Učitelj ski Tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Stev. 31.
V Ljubljani, 4. velikega srpana 1905.
XLV. leto.
»Učiteljski Tovariš« izhaja vsak petek. Ako je na ta danpflfznik, izide list dan pozneje. Vse leto stoji 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K Spise je pošiljati samo na naslov: Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« v Idriji. Naročnino prejema Frančišek ČrnagoJ, nadučltelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Rokopisov ne vračanj — Oglasi in poslanice stanejo za stran 30 K, pol strani 16 K, »/, strani 10 K, strani 8 K, "e strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrstfi. Večkratno objavljanje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.
________________________________________________________ . — te». — ,...-»
v	^
Vsebina i Vzpored XVII. glavne skupščine »Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev«. — V Pulj! — Naš denarni zavod. — Deželna učiteljska skupščina v Ljubljani. — VII. štajerska dež. učiteljska skupščina. — Učiteljske konferencije u Voloskem. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
Vzpored
XVII. glavne skupščine „Zaveze nvstr. jugoslov. učitelj, društev"
dne 13., 14. in 15. avgusta 1905 1. v Pulju.
I. V nedeljo, dne 13. avgusta.
1.	Ob 3. uri popoldne: Seja upravnega odbora v prostorih
»Čitaonice«.
Dnevni red:
a) Poročilo o delovanju vodstva »Zaveze« ; i) določitev poročila za delegacijo; c) predlogi in nasveti.
II. V ponedeljek, dne 14. avgusta.
2.	Ob 8. uri dopoldne: Zborovanje delegacije v dvorani
»Hotela Belvedere«.
Dnevni red:
a)	Predsednik otvori zborovanje ;
b)	tajnikovo poročilo o delovanju »Zaveze* in »Zavezinih« društev;
c)	poročilo računskih pregledovalcev za leto 1904. (§ 15. pos. r.);
d)	blagajniško poročilo;
e)	volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.) ;
f)	določitev letnih doneskov »Zavezinih« članov (§ 7. lit. a »Zavez.« pr.);
g)	določitev vzporeda za glavno zborovanje (§ 24. »Zav.« pr.;)
h)	določitev časa prihodnji XVIII. glavni skupščini »Zaveze« (§ 22. »Zav.« pr.);
i)	volitev vodstva in upravnega odbora »Zaveze« (§ 11. in 12 »Zav.« pr.);
j) predlogi in nasveti.
2.	Točno ob 2l/i uri popoldne ogledovanje c. in kr. mor-
narskega arzenala in bojne ladje po dovoljenju c. in kr. poveljništva morn. arzenala.
3.	Ob 5. uri popoldne ogledamo areno — rimski ampfiteater.
III.	V torek, dne 15. avgusta.
1.	Ob 8. uri dopoldne :
Glavno zborovanje
po vzporedu, ki ga določi delegacija v dvorani „Ho-tela Belvedere".
2.	Ob 12. uri: Banket na vrtu »Hotela Belvedere«. Kuvert
brez pijače velja 3 K.
3.	Točno ob 3. uri popoldne izlet na Brione na posebnem
tenderju, ki ga nam brezplačno da v porabo c. kr. pristaniščni admiralat.
IV.	V sredo, dne 16. avgusta.
Ob 4. uri popoldne odhod iz Pulja na Reko s parobrodom »Ugarsko-Hrvatskog dioničkog pomorskog parobrodar-skog družtva«. Vožnja velja v III. razredu 220 K, v II. pa 440 K. Na razpolago nam je samo ta zveza.
2.
Za XVII. glavno skupščino so zglašene sledeče razprave, predlogi in resolucije:
1. Početki slovanskega šolstva v Istri v jožefinski dobi. Poročevalec gosp. prof. dr. Fran Ilešič. Učiteljski stan — najlepši stan. (Študija-slovanskega učitelja ob jezikovni meji.)
Stavki: Ob jezikovni meji naj delujejo najboljše učitelj' ske osebe. 2. Ob jezikovni meji naj skrbi učitelj v prvi vrsti za svoj ugled. 3. Ob jezikovni meji zbujaj učitelj v šoli in zunaj šole pravi domoljubni slovanski čut ter krepi slovanske korporacije (društva, zadruge.) 4. V šoli in izven nje bodi pravičen v jezikovnih in narodnih vprašanjih. Poročevalec gosp. Ivan Lapa j ne, ravnatelj v Krškem.
O peticiji na državni zbor za izboljšanje gmotnega polo-
3.
žaja ljudskega učiteljstva. (Za prenaredbo § 55. državnega ljudsko-šolskega zakona potom državne legislative.) Poročevalec gosp. Pavel Ples ni čar, nadučitelj v Ma-rezigah pri Kopru.
4.	O odpravi krajevnega plačilnega sistema v Istri. Poročevalec gosp. Miroslav Anžlovar, učitelj-voditelj v Boljuncu.
5.	Resolucije. Utemeljuje gosp. Iv. Šega, učitelj v Šmartnu.
I.	Slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« protestuje proti nezakonitemu postopanju laške gospodovalne stranke glede ljudskega šolstva hrvaškega in slovenskega naroda v Istri;
II.	zahteva od. c. k. vlade pravično uravnavo hrvaškega in slovenskega ljudskega kakor tudi srednjega šolstva;
III.	naroča vodstvu »Zaveze«, da poda slovanskim klubom avstr. državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva s prošnjo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glavno točko slovanske vzajemnosti.
6.	Predlog : V prihodnjem letu zboruj »Zaveza« na Koroškem. Utemeljuje gosp. Iv. Lapajne, ravnatelj v Krškem.
Vodstvo »Zaveze«:
Tajnik: Predsednik: Drag. Česnik.____L. Jelene.
V Puli!
Bliža se naš praznik, naš dan)
Letos nas kliče glas skupnosti in stanovske zavednosti tja med trpeče istrske tovariše. Zanimiv bo naš pohod. Tam na jugu istrskega polotoka stoji Pulj kot ogromna Gigantova pest, da razbije sovražnikovo silo, ako bi se bližal obali našega domovanja. Kar hrani zanimivo^"' to starodavno mesto, vse nam bodo v pogled. Svobodno nam bodo iznad trdnjavskili zidin plavali pogledi po sinjih valovih Jadranskega morja — v daleko in lepo svobodo nam bodo hrepenele želje, ko se bodo navduševala naša srca ob idealih in ob pridobljenih pravicah, ko se bodo ja-Čila za boje, ki nas Čakajo v prihodnjih dneh.
Naprednega učiteljstva ni treba siliti k „Zave-zinim" skupščinam. Napredno učiteljstvo ve samo, kaj je njegova dolžnost, zatorej pohiti zmeraj z radostjo tjakaj, kjer se zbira učiteljski parlament. Vsak tak sestanek je združen z mnogimi žrtvami, ki so razumljive, ako preudarimo, v kakem gmotnem položaju živi vse naše učiteljstvo. Zato pa je temu učiteljstvu v toliko večjo Čast, da prihiti vsako leto v tako impozantnem številu k „Zavezinim" skupščinam. Stanovska zavednost premaga vsako zapreko in stanovska zavednost je dokaz krepke življenske sile našega stanu!
Vzpored letošnje „Zavezine" skupščine, ki ga prijavljamo na prvem mestu, je jasna priča resnosti in pomembnosti naših sestankov in je obenem tudi dokaz preudarnosti in zavednosti „Zavezinega" vodstva.
Letošnja skupščina pa je važna zlasti zategadelj, ker prinesemo svojim istrskim tovarišem in prijateljem bodrila in opore, da ne omagajo v težkem boju za ugled in kruh. Pridemo tjakaj, da povemo istrskemu učiteljstvu, da so simpatije vsega naprednega učiteljstva na njegovi strani in da ima najboljšo zaslombo v svojih tovariših in v lastni organizaciji. Zato obeta donesti naš letošnji sestanek veliko moralnega uspeha in utegne imeti lepe posledice.
Pridite vsi, ki vas vnema prava stanovska zavednost in ki vam je pri srcu napredek šolstva in lastnega stanu!
t
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
■	registrovana zadruga z omejenim jamstvom.	■■
Promet do konca malega srpana 1905 K 113.819-35.
Ob sklepu I. polletja 1905 je stanje sledeče: X. gotovina . . . 686'54 K 1. deležne vloge . 5.10932 K
2.	naložen denar. . 200'— » 2. hranilne vloge . 33.361'Ot »
3.	dana posojila . . 38.266.31 » 3. rezervni fond . 264 70 »
hranilne vloge je za I. polletje kapitalizovanih 55 3'49 K obresti. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na .prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Deželna učiteljska skupščina v
Ljubljani.
h.
Prvi oddelek našega članka pod tem naslovom se končuje z besedami: Kjer ni kruha, ni delavcev. Tudi pri nas je tako, le s to razliko, da so delavci, ki pa imajo toliko kruha, da ga je za življenje premalo, za smrt preveč. In to je hiranje ! Prav resnično je, da učiteljstvo hira v pravem pomenu besede. Delati se ne brani učiteljstvo, zahteva le, da se mu da primerna plača za težko in odgovorno delo. Temeljne plače učiteljev so tako sramotno nizke, da se dado primerjati (presegajo jih ne!) edinole še s plačami srednje dobro plačanih hlapcev in drugih težakov. To je nekaj nezaslišano krivičnega in brezkončno sramotnega in poniževalnega. Ako bodo naši zanamci pisali zgodovino na podlagi dejanskih okolnosti o kulturnem delu avstrijskih narodov in posebej še slovenskega in hrvaškega naroda ter o najsplošnejših kulturnih delavcih, učiteljih, bo treba zapisati v to zgodovino z velikimi črkami in najbolj črnim črnilom žalostne, a resnične besede: Delali so v potu svojega obraza ti delavci od zore do mraka, od mraka do dne na vseobčem kulturnem polju, toda plačani so bili slabejše kakor tistega časa težaki in hlapci. Ta zgodovinska resnica ne bo sramota za nas, temveč za tiste, ki vladajo pri zelenih mizah, ki za dobro plačilo služijo oltarju in ki s političnim slepilom odvračajo ljudstvo od pravega spoznanja, mišljenja in pravega kulturnega napredka.
O našem gmotnem stanju smo pisali že toliko in tako kričeče slučaje, da nas bi bilo sram, ako nebi ta sramota pripadala tistim, katerim na uho in na srce smo govorili in pisali. Ako bi učiteljstvo komu dolgovalo toliko plačila, kakor ga prizadeti ljudje dolgujejo uči-teljstvu, bi to prodalo do zadnjega imetja vse, da bi le svoj težki dolg poravnalo. In zakaj bi storilo učiteljstvo tako? Ker to zahteva čut toliko poudarjane javne morale. Ako delavci v kaki tvornici štrajkajo zaradi preobilega dela in pre-malega plačila, pišejo vse novine o tem. Za učiteljstvo in njegove slabe plače pa se resno nihče ne pobriga in ravnodušno nas puste hirati znašimi družinami.
Prosili smo po raznih društvih in deputacijah, sklicali smo shode vsega učiteljstva, na katerih smo glasno zahtevali izboljšanja plač, vložili smo tozadevno prošnjo na deželni zbor že večkrat, naši odposlanici so šli to prošnjo priporočit poslancem vseh strank i t. d. i. t. d. Obljubovali so ljudje z dobrim srcem, kranjski tiran v Ovijačevi hiši pa je uničeval te obljube, vsi pa se izgovarjajo, da je dežela preubožna, da ne more plačati svojih delavcev......
Ako nezadovoljni delavci štrajkajo, ne pišejo samo novine, temveč razni obrtni komisarji in drugi merodajni ljudje posredujejo in delodajalce izkušajo omehčati v prid izboljšanju delavskih plač. Mi sicer ne štrajkamo še . . . ker bi naše za lite vanje imelo tudi nekaj izdati, vendar pa med nami in med tistimi, ki bi nam imeli izboljšati plače, ni nobenih posredovalcev. Nas puste neuslišane in naše zahteve so glas vpijočega v puščari. Ohripelje že skoro ta glas —• vendar ni še in ne bo umolknil, v to zastavimo vso svojo čast in neizčrpno žilavost. Deželna učiteljska skupščina je pred durmi. Izvolili smo svoje zastopnike. Še enkrat poudarjamo: izvolili smo jih učitelji sami in oni so legitimni naši glasniki, ki bodo morali naše zahteve predložiti na mizo, kjer nam bodo hoteli naložiti še več dela. Siti smo do grla praznih obljub, besedam ne damo nobene vere več, zahtevamo samo še dejanj in obveznih obljub. Izkušnja nas uči, da se da dobiti denar za vsako potrebo in nepo-trebo, zato nima ugovor, da ni denarja, pri nas nobene veljave. Ako imajo v finančnem ministrstvu odprta ušesa za prošnje povišanja duhovskih plač in nabavo novih kanonov in orož-niških pikelhavb, naj imajo tudi odprta ušesa za naše prošnje, ki niso napisane iz objestnosti in želje po bogastvu, temveč pisane iz gole vsakdanje človeške in državljanske potrebe. Izkušnja nas uči, da se odobre prekoračenja proračunov za mnogo milijonov. Zakaj bi se ne dobilo tudi za učiteljstvo nekoj milijonov, ako se ne podcenjuje kultura in izobrazba. Saj za učiteljstvo in šolstvo dani denar ni zavržen, ker se visoko obrestuje. Le dobre volje bi bilo treba pri gotovih ljudeh in na gotovih mestih, pa bi naše zahteve izpolnili, toda dotična gospoda hoče pritirati položaj učiteljstva do skrajnosti. Pri vsem tem se prozorno vidi, da nas zapostavljajo, pri tem pa prednjačijo druge. Naše upravičene zahteve in prošnje puščajo nerešene, drugih prošnje pa z električno naglico izkušajo realizirati. Mi samo vprašamo, kje si bo pritrgala uboga naša država, da bo povišala duhovnikom plače ? Kje se bo dobilo deset milijonov za dovolj dobro plačana duhovščino ? Ali nimajo na tistem mestu, kjer hočejo duhovnikom dati milijone, tudi srca za učitelje?
Ali bi ne mogla ravno tista večina v državnem zboru glasovati za zvišanje učiteljskih plač, ki je glasovala za nujnost predloga o duhovskih plačah? Ali bi finančni minister dal iz svojega žepa za povišanje učiteljskih plač? Ali bi zato Avstrija propadla? Kje naj iščemo vzrokov, da o učiteljstvu nočejo ničesar slišati na Dunaju, med tem ko duhovnikom tako-rekoč nepričakovano hočejo dati k dosti — še več ?
Pri zadnjem državnozborskem zasedanju smo videli za povišanje duhovskih plač delati ves duhovski aparat. Posebno s e j e b r i g a 1 a z a t o zadevo v i š j a d u h o v š č i n a v neposredni bližini vplivnih in najvplivnejšega v vsi monarhiji. Višja duhovščina je delala za svojo podrejeno nižjo duhovščino, ker uvideva, dane zadostuje, če pošiljajo višji samo ukaze, odredbe, odloke i t. d. nižjim. Višja duhovščina dobro ve, da bo delovanje nižje duhovščine uspešnejše, čimbolj bo poskrbljeno za njen gmotni položaj. Naši višji pa tega ne vedo ali pa vedeti nočejo. Naučni minister zna pošiljati same prazne, prozaične ukaze in odloke. Ali se neki ne zaveda tega, česar se zavedajo vodilni duhovski krogi. Ako bi čakali na to, lahko čakamo še celo to stoletje.
Sedaj pridemo na našo deželno šolsko gosposko, ki je naša najvišja šolska oblast v deželi in v neposredni zvezi z visokim ministrstvom. Pri deželni učiteljski skupščini morajo naši delegati podati prvi predlog, ki mora biti vsemu nadaljnemu zborovanju pogoj, v katerem se nam zagotovi, da se naše obupne razmere razlože na najvišjem mestu. Prejeti morajo naši zastopniki obvezno in zanesljivo zagotovilo, da se naše plače regulirajo tako ali tako. Dežel. šol. oblast ima to moč in jo tudi lahko izrabi. Ako bodo obveščeni in poučeni na najvišjem mestu o naši mizeriji, potem nam morajo pomagati ali v deželnem ali državnem zboru. Mi pravimo: morajo, in to besedo smo resno premislili, preden smo jo zapisali. Ako se bodo zavzeli naši višji v deželi in državi tako ognjevito in preračunljivo za nas, kakor so se duhovski in drugi klerikalni krogi za nižjo duhovščino, potem smemo trdno upati, da nam napoči doba človeških plač in z naših prsi se bo odvalil tisti težki kamen, ki nas tlači dan na dan, ko premišljujemo žalostni gmotni položaj učiteljstva in njegovih družin. Našim delegatom naročujemoto tukaj slovesno in očitno in jih zagotovljamo neomejenega zaupanja. Mi stojimo za vami in smo odgovorni za vaše predloge! Vaša mesta v dež. učit. skupščini niso samo častna mesta, temveč tudi polna odgovornosti, ki ste se je mogli zavedati že pri izvolitvi. Kranjsko učiteljstvo stavi dobro upanje v predstoječo skupščino in od naših delegatov je mnogo odvisno, da ne postane skupščina za nas iluzorna !	___
VII. štajerska deželna učiteljska skupščina.
V zadnji št. »Uč. Tovariša« je priobčen poziv, da naj vsa okrajna uč. društva na Kranjskem in Štajerskem skličejo tekom 14 dni izredna zborovanja, ki bi določila predloge za deželno uč. skupščino. Ker pa ni upati, da bi se štajerska učit. društva do 9. avgusta odzvala temu pozivu, zato priporočam v uvaževanje spodnještajerskim odposlancem naslednja predloga:
1.)	Štajerski deželni šol. svet ukreni potrebno, da se bodo vršile deželne uč. skupščine v dveh skupinah, za slovenske in nemške učitelje posebe. — Potrebo take delitve so uvideli na Češkem, Moravskem in Tirolskem; a zakaj ne na Štajerskem? Spodnji Štajer ima povsem drugačne šolske razmere, kot so na nemških tleh; to je tudi priznal dež. šol. svet, ko je imenoval za Spodnje Štajersko posebnega ^deželnega šolskega nadzornika. Slovensko učiteljstvo bi se z veliko večjo vnemo udeleževalo razprav, če bi se vršile v materinskem jeziku. Naj se le poslužujejo nemški tovariši, ki so vešči laŠčini ali francoščini, v debati teh dveh jezikov; kako bodo redkobesedni 1 Ex abrupto-govornikov je Še v materinščini malo, kamoli v tujem jeziku I
2.)	Štajerska deželna učit. skupščina priznava nujno potrebo, da se ustanovč na Spodnjem Štajerskem v primernih krajih slovenske meščanske šole. — Prvi samostojni predlog nemških učiteljev se glasi, da naj ima vsaka ljudska in meščanska šola svoje vodstvo, ker je bil dozdaj ponekod ravnatelj meščanske šole tudi voditelj tamošnje ljudske šole. Čemu bi podpirali slovenski učitelji ta predlog, ko vendar nimamo niti ene meščanske šole, ne združene, ne samostojne. Ako zahtevamo pri deželni učit. skupščini slovenskih meščanskih šol, podpremo katurne naše težnje in pa videli bomo, če še ni izumrl čut pravičnosti vsaj pri naših tovariših-sosedih.
Učiteljske konferencije u Voloskem.
(Konec.)
IV.
A sada koja o samoj stvari.
Naše učiteljstvo če se uviek opirati tome, da se borba medju klerikalcima i liberalcima unašaizKranjskeulstru. Neka brača Slovenci ne misle, da smo mi svi ovdje nekaki natražnjaci, koje treba istom pro-buditi i voditi. Ima i kod nas ljudi široka duševnoga horizonta, koji poznaju historiju religija i kulture u obče, te jasno vide, da i naš narod mora proči one faze razvitka, koje su prošli i drugi napredniji narodi — sa razlikom samo, što čemo mi proči te faze mnogo naglije i ako budemo triezni i razumni, posve tiho i blago, bez bure i oluje i socijalnoga potresa. U tom pogledu smo mi čak liberalniji od Slovenaca, ili barem liberalniuplemenitijem smislu. Mi stojimo na principu ljubavi, pravednosti, rada, slobode i napredka, i zato nečemo, da se atmosfera družtvenoga života krča onom razdražnom psihičnom elektricitetom, što razdvaja ljude i dva pola i med njima stvara napetost, koja se može iztišati jedino olujnim prielomom i potresnim uzdrmajima ljudskoga družtva, nego hočemo, da se svakidašnjim družtvenim dodirom i izmjenom mnienja polagano i tiho ublažuju i iz-jednačuju nesuglasja i oprečnosti u mišljenju i težnjama po-jedinih individua i večih socijalnih skupina; stoječi na rečenim principima nečemo, da se ruši religija, taj močni faktor u na-rodnom uzgoju, nego hočemo, da se religija, u koliko po ne-minovnim naravnim zakonima polagano propada, nadomješta nečim drugim; hočemo da oni, koji misle da nema Boga, tu misao drže za se, a da ne kvare vjere u drugima, nego da tim večima prednjače u ljubavi bližnjega i u radu za opče dobro; hočemo da oni koji se duševno pridignu, ne gledaju doli sa prezirom nego sa sažaljenjem; hočemo, da jači slabijima pomažu, a ne da ih gnjave i gnjetu.
Ako nam, gospodo Slovenci, kažete, da smo uz ove nazore klerikalni, rado čemo to dopustiti, ali jedino u naj-s ve ti jem smislu te rieči; nu priznati čete nam ipak, da smo s druge strane u jednakoj mjeri i liberalni i to opet u najčiščem smislu te rieči.
Ali zagonetka, kako se mi ovdje možemo sa svečen-stvom tako liepo skladati, biti če vam tim jasnija, ako vam rečemo, da su kod nas i sveče niči jednako liberalni koliko i klerikalni. Kod nas je pop u crkvi pop, a vani čo-vjek. Nije žalibože tako u vas. Vaš je pop samo pop. On hoče, da ga svatko štuje i sluša jedino zato, jer je pop; ne trpi ničije duševne samostalnosti i mrzi svakoga, koji ga ne smatra višim bičem. U kratko, vaši »duhovni« zaboravljaju ili po svojoj prilici još ni ne znaju; da je svečenik čovjek kao svaki čovjek, da je javni činovnik kao svaki drugi, da je doista član stališa častna i potrebita u ljudskom družtvu i državnom organizmu, ali da zaslužuje čast i uvaženje samo u koliko se ljudski vlada i vrši dužnosti svoga zvanja.
Naši pako neki učitelji zaboravljaju, da smo več u dvadesetom vieku, pa se radi pisanja »Učiteljskoga Tovariša«
0	istarskim stvarima odcjepljuju od »Zaveze« i Slovenaca.
To je sredovječno.
Ako ono, što piše »Tovariš«, ne vriedi i nema važnosti, ne osvrtajmo se na to, ignorijmo; ako pak njegovi dopisi iz Istre imaju smisla i zamašnijega pomena, onda je naša du-žnost, da na nje odgovaramo. Onaj, koji piše ove redke, imao je svojedobno prilike, da uputi g. urednika »U. T « o našim odnošajima, te ga je izrično upozorio, neka svaki dopis iz Istre ne prima kao suho zlato. Na to je dobio ovaj od-^ ■«vor: »Naš list je svakomu otvoren i mi čemo rado tiskati svačiji sastavak u kojem god smislu i pravcu«. Pisac ovoga članka morao je na to priznati, da bismo toliko novinarske nepristranosti badava tražili kod nekih naših listova.
Mi imamo eto kod »Tovariša« sve uvjete, da možemo voditi trieznu i poštenu polemiku. Zašto dakle, da se odbijamo od »Tovariša« i od Slovenaca? Ne udaljujmo se, jer se otudjujemo; izjašnjujmo se i sporazumievajmo, pa čemo se zbližati.
Na članke nedostojne, koji izviru iz zlobe, nizke strasti, osvete ili gadne sebičnosti, nemojmo se ni osvrtati, jer oni
1	tako neče imati ploda ni roda; u ozbiljnim pako i važnim stvarima, gdje je po sriedi ljudsko dostojanstvo, čast i pro-bitak naroda i našega stališa, vodimo borbu trieznu i svetu prema svetosti same stvari. Istina je samo jedna — često ni na jednoj ni na drugoj strani, več negdje u sredini. Izmjen-jivanjem misli doči čemo do nje, pa če ona obim strankama biti mila i sveta. Nadjena istina vezati če nas sladkim vezom duševne harmonije :Pobjeda čebitinaobimstranama.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Iz »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.«
Delegate so prijavila še sledeča »Zavezina« društva :
XXVII.	Savinsko učiteljsko društvo: 75. Franc Pečovnik, nadučitelj — Št. Jurij; 76. Ivan Jakše, učitelj — Vransko.
XXVIII.	Ljutomersko učiteljsko društvo: 77. Gospica Olga Cvahte, učiteljca — Mala Nedelja; 78. gospica Alojzija Gorjak, učiteljica — Cezanjevci; 79. Rudolf Dostal, učitelj — Ljutomer.
XXIX.	Slovensko učiteljsko društvo za Koperski okraj: 80. Miroslav Anžlovar, učitelj — Boljunec; 81. Franc Waišel,
nadučitelj — Hrušica; 82. Štefan Šiškovič, nadučitelj — Her-pelje; 83. Ant. Maslo, učitelj — Ricmanje.
XXX.	Logaško učiteljsko društvo: 84. Anton Šeme, učitelj — Stari trg; 85. Makso Baje, učitelj — Št. Vid nad Cerknico; 86. gospica Marija Uršič, učiteljica — Godovič; 87. Gospica Marga Žele učiteljica, — Begunje; 88. Gospica Ana De Toni, učiteljica — Rovte.
XXXI.	Kozjansko učiteljsko društvo : 89. Pulko Valentin, nadučitelj — Dobje; 90. Žolnir Oskar, nadučitelj — Ulimje; Namestnika: Jelovšek Fortunat, učitelj — Virštajn; Potočnik Anton, učitelj — Podsreda.
Nekatera »Zavezna« društva še vedno niso vrnila društvenih izkazov, ne prijavila delegatov.
V Pulj se pripeljemo dne 13. avgusta s poštnim vlakom, ki vozi iz Maribora ob 11. uri 34 min., iz Celja ob 1. uri 50 min. iz Ljubljane 4. uri 54 min. ponoči in pride v Divačo ob 8. uri 41 min. zjutraj in od tu se odpeljemo ob 9. uri 25 min. proti Herpeljam-Kozini. Iz Trsta gre vlak ob 8. uri 45 min. zjutraj in pride v Herpelje-Kozino ob 9. uri 38. min. od tu se odpeljemo vsi skupaj ob 9. uri 57 min. in pridemo v Pulj ob 1. uri 10 min. popoldne.
Ako bode po državni železnici znižana vožnja, objavimo po listih, ker do danes še nimamo rešitve svoje vloge v rokah.
Na veselo snidenje v Pulju 1
Vodstvo »Zaveze«.
Goriško.
Predsedništvo deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko je odposlalo 24. julija t. 1. sledečo vlogo na c. kr. namestništvo v Trstu:
Visokemu c. kr. namestništvu
v Trstu.
Deželni zbor pokneženegrofovine Goriške in Gradiščanske je sklenil v svoji seji 10. novembra 1904. novo postavo, po kateri se uredijo pravne razmere učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah te dežele. Preteklo je od tega že osem mesecev, ne da bi bila ta postava na najvišjem mestu potrjena ali vrnjena deželnemu zboru, naj jo premeni.
Učiteljstvo na ljudskih šolah te dežele se nahaja blizu obupa. Življenske potrebščine so se jako podražile. Sedanje plače nikakor ne zadostujejo potrebam. Beda učiteljstva je vedno večja. Zadnja leta je mnogo učiteljev iskalo in dobilo službe v sosednjih deželah. Pri sedanjih brezupnih razmerah nameravajo zopet mnogi učitelji, ki zvesto služijo tej deželi 20 in več let, poiskati si službe na Štajerskem in drugod. Mnogo učiteljskih in celo voditeljskih mest je nezasedenih in zopet druga so nameščena z ženskim osebjem. Šolske oblastnije delujejo marljivo in razpolagajo z učitelj-stvom, ki je na dobrem glasu ; one pa ne morejo odpraviti zlostanja, ki nastaja zaradi učiteljske bede. Mnogo učiteljev je prisiljenih prositi za predplače, katere jim c. kr. okr. šol. sveti dovolč, katere pa rešijo samo začasno dotične učitelje, da njih ugled pri ljudstvu ne pade. Drugi učitelji iščejo postranskih zaslužkov. Ti jim jemljejo čas, ki je namenjen na-daljnemu izobraževanju in razvedrilu ter jim izpodkopavajo zdravje.
V tem težkem bednem stanju učiteljstva se podpisano društvo obrača kot zastopništvo učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah v pokneženi grofovini Goriški in Gradi-ščanski spoštljivo do visokega c. kr. namestništva s prošnjo,*) visokoisto naj blagovoli potrebno ukreniti, da se zgoraj omenjena postava brez nadaljnega odlašanja predloži v najvišjo sankcijo, oziroma vrne visokemu deželnemu zboru, da jo premeni.
Deželno učiteljsko društvo za grofovino Goriško in Gradiščansko v Gorici, 23. julija 1905.
Za društvo:
Fr. Bajt, društveni predsednik, nadučitelj v Ajdovščini.
*) Mi bi rekli z odločno zahtevo!
'	Uredn.
Književnost in umetnost.
Zvonček prinaša v 8. številki to-le vsebino: 1. V domovino I Borisov. Pesem. 2. Nemec Andrej R a p e. Povest. 3. Božji volek. Cvetko Slavin. Pesem. 4. Vesela vožnja. En g. Gangl. Pesem s podobo v barvotisku. 5. Iz šolskih zvezkov. * * * Spisna vaja V. razreda ljudske šole v ¿alcu.
6.	Kako sem potoval v Rusijo. Ferd. L. Turna. Poučni spisi
7.	Micika — Mica. Fr. Roječ Povest. 8. Obleganje. Podoba. 9. Iz ruskih knjig. Fran Voglar. Basni. 10. Na paši. En g. Gangl. Pesem s podobo 11. Kraljevič Milinda K o m p o 1 j s k i. Indijska pravljica. 12. Dva osla. Sorin. Basen. 13. Pouk in zabava. Mladi risar. A. Sič. — Obleganje. — Kako uganeš število, ki si ga misli tovariš? J. R. — Besedna naloga iz rudninarstva. O. — Rešitev.
Slava Prešernu ! Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani sestavil E. Gangl. Tako je naslov ilustrovani brošuri o Prešernu, ki jo je sestavil naš tovariš E. Gangl zato, da se popularizuje ime velikega Prešerna in da preide njegova slava med najširje narodne sloje in med vso slovensko šolsko mladino. Posamezni izvod stane 60 h ; kdor naroči 50 izvodov, jih plača po 50 h, kdor pa naroči 100 izvodov jih dobi po 40 h. Naročnino prejema »Narodna tiskarna« v Ljubljani. — Mestni šolski svet v Ljubljani je sklenil, da kupi toliko izvodov te knjižice, da bo z njo obdarovan vsak otrok ljubljanskih ljudskih šol .— Učiteljstvo si naj prizadeva, da store vsi krajni šolski sveti ravno tako . Sedaj je ugodna .prilika, di se seznani ves slovenski narod z največjim pesnikom slovenskim !
Ročni zapisnik izide začetkom meseca septembra pri Dragotinu Hribarju v Ljubljani. Opozarjamo na to učiteljstvo.
»O užitnini od vina in mesa« je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Vino in meso! Kdo ne pozna teh predmetov? Vinorejec in živinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, zakaj to sta življenska predmeta. Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užitnina. Kakor kon-sumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, zakaj v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitnino od teh predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitninil Koliko je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo prilike, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo in ne zabredejo s tem v kazni,-gotovo zanimivo pa tudi za konsumenta vobče. Zaraditega pa veljaj vsakemur: »Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitaj!« — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo u užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmotri-vanjemo teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitniskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užit-ninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda 1 Odkod naj preprost človek zve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo^ spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo olikanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, časih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi čigar duh ni vajen na znanstvena razmotrivanja, bo našel v knji-
žici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z" užitniskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih ji došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je pridobila z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstvo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker ji je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetjski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.
V e s t n i k.
Osebne vesti. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Julijana Kocijančič je imenovana za provizorično učiteljico na dvorazrednici v Bučki. — Učiteljica gdč. Antonija Hribar v Cerknici je imenovana za provizorično učiteljico na štirirazrednici v Št. Vidu pri Zatični. — Previzorična učiteljica gdč. Marija Znane v Ribnici je premeščena v enaki lastnosti na šolo v Doberniče.
Osebne vesti s Koroškega. Za podučitelje oziroma podučiteljice so imenovani: Terezija Kravi na za Hodiže, Hermina Za blatni k za Črno, Hubert Vavpetič za Srednje Trušnje. — Premeščeni so: učitelj Josip Pezdir iz Raden-theina v Lipo, učiteljica Klara Nagele iz Savodja v Kaplo.
Učiteljske vesti z Goriškega. Definitivni nadučitelj je postal Josip Urbančič v Biljah; definiti učitelji in šolski vodje 3. razreda so postali: Josip Brič za Gabrije, Fran Zorn za Spod. Vrtovino, Anton Mušič za Plavo, Josip Drovenik za Renče, Maks Kun tih za Solkan; definitivne učiteljice 3. razreda so postale: Hedvika Strel za Lokvo, Angelica Šusterič za Rajhenberg, Rozalija Bizjak za Dornberg, Zofija Vilhar za Miren, Ernesta Blažica za Grgar, Ljudmila Eržen za Oseljan, Marija Konejc za Renče, Katarina Bastijančič za Dol, Justina Eržen za Tolmin, Gabrijela Vidmar za Žago, Frančiška Krajnik za Kanal pa kot učiteljica 2. razreda ; definitivni učitelji in šolski vodje 3. razreda so postali: Ivan G'erzelj za Log-Stimec, Miroslav Logar za Sočo, Izidor Koch za Kamno-Volarje, Anton Stres za Jdrsko in Franc Uršič kot defin. nadučitelj 3. razreda za Žago ; Plače I. razreda so dobili: Nadučitelj v Vrtojbi	Zorn, šolski voja Fran Vilhar
v Kronbergu ; plačo II. razreda pa Rudolf Vižentin, nadučitelj v Renčah, in šolski vodja Anton Krmac v Vipolžu ter Josip Bitežnik v Batih — Učiteljica Ana Klavčič v Sežani je stopila v stalni pokoj.
f Dr. Gregorij Krek. Dne 2. t. m. je umrl v graški bolnici dvorni svetnik dr. Gregorij Krek, vseučiliški profesor v p., odlični slovenski znanstvenik in pisatelj, star 65 let. Pokoj ni profesor Krek je bil odločno naprednega mišljenja in velik ter iskren prijatelj naprednega učiteljstva, ki se je živo zanimal za naše gibanje in našo organizacijo. Bil je, ko se je preselil v Ljubljano uživat pokoj, izvoljen v občinski svet, ki ga je poslal kot svojega zastopnika v c. kr. mestni šolski svet, kjer je krepko branil pravice učiteljstva. Svojo naklonjenost do našega stanu je pokazal tudi z dejanjem s tem, da je pristopil k »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta « kot ustanovnik. Ves čas, kar je deloval kot vseučiliški profesor v Gradcu, je izdatno gmotno podpiral slovensko dijaštvo, ki je imelo v njem izvrstnega prijatelja in zagovornika. Znamenitemu slovenskemu književniku bodi ohranjen tudi med naprednim učiteljstvom trajen spomin !
»Savez hrvatskih učit. društava« je imel svojo glavno skupščjno dne 12. pret. mes. v Zagrebu.
Članom deželne učiteljske skupščine v Ljubljani! Člani deželne učiteljske skupščine so vabljeni, da se prav gotovo in zanesljivo udeleže velevažnega posvetovanja, ki se vrši dne 17. t. mes. v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Vsak član dobi še posebno povabilo. Pridite vsi I
Deželni šolski nadzornik Viljem Linhart je šel v pokoj. Pri tej priliki je dobil red železne krone III. razreda.
Družba sv. Cirila in Metoda vabi vsa društva, naj kolkujejo vsa svoja pisma z narodnim kolkom.
Kako nastajajo »Slovenčeve« novice. Ves »Slovenec« obstoja pravzaprav iz samih novic : novice od tukaj, novice od tam. Od samih novic ni videti resnega lista. Ali kdor misli, da so te novice izvirne, se bridko vara. »Slovenec« jih pokrade, kjer more, a kot pravi poštenjak tega seveda ne pove. V zadnjem »Razgledu po šolskem svetu« smo priobčili vest o dveh novih šolah na Štajerskem in o šolskem kopališču v Letušu. In glej dan pozneje smo brali istih dvoje vesti — od besede do besede, od črke do črke — v »Slovencu« med — Štajerskimi novicami I Kdor zna — pa zna I
Potencirana nesramnost. V eni zadnjih številk našega lista je bil obljavljen poziv na vse učiteljstvo, naj prepreči naročevanje šolskih tiskovin pri klerikalni tiskarni R. Šeber nasl. v Postojni. Gotovo bo zanimalo marsikoga, ako sporočimo, kakšen je uspeh tega poziva. Žalibog moramo takoj reči, da je jako žalosten, zakaj večina predsednikov naših krajnih šol. svetov so duhovniki in ti sedaj demonstrativno naročajo šolske tiskovine baš v tej tiskarni in po nekaterih krajih celo v toliki množini, da jih tudi v petih letih ne bodo mogli porabiti. To se pa godi zaradi tega, ker ti vsemo-gočniki niti ne vp r a šaj o šolskih voditeljev, k o 1 i ko komadov potrebujejo ene ali druge tiskovne. Opravičeno je torej vprašanje, kako odpomoči temu zlu. Naše mnenje je, da naj ne sprejemajo šolski voditelji teh tiskovin. Drugo in boljše sredstvo pa bi bilo, če ukaže višja šolska oblast, da gre naročevanje šolskih tiskovin, knjig i. t. d. edino le v to sposobnim šolskim voditeljem. Deželna učit. skupščina je pred durmi in od vas, izbrani učiteljski zastopniki, pričakujemo, da uredite to zadevo v občno za-dovoljnost učiteljstva.
Ne verjamemo! Prijatelj nam piše: Poročali ste o skupščinah različnih okrajih. Pazno sem čital o vseh teh skupščinah. Marsikaj me je zanimalo pri tem in tem poročilu. Ko pa sem čital o skupščinah v dveh okrajih, namreč v novomeškem in kranjskem okraju, sem obakrat ob koncu poročila rekel : »Ne verjamem !« In kakor ne verjamem jaz, tako ne verjame menda nobeden misleči učitelj, da nam želi večina duhovščine dobro in da nas in naše delo pozdravlja 1 V zgoraj omenjenih okrajih sta prišla pozdravit navzoče učiteljstvo v novomeškem okraju gospod prošt dr. Elbert in v kranjskem okraju v Tržiču gosp. župnik Špendal. Kakor sem zaznal iz poročil, sta oba pozdravljala navzoče učitelje in jim pela hvalo za njih delovanje. To je sicer laskavo za učiteljstvo, vendar pa obstoječega položaja ne izpremeni prav nič. Mi imamo svoje mnenje in osebno spoštujemo dotična duhovnika, vendar bi prav lahko pogrešali take špecijalne pozdrave, ker vidimo, da katoliška hierarhija na skr i vn e m izp o dko p uj e ugled šoli in učitelj stvu. Položaj je tak, da je učiteljstvu sovražna večinoma vsa duhovščina s škofom na čelu. Zato prosimo tiste redke duhovnike, ki še upajo nas priti pozdravljat, da opuste to, za sedanje razmere težavno nalogo, ker učiteljstvo je v boju s klerikalizmom prišlo v položaj, da ne sme in ne more zahvaliti se za oficijalne pozdrave Tudi ne vemo kako soglaša pozdravljanje odločno naprednega učiteljstva po kandidatu dr. Šusteršičeve stranke. Kakor se ve vsak spominjati.^ je bil pred 4. leti gosp. Špendal iz Tržiča kandidat dr. Šusteršičeve stranke za deželni zbor. To ne soglaša, ako pozdravlja kandidat dr. Šusteršiča (to ime je vsemu učiteljstvu v mrzkem spominu in slabi veljavi) napredne učitelje. To smo napisali po mnenju vsega učiteljstva v.blagohotno pojasnilo, ne da bi s tem mislili omenjena dva duhovnika osebno žaliti. Te naše vrste so posledica naše — odkritosrčnosti 1
Pri učiteljskem koncertu v Gorici so plačali vstopnine: po 2 K gg.: Bratina, gostilničar, Ajdovščina; Po d-gornik Filip; Koritnik; Koren; C o t i č, trgov., Gorica ; Jerkič, fotogr. Gorica; neimenovan, Gorica; Fani pl. Braunitzer; Trost Ivan, c. kr. finan. oskrbnik; Trost Marga ; B1 a ž o n, žel. ofic.; F e r fi 1 a, ravnatelj ; Jakobi; Mesar Andrej, kurat Lokavec ; Trpin Anton, Podgora ; — Volff Maks 2-10 K; Strassoldo grofica Edit 202 K;
Znidaršič Josip 2.09 K, Renče; Hebat Franc 3-63 K; Lasič Josip 1-25 K, Renče; Cotič Ivana 1.80 K; Zni-darčič Josip, c. kr. prof. 1*60 K; Pavlica Urh 101 K; Kosovel, župan 2 K m dekan Cibič, Črniče; Rejec Ivan, kaplan, Dornberg; Štefan Koderman, kapi., Samo-kec ; Vinko, Šempas ; Maraž Jakob, Vrtojba; Pečenko, c. kr. kancelist, Gorica; Dr. Brecelj, Gorica; Ličen Maks, Rihenberk; Josip Mre vi je, Josip Šinigoj, R. Laznik, Franc Zorž, Karl K e r š e v a n i, Dornberg; Stergulec Josip, Senožeče. — Po 1 K gg.: Dr. Berger, c. kr. nadzd.; Košir Miha, farmacevt; Boštjančič, Ivan Meljavec, Repenšek, Jeretič, Hedžet, Hribar, Zavnik, JDominko, prof. Gvaiz, Poveraj, Jaklič, Bolko, Ferfolja, Ernest Klavžar, Ivan Kavčič, Gorica; Kosec Josip, župnik ; Vodop i v ec Vinko, kaplan, Kamenje; Poniž Avgusta, Dr. Reja, Pečenko Karel, Jelušič Štefan, Vessely, Pugneti, Baumgartner, Mitri, Rihenberk ; J u s t i n Ivan, Kocjanči č Andrej, Pod-gora; Sedevčič Rudolf, Vogersko ; Pahor Josip, Pahor Amalija, Baje Matilda, Rajmund Znidarčič, Renče; Dr. Kos, Gorica; Prinčič Ana, Vipolže; Rejec Jakob, župnik, Čepovan; Prinčič Anton, tehnolog, Bavcon Alojzija, učit.; Brezavšček Ivan, kapi., it. Peter; župnik Grča, dež. posl.; Hvala Josip, Hvala Fanica, Humar, Samokec, Virginija, Štrukelj Anton, Šempas; Peršič, Leban, Strel, Trnovo; Lokatelli pl. Franc, Vrtojba ; Nemec Franc, Janez C a h a r i j a , Nabrežina ; Poveraj, Rustja, Krnac, Zorn, Renko, Balič, M o ž i n a Anton, Rihenberk ; O z b i č Stefan v S vinu ; Cehovin Marica in Čehovin Ivanka, Branica; Pegan Jakob, Avber; Peternelj Alojzij, kaplan, To maj ; Pire Ivan, Kopriva; M. Šinigoj, Dorenberg; Murovec Ivan, dekan, Cerkno; Kragelj Josip, Gradišče; — Po 50 h: gg. dr. Brovet in Krašovec, c. kr. pisarniški vodja, Gorica. — Gg. Čermelj Josip in Franc Lozar po 20 h. — Po 5 K: gg. Doljak Kristina, učiteljica, Solkan; Matko Kante, c. kr. nadzornik, Sežana; Ludovik Kumar, župnik, Ferdo Simončič, učitelj, Biljana. — Po 2 K : gg. BoŠkin Franc, jurist, Josip Šuligoj, Cuk Anton, Franjo F., Fiegl Karel, Pavlin Ivana, Gravner Anton, Radi-kon Albin, Primožič Karel, Krajnik Štefan, Fiegl Anton in Tereza Hlede, Pevma ; Trpin Franjo, S t. Frjan ; Dr. I. Vrč on, zdravnik, Al. Maš er a, adjunkt, Stefan S a u 1 i, lekarnar, Fr. Ulaga, hotelir, Kanal; Jan. Jarc, kurat, Ročinj ; A. Kovač ič, vikar, Sovodnje; Gruden Urban, Petovlje; Antonija Kocjančič, Oseljan ; Faganel Miha, Miren; Marušič Antonija, Solkan. Po 1 K : Velerod. gg. I. Pivetz, c. in kr. polkovnik, Gorica; Maraž Franc, Mikluš Kristina, Pevma; Klanj šč ek Josip, župan, Gre-gorič Rožica, Otto baron Formen t i ni, Maraž Janez in Štefan Pintar, Št. Frjan; Anton Žerjal, jurist, Savo Jelič, ing., Mavricij Prinz, ing., Elodija Malnič, Anton Valentinčič, Tereza Ulaga, Al. Garlatti, Roza Trdan Franc Vi die, dekan; Leop. Pečenko, kaplan', Jos. Plahuta, kontrolor; Ter. Košir, Jos. Bavdaž, Ksaver Gor-jup, Kanal; Faganel Alojzija, Josip Mrmolja, Mazzoli, Miren; Dr. Jos. Gabrijelčič, prelat i. t. d., dr. Andr. Pavlica, stolni vikar, Gorica; Jug Josipina, učit., Sovodnje.
(Dalje prih.)
Iz Košane nam piše prijatelj: Dne 24. pret. m. je imela naša šol. mladina vesel dan. — Učiteljstvo ji je priredilo izlet v slavnoznano Postojnsko jamo. Ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali otroci in učiteljstvo na 4 velikih vozovih med vriskanjem in petjem. Ob polu 11. uri smo dospeli v jamo. Navdušenost otrok se ne da opisati: Z zanimanjem so opazovali podzemeljsko krasoto in se divili stvarem, o katerih so pač slišali neštetokrat v šoli, a videli so jih danes prvič. Veselje pa je prikipelo do vrha, ko smo dospeli, vračaje se, na plesišče. Kako navdušeno so peli otroci cesarsko pesem, kako je odmeval »živio« presvetlemu cesarju — to je bilo nekaj lepega. Po ogledu jame smo obedovali za majhen denar res prav dobro v gostilnici pri Arku. Po obedu smo si ogledali postojnsko šolo. Gg. šol. vodja Juvanec in učitelj Stritar sta nam razkazovala učila, ki jih ima šola premnogo, jih opiso-
vala ter delala srečno uspele poizkuse. Nad eno uro smo bili v šoli: Ko se je nadučitelj Grad zahvalil gospodoma za trud in požrtvovalnost, smo odšli iz šole. Zaradi dežja, ki se je ulil, smo se mudili do 6. zvečer v Postojni. Med tem časom je dobila mladina malo južino. Tu je spregovoril nadučitelj mladini. Poklical ji je v spomin najlepše prizore v jami; navduševal jo je, naj ljubi svojo krasno domovino in naj bo ponosna na ime »Kraševec« in na svoj okraj postojnski. Zahvalil pa se je tudi vrlim, narodnim možem košanske šolske občine: gg. preds. kr. š. sveta Franu Fidelju, Štefanu Hreščaku, Jos. Samsi, Franu Kaluži in Franu Kastelcu, da so brezplačno peljali mladino in učiteljstvo na ta izlet ter tudi še mnogo"^ žrtvovali v denarju zanjo. Tudi katehet in pom učitelj g. Jan Medved je v krasnem govoru navajal mladino k pridnosti. — Vodja okr. glavarstva gospod c. kr. nadkomisar Lapajne je pa poleg prostega vstopa v postojnsko jamo mladino razveselil z lepim darom. Poslal ji je med obedom mnogo »Poročil Postojnske jame« ter toliko krasnih razglednic Postojnske jame, da smo jih nesli tudi onim domov, ki se tega izleta niso udeležili, namreč otrokom I. razreda in še vsak izletnik je dobil po eno. Srčna hvala gospodu 1 — Mladina je temu mladinoljubu zaklicali trikrat: »Slava !« Tako se je završil ta izlet prav imenitno. Ker je bila to prva prireditev v Košani, je ljudstvo zlasti mladina še danes vsa navdušena. Vse se pogovarja le o izletu. Gg. šolski voditelji 1 Pokažite mladini ta kras kranjske dežele, zlasti vi iz postojnskega okraja! Mladina in starši vam bodo iz srca hvaležni, vi pa boste imeli zavest, da ste priredili mladini užitek, ki ga ne pozabi nikdar! Pokažite ji Kras — skalovje in pečine, a peljite jo tudi v notranje hrame ter ji pokažite krasoto kakršne, nima najbogatejša dežela. Recite mladini, naj bo ponosna na ime »Kraševec !«
Janko Grad.
Okrajna učiteljska skupščina belokranjskega uči-teljstva. Dne 12. pret. m. se je vršila v Metliki pod predsedstvom g. okr. nadzornika Turka okr. učiteljska skupščina belokr. učiteljstva, ki so se je udeležili tudi g. okr. glavar V. Parma in sosedni kolegi. G. nadzornik Turk je otvoril skupščino, pozdravil navzoče, predstavil nove tovariše in se spominjal umrlega kolege g. Kende, učitelja na Suhorju. — Temu je sledila poučna obravnava ber. vaje »Strupene jagode«. Poverjenik je svojo nalogo dobro izvršil; vendar se je na poziv g. nadzornika vnela živahna debata, ki je pokazala, kako dobro je učiteljstvo podkovano v novih metodah. Nato je obširno poročal g. nadzornik o posameznih predmetih lj. šole. Razdelil je tudi od njega sestavljen času in kraj. razmeram primeren podrobni učni načrt za ponavljalno deško in dekliško šolo. Prebrala sta se dva res izborna referata glede učit. vpliva na disciplino v šoli in zunaj Šole. Poročilu knjižničnega odbora in njega volitvi je sledilo več samost. predlogov, nakar je g. nadzor, s trikratnim »Zivio« na cesarja zaključil skupščino. Zbrano učiteljstvo' je šlo k skupnemu obedu, ki je bil prirejen na prijaznem vrtu g. Makarja. Posetilo nas je več učit. prijateljev med njimi gg. glavar V. Parma, župan Jutraš, Gangl in drugi. Med prijaznimi napitnicami in živahnimi govori je le prehitro potekel za učiteljstvo tako redko odmerjen čas skupnega sestanka. Na snidenje v prihodnjem letu 1
Z Goriškega nam piše prijatelj: Ožji c. kr. okr. šol. svet za goriško okolico je imel 13. pret. m. sejo, v kateri so se dovolile razne naprave in poprave pri in v šolskih hišah. Končala se je neka disciplinarna zadeva. Sklenilo se je, da ni nobenega povoda, kazensko postopati proti toženemu. Ta in druge prejšnje preiskave so pokazale, kje ima učiteljstvo svoje najhujše nasprotnike, ki iz bojazni, da učiteljstvo utegne dobiti kaj vpliva med ljudstvom sistematično tožijo veljavnejše učitelje. Mislijo si najbrže: Če ne dosežemo drugega, dosežemo to, da toženi postanejo manj pogumni, manj odločni in omahljivi. Oblastnije nam pojdejo na pomoč, da se izognejo dela, ki ga jim nakladamo s kupi preiskovalnih aktov. Tako postanemo nemoteni gospodarji, katerim ne bo nihče na deželi gledal med in pod prste, kaj delamo«. »Obrekuj predrzno; nekaj obvisi«, to je že stari rek, ki služi marsikje za navod. — In ti, učiteljstvo, kdaj spoznaš te svoje slabe prijatelje do dna njih pretkanega srca?
Ravnajmo vsi enako I Ob koncu šol. leta dobi mladina izpričevala. Čestokrat se zgodi, da raztrga kak hudobni učenec izpričevalo že pred šol. poslopjem ali po poti proti domu grede. Zgodilo se mi je prva leta večkrat tako, in tudi drugi tovariši so mi pravili, da trgajo nekateri dobri učenci izpričevala. Svetoval mi je pa neki starejši tovariš, to le: Napovej ob koncu leta učencem, da morajo prinesti v začetku prihodnjega leta vsi izpričevala k vpisovanju in tisti, ki vstopijo v ponavljalno šolo tudi pri nje začetku. Slušal sem nasvet tovariša in odkar ravnam tako, ni še nobeden učenec raztrgal izpričevala. Treba je pa, da bi se povsod ravnalo tako in v slučaju, da je prestavljen učitelj-voditelj, naj zahteva novoimenovani ravno tako. V slučaju učenčevega prestopka naj se ga strogo kaznuj e. Tako bi se zgoraj navedena slaba navada prav jako omejila in sčasoma popolnoma odpravila, ako bodo šol. voditelji in voditeljice postopali enotno.
— Ljudskih šol je v Avstro Ogrski 39.600 s 6 i/i milijona učencev; na 1000 prebivalcev jih pride 138; v Ne"mčiji 59.000 z 8 milijoni učencev; na 1000 prebivalcev jih pride 142; v Italiji 59.530 z 2,600.000 učenci, na 1000 prebivalcev jih pride 80 ; na Francoskem 84.300 s 5,500.000 učenci, na na 1000 preb. jih pride 143; v Rusiji je 81.600 ljudskih Šol s 4,300.000 učenci, na 1000 oseb jih pride 39.— Srednje šolstvo je v vseh teh državah enako razvito, pa tudi višje šolstvo se z malimi izjemami ne razlikuje dosti drugo od drugega.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1023.	Kranjsko.
V litijskem okraju se razpisuje s tem voditeljsko in učno mesto na enorazredni ljudski šoli v Sv. Gori s sistemiziranimi dohodki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15. avgusta t. 1.
Tudi morajo prosilci, ki še niso stalno nameščeni v kranjski javni šolski službi, z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet Litija, 21. julija 1905.
Št 1126.
Štajersko.
V političnem okraju Celje se bodo popolnila stalno event. začasno sledeča učiteljska mesta :
I. Šolski okraj Šmarje.
a.)	na štirirazredni 1j —šoli v Ponikvi (III. krajevni razred) eno mesto učitelja oziroma učiteljice ,
b.)	na trirazredni ljudski šoli v Slivnici (III. krajevni razred) dvoje mest učiteljev oziroma učiteljic ;
c.)	na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Emi (II. krajevni razred) eno mesto učitelja ali učiteljice;
II. Šolski okraj Gornji grad.
Na dvorazredni ljudski šoli v Luč a h (II. krajevni razred) eno mesto nadučitelja in eno učitelja ali učiteljice.
III. Šol s k i okraj Laško.
Na enorazredni ljudski šoli pri Sv. Miklavžu nad Laškim (III. krajevni razred) mesto šolskega vodje.
Pravilno opremljene prošnje se imajo postavnim službenim potom vložiti do dne 15. avgusta 1905 pri dotičnem kraj. šol. svet. Celje, dne 12. julija 1905.
Šolske tiskovine
odobrene po dež. šolskem svetu priporoča tvrdka
Oragotin Hribar v Ljubljani,
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11,—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/„7. ure zvečer ali pa vsak dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 4"32°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok In plačnik), zastava premičnin, zemljišč in vknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo.
Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sic. 11 rokov i 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B » 18 C » 24 D » 38 E » 46 F » 60 G » 70 H » 85
17 23 37 45 59 69 84
» 6 » — is 18. » 4 » 50 » 24.
3	» 56 »
4	»
» 3 » — » 38. » — » 66 »
» 2 »	50 »	46.
» 2 »	— »	60.
» 1 »	75 »	70.
» 1 »	50 »	85.
1 »	81 >»
— »	70 »
1 »	42 »
1 »	26 »
Št. 1537.
Goriško.
V šolskem okraju goriške okolice se razpisuje v definitivno, i event. provizorno nameščenje :
1.)	mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli v Ozeljanu;
2.)	mesta učiteljev-voditeljev na enorazredni lj. šolah na Gorenjem polju, v Ločniku (slov. uč. jezik), v Lokovcu, na Lokvah, v Lomu, pri Murovcih in v Ravneh.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavah z dne 6. okt. 1900, dež. zak. št. 26, in z dne 26. dec. 1901, dež. zak. št. 44.
Prosilci za katero teh mest naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje v teku šestih tednov po tretjem razglasu natečaja v uradnem listu pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
C. kr. okraj, šolski svet v Gorici, dne 26. julija 1905.
Zadružni lokal Je v Ljubljani, Komenskega ulice št. 17.
Vydrowe žitne kave
"	■ I I f=ae=E=SS5B
USITtl Vm	no« r Hm
»o«M««*N«H<|tO>»MI
'„DOMAČI PRIJATELJ*
AtaM/a* tm
Šolske tiskovine
priporoča
tiskarna J. BLASNIKA naslednikov
___V Ljubljani._
Šolskim vodstvom, krojnim šolskim svetom in slovenskim staršem priporočamo:
„Zvonček", II. letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 K 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
„Zvonček", III. letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 K 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
„Zvonček", IV. letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 K 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
„Zvonček", V. letnik, nevezan 5 K, v navadni vezbi 5 K 60 h, elegantno vezan 6 K 40 h.
„Zvonček", I. letnik, je pošel. Dobite samo še posamezne številke za skupno ceno 3 K.
Upravništvo „Zvončka",
v Ljubljani, Rimska cesta 7.