Me zamudiie prilike za razdolžitfev in ©krepaiev loneckih domov! Preteklost nas uči, da vlada splošno blagostanje, če stare države propadajo in se ustvarjajo nove. To smo izkusili tudi Slovenci ob prevratu. Med vojno so bili malodane vsi krepkeiši možje in fantje na frontah. Ženski svet se je doma sam ubijal s posestvom in otroci. Položaj je bil na prvi pogled obupen. Za k vojakom vpoklicane moške moči je izplačevala država podpore. V mnogih siromašnih hišah, kjer je bil denar tujec, je prihajal med vojno mesečno. Z izplačanimi podporami je marsikatera pridna kmečka žena začela odplačevati dolgove in je domačijo razdolžila ter rešila medtem ko je bil mož na bojišču ali v ujetništvu. Rešitev kmečkih domov je oila med vojno dokaj pogosta v primerih, ko je bil gospodar zapravljivec in pijanec pri vojakih. Koliko- slovenskih mož se je vrnilo po vojni na domove, kateri so bili na največje začudenje vraivših brez dolgov in trdni po pridnosti in štedljivosti dobrih žen. Nikakor nočemo trditi, da je bilo povsod tako. Dokaj lahkoživih žen je žalibog pognalo podpore v zlo popivanja, lahkomiselnega veseljačenja in nemoralnega življenja. Blagostanje ob prevratu Stara Avstro-Ogrska je propadla in dediči 30 si jo razdelili. Kljub dolgotrajni vojni je bila dediščina zelo velika in izdatna za nekaj let. Vsi starejši se še dobro spominjajo, koliko je bilo denarja ob prevratu. Mladina, kočarji in viničarji so razpolagali s tisočaki. Vse se je lahko prodalo in preplačalo v gotovini. Blagor taistim, ki so spoznali ta čas, odplačevali dolp<->-'¦ ¦ " ••¦¦*• '"»*r\li prihranke! Še bolj pa se je bila razpasla slaba navada lahkega zaslužka in še lažjega zapravljanja. Pilo se je tedaj, prepevalo ter razmetavalo z denarjem v prepričanju, da bo to lahkoživno stanje trajalo v novi državi kar naprej. Tako pa ni bilo samo pri nas, ampak povsod, kjer je šlo za propast stare in za porod in rast nove države. Iztreznjenje in pomanjkanje Prevratna dediščina je bila v nekaj letih porabljena. Sledila sta počasno iztreznjenje ter bridko pomanjkanje. Proizvodnja v agrarnih državah se je dvignila. Cene poljskim, vinogradnim ter gozdnim pridelkom so padale ter padale in povrh se je še vsaka na novo nastalih držav obdala s carinskim zidom. Iztreznjenje iz prevratne preobilice je zopet najbolj občutil kmet. Vse, kar je pridelal, tega je bilo več nego dovolj in je moral ponujati svoje blago pod pridelovalno ceno. Kar pa je potreboval kmet industrijskih izdelkov, so bili precej nad njegovo kupno močjo. Prepadu cen med kmečkim in industrijskim blagom se je še v teku let pridružila ter stalno večala potreba državne obrambe in oboroževanja. Davki so rasli z vsakoletnim državnim proračunom. In vse državne obremenitve je seve najbolj čutil pri nas najštevilnejši kmečki stan. Zadolžitev kmeta Pri stalno se dvigajočih davkih, slabih prodajnih možnostih in predragemu nakupu je morala nujno slediti zadolžitev kmeta. Prevratni iztreznitvi je sledila zadolžitev predvsem onih domaei.,, kojih lahkomiselni go- spodarji niso prihranili ničesar v dobrih letih. Vsestranske in večletne gospodarske krize so kmete brez prihrankov in pri življenju na lažjo roko pritirale na rob propada. Ker so uvideli na vladnih mestih sigurnost propasti tolikerih in tolikerih kmečkih domačij, jim je priskočila na pomoč oblast s kmečko zaščito in stopnjevalno razdolžitvijo. Tudi ta rešilni korak vlade je prav za prav le malo zalegel ter pomagal, ker se cene kmečki proizvodnji niso dvignile, izdatki za nakup pa so rasli z davki vred. Pokrajine, katere so si ob prevratu najbolj pomogle, so zdrknile na — kant! Med temi so bili predvsem naši na lesu in lesnih izdelkih bogati kraji. Sovjetska Rusija, Finska, Norveška in Švedska so s svojo konkurenco tako rekoč izločile naš lesni trg v inozemstvu. Naš les je romal leta v tujino daleč pod ceno. Z lesnim izkupičkom z gozdovi založeni gospodar nikakor ni mogel kriti svojih nujnih izdatkov in je drčal navzdol, dokler mu ni zapel boben. Hmelj in vino sta v letih krize v cenah kolebala navzgor in navzdol, a ni ju potlačila najhujša kriza tako usodepolno kakor les. Zopetno vojno stanje Naenkrat je zajelo Evropo lansko jesen zopet vojno stanje, v katerem izginjajo ob prevratu nastale države. Vojna sreča omahuje za enkrat sem ter tja. Jugoslavija kot agrarna in strogo nevtralna država je prišla v sedanji vojni posebno do veljave, kar se tiče izvoza. Cene agrarni proizvodnji in predvsem pa lesu tedensko rasejo. Posebno se dvigajo lesne cene, ker so odpadle za nedogleden čas vse države, ki so bile več let v inozemstvu nevarne konkurentin.ie našemu lesu. Danes najlepše in brez do- sebnega truda zaslužijo oni, ki lahko sekajo, žagajo in spravljajo v tujino za gotov denar celo sveži les. Nenadoma se je zbudil v krepko življenje naš na pol mrtvi lesni trg, ki je danes v položaju kakor v dobi prevrata pred več nego 20 leti. Pri poudarjanju blagostanja lesne kupčije moramo žalibog tudi podčrtati žalostno dejstvo, da le nekateri prav razumejo ter obračajo klic časa in prisluženi lesni izkupiček pravilno uporabljajo za podvig svojih že precej razrahljanih domov. Veliko je takih posestnikov gozdov, ki so se že zopet predali povsem krivi veri, da bo na lesnem in sploh kmečkem trgu zmiraj ali vsaj dolgo tako in da je še dovolj časa za odplačevanje dolgov, izplačilo dedičev, nakup raznih potrebščin in za štednjo za nepredvidene prilike. Pogled za 20 let nazaj Noben čas ni tako nesiguren, kakor je sedanji vojni. Danes ne vemo, kaj bo jutri v gospodarskem oziru. Kmetje, ki danes svoje proizvode dobro prodajate, poglejte samo za 20 let nazaj! Vstala bo pred vaml slika medvojne in obprevratne dobe in tej sledečih hudih let... Sedaj je čas, da poplačate dolgove, popravite razklopotana poslopja, oskrbite izplačilo dediščin in skušate z varčnostjo podpreti svo-'1 je domačije, da jih ne bodo po zaključku vojne prevračali in gonili na boben slabejši časi! Pravočasni opomin in klic Zgodovina resno uči ter opominja ne samo državnike in kapitaliste, ampak tudi kmeta. Kmet, ki danes lepo izkupiš za svoje blago in osobito še za les, obrni prislužek tako, da bo tvoj dom brez dolga, opremljen s potrebnim, utrjen in bo še hranil nekaj gotovine za dobo, ko leta in leta ne bo tako ugodnih prodajnih prilik, kakor so sedaj v dobi ugodne izvozne priložnosti. Svarimo pravočasno pred lahkomiselnim zapravljanjem in ponovno kličemo: očistite kmečke domove dolgov in podprite jih z vsem potrebnim, da bodo trdnjave ž*a čase, ko bo kmet zopet poceni prodajal svoj pridelek in drago plačeval razne nakupe!