinarnih ukrepih in o izgonih iz stranke. "ritJžsluiK vlade pri bolgarskem kralju Berisu RIM, 3. Njegovo Veličanstvo, držanje italijanskih množic te- bolgarski kralj Boris, ki se na-kom teh petih let. Povsod delo haja v Italiji v strogem m-red in vedno bolj zavedna disci- kognitu od 23. septembra, je po-plina milijonov, katere je mo- setil Njegovo Veličanstvo kralja ralno prerodil fašizem s svojo „v San Rossoru dne 25. septem-vero in energijo. Zato naj se vsi i>ra. Njegovo Veličanstvo kralj naši neštevilni borci pripravijo, je pridržal odličnega gosta pri obedu in večerji. Bolgarski kralj Boris se je podal nato v Neapelj, odkoder se je povrnil v Rim dne 30. septembra. Včeraj popoldne je Njegovo Veličanstvo kralja Borisa pose da čim slovesnejše proslavijo peto obletnico. Zatem nrinaša «Foglio d'Or-dini» poročilo o seji vodstva fašistovske stranke, ki se je vršila včeraj dopoldne pod pred- predsedstvom načelnika vlade tU Njegova ekscelenca načelni v palači Viminale. Glasom tega vlade v hotelu <e vir«mov na potnih listih Praški listi so prinesli vest, da se sedaj vršijo medministr-ska posvetovanja o ukinjenju vizumov na potnih listih za Če-hoslOYTa«ko„ Jugoslavijo, Poljsko, Romunsko, Avstrijo in Švico. Inicijativo za ta pogajanja je dalo čelioslovaško zunanje ministrstvo, katerega delegati so se o tej stvari Že v Ženevi posvetovali z delegati omenjenih držav. Ženske v ruskih sovjetih. Dne 10. oktobra t. 1. se bo vršil v Moskvi ženski kongres sovietov, zato ne bo odveč, ako navedemo nekoliko podatkov o udejstvova-nju ruskih žen v javnem življenju. Pri zadnjih volitvah v sovjete se je izkazalo, da je aktivnost ruskih žensk jako narastla. Počim so se do sedaj ženske udejstvovale v sovjetili zgolj iz formalnih vzrokov in so inoški s tem hoteli le pokazati, da podpirajo ženski pokret, se danes presoja navzočnost žensk v sovjetih s čisto drugačnega stališča, namreč s stališča, ali bi se njihova sposobnost ne dala tudi praktično izrabiti. Ruske ženske so se že naučile braniti svoje kandidatinje na volilnih zborovanjih. Tako se je na pr. dogodilo, da so ženske soglasno za-pustile zborovanje, ker je bila moška večina sovražno razpoložena napram njim in je izjavila, da ne bo glasovala zanje. Koliko je pravzaprav dandanes Žensk v sovjetih? Statistika izkazuje, da je v oblastnih izvršilnih odborih, v vaških sovjetih in v preglednih komisijah zastopanih 124.C57 žensk. V mestnih sovjetih pa je 15.516 ženskih Članov. Potemtakem sodeluje danes v sovjetih nad 140.000 žensk. Letos je število Žensk, ki zavzemajo predsedniško mesto, v vaških sovjetih jako poskočilo. Lani ie bilo v vnukih po-vietih H50 predsednic, komaj 0.7 odstotkov napram številu moških, letos jih je že 641, t. j. 1.2 odstotka. Ženske, ki zajemajo vodeCa me-s'.a, baje izpolnjujejo svoje do^žno-t z največjo vnemo in si pridobivajo med ljudstvom vedno večjo avtoriteto in zaupanje. Kongresa v -Moskvi se bo ude-Jr*i!o 600 delegatinj, a medtem se bodo vršili v mnogih mestih in vaseh posebni kongresi, ki so bili ponekod že otvor ioni. Od 8. do 9. ok- tobra se bo vrSil v Moskvi guber-nijski ženski kongres, ki bo nekaka «o uvertura« v ser uskoga ženskega kongresa. Drobne vesti Sel^cmlSlci promet x električnimi stroji na ČeSkem Čez mesec dni bosta v Škodi-nih in Križikovih tovarnah dogotovljena dva električna železniška stroja, ki bosta takoj pričela obratovati na čehoslova-ških železniških progah, in sicer na progi med Wilsonovim kolodvorom Libnjena, praško predmestno postajo. Elektrifikacija ostalih železniških prog napreduje jako naglo. Bačn, plačam p* iS letih Bilo je leta 1882., ko je David Najtinj?el odhajal iz mesta. Piks-vila v Kalifornijo, da si nakoplje tam zlata. Takrat je kupil pri čevljarju John Dyckmannu par čevljev za štiri dolarje, ki pa jih ni plačal. PriČetkom letošnjega septembra se je vrnil stari Najtingel nazaj v Piksvil, odkoder se je odpravil pred 45 leti, in je poiskal Dyckmana da mu izplača račun. Tudi Dycknxan se je bil postaral in je prodal svoje podjetje. Najtingel mu je plačal št?i/i dolarje za čevlje in tudi obresti tega denarja za dobo <45 let: Dal mu je 36 dolarjev. DNEVNE VESTI otpust flfl veiflhish za ? Rim L jl. oktobra se je začela doba popustov na voznim za v Rim, ki so dovoljeni na vseh železnicah povodom športnih tekem in jesenskih svečanosti, katere se bodo vršite v Rimu v mesecu oktobru. Vozni listki po znižani tarifi se lahko kupijo na vseh železniških postajah kraljevine. Potniku zadostuje, da tako vozovnico samo zahteva pri odhodu, ne da bi bilo treba predložiti kakega dokumenta. Potnik mora pa predložiti listek za povratak v Bimu odboru v ulici Plebiscito Št. 112, da mu prilepijo nanj kolek, brez katerega bi bil listek brez veljave za vožnjo pri povratku iz Rima. Vprašanje tiska Pred par dnevi smo objavili resolucije, ki jih je sklenil novinarski sindikat v Rimu. Po teh resolucijah je zopet oži vete polemika v rimskih Ustih o fašistovskem tisku, ki je bila v zadnjem času zaspala. To vprašanje — je pisal te dni «11 Tevere» — je treba rešiti ali ga brisati z dnevnega reda. Jeze so brez koristi kakor so brez koristi tudi razprave. Treba je delati. Ali bo nov i Iv**-«: k a f-vrvanizacija delala ali pa nehala obstojati, in naj vrne zmešnjava, ki je bila pred sindikati in katera bo morda manj škandalozna nego priznanje nesposobnosti za delovanje. Po sporočilu direktorija nacionain^a sindikata si Človek pač more postavili sledftče vprašanje. Ali je res potrebno, da so novinarji organizirani v sindikatih? Ali bi se ne moglo opraviti brez njih? Ali se niso napravile že Številne izkušnje, ki dokazujejo, da dva in dva je §ti-ri, da je namreč novinarstvo nasprotno vsaki kontroli in disciplini in da lahko posfcane žrtev sil, ki nimajo nič opraviti s faši&tov-sko revolucijo? Reklo se bo: Zakon vsiljuje organizacijo, ne moremo stati izven zakona! Toda zakon no predvideva slučaja sindikata premičnega peska in sindikata megel. Če hočeš organizirati in disciplinirati kako snov, je predvsem potrebno, da se ta snov sploh organizirati in disciplinirati da. Slučaj italijanskega žurnalizma je tipičen. V zaključku svojega članka poziva Nevere« nacionalnega tajnika novinarjev posl. Amicucci-ja in deželne tajnike, naj- povedo, kakšni so leki, ki si jih predlagajo za rešit-i v problema. Slovanski thk v L D. severne Amerike Slovensko-ameriŠko Časopisje je precej razvito. Najstarejši slovenski ameriški list je ^Amerikanski Slovenec» ki pa je prišel 1. 1913. v last Nemca Winklerja Le-ta ga je čez dve leti prodal družbi «Edinost» v Čik agu. Ni bil «bussines», kakor je mož mislil. Zdaj izhaja petkrat na teden in ga urejajo frančiškani. Najbolj razširjen in priljubljen pa je dnevnik «Prosveta». ki izhaja dnevno od 1. 1916. sem. Povprečna dnevna naklada je 8000 izvodov. Sredino številko dobe vsi slovenski Člani Slovenske narodne podporne jednote in se tiska v več kot 40 tisoč izvodih. Že od početka ga urejuje Josip Zavrtnik, v uredništvu pa so še Iv. Molek, Andrej Kobal in Alojz Benigar. Sicer je last in glasilo najVečje slovenske narodne podporne jednote (S. N. P. J.). «Glas Naroda« je nestrankarski list, ki ga izdaja banka Frank Sakse-r. Glavni urednik je Idrijčan Ivan Terček upravo vodi L. Bene-dik, doma od Sv. J o šla. — ((Enakopravnost« je elevelandski dnevnik. Urejuje ga Vatro Grill, zelo inteligenten advokat, ki ga skoraj som piše. Izdaja pa list poseben kon-sorcij. Ameriški Slovenci imajo tedaj tri 'dnevnike in en list, ki izhaja petkrat na teden. cProsveta* in »Enakopravnost« sta svobodomiselni glasili in imata glavni kader naročnikov v j od not ali: prva v že omenjeni S. N. P. J., druga pa v »Slovenski svobodomeselni podporni svezi», katere organ je. Tedniki so: «Proletarec», glasilo «Jugoslov. socialistične zveze. Izhaja na 10 straneh v obliki revije. Urejuje ga Frank Zaje, ki je resen in spreten časnikar. «Delavec» je majhen listič na 4 straneh in velja kot glasilo komunistov. Izhaja šele leto dnu — »Glasilo K. S. K. iedno- te» izhaja že 13. leto. Tiska se v Clevelandu za Člame Kranjsko-slo-venske katoliške jednote v Jolietu. — «Nova dobaj> je glasilo Jugoslo-venske katoliške jednote. Urejuje jo Anton J. Terbovec in se tiska v Clevelandu. — «Vestnik» v Mill-waukefu urejuje Frank Novak iz Mozirja in je glasilo podporne jednote «Sloga». — «Naš Dom» izdaja newyorški konsorcij, ki mu nače-luje in ga financira Hrvat dr. J. Pleše. »Glas Slovenzcov prekmurskih«, ki izhaja v Pittsburghu, je glasilo ameriških Prekmurcev. — «Ameriška Domovina« izhaja trikrat na teden v Clevelandu; lastnika sta Lojze Pire in James De-bevec. Mesečniki so: »čas« v Clevelandu. ki ga urejuje Fr. Kerže, »Ave Maria«, ki ga izdajajo frančiškani na Brecjah (Lemont III) blizu Chi-caga, »Mladinski list«, glasilo mladinskih oddelkov S. N. P. J. ▼ Chi-cagu. Sedanji urednik je Andrew Kobal, cerkljanski rojak. Do. 1. 1927 ga je urejeval belokranjski rojak Jakob Zupančič. Razen katoliških listov »Ameriškega Slovenca« in »Ave Marije« ter dr. PlMctovega »Na&aga Doma«, ki 90 tiskajo v neunijskih tiskarnah, m vsi ostali Časniki tiskajo v unijskih tiskarnah. Lastne tiskarne imajo »Glas Naroda«, »Amerikanski Slovenec«, »Naš Dom« ter SNPJ — torej imajo Slovenci v Ameriki 5 tiskarn. So tc skromna po#jcija, ki delajo zgol. za lastno petrebo. Največja je tiskarna »Slovenske narodne podporne jedrno te». Vsebinsko je med dnevniki najboljša »Prosveta«. Ima največji u-reiniCki štab in je spleh gmotno najbolj podprta. Uredniki imajo plačo po 50, 4S, 42 in 40 dolarjev na teden, t. j. mesečno približno od 89(i0—11.200 Din. Uprava je prvovrstna. Vodi jo vipavski rojak Filip Gadina, mož izrednih uprav-niških spesokno^ti, ki je hkrati tudi tiskarniški vodi#a. Kajpak, noben sloveoaki dnevnik se ne more meriti z dnevniki Čeških ali nemških Amertfcsufiov, kanicc kjer je dobil prvo pomoč. Ker je zdravnik dognal, da rana ni nevarna, je bil mladenič nato prepuščen domači oskrbi. ••• Ko se je 42-letni mizar Anton PipanT stanujoč v Skorklji Sv. Peter št. 26, v nedeljo zvečer vračal v družbi svoje žene domov, je na svojo nesrečo naletel medpotoma na nekega mladeniča, ki se je prej žaijivo izrazil napram njegovi ženi. Pipan ga je vprašal za pojasnila glede njegovih besed, toda mladenič ga je osorno zavrnil in ga naposled po kratkem prepiru sunil z nožem v glavo. Pipan, ki je zadobil precej hudo rano na čelu, se je moral zateči v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. V nekem b^ru v ulici Carpisoo so se predsinočnjim sprli pri kvar-tanju nekateri možakarji, med katerimi je bil tudi 46-letni Mihael, Vitrani, stanujoč v ulici Rota št. 12. Med pretepom, ki je sledil prepiru, je eden izmed kvartopircev nenadoma pograbil z mize nož ter ranil z njim Vitrani j a v prsa. Vi- trani je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, nato je bil -— ker rana ni bila nevarna prepuščen domači negi. Ranilec je bil aretiran. Iz tržaške_pokra|ine KRSPLJE. Dne 17. septembra t. 1. je umrl tukaj posestnik in klesar Albin Tavčar v 36. letu starosti. Zapustil je mlado vdovo z dvema otrokoma. Pogreb se je vršiJ 19. septembra in se ga je udeležilo veliko število ljudstva. Na dan pogreba je prinesel mladi vdovi g. Anton Guštin iz Velikega Repna, vodja kamnoloma, 125 lir, katere so zložili vsi oni, ki delajo pod njegovim vod- stvom, ker je tlela! tudi pcLcjul Albin TavCar. Tem gre Čast in hvala. Trgatev smo končali. J^tog horlo terani na Krasu dobri, ker je grozdje dozorelo. Suša tudi ni napravila na dobroti terana škode, še manj kot minulo leto. Na splob ima sladkorja do med tem ko je imelo lansko leto !e 14%. Letos so tudi napredni kraški vinorejci dosegli, da kljubuje grozdje po trtah v hudi su§i, da mu ne Škoduje, in to z umnim obdelovanjem trti. Dne 26. t. m. smo se udeležili pogreba pok. očeta nagega duhovnika gosp. Henrika Sonc iz Tomaia. Naj počiva v miru. Našemu gospodu duhovniku bodi izrečeno naše iskreno sožalje. Vesti z Goriškega Goričke mestne vesti Roparski omer na Cesti? Cesta j-e frakcija svetokri&ke mestne občine ali, če hočete, sveto-kriško predmestje, najživahnejši in na^prometnejši kraj, kjer s« cepi cesta iz Gorice na Sv. Križ, Ajdovščino in Lokavec, z železniško postajo, pošto in raznimi obrtmi. Kakor tudi pa je kraj prometen in je v njem vsak dan pome avtomobilskega in drugega vrvema se ljudje ne spominjajo, vSi^vš iudi vojno dobo, da bi bilo v njem* kdaj čuti o roparskem umoru. Zdi so pa. da si ]e zdaj zločinska roka v njem izbrala svojo žrtev, k-^koi tudi obdaja globoka skrivnost dogodek, ki se je v njem odigral v noči med soboto in nedeljo od 1 do 2. oktobra t. 1. Samotarsko življenje vdove. Lucija Brati na je le deset mesecev žalovala po pokojnem svojem možu Francetu Bratina, živhnem in temperamentnem gostftničarju, ki je bil širom znan pod imenom Gregovček in je iroed pred par leti svojo gostilno na samotnem mestu kraj vasi. Zakonska France in Lucija Bratina nista imela otrok, pa ob Francetovi živhnosti je bila vendar hiša vedno polna življenja, vrveža in celo krika in gostilni ni manjkalo gostov, tako da sta oba zakonska pridobila znatno pr©možeaje, ki sta ga vsak po svoje namenila dati v dobrodelne namene. France je nameraval dati večji del prera«ženja za cerkvene zvoneve, Lucija pa zapustiti cerkvi; toda ne prvemu ne drugemu ni bilo dano, da bi bil mogel razpolagati s precu oženjeasa v oporoki. France Bratina je pred desetimi meseci nenadoma preminul in Lucija je od te daj živela tožno vdovsko življenje tako rekoč popolnoma sama, ker ni več izvrševala gostilniške obrti in ni imela več niti dekle, le hlapec iz vasi ji je pomagal oskrbovati hlev in druge gospodarske posle. V večernih urah ni imela često niti njega poleg sebe, družbo ji je delala le ta in ono dobra soseda. Tako tudi usodnega večera v soboto dno 1. oktbra, k je njen hlapec v va-si slačil turščico. Živela je torej popolnoma * samotarsko življenje vdove brez družine in slula medtem za bogato žensko — v podobnem položajo se je torej nahajala kakor pokojni Anton Cigoj na Planini, ki je bil pred dobrim po letom v noči napaden, umorjen in oropan v lastni hiši v Času, ko se ja odpravljal spat. Skravnesten um»r «>koli devete ure so sosede vdo vo zapustile in ona je odšla v po steljo. Proti deseti se je vračal oo mov domači hlapec in . zdelo se mu je, da sliši v spalnici krik ir ječanje in se naglo, kakor je mogel, spravil v svoje ležišče, ker ga je bilo strah. Pokojnega Franca Bratina se jo marsikdo bal že v življenju in pri slačanju turšire ie tudi še ohranjena stara navada, da si ljudstvo pripoveduje narodne pravljice in pripovedke, najrajši o strahovih, da marsikomu vstajajo lasje. Nič čudnega torej če si jo v svoji živi domišljiji mislil. da pri Gregovčkovih straši. V nedeljo zjutraj pa se je ljudem nudil grozen prizor. Lucija Bratina, 52 let stara vdova, je ležala v svoji spalnici na tleh s prekrižanimi rokami, z ruto v roki, popolnoma očrnela v obraz, opraskana po licih i ns temnimi progami po vratu, brez vsakega znaka življenja in z očitnimi znamenji, da je bila v noči zadavljena. Spalnica je bila zaprta in ključ so našli zataknjen pri podstrešju. Njena postelja je ostala pogrnjena in poleg nje je bil odprt predal z obleko in perilom — naj-brž si je zvečer pripravljala nedeljsko obleko za sledeči dan, pa je bila napadena in zadušena, preden si je obleko pripravila in legla k počitku. Oblasti poizvedujejo Sodna komisija iz Ajdovščine je že v jutranjih urah ugotovila položaj umorjenke ter odreci il a na-daljno straženje po kr. kavabinir-jih in milici. Samomor je i/kjlu-Čen, malo je verjetno, da bi se bila pokojnici pripetila nenadna naravna smrt, in splošno se smatra, da se je izvršil v nočni uri v hiši pokojnice zločin. O zločincih pa ni ne duha ne sluha. Vaščani so videli v soboto po dnevu v vasi sumljivega gosposkega človeka v vlogi živinskega kupca, češ, da je v tem letnem času prijetno hoditi po deželi. Čudno, prečudno, cia je prišel po tem poslu ravno v sve-tokriško občino, ko je vendar /.nano, da ga ni na Vipavskem kraja, kjer bi bilo več živinskih prekupčevalcev ko so v svetokriskiii vaseh. V dobi avtomobilskega prometa pa m nič čudnega. Če so izgubili sled tudi za tem človekom. Umor na Cesti je ostal zaenkrat nepojasnjen. Pri$». uredništva. Včeraj popoldne smo dobili od poročevalca po telefonu Še ve«t, da so obiastva zaprla štiri domačine, med katerimi se nahaja tudi en sorodnik pekoj-nice. Pregledovalna komisija nadaljuje svoje delo. Poročali bomo o nadaljnih njenih u-spehih. Ljudstvo, na katerega je umor napravil veilik vtis, je izključnega mnenja, da se je zgodil zločin. Osem in trideseti ceni h živilom v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom g. komisarja Antona Orza.ua, priobčuje 38. cenik najpotrebnejšim živilom v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 1. oktobra dalje. Cene so sledeče: Navadni riž od L 140 do 145; boljši riž od L 145—150; rumena turščična moka brez vreče od L 90—93; navadne testenine (vštevsi za±»oj) od L do 2S5; sladkor v kristalih od L 637—640; navadno semensko olje od L 580 do 585; domača slanina cd L 750 do 780; amerikanska slanina od L 680 do 700; ma.st od L 640 do 6£0; navadna kolonijalna kava od L 100 5; fižol jr-ve vrste od L 180—100; promjnr od L 45—50. V toh cenah ni všteta užitnina. Zeleni križ je včeraj prepeljal v goriško bolnico: — Mal i j o Špacapan iz Ajso-vice št. 180. Zlomila si je KO-st na levi nogi. Padla je v ulici Itn-stello. — Iz Prevala pod Sveto Goro je moral Zeleni križ prepeljati v mestno bolnico že v soboto zvečer nekega Stankota CuloL !•> let starega iz Grga rja. Deček i«1 padel in se potolkel po čelu. — Renata Troiani, 17 lotn iga mladeniča, ker se je pri igranju žoge v ulici Lanticri močno potolkel. — Istotako Giunto Piciuliua, starega 2 leti, stanujočega pi i S. Antonijo, ker je padel in se poškodo\al. Včeraj se je na porišk-rm kanonskem sodišču pod predsedstvom ca v. uff. Serpi-ja vršilo več obravnav. PuLtila dema - otročidka, ki se zaduši radi zakurjene peći. Dva sta na zatožni klopi. Ona je v črnem kot hi žalovala in so piše Ivana Saunig, Nemka iz TrJ»i/a. On se pi e Angelo Veri. Nista sicer mož in žena, vendar pa živita skupaj. On je uslužbenec kot električni izvedenec v rudniku v Rajblju. Zatožena sta, da sta kriva smrt petnajstletnega otroka. Otroku je Iv?na Saunig mati, vendar pa Veri ni njegov oče. Lansko lerto za božiče sta namreT pustila otroka v soli", svojo borne hišice m podala k neki frospr Stefaniti, go^tilničarki na obisk kamor sta bila povabljena. Ko st;< se po odsotnosti kakili dveh ur — bilo je to zvečer okrog 10 ure — vrnila domov, sta našla vso sobo v dimu, otročifka pa nezavestnega, ki io kmalu nato umrl. Ko sta odhajala, sta pustila namreč pr v sobi zakurjeno ali vsaj nepocaše-no. Zadaj za pečjo je Ic*.n) up svežih drv, ki se je bi' vik 1 in o-troka v sobi zadušil. Bila st,*> p< < iti ovadena in pozvana pred so i ike radi nepazljivoMi na škodo otroka. Ona se je zagovarjala, da ' zgodila pač nefrečn in '!1 mislila, da bo 1:ai tal*"^f^ ko pe^1 vendar popolnoma v rr-di\ " ^ Jo dni prej jo je dimnikar ost. ' Nastopilo je tudi več prič, med katerimi je bil tudi brigadir ta,-mošnje orožniške postaje, ki jo vir V Trstu, dne 4. oktobra 1927. 11L, povedal, da sta obtoženca že večkrat prej pustila otroka samega doma. Torej je očividno, da sta bila nepazljiva. Državni prarvdnlk je, utemeljujoč krivdo obtoženke na podlagi nepazljivosti in malomarnosti, ker je pustila otroka samega in ker je pustila goreti peč v spalni »obi. predlagal zanjo 1 leto in 500 lir kazni, za obtoženca pa oprosti u » ker ni v toliko njegova dolžnpet čuvati otroka kot dolžnost tiste, ki mu je mati. Sodni dvor jo je obsodil na € mesecev ječe in 100 tir kazni, da bo v bodoče bolj pazila na svoje otroke. Vendar pa vse to le pogojno za dobo 5 let. Obtoženca pa je sodišče popolnoma oprostilo. Mati, ki zakrivi radi neizkušenosti smrt svoje hčerke. Jo bila to stara žena, doma iz Soče na Bovškem. Čudno jo je bilo videti na zatožni klopi Prišla jo pred sodnike in je morda prvič v življenju videla Gorico. Plašna je bila in vsa v črnem, z zavezane ruto na glavi. Piše se Katerina Aoinac. Prišla je sama brez prič. Obdolžili so jo, da je pomagala pri porodu, čeprav ni bila dovolj izkušena Bila je to edina njena hčerka, poročena že dolgo časa, kajti imela je že več otrok, pri katerih porodu ji je vedno poanasrala njena mati. «ZgodI>a je sledeča: Hčerka je imela poroditi. Ne da bi klicala zdravnika in ne da bi klicala babice, ki se je nahajala od njih bajto več kot 10 km oddaljena visoko v hribih, ji je mati sama pri porodu pomagala. Pri tem nevar-nnem delu pa je bila najbrže premalo izvežbana, kajti medtem ko je novorojenemu otročičku zavezala trebušno vrvico, ni tega storila pri otročnici, katera je prav radi tega — kot je pozneje zdravnik u-gotovil, izkrvavela v nekaj dneh. Čutila se je sicer do zadnjega tre-notka močno, vsaj tako je zatrjevala domačim, možu in materi, ko so jo povpraševali po zdravju. In še tisti dan, ko je porodila, je poslala obtoženko, svojo mater, naj nese otroka h krstu v več kilomo-trov oddaljeno vas. Kmalu nato je umrla. .. Obtoženka je včeraj trdila, da ji je sicer pomagala pri porodu, kot je vsaka mati v takem slučaju svoji hčerki na razpolago, trebušne vrvice pa otroku ni ona zavezada, pač pa njtena hčerka sama. ič v Ajdovščini. 1309 MLADENIČ, star 16 let, s triletno prakao v trgovini iSče službe, najraje v mestu, ^-^■šlov pri tržaškem upravnfttvu. (1352) G. CULOT, Trst, via delle Torri 2. Bogata izb era volne, svile, bombaža, tkanin in knjig za vezenje. 1372 ZLATARNA Albert Povh Trat, Via Mazalni 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. (Dalje na IV. strani) SIRITE „Naš glas14 Mesečno družinsko revijo ! Naročnina za celo leto 16 L Naslov: Trieste, Casella postale 343 im i B ■ ■ E i E B S 0 Rratfctin ss ho odprto toliko svilenin, volnenin in bombaževin i i ki nudijo odjemalcem najlepSo priliko v letošnjem letu Ta prodaja se bo vršila samo 10 dni od lO do 13' in od 15 do 18. MIGAZZINI L0MBARĐ! Trst, Corso Vitt. Etn. III štev. 1 PODLISTEK Crni Bovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (H) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Polovica vola, ki se je pražila na dveh železnih ražnjih, ki ju je St. Denis kupil v Quebecu, je cedila toKiČo kot velikanska mastna kokoš. Med tem. ko so jo nekateri možje obračali z vitičastimi drogi in drugi zajemali v podloženi veliki ponvi cedeči se sok in ga polivali po rjavečem in cvrčečem mesu, je David začutil v sebi gladno poželjenje. Iz kipečih kotlov se je paril duh druge polovice vola in se mešal z onim, ki je prihajal od ražnjev. Sredi teh sline i7.vabija-jočih vonjev je David razumel, zakaj so obrazi trudnih mož mehki in radostni. Po večini so bili to ogoreli in zelo izdelani možje. Naselniki z dolgimi puškami in noži za pasovi, vedno oddaljeni korak ali dva, so nosili franžaste obleke iz jelenje kože in kožnate čepice, s katerih je bila dlaka odstranjena razen čopa, ki jim je kot okrasek visel po hrbtu. Gol enice in mokasine so imeli raztrgane, roke trde in žuljave, od dima in vetra pobarvani obrazi so pa nosili barvo enako oni rdečekožih Indijancev. Vojaki poleg njih, v svojih čistih uniformah in klobukih, so predstavljali družbo bolj primerno za dvorec. Ločeni od belokožcev so se Indijanci zbirali okoli svojih ognjev. David jih je naStel dvajset; vsi so bili Huronci. David se je napotil naprej, dasi je gorela v njem želja, da bi ostal. Misel na mater mu je preži nj al a možgane. Poeen bo in ona bo v skrbeh, kakor so matere navadno v skrbeh. Napotil se je preko zelene trate zopet proti dvorcu. Zopet se ni hotel izogibati izprehaja-jočih s« častnikov in gospodov, temveč se je nahajal na gornjem koncu njihovega sprehajališča. Ta studenec je bil ena izmed posebnosti St. Denisovega posestva. Kjer je kot led mrzla voda bruhala na dan, se je nahajal velik skalnat toimun, širok dvajset čevljev. Po stari zg-odbi so trdili, da je bil tolmun izkopan in obloien z velikimi kamni še prej kot je prišel v njsfovo bližino gospod Gron-din in zgradil tu v divjini palačo za svoje tri krasne metre-s o, katerih mehke kite so Mohavki odnesli isti dan, ko so bili skalpi-pirali nje®a. Nekaj mož je bilo v bližini, ko je David, ne briga je se za korce, ki so bili na robu. poklenil, da se napije. Cev njegove puške je zarožljala in njegovo postavo, odeto v irhovino in v mokasine obute noge, je bilo mogoče jasno razločiti ob siju, ki je Se vedno prihajal od odprtega neba. Ko jo v«tal, da si obriše mokri obraz in mu je voda kapala od rokava, je opazil zA seboj srvobradega mrzlookega častnika v družbi tovarUtov. Ue li to tisti mladi lopov, ki vas je rmxftalil?» je vzkliknil teti glas, ki mu je prej grozil, da ga zbode s konico meča v hrbet, in David je opazil nezrelega mladiča, ki je srdito vlekel meč iz noinice. cOn je Se več kot to.» se je oglasil drugi glas, ki je prešinil Davida kot električni tok. Obrnil se je proti kraju, od koder eo se slišale stopinje, in zagledal, da so se približali De Pean, Bigot in Vaudre-uil. Za njimi je videl preplašeni obraz svojega prijatelja Petra Ga-gnona. «On je več kot to,» je ponovil De Pean, se približal za korak ln se s porogijivostjo in smsčenjem globoko priklonil pred Davidom. »Kakor ga vidite, gospodje, on je prekrasen — toda škoda js, ker niste videli še krasnejšega prizora, ki se je nudil nocoj našim očem i» Vzravnal se je in stopil tik k Davidu in se celo dotaknil njegove roke, med tem ko so mu oči gorele vsled burke, ki jo je nameraval uprizoriti. »Opazujte ga, gospodje, opazujte od bliziM je nadaljeval. «On ni divjak, čeprav nima ostriženih las in mu voda teče po obrazu — on ni tak tepec kot se nam dozde- va, prijatleji! — on je ljubljenec ljubljenke, katere ime bi vas presenetilo — da je srčkani racman-ček zalih oči, tistih zalih oči, ki smo jih danes zalotili v njegovem naročju tam zunaj, kjer je grmičevje gosto, tistih zalih oči, ki...» Nobena sila na nelm in zemlji bi ne mogla zadržati Davida, da bi mu dopustil govoriti naprej. Hitrejše nego žar bliska so bile kretnje njegovega telesa. Obrnile se je, upognilo, pograbilo in v i«tem hipu se je De Pean zvijal v njegovih kleščah kakor v precepu. Preden bi utegnil kdo navzočnih zaklicati, ga je z vil v rokah kakor trstiko in ga trešči] v sredino le-denomrzlega tolmuna. Bigot je bil prvi, ki je planil naprej, da zabrani, kar se je že zgodilo, in v naslednjem trenutku, preden je mogel kdo poeeči vmes, ga je David ▼ svoji besnosti pograbil z vso silo svojih močnih rok in ga plusknil v tolmun k čo-fotajočemu De Psanu. Vzklik nevere in strahu se je irvil iz grl vseh in nad vsemi je slišal David vzklik Petra Gagno-na. V trenutku je planilo nanj deset ali dvanajst mož. Ni se poskušal braniti ali boriti proti njim. Z De Peanom in Bigotom je poravnal, kar je bik) treba poravnati, in blazen triumf v njegovi krvi je pregnal vsako misel, da bi se protivil drugim, zopsr katere ni občutil nikake osebne jeze. Zavedal se je mnogih stvari, ki so se dogajale istočasno — gruča mož ga je tiščala k tlom, lesketajoče konice mečev so bile obrnjene proti njegovim prsim, okoli zapestij so mu za hrbtom tesno vezali pas in v ozadju je slišal čofotanje in prhajoče glasove, kjer so prijatelji vlekli De Peana in Bigota iz globokega tolmuna na suho. In tedaj, naposled, je zaslišal glas, ki je poslal mraz smrti v več nego eno srce ko je ukazal: «Odpe-ljite ga v hišo in ukažite St. Denisu, naj mu v kazen ukaže na-fiteti sto udarcev z bičem po golenr hrbtu — in vi, polkovnik Arnaud glejte, da se bo stvar tudi izvršila. Kaznovanju naj prisostvuje vsak kdor Želi gledati!« Delo je pisano poljudno. Vsak izobraženec ga. bo razumel, ako ga bo počasi in premišljeno predelal. Snov je obdelana izčipno in temeljito, znanstveno m poljudno, strokovno in pregledno. Diči jo 214 slik, katere je prav nazorno in čisto narisal profesor Koželj. Kdor bo to delo vestno preštudiral, bo razumel o radio-tehniki veliko več, kot je amaterju treba vedeti. Da, znal si bo sam sestaviti svoj aparat, kar mu bo prihranilo mnogo izdat- kov in mu dalo marsikako veselo uro oddiha, da niti ne govorimo o fizikalnem znanju, ki si je bo pridobil ob Studiju knjige in sestavljanju aparata. Prebrali smo nešteto tozadevnih nemških, knjig, pa odkrito povedano, niti ene nismo našli, ki bi bila približno tako jasno, pregledno in poljudno pisana, kot je ravno Andrej jeva. Knjiga je tudi prvovrstno o-premljena, ličen format, prvovrsten tisk, krasne slike in čeden papir jo prav priporočajo. zanimivosti Sreča v nesreči Tam pozimi se je severno od Nizze (v južni Franciji) sesedel hrib in zasul vas Roquebilliere. Petnajst hiš se je zrušilo in devetnajst ljudi je našlo v razvalinah svojo smrt. Po nesreči je skušal doseči župan omenjene vasi dovoljenje, da bi smel preiskovati s prostovoljci zasuto vas, toda njegova prošnja je bila radi prevelike nevarnosti odbita. Pismonoša se pa ni zmenil ne za prepoved ne za nevarnost, kopal je sam na lastno pest in lastno odgovornost in uspel popolnoma. Pri kopanju je prišel do svojega imetja in rešil iz ruševin svoje prav nič pokvarjene obleke, svoje perilo, nekaj pohištva in 40.000 prihranka. In prav radi teh prihrankov se je bil lotil pismonoša dela. Njegov uspeh je opogumil ostale vaščane, ki bodo poskusili tudi svojo srečo in brskali po ruševinah na lastno odgovornost in vkljub uradno u-gotovljeni nevarnosti. Na premični zemlji Dne 1. septembra so minila štiri leta, odkar je divjal v japonskih mestih Tokiu in Joko-harni potres, ki je uničil mili-jardske vrednosti in sto in dvajset tisoč ljudi. Letos na obletnico so se zbrali ministri, občinski očetje in uradniki k žalnemu obredu na prostoru prejšnje vojaške oblačilnice, kjer je zgorelo pred štirimi leti 32.000 ljudi. Razglasi so se priobčili in po radiu so se širili govori, v katerih se je poveličevala energija dosedanje vzpostavitve; razstava in filmska predstava v Hi-biya-parku je kazala slike iz one dobe, mladeniči so trosili med ljudstvo letake, v katerih se je priporočala državljanom skromnost in varčnost, m nabirali prispevke za nov potresni spomenik. Nasprotniki alkohola so odvračali ljudi od uživanja riievca (riževega žganja), drugi so se borili s tiskano in govorjeno besedo proti modi, ki prihaja od zapada. Dve minuti pred dvanajsto uro, ko se je čutil pred štirimi leti prvi sunek, so postali ljudje eno celo minuto na cestah, vozila so se ustavila, tovarniške sirene so zapi-skal^ in zvonovi templjev so za-doneli. Tako so obhajali Japonci obletnico največje nesreče, ki jih jo doletela. In pomisliti moramo. da je bilo od 1. septembra 1923. do 31. avgusta 1927., t. j. v štirih letih 1683 večjih in manjših potresov v glavnem mestu Tokiu. Najtežji slušaj pred berlinsko kazensko sodnijo Pred kazensko sodnijo v Moa-bitu se je morala zagovarjati gospa Klara M., obtožena nedovoljenega ravnanja z menicami na škodo drugih. Komaj in komaj in z vsem naporom se je posrečilo štirim krepkim možem spraviti gospo sko-zi ozka sodnijska vrata. Vedeti je treba, da tehta obtoženka 201 kg. V prejšnjih letih je tudi nastopala po raznih cirkusih, ko se je pa poročila, ji mož ni več dovolil javnih predstav. Pozivu sodnika, naj sede, se ni mogla odzvati, ker pri najboljši volji ni mogla sesti na nepretrdno klop. Ker ni prišel k razpravi njen soobtoženec, je predlagal njen zagovornik, naj se razpravlja samo z njo in naj se izloči zadeva soobtoženca, kajti nečloveško bi bilo, klicati še enkrat obtoženka pred sodnijo. Sodnik je zavrgel zagovornikov predlog- in tako so bo morala prikazali še enkrat ogromna obtoženka v razpravni dvorani, ki jo menijo do tedaj tako zavarovati, da se pod njono težo ne udere. Ljubosumna žena Z vlakom iz Poznanskega je p Sel na varšavski glavni kolo Ivor trgovski potnik Alojzij C; bovški, ki rotni'> za. neko v »;jo tvidko po deželi. Ko so i -ači vx^ge in prt- 1 go , .ihu i..» oostajnem ti dniku, jim je zdrsnil precej velik kovčeg z vozička in ljudje, ki so bili tam blizu, so natančno slišali, kaito je nekaj v kovčegu zastokalo. Vsi so bili uverjeni, da se je zgodil zločin in da se nahaja v kovčegu žrtev pohotnega potnika, ki mora biti najmanj trgovec z dekleti. Obvestila se je o tem takoj postajna policija, ki je vpričo potnika, ki je ves čas zatrjeval, da so v kovčegu samo ženske obleke in plašči, odpeta s silo kovčeg Iz kovčega so je pa izmotala mlada gospa, popolnoma zdelana in onemogla. Ugotovilo se je, da je bila ta mlada dama 24-Ietna zakonska žena potnikova, Helena Cybovski. Zvedela je namreč, da se sestaja njen mož na takih potovanjih s svojo ljubico in da ga zaloti z njo, se je zaprla v kovčog in potovala kot prtljaga z možem, ki ni nič vedel o ženinih namenih. Amerikanski milijonar izginil Nenadoma je izginil iz New-Yorka mladi milijonar Rihard Reynolds. Ker so njegovi domačini domnevali, da se je moral zgoditi kak zločin, so takoj obvestili policijo. Črez nekaj dni je iztaknila policija milijonarja v neki mali restavraciji mesta Saint Louis-a. Reynolds je sedel z neko gospodično pri preprosti večerji. Policiji je izjavil, da je sit milijonarskega življenja in da je hotel nekaj časa živeti kot navaden, reven meščan. Spomnil se je rojstnega kraja V bližini Sirakuze na Siciliji je kraj Solarino. Šteje nekaj nad štiri tisoč prebivalcev. Te dneve je bila občinska uprava in po upravi vse prebivalstvo prijetno iznenađeno, ko se je zvedelo, da je Franc Vasquez, ki se je bil pred kakimi dvajsetimi leti izselil v Argentini j o, daroval svojemu rojstnemu kraju en milijon lir za gradbo bol nišnice, ki naj se opremi z vsemi modernimi znanstvenimi sredstvi. £«H»ka emancipacija na Angleškem V nobeni drugi državi ni e-mancipacija žensk tako napredovala kakor na Angleškem. Pred desetimi leti je bilo še vse, kar se ni ujemalo z najstrožjo moralo, nedostojno. Kadeča ženska v javnem prostoru je bila nemogoča, prav tako v železniškem vozu in na javni ulici. Se daj pa kade ženske vsepovsod in iz tega so si skovali tudi moški koristi in kade po ulicah iz svoje kratke pipe, česar si ni drznil pred kratkim noben moški, ki je hotel biti dostojen. 1 Berač in njegov zaklad V kraju Quarto v toskanski pokrajini je nastal v sobi tamošnjega berača Andreja Torri-nija v njegovi odsotnosti požar Prihiteli so ognjegasci in zadeli med gašenjem ob velik glinast lonec, v katerem so se nahajali sami srebrni novci in sicer za 10.000 lir. Ločitve zakonov v Ameriki Chicago je ono mesto v Zedi-n j enih državah Severne Amerike, ki je doseglo rekord v loče-nju zakonov. Medtem ko pride v vsej Ameriki na sedem porok ena ločitev, prihaja v Chicagu že na pet porok ena ločitev. Kot glavni vzrok tem ločitvam se navaja ženska strast do raz košja in zapravljanja, ki je doseglo že tako mero, da ne more jo slediti željam svojih žen niti dobro stoječi in premožnejši možje. Izpolnila se Ji jo želja Elis Joe May iz Chicaga ni hotela napraviti ženitovanjske gai potovanja v Evropo, marveč je pregovorila svojega ženina, da sta se napotila v daljne, tuje kraje. Zahotelo se ji je izrednih vtisov s potovanja. V tretjem mesecu svojega potovanja sta prišla na singaleški otok in bila priča slavnosti v čast boginje rvdovitnosti'. Pri :tej priliki si izberejo^ mladi Singalezi svoje žene. Po tamošnjih običajih ne se plesalec dekle, ki je z njim Klesalo, v svojo kočo in ona postane na ta način njegova žena. Amerikanki, ki je opazovala iz bližine ta ples, se je približal >oglavarjev sin in ker ni pozna-a običajev, je zaplesala z njim. Množica je sprejela izbero pie-salčevo z velikim odobravanjem. Po plesu je hitel sin z Američanko v svojo kočo, kjer je o-stala vkljub protestu obupane-, ga moža Nič ni opravil mož ne z grožnjami, ne z denarnimi ponudbami. Njegova žena je postala po običajih zakonska žena vladarjevega sina. Kolonijalna vlada ni niti hotela posredovati, ker ni hotela Singalezov raz-dražiti z vmešavanjem v njihove verske običaje. May-ju ni o-stalo drugega, kakor zaprositi za ločitev zakona. Po sedmih mesecih se je posrečilo ženi zbežati, ko je pa končno dospela te dneve v Chicago, je zvedela, da je ločena in da se ji je bil njen mož pravkar poročil z njeno najboljšo prijateljico. Američanka si je bila res nabraJa vse polno zanimivih vtisov z ženitovanjskega potovanja. Največji omuibus na svetu Po ulicah Londona vozi sedaj največji omnibus. Zgrajen je iz a-luminija na šestih kolesih in ima tudi prvo nadstropje, ki je pokrito, da so potniki zavarovani pred dežjem. V vozu je prostora za šest in šestdeset sedečih oseb. Ce ae bo obnesel, zgrade takih vozil celo vrsu>, s čimer se v veliki meri o-lajša velikanski promet po kmdon- ZVONKO LOZAR: MMm MfiHHfh w tfes-VorKH V Ameriki se je morala prilagoditi stavbna stroka povsem drugačnim razmeram kot jih imamo v Evropi, tako da lahko govorimo o specifično testna stavbni umetnosti Amerike; njen tipičen znak bi bili ogromni nebotičniki. Imamo tudi v Evropi po njihovi ogromnosti velikanska poslopja, ta pa se glede vi&ine ne dajo primerjati z nebotičniki Amerike, ker dosegajo komaj tretjino njih višine in zato kot nebotičniki v ameriškem smislu ne morejo priti v poštev Tehnično bi bili sicer tudi mi v stanu zidati v železni ali že-l3znobetonski konstrukciji stavbe v vifiini 200 do 300 m. praktično pa nas naše razmere in potrebe ne silijo še k njih gradbi. Da, praktično bi bili umestni nebotičniki, celo v Ameriki, edino le v mestih New York in Chicago; da so si jih u-stvarila tudi druga mesta Amerike, to izvira le iz tega, ker niso hotela zaostati v svojem tekmovanju za New Yorkom in Chira-gom. Neprimerno nagel raavoj trgovine in industrije v južnem delu New Yorka in s tem v zveci mrzlično zidanje poslopij za trgovino in urade, je dovedlo do skorajšnjega pomanjkanja stavbnega zem-ljifiča, a kot nadaljno posledico še to, da je njega cena v taki meri raetla, da je dosegla že v prvih 25 letih 5- do 35-kratno višino. Ker p* prvotna poslopja niso imela bogve kake višine in zato tudi ne mnogo prostorov, ni nič čudnega, da je bik> tedaj dražje zemljišče, kot pa stavba sama. Radi tega in ker so bili prostori za urade in trgovino le vedno bolj potrebni, ni kazalo drugega kot pa podirati stara in mska poslopja, a na njih mestu zidati nova, višja. Z ozirom na to, da new-yotrske stavbne določbe ne predpisujejo nikake meje glede višine poslopij, se je začelo torej zidati na sorazmerno majhnem prostoru, poslopja z nesorazmerno veliko višino. To je dovedlo do zgradbe prvega 10-nadstropnega poslopja, in sicer je bila to 1. 1890. zgra^ jena stavba Tower, ki pa je bila po 20 letih zopet porušena, ko m bila več Amerikancem dovolj — moderna. Tej so sledile druge stavbe, v višini vedno bolj in bol; impozantne, a v jeseni 1. 1912 je bila dozidana do pred kratkim najvišja stavba, a to ne samo A-merike, marveč celega sveta: t botičnik Woolworth. Naj si bodo mnenja o estetiki vrednosti tako visokih stavb različna, ni pa ni kakega dvoma « njih praktični vrednosti in potrebi v mestih s tako omejenim prostorom kot sta New York in Chicago. Da pa je sploh mogoče zidati nebotičnike, to je pripisati edino bistroumnemu izrabljanju prednosti, katere nam nudijo želeene aU pa železnobetonske konstrukcije. Ako bi hoteli na pr. zidati Wool-worthov nebotičnik iz kamenja« bi morala biti, da bi mogla nosit vso ogromno težo nebotičnika rad: njegove velike višine spodnja nadstropja en sam poln zid. Edino potom gradbe z nosilci in stebli is litega železa ali pa jekla je mogoče graditi do 50-nadstropna poslopja s še dovolj velikimi in votlimi pritličnimi prostori. Kak pritisk morajo vzdržati spodnja nadstropja, naj pokaže le to, da znaša teža Woolworthovega nebotičnika celih 125.000 ton. Ako bi hoteli na pr. naložiti ves materijal, ki je bil potreben za zgradbo tega poslopja, na železniške vozove, bi potrebovali za to 8500 vagonov in ako bh iz teh vagonov sestavili vlak, bi bil ta dolg od postaje Sv. Andreja v Trstu pa do Rihemberka! Za prevoz po morju bi bilo potrebno pet takih parnikov kod je novozgrajena «Saturnia». Tudi vittna Woolworthove stavbe je velikanska, s svojimi 55 nadstropji meri 266 m nad uličnim tlakom. Ce primerjamo to poslopje s svetHnikom zmage, bomo našli, da je še vedno 4 krat višje od poslednjega; prostora pa zavzema nebotičnik za 3484 kvadr. metrov. Vzlic vsej tej velikanski obsežnosti pa je lepota in harmonija arhitektonske oblike v polni meri u-spela. že za naše razmere sila obsežno stavbno vodstvo za časa dela priča o ogromnem delu, ki se je imelo izvršiti. Inženirju, ki je to delo vodil, je bil na razpolago cel štab uradnikov: 6 ineženirj-ev, 1 arhitekt z 10 asistenti, 1 monter, 1 glavni risar, 25 delovodij, 6 pisarjev, 2 uradnika s 6 asistenti za sprejem in oddajo stavbnega materiala. Na delu je bilo zaposlenih povprečno 2000 delavcev. Urad se je nahajal med delom v velikem pritličnem prostoru stavbe; bil je preskrbljen s telefonsko centralo, ta je imela 10 zvez z mestom in 30 zvez z raznimi deli gradečega se poslopja. Kot pri večini drugih nebotičnikov tako se je moralo podreti tudi tukaj staro poslopje, na katerega mesto se je imel postaviti Woolworthov nebotičnik. Z gradbo temelja se je začelo meseca julija 1911, a kenčalo 15. septembra t. 1. Temelj tT^ori 66 stofcrov, kateri nosijo celo stavbo. Ti .\tebri so bili zgrajeni skozi plasti peska na trdno skalo do 36 m na globoko. Izkopanega je bilo pri tem 66,000 kuh metrov peska oziroma zemlje ter se je porabilo 24.000 kub. m betona. Za napravi janje betona je služil pri polaganju temeljnih sK brov izkopani pesek. Na temeljne stebre so bili položeni nosilci ogrodja stavbe. Ti so bili spravljeni ž© zgotovljeni na stavbni prostor. Bilo pa je to v zvezi s posebnimi teikočami in pripravami. Predvsem jo mogoč njih transport le po noči, ker bi njih prevažanje po dnevu zaustavilo ves premet po ulicah, koder bi se to vršilo. Najtežji na pr. je bil 8 m dolg. 2.7 m visok, 1.7 m širok, a tehtal je 65 ton; prevoz tega nosilca se je vršil na 100-ton-skem vozu, katerega je vleklo 42 konj. Za prenašanje teh velikih tež so bila na stavbnem prostoru na razpolago 4 dvigala Derrick z nosilno močjo 30 ton, katerih vsako je bilo gnano po elektromotorju 80 konjskih sil, za manjSe teže je služilo še več 15-tonskih dvigal. S polaganjem železnih temeljnih nosilcev se je končalo že 20. oktobra 1911, makar so bili postavljeni glavni nosilci stavbnega o-gredja. Bilo jih je 60 po številu, vsak od teh je v stanu nositi cen-trično tafco 4KOO ton; s svojo dolžino segajo večinoma preko dveh nadstropij. Kompletno ogrodje do ulične viMae, to je dveh nadstropij, je telo dokončamo 1. decembra 1911, teanu je sledilo sestavljanje stavbnega ogrodja nad-ulične stavke. Woolwertkevaa stavba sestoji iz dveh stranskih poslopij s 30 nadstropji v obsežnosti 40X37 m, med temi se dviga 50-nadsrtropni in 231 m visoki stolp. Obseg tega stolpa je do 31 nadstropja 27X29 m, proti vrhu pa se postopno zožuje In obsega na vrhu 19X20 m. Vrh stolpa je še piramida s 5 nadstropji is 35 m Vidine. V tej piramidi se nahaja v zadnjem nadstropju razgledna galerija, iz ktere se vidi pri lepem vremenu 65 km daleč, z daljnogledom, katerih je tu več na razpolago; se vidi parnik že več ur pred prihodom v new-yorško luko. Višina nadstropij zna^a pri nižjih nadstropjih 6—7 m, pri višjo ležečih 4—2 m. Pritisk na spodnja nadstropja se računa na 830 kg na kv. m, pri zgornjih pa 425 kg na k v. m. Poslopje vzdrži pritisk vetra 170 kg na kv. m, tako da M prestalo gotovo orkan s 370 km brzine na uro. Število zakovic, katere so se porabile pri zakovan ju ogrodja, je šlo na milijone; bile so kar na licu mesta napravljene in to potom 22 strojev na stisnjen zrak. Vsak od teh strojev je zgotovil približno 300 zakovic v 8 urah. Vse železje ogrodja je obdano z 25 mm debelo plastjo cementa in 75 ™m opeke. Zunanji zidovi so do petega nadstropja iz granitnih sklad, od tu daljp pa iz opeke. Naravno je, da so si morali biti na jasnem o načinu izpeljave dvigal, še predno so pričeli nebotičnik graditi. Pri taki višini kot je Woolworthov nebotičnik — ako bi Človek hotel priti po stopnicah v zadnje nadstropje, bi potreboval za to najmanj tri četrt ure — pridejo vse večje zahteve do brezhibnega delovanja dvigal kot pa pri kakem drugem nižjem poslopju. Razen tega morajo biti zadnja nadstropja ravno tako lahko in hitro dosegljiva, kot pa prva, a pri tem mora bili varnost vozečega se človeka največja. Pri Woolwor-tbovem poslopju se je rešila ta naloga s posebnim sistemom dvigal. Teh je 27 po številu, najvišje vodita dve dvigali, in sicer iz pritličja v 50 nadstropje v višino 226 m. Hitrost dvigal je povprečno 3.7 m v sekundi. Ne bom opisoval podrobno funkcije dvigal, bilo bi to predolgo; omenim naj le to, da je za varnost osebe, ki se vozi, v polni meri preskrbljeno. Tudi za slučaj, da se utrže dvigalna vrv, nima to še nikake nesreče za posledico, kot je to pokazal poizkus. V ta namen so namreč dvignili staro dvigalno kabino, obteženo s 3.7 ton tovora, v 46 nadstropje, prerezali na dano znamenje vrv ter jo prepustili prostemu padcit. Ko je prispela do tal je doselga hitrost 200 km na uro, katero pa so reducirali razni sistemi zaporednih avtomatičnih zavor v kratkem času na minimum, tako da je bila kabina ustavljena ne da bi utrpela niti najmanjše škode. Obratovanje teh dvigal se vrši po natančno držanem voznem redu. Nadzorovanje posameznih kabin se vrši na poseben način; v vsakem poslopju je namreč kontakt, kateri je v zvezi s svojo lučjo, uvrščeno po legi nadstropja na tabli v nadzorovalni kabini. Ko privo-zi dvigalna kabina mimo gotovega nadstropja, se dotični kontakt zapre in užge s tem svojo luč, katera chznači s tem natančno poslopje, v katerem se nahaja dotična kabina. Za nabavo elektrike je v WooI-worthovem nebotičniku tudi dobro preskrbljeno; za to ima v drugom podzemskem nadstropju posebno prostore za stroje, ki preskrbujejo celo nadstropje z elektriko v napetosti 250 V. Posebno pažnjo so posvečali aparatom, ki preskrbujejo poslopje s svežim zrakom. Da je to tudi potrebno, se vidi po tem, da živi v tem poslopju nad 8000 ljudi, torej skoraj majhno mesto! Poslopje preskrbuje s svežim zrakom 12 ventilatorjev gnanih po elektromotorjih z 20 "do 30 konjskih sil, v 28. nadstropju je še 8 ventilatorjev za preskrbo svežega zraka za stolp. Zrak se vsrkava iz skupnega kanala skozi filter za izčiščenje prahu, in sicer potom posebne priprave; po leti mrzel, po zimi pa gorak zrak. V celem poslopju ni uporabljen niti kos lesa; okna, vrata kakor tudi njih podboji je vso iz stisnjene pločevine, šipe so iz mrežastega stekla, a vse to radi večje varnosti pred požarom. V slučaju, da izbruhne v enom nadstropju ogenj, agori pač oprema dotičnega prostora, ni pa nikake nevarnosti, da bi se ogenj razširil na druge prostore. Sicer pa so v celem poslopju v veliki večini raznovrstne gasilne priprave. Poslopje je stalo z zemljiščem vred 13 milijonov 500 tisoč dolarjev, a zemljišče samo 4 milijone 250 tisoč dolarjev. Prostorov je bilo oddanil že 70%, predno je bil Woolworthov nebotičnik dograjen. SEMENA IN aOSPODARSKB POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trsta ima v zalogi: SEMENA Spinače, zimske solate, zgodnjega nizkega graha h danski moto-vilc (del»®l«zrnat) redkve okrogle rdeče, solatno ali vrtno peso rdečo, solato endivijo, ruklo, razne vrste datelj in trav. V Trstu, dne 4. oktobra 1927. SEMENSKA PŠENICA Gentil rosso «fam. 43 in nepolegljiva, nam je dospela iz hribovitih krajev Italije. Ne mika pšenica in rt je že dalj časa na potu in jo pričakujemo z vsakim dnem. KMETIJSKE STROJE IN ORODJU Stiskalnice za grozdje, grozdna mline, stiskalnico za olje, slamo-reznice, brane, pluge,plu±na telesa, posnemalnike za mleko, transportne vrče za mleko, trčalke za med, razno vrtno orodje in vse čebelarske potrebščine In priprave. OLAJŠEVANJE NAKUPA STROJEV. Da olajšamo nakup potrebnih kmetijskih strojev, je pripravi? 3na družba onim kmetovalcem ali zadrugam, ki ne morejo plačati naenkrat, dovoliti plačevanje na obroka. UMETNA GNOJILA Tomaževo žlindro. Za vagonska naročila imamo na razpolago le Še par vagonov. One zadruge, katere ne morejo naročiti celega vagona od 150 kvintalov, lahko naročijo tudi manjšo množino od 50 kvintalov, katere zaračunamo po L l.liO za enoto franko vagon dohod v Trst. Superiosfat: Sprejemamo naročila za vagonske pošiljatve. Kalijeva sol: Vabimo kmetovalce, da čim prej naznanijo svojo potrebo. Čilski soliter in kalijevo sol smo prejeli. Naročnike vabimo, da naročilo dvignejo. TrZaška kmetijska družba v Trstu ul. Torre bianca 19 in Raffineria 7. Tel. 44-39. Tržasffa posojilnica reglstr. z* d ruga z omej. porošivom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. i Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI ra un In vloge za čekovni promet, ter ]>h obrestuje «sr po 4% večje In stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha ?azp9l3Q9 vmm telita (iM Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Stev. telef. 25-67. flajstarslšl slav. mm imt\ BEVKOV ROMAN Jate ia m pr JE IZŠEL [m mu ia L 2 "50; po pofti L 3" No prodal bo url vseh dosedanjih razprodalclcIL MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisa!« V. J. Križanovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L 6*—, po pošti priporočeno L 7*49. V inozemstvo L 8*60 proti t naprej poslanemu znesku. - Roman je Iz* dala is založila tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna £dinost v Trstu. Via S. Francesco 20/1., - Knjigarna J. Stolu, Via Milano 37 v Trstu. - Nar. Knjigarna. Gorica. Carducd 7. - Katoliška knjigarna. Gorica. Carducci 4. Kraigher Josip. Postojna. Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernijem »tliu lcakor tudi y večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejiml stroji, i črkami, Lynotype. stBreotypljo ter rotacijskim »trojem. : Vsa naročila »s izvršujejo točno in po zmernih cenah, i mi............... ................................. rtttii*..*«»•.......<»*.. j UL S, Francesco d' Assisi 20 \