TITOVO KOLO - Trden stisk rok, ubran korak; tak je bil letošnji dan mladosti. Združeni v Titovem kolu so mladi, vojaki, delavci in borci simbolizirali bratstvo in enotnost, odločenost, da vztrajajo na Titovi poti. — Foto: F. Perdan *o XXXIII. Številka 41 jT ^fritelji: občinska konferenca SZDL JJ*, Kranj, Radovljica, Skorja Loka Ittbt - Izdaja časopisno podjetje MI*aj - Glavni urednik Igor Slavec OAjrrorni urednik Andrej 2alar Ilasilo soci Kranj, torek, 27.5. 1980 Cena: 5 din Liat izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1M0 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ličen ukaz vrhovnega komandanta Herojevo ime a bojni zastavi \k ukazu vrhovnega komandanta oboroženih sil pslavije Josipa Broza-Tita je bila teritorialna tita kranjske občine imenovana po narodnem m Lojzetu Kebetu-Štefanu — Ponos in ob-ist nosilcev herojevega imena — Spomini „a Hafnerja na življenje, delo, boj in smrt na-hodnega heroja in tvorca upora na Gorenjskem — Teritorialna enota kranjske občine od dalje nosi ime narodnega komandanta in tvorca Gorenjskem in tudi širini Lojzeta Kebeta-Šte-•ko je ukazal vrhovni ko-it oboroženih sil Jugo-Jotip Broz-Tito in kranj-*ota teritorialne obrambe »edeljo, zbrana na Trgu ij« v Kranju, uresničila ukaz, s tem pa prevzela Ifovornost, braniti vse v I in v letih svobode in pri bo rje no, prepojeno N*»eniteno s trpljenjem in *% Mogočno je na Trgu revolt izzvenela zaobljuba pri-\ «wt teritorialne obrambe #« občine, da bodo to J* *aeili in da je to zanje velika r ti" obveznost, ki se so jo K" veIiki ^ |N**ti, na dan Ti dan naše rojstva na-_ acriala in predsednika j£. L To so vojaki in starešine k^.: al tod i v pozdravnem pis-tllh predsednik komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kranjske občine. Slovesnosti na Trgu revolucije v Kranju ob poimenovanju enote teritorialne obrambe kranjske občine, ki sta jo z izbranim kulturnim programom popestrila pihalni orkester Kranja in Akademski komorni zbor, so prisostvovali številni predstavniki družbenopolitičnega in vojaškega življenja Kranja, Gorenjske in Slovenije. Razen Kebetovega soborca Vinka Hafnerja, ki je bil v nedeljo slavnostni govornik, so se v Kranju zbrali načelnik štaba teritorialne obrambe Slovenije ge-neralmajor Miha Petrič, žena pokojnega narodnega heroja Ke-beta Mira Svetina, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenj-ako Zdravko Krvina in drugi gostje. Na slovestnosti je komandant teritorialne obrambe Go- Lojze se je bil do zadnjega • • • — »w v poza rt* vnem )»■>- renjske Franc Pagon izročil po ki *o ga poslali predsedstvu sebno priznanje delavcu po to Ponos pa je izzvenel tudi krajinskega štaba Janezu Rau m**h*m pozdravu, ki ga je * •» Trgu revolucije izrekel tnerju. J. Košnjek jb. uri bo seja predsedstva nh,-• „ konference Socialistične /veze delovnega ljudstva na -Jesenicah V4M žen« i seje bodo osrednjo pozornost posvetili obravnavi poročila «» stanju in možnostih razvoja kmetijstva v jeseniški obrtni. Razpravlja' bodo tudi o poročilu medobčinskega sveta Socialistične Kvesr I Gorenjsko ter izvolili delegate za volilno sejo medobčinskem >\«.|S (Si Vlak bratstva in sodelovanja Vsi skupaj se bomo morali potruditi, da borna gostom iz Srbije, udelžencem vlaka Bratsfra in enotnoti, vrnili gostoljubje, kakršnega so bili deležni naši izgnanci med vojno in kakršne?* smo doživljali vsi, ki smo kasneje obiskovali bratsko republiko Delovna skupin,, rrntralmh komiteji* ZK-l in ZKS med nhi*fa»H r Sar, -Foto: F Pen/an Združevalni pomen dogodka Delovna skupina centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v petek obiskala kranjsko Savo in Iskro Elektromehamko Kranj — Da bi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije spoznalo uspešnost uresničevanja sklepov H. in 7. seje centralnega komiteja, kjer je bilo govora o delitvi dohodka in oblikovanja dohodkovnih odnosov, njegove delovne skupine obiskujejo številne delovne kolektive v republikah in pokrajinah. Kna od njih je v petek obiskala tudi kranjsko Savo in Iskro Elektromehaniko. sestavljali pa so jo Todor Georgi jevski. Djordje Stojšič. Janoš Sreder in predstavnika slovenskega centralnega komiteja Martin Mlinar in Tone Kra-šovec. Obisk v Savi kot v Iskri je pokazal, da je gospodarska stabilizacija v ospredju letošnjih, pa tudi srednjeročnih planov, da je izvoz, ki zagotavlja devize, v obeh delovnih kolektivih ena osrednjih usmeritev, in da je oblikovanje dohodkovnih odnosov še vedno na udaru številnih ovir objektivnega in subjektivnega značaja. Zveza komunistov in njene osnovne organizacije morajo biti v srži boja za uveljavitev novih odnosov. V obeh velikih kranjskih delovnih kolektivih je takšna vloga Zveze komunistov vedno bolj prisotna in to je pohvale vredno. Predstavniki centralnih komitejev so v pogovoru s predstavniki obeh delovnih kolektivov poudarjali združevalni in vzpodbujevalni pomen skupnega prihodka in dohodka, če vsak od udeležencev v oblikovanju ve za svoj delež in je tudi enakopravno zastopan v njegovi delitvi. Banke morajo imeti pri tem vzpodbu jevlni pomen, klasični pogodbeni ali kreditni odnosi pa so marsikje že zavora uveljavljanju dohodkovnih odnosov in združevanju dela in sredstev. Obe kranjski delovni organizaciji upoštevata takšno usmeritev tako pri tekoči. sprotni gospodarski akciji, še bolj pa pri načrtovanju svojih planov. Obe načrtujeta obetavna vlaganja, za katere so zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja zmanjkuje sredstev, vendar povsod upajo, da bodo zastavljene zamisli uresničili. Marsikaj bi morali še spremeniti v naši gospodarski politiki. Ne gre za spreminjanje sistema, temveč za njegovo spoštovanje in dograjevanje. Savo recimo pesti pomanjkanje deviz za surovine, čeprav izvoz narašča iz leta v leto. S številnimi v panogi in izven nje se Sava povezuje pri zagotavljanju deviz. Sedanji sistem zago- tavljanja se preveč zapira v republiške meje. čeprav delujejo Sa-vine temeljne organizacije in kooperanti, največ avtomobilska industrija, predvsem V drugih republikah. Prav tu kaže marsikaj spremeniti, prav tako pa se naprej dogovarjati v interesni skupnosti. Devize za surovine, čeprav vlaga Sava v zagotavljanje surovin doma. so trenutno savski največji problem. V Savi so poudarjal., da mora biti interes za dohodek trajen in obvezujoč za vsakogar, prav tako pa morajo dobiti delegati združenega dela v najrazličnejših skupnostih več veljave. Obremenitve gospodarstva so še vedno precejšnje, prav tako pa tudi dogovarjanje še ni povsod uspešno. V Iskri so poudarili, da je pri uveljavljanju dohodkovnih . odnosov še vedno premalo smelosti. Odnose med temeljnimi organizacijami je Treba krepiti in sproti razčiščevat, probleme/zoperstavit, pa težnjam, da bi posamezne temeljne organizacije postajale delovne organizacije zaprtega tipa. Preverit, velja ali so temeljne organizacije posrečeno oblikovane in. ali je treba Sna tem področju še kaj spre-meniti. Obisk delovne skupine je bil torej obojestransko koristen: predstavnik, centralnega komiteja, sose seznani, s problematiko v združenem delu. predstavniki združenega dela pa so dobili koristne napotke. KRANJ — V prvih mesecih leta 1941. ko so skornji okupatorjev in njihovih pomagačev gazili in kosali Slovenijo, so v Srbijo vozili najbolj žalostni vlaki, natrpani / izgnanci predvsem s Štajerske, ljubljanske pokrajine in Gorenjske. Ti vlaki, del načrtovanega izseljevanja in raznarodovanja Slovenije ter uresničevanja Hitlerjevega ukaza, da mora postati naša dežela nemška, so vozili naše ljudi, oropane svobode in človeškega dostojanstva. Marsikdo od desettisočih v kompozicijah je menil, da zanj ne bo povratka, da je domovina zanj zgubljena: Pa se je zgodilo tisto, v česar niso verovali načrtovalci slovenskega iztrebljenja. Srbi so naše rojake sprejeli kot brate, kot največje prijatelje, kot dolgoletne znance. Delili so z njimi dobro in zlo. jim dali tisto, čemur so se morali sami odreči, samo da bi prijatelji iz Slovenije živeli, preživeli in se vrnili v svobodno domovino. Kovalo se je bratstvo naših narodov, sad revolucije in boja. velika, neuničljiva in neumrljiva ideja predsednika Tita. Tega ni mogoče nikdar pozabiti... Leta 1941 so vozili v Srbijo iz Slovenije najbridkejši vlaki. Zadnjih dvajset let pa pelje vsaki dve leti. enkrat v Srbijo in potlej v Slovenijo, najlepši, najbolj vesel, najpleme-nitejši in najlepši vlak. vlak bratstva in enotnosti. Letos bo pripeljal v Slovenijo skoraj 1000 prebivalcev srbskih občin, ki so med vojno nudili dom Slovencem. Na Gorenjsko jih Priprave na sejem Minuli četrtek je predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine m član predsedstva SFRJ sprejel delegacijo organizacijskega odbora za pripravo 8. sejma civilne zaščite in opreme, ki bo 2.junija v Kranju. Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj, general Ive Mandič in Franc Ekar. direktor kranjskega sejma so predsednika predsedstva Raifa Dizdareviča seznanili o pripravah na sejem, za katerega se je že prijavilo 130 razstavi jalcev. pričaku-ieio pa tudi okoli 600 udeležencev seminarja, ki ga pripravljajo v okviru sejma opreme in sredstev civilne zaščite. Raif Dizdarevič bo letošnji sejem tudi odprl. D S Ado Klavora V torek, 21. maja, smo se poslovili od Ada Klavore, uglednega prosvetnega in kulturnega delavca. Več let po vojni je deloval kot član Prešernovega gledališča v Kranju, neprecenljive pa so njegove zasluge na področju obnavljanja in razvoja šolstva v neposrednih povojnih letih. V svoji predanosti pedagoškemu delu se je posvetil vzgoji in izobraževanju kadrov za področje trgovinske dejavnosti. Opravljal je delo ravnatelja Vajeniške šole za trgovinsko stroko, ki se je v letu 1961 preimeno- bo prišlo okrog 170. Z njimi tudi delegacija /. Gorenja r^nj. tenih mest: delegacija Valita h| prišla na Jesenice, delegacija Bm v Radovljico, delegacija Smeden* ske Palanke v Skofjo Loko in nergači ja Zaječarja v Tržič. Srečanje m ho le priložnost za obujanje ba%' izvoljena za predsednico MS ZSS a Gorenjsko za dobo dveh let. Izmed članov sveta je bila za predsednico ponovno izvoljena dosedanja predsednica IVANKA SULGAJ iz Tržiča, ki je bila oktobra 1978 izvoljena in je prevzela to funkcijo za štiri leta. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri MS SZDL za Gorenjsko in republiški svet ZSS sta ocenila njeno Za podpredsednika MS ZSS u Gorenjsko pa je bil soglasno izvoljen VINKO ŠARABON, predsednik občinskega sveta ZSS Kranj. D. Dolem r ... EK. 27 MAJA 1980 3.STRAN Tokrat v Titov spomin Čeprav Tita ni več med nami, so tudi ob letošnjem dnevu * sjjdosti jugoslovanski pionirji in mladinci v Beogradu pripravili osrednjo prireditev, na kateri so z nastopi pod geslom Druže THo, mi ti se kunemo! ponovno izpričali svojo neizmerno ljubezen, spoštovanje in hvaležnost predsedniku Titu za njegovo veliko delo,pa tudi odločenost mladih in vseh državljanov, da trrtto pobrateni ostanemo na Titovi poti gradnje samoupravne, loeialistične, neuvrščene Jugoslavije. Vendar pa ni bilo slovesno samo na beograjskem stadionu ilA. 8 številnimi prireditvami kot simboli bratstva in eflotnosti, vztrajanja na Titovi poti, so dan mladosti počastili v roeh krajih nase domovine. Tudi na Gorenjskem. Z mestnih ulic, a dvoran, 8 trgov in travnikov — povsod je donela čvrsta beseda mladih, ki so družno z delavci, borci in občani prisegali Tito ia sebi, da bodo s svojim učenjem, z delom, s prizadevnostjo is z odgovornostjo pri izpolnjevanju delovnih in samoupravljal-ifcih nalog dokazali, da so vredni zaupanja tovariša Tita, da se kodo bojevali za lepši jutri, za katerega je izgoreval in izgorel siidragi Titi. (H.I.) vrtnica — Mladi iz krajevne skupnosti Žirovnica, krajani, učenci iz miijf Vide Janezi č r Ljubljani in nekdanji borci Kokrškega odreda sn se ■M'> pitdali na tradicionalni pohod po poteh Kokrškega odreda, ki si, ga fij' Rodinah. »kleni/i pa v Završnici pri spominskem obeležju prvemu 'farju SKOJ Dragoljubu Milovanoviču. Komandant Kokrškega odreda !>/< Prezelj-Stane je ob tej priložnosti dejal, da morajo tako borci kot i»vojim delom vedno in povsod dokazovati, da so vredni živeti v Titovi idariii. Ljubljanskim gimnazijcem, ki zvesto negujejo tradicije narodno-Milnega boja. je podelil naziv pohodna enota Kokrškega odreda, mpa no vsi kot ena družina zaplesali ko/o. Izbrali smo Titovo pot Mladi iz kranjske Save so v petek praznovali 35. obletnico organiziranega dela — Slavnostni govornik je bil Boris Bavdek osnovnih organizacij, ki združujejo 1300 mladih oziroma tretjino vseh zaposlenih. Zanimivo pri tetn je. da s«- mladi ne zapira jo v ozke Kranj — Pred petintridesetimi leti. v težkih dneh obnove naše porušene domovine, je mladina i/ tovarna Sava v Kranju začela postavljati trdne temelje današnjemu organiziranemu delu. 194/). leta so bili namreč ustanovljeni prvi aktivi takratne mladinske organizacije. Nikoli v teh letih mladi Šavčani niso stali ob strani. Skupaj s partijo in sindikatom so skušali premagovati ovire na poti razvoja socialistične samoupravne demokracije. Velik delež so prispevali že v povojni izgradnji, po 1950. letu pa so se dejavno vključili v napore vseh naprednih sil za uveljavljanje samoupravnih odnosov. Danes Zvezo socialistične mladine Slovenije v Savi sestavlja trideset Na slovesnosti ob 35. obletnici organiziranega dela mladih v kranjski Savi je 175 učencev osnovne šole Lucijan Seljak stopilo v Zvezo socialistične mladine Slovenije. Članske izkaznice jim je podeli/ Jure Tomašič. predsednik i>bčin-ske konference ZSMS Kranj. kroge takoimenovanih mladinskih problemov; težišče njihovih prizadevanj je v osnovnih organizacijah, ki so pri svojem delu samostojne in povezane hkrati Posebno pozornost mladi iz Save posvečajo komunistom v svojih vrstah kot nosilcem dela in akcije, uveljavljanju delegatskega sistema. Bohinj - Dvajset mladink in mladincev iz radovljiške mladinske delovne ongade Stane Žagarje v soboto na lokalni akciji urejalo okolje Mladinskega aama v Bohinju, kjer se bo 7. junija začela republiška mladinska delovna oKcija Honinj 80. Akcija je uspela in jo bodo še enkrat ponovili, da bo naselje pripravljeno pričakalo brigadirje iz vse Slovenije. Na dehvišču jih je obiska- Z h-r s*j*P'na mladih iz celovške gimnazije s prof. Jankom Messnerjem. ki nlt„L ?ne}m mla predstavili s/o venske ljudske pesmi in glasbila. Dneve mlade slovenske poezije je zaključilo srečanje z mladimi pesniki iz Vojvodine, ki so obiskali Skofjo Loko. Privlačno prireditev ob dnevu mladosti so mladi škofjeloške občine priredili s sodelovanjem republiške konference ZSMS in tednika Mladina (M V ) izobraževanju, sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter povezovanju z mladimi zunaj delovne organizacije. Na petkovi slovesnosti, ki so se je udeležili tudi nekdanji predsedniki mladinske organizacije v Savi. je spregovoril Boris Bavdek, predsednik republiške konference ZSMS. Orisal je pomembne mejnike in dosežke v razvoju naše družbe, v katere sta vtkana revolucionarna misel in delo tovariša Tita in drugih naprednih Jugoslovanov. »Njihove misli in njihova dela ne bodo ostanek neke dobe. nekaj, na kar bomo mislili le od časa do Časa: so in bodo tudi izvir novega bogastva samoupravljanja in demokratičnega razvoja naše družbe. Trdno T>omo gradili našo skupnost in jo razvijali kot skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, kot družbo samoupravljalcev. v kateri sta delovni človek in njegov interes merilo socialističnega in družbenega napredka,« je dejal Boris Bavdek. »Mladi se zavedamo pomena Titovih besed, da je samoupravljanje pri nas dobilo globoke korenine, ki jih nihče ne more izruvati. Mladi ne kolebamo ob vprašanjih o svoji vlogi pri razvoju naše družbe v prihodnosti. Opredelili smo se za Titovo pot.« »Tako kot v Savi, si mladi povsod prizadevamo za skladnejši napredek, za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije, za večjo produktivnost dela, za boljšo kvaliteto, racionalnost in učinkovitost gospodarjenja. Pozornost namenjamo inventivni dejavnosti, razvoju dohodkovnih odnosov in delitvi po delu. preobrazbi vzgoje in izobraževanja, spoštovanju sistemskih načel. In. kar je najpomembnejše; pripravljenost za uresničitev zahtevnih in odgovornih nalog spreminjamo v konkretno samoupravljalsko akcijo.« Zatem je Boris Bavdek spregovoril na novo sprejetim članom Zveze socialistične mladine Slovenije, savskim mladincem pa je zaželel, da se še naprej ustvarjalno vključujejo v prizadevanja za hitrejši razvoj naše družbe, za uresničevanje izročil Tita. Kardelja in drugih revolucionarjev, za bratstvo in enotnost, samoupravljanje in neuvrščenost socialistične Jugoslavije. H. Jelovčan Priznanja ob dnevu mladosti Kranj — »Maj. mesec mladosti, pomeni vrhunec naših aktivnosti,« je v uvodu slavnostne seje predsedstva občinske konference ZSMS Kranj, ki je bila v petek. 23. maja. dejal predsednik konference Jure Tomašič. »Organizacija ZSMS. družbene organizacije in društva, skratka mladi, organizirani v različnih oblikah delovanja, imamo ,v teh dneh priložnost za strnjen pregled našega dela, za vrsto aktivnosti pa tudi za izražanje pohval najuspešnejšim . . .« Priznanja občinske konference ZSMS so za dolgoletno uspešno delo prejeli nekateri nekdanji člani predsedstva, in sicer: Miro Erzin. Jelko Kacin. Drago Zadnikar. Marta Kovač. Janez Nahtigal in Bernarda Oman ter nekatere delovne organizacije, skupnosti in društva, ki so pripomogla k uspešnemu delu in razvoju organizacij ZSMS v kranjski občini. D. Papler O L, A S 4. STR AN TOREK, 27 MAJA 1980 Krediti le za najnujnejše r Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske je pregledala svoje možnosti in na zadnji seji izvršilnega odbora poudarila kdo ima prednost pri kre-. ditih in kakšni so pogoji zanje — Odobravanje investicijskih kreditov je odloženo za nedoločen čas Zelje po kreditih so velike, možnosti pa i/, dneva v dan manjše, ugotavljajo pri Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske. Zato so za storitveno obrt se bodo v tej kvoti najti sredstva. na zadnji seji izvršilnega odbr>ra podrobno pretresli komu in v kolikšni višini še sploh lahko odobravajo kredite. Kvoto HO milijonov dinarjev, kolikor ji še ostaja za nove odobritve, namenja le za investicije, katerih proizvodnja bo pretežno usmerjena v izvoz in za gradnjo žičnic. Vendar mora pri izvozno usmerjenih investicijah in inozemskem turizmu imeti investitor že najmanj 30 odstotkov prodaje dosežene na tujem trgu. Poleg tega bo iz te omejene kvote dal prednost naložbam, pri katerih sodelujejo občani s samoprispevki v višini najmanj 50 odstotkov predračunske vrednosti, za naložbe, pri katerih sodelujejo združena sredstva Ljubljanske banke, /vezne direkcije za rezerve živil ali kmetijsko živilske razvojne skupnosti. Pomagala bo sovlagateljem, vendar le pod pogojem, da si s sovlaga-njem pridobijo devizni priliv oziroma si zagotovijo potrebno oskrbo s surovinami in polproizvodi za proizvodnjo. Kredit bodo dobile tudi tiste delovne organizacije, ki bodo v proizvodnjo vključevale domače inovacije, kreditirali pa bodo tudi gradnjo krajevne telefonske mreže, pri katerih je udeležba občanov vsaj 30-odstotna. Prednost pa bodo imele telefonske mreže v odročnejših krajih. Tudi morala vendar bo vsaka naložba potrebna vsebinske obravnave. Tudi gradnja skladišč občinskih blagovnih rezerv, ki so nujna, bo morala priti tu v poštev za pridobitev potrebnih kreditov. Prav tako pa tudi gradnja maloprodajnih zmogljivosti za osnovno oskrbo prebivalstva /. živili, predvsem v odročnejših krajih. Nekaj ho moralo ostati tudi še za primer elementarnih nesreč. Pomanjkanje energije pa narekuje, da bi morali določena sredstva nameniti tudi za investieje za racionalnejše izkoriščanje odpadkov v energetske vire. Široka paleta potreb se nakazuje, sredstva pa so resnično minimalna. Izvršilni odbor je sprejel tudi sklep, da odobravanje kreditov v te namene ni možno, dokler se ne uskladijo investicijske naložbe z razpoložljivimi sredstvi. D. D. r Kdor hoče stanovanje, naj namensko varčuje Izvršilni odbor Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, ie na svoji seji 19. maja sprejei sklep, da se spremeni 40. člen Pravilnika o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki velja od 1. 7. 1978 dalje. Po novem lahko delovna organizacija pridobljeno posojilo banke razdeli v obliki stanovanjskih posojil svojim delavcem oziroma prenese pravico do posojila na svoje delavce samo v primeru, če delavec vsaj eno leto redno namensko varčuje za stanovanje ali če je delavcu ie bilo odobreno stanovanjsko posojilo na podlagi lastnega namenskega varčevanj« as objekt, za katerega mu bo odobreno posojilo. Le tako, da bo vsak vsaj nekaj prispeval k sredstvom za svoje stanovanje, bomo hitreje in uspešneje reševali ta pereci problem. Pri Ljubljanski banki sklep o namenskem varčevanju velja ie od ponedeljka, 1«. maja 1980. D. D. Komunala zaostaja V radovljiški občini so se odločili za povišanje prispevka za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav do konca letošnjega leta — Kanalizacije in vodovodno omrežje čaka v vseh krajih občine Radovljica — Izvršni svet skupščine občine Radovljica je sklenil, da se do konca letošnjega leta poveča prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav za okoli 25 odstotkov, s tem. da mora komunalna skupnost Radovljica za naslednje srednjeročno obodbje pripraviti nov program izgradnje komunalnih objektov in naprav ločeno po območjih in pripraviti akcijo za sprejem samoupravnih sporazumov za zagotovitev sredstev. Sedanji prispevek so uvedli leta 1977 in naj bi predstavljal enega izmed virov za financiranje programa izgradnje primarnih vodovodnih in kanalizacijskih naprav. Po ocenah iz leta 1977 je znašala skupna investi-cijaka vrednost 295.082 tisoč dinarjev, poleg virov sredstev po odloku pa so predvidevali še sredstva amortizacije sedanjih komunalnih naprav, nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, sredstva vrnjenih anuitet ter nekatera druga sredstva. Po triletnem uresničevanju programa so zgradili le kanalizacijo Jer-manka in deloma v Spodnjih Gorjah in v Predtnm. medtem ko čakajo še kanalizacije: Begunje - Radovljica. Lesce-Radovljica, Dindol-Šelo, Jermanka-Jarše, Zaka. Ribčev Laz in Ukane, Ljubno, Posavec. Pod-nart, Ovsiše, Kropa ter čistilne naprave Posavec, Lipnica. Podnart. Radovljica, sanacija centra Bleda, zbiralniki Toplice— Mlino do Sela. kanal Lisjak v Radovljici, čistilna naprava Bled, Bistrica, Ukane in Ribčev Laz. Prav nič bolje ni na področju gradnje primarnih vodovodnih objektov, saj so zgradili le vodovod Jermanke in prvi del vodovoda Ribčev laz—Bohinjska Bistrica, medtem ko čakajo še vodovodi v Zapužah, v Radovni, v Ribčevem lazu do Bistrice in Ukanca ter rezervoar Straža. V radovljiški občini ostaja torej precej in veliko neuresničenih nalog s področja komunale, zato je uvedba prispevka nujna. Komunala lahko ob manjšem dotoku sredstev v prihodnjih letih le še bolj zaostaja in ji tako nikakor ne bo uspelo nadoknaditi del, ki jih niso mogli uresničiti že v dosedanjem srednjeročnem programu. D. Sedej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJI KRANJ PRESENETLJIV PORAST NA GORENJSKEM V družbeni dogovor o štipendijski politiki v SRS smo zapisali, da morajo vodilno vlogo prevzeti kadrovske štipendije. Pot od načela do uresničitve je običajno dolga in vijugava. Praktično se naprej odrazi v številu razpisanih štipendij. Zato smo primerjali dvoje skupnih razpisov: iz šol leta 1979 - 80 in 1980—81. Pomanjkljivost takšne metode je, da zajema kratko razdobje, ki ne dovoljuje zanesljivih posploši-tev. Z druge strani ima število razpisanih štipendij po organizacijah združenega dela lahko ciklični značaj: eno leto več in zato drugo leto manj. Ta nihanja pa se na ravni občine ali več občin izravnavajo, zato primerjava ni toliko sporna. Število razpisanih štipendij se je letos v primerjavi z lanskim letom krepko povzpelo. Za štiriletne srednje šole ponuja združeno delo skoraj za tretjino več kadrovskih štipendij, za visoke šole domala polovico več in za višje šole je odrezalo kar tri četrtine več štipendij. Ce bi razdelili samo ta prirast, bi z njim napolnili osem in pol šolskih razredov s 30 učenci. Če letošnje leto ni zgolj slučajno nekaj izjemnega, tedaj lahko domnevamo, da združeno delo vedno bolj spoštuje vrednost štipendiranja in hkrati osvaja načelo, po katerem so štipendisti najbolj zanesljiv kadrovski vir. PREDNJAČITA KRANJ IN SKOFJA LOKA Razlike med gorenjskimi občinami so občutne. Čeprav je tvegano graditi širše zaključke le na osnovi razpisanih štipendij, se ponuja nekaj domnev. Videti je, da občina Tržič namerava svoj razvoj nasloniti predvsem na kader s srednje) strokovno izobrazbo. Skofja Loka na strokovnjake z višjo in Kranj na delavce z visoko izobrazbo. Na splošno sta v ospredju občini Kranj in Skofja Loka. slednja pri srednji in višji izobrazbi dobiva pomembne »pospeške«. Situacija v Radovljici in na Jesenicah ni preveč ugodna; napredek iz začelja je preveč skromen, zato se razlike dejansko poglabljajo. Stipendije so v preveliki meri zgoščene zgolj na nekatere (večje) organizacije združenega dela. KO BODO UČNA MESTA ZAMENJALA KADROVSKE STIPENDIJE Sprejeti zakon o usmerjenem izobraževanju ne predvideva učnih mest. Letos nam je nehote uspel poseben »eksperiment«, ki z določeno stopnjo tveganja dovoljuje okvirno oceno zmanjšanja kadrovskih štipendij na račun učnih mest. Ne bomo opisovali, kako je do »eksperimenta« prišlo, predstavili bomo le izide. Sklepamo, da bo v prihodnje omejitev štipendiranja za dveletno in triletno šolanje v usmerjenem izobraževanju — ki se je doslej vezalo na učne pogodbe - znašalo med 17 in 35 odstotki. Največjo redukcijo pričakujemo v Radovljici in na Jesenicah. Bojazni mnogih strokovnjakov so bile hujše. Domnevamo, da bodo kadrovske štipendije oklestile zlasti tisti, ki so doslej v učnih razmerjih in »vajencih« videli prej poceni »delovno silo« kakor bodoči kadrovski vir. V celoti je bera obetavna. Ce ji pridružimo še okrepljeno kadrovsko naravnanost štipendij iz združenih sredstev, ki se zrcali že v letošnjem skupnem razpisu, potem ni razlogov za nezadovoljstvo. Druga zgodba bo seveda podeljevanje štipendij in učnih mest. Upajmo, da bo razdeljenih čim več. Mnogo več razpisanih kadrovskih štipendij o 00 180-1 160- * 150-J 130H 120H 100 višje šole visoke šole štiriletne srednje šole Relativni porast kadrovskih štipendij na Gorenjskem od šol. leta 1979-80 do 1980-81. Nad linijami rasti je zapisano razmerje v absolutnih številih. -■ ^ Zadovoljiv začetek Radovljiško gospodarstvo je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta izredno uspešno -Stabilizacijsko obnašanje in manj izgub RADOVLJICA - Ocene gospodarjenja v občini za prve tri mesece letošnjega leta so izredno ugodne, obenem pa v nasprotju s podatki iz planov delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. Celotni prihodek je v občini porasel za 34 odstotkov, kar j|L nad gorenjskim povprečjem in tudi porabljena sredstva so porasla za pomembno višji odstotek, kot so napovedovali plani. Ekonomičnost radovljiškega gospodarstva s« ni bistveno spremenila, dohodek se je dvignil za 34 odstotkov, čisti dohodek ps za 27 odstotkov. Najbolj ugoden gospodarski rezultat pa se kak v tem, da je bila znatno višja reprodukcijska sposobnost in so bili tako stabilizacijski ukrepi povsem uspešni. V radovljiški občini so zaostajali po višini osebnih dohodkov, saj so na Gorenjskem porasli za 24 odstotkov, v Radovljici pa za 18 odstotkov. Izredno stabilizacijsko obnašanje se kak na področju porabe, saj je bilo gibanje osebne porabe več kot ugodno, gibanje skupne porabe zadovoljivo, medtem ko je bila splošna poraba manj zadovoljiva. V občini ugotavljajo padec življenjskega standarda zaposlenih, saj so življenjski stroški porasli za 23 odstotkov, povprečni osebni dohodki zaposlenik delavcev v Radovljici pa so se povišali le za 18 odstotkov. V delovnih in temeljnih organizacijah so največ sredstev namenili za stanovanja ter znatno več za prehrano delavcev in • tem uresničili priporočila občinskega sveta zveze sindikatov, da poskrbijo za boljšo prehrano zaposlenih. Izgub v gospodar* stvu je bilo manj, 19 temeljnih organizacij je poslovalo z izgubo ali na meji rentabilnosti. Največ težav imajo gostinske in turi* stične delovne organizacije. Izgubo izkazujejo temeljne organizacije Hotelsko turističnega podjetja Bled, Kompasa Bled, nekatere temeljne organizacije gozdarstva in kmetijstva ter bi temeljne organizacije leske Verige. Razveseljivo je, da med »zgubaši« ni več temeljnih organizacij Alpetoura, tako ne rV kljuke in ne Bohinja, kar kaže na to, da je bila skupna akcij« družbenopolitičnih organizacij in Alpetourovih organizacij, ki so več let poslovale z izgubo, uspešna. Izvoz se je povečal za 28 odstotkov, uvoz pa je bil manjši u 11 odstotkov in tako tudi zunanjetrgovinska menjava radovljiškega gospodarstva kaže na stabilizacijsko obnašanje prda treh mesecev letošnjega leta. ^ as,* Udobnejša vožnja - Alpetour. temeljna organizacija združe*«* Potniški promet goji že nekaj časa rent a car dejavnost. Ker so bila že zastarela, se je temeljna organizacija združenega dela odločila za novih vozil in sicer za 25 novih Citroenovih oziroma Cimosovih lah Gorenjskem jih je ostalo 13 druge pa bodo na voljo v dalmatinskih tvr nih krajih. S tem želi temeljna organizacija Potniški promet povečati d tako dragocen in iskan devizni pribv. Nova osebna vozila so veljala 4* mi jona dinarjev. Pri Alpetouru ocenjujejo, da bo rent a car ponudba tedaj kvalitetnejša, čeprav povpraševanje še vedno prekaša ponudbo. Alpet*-rent a car vozni park je sedaj med »najmlajšimi« v državi, saj <*n povprečna starost vozil 12 mesecev, (jk) So obležali v predalih? Vrsto novosti prinaša samoupravni sporazum, ki so ga sprejele in podpisale vse delovne organizacije za serviranje industrijskih proizvodov cestno motornih in priključnih vozil ter kmetijske in industrijsko transportne mehanizacije na območju Gorenjske že konec decembra 1979. Januarja letos so te samoupravne sporazume prejele vse gorenjske občine, vendar, kot kaže, so sporazumi nekje obtičali. Nobenega odziva ni nanje ugotavljajo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, ki spremlja akcijo. Znano je, da so naše tovrstne servisne delavnice zdaleč premajhne za potrebe, ki so nastale, zastarele in da se ob teh pogojih ne morejo širiti in modernizirati. Sporazum prinaša vrsto nalog, ki jih imajo izvajalci, pravice uporabnikov in predlog povišanja cen storitev. Predvsem je treba voznikom zagotoviti varnost, zato novi samoupravni sporazum prinaša, da bo moralo biti vsako vozilo, ne glede na to, kakšno popravilo je bilo na njem opravljeno, vsakokrat tudi tehnično pregledano. Zaenkrat so k temu samoupravnemu sporazumu pristopile vse gorenjske delovne organizacije, ki se ukvarjajo s servisi vozil — Alpetour. Avtokovinar in Sap-Viator — v bodoče pa naj bi se jim pridružili tudi zasebni serviserji. Cas bi že bil, da bi izvršni sveti, občinske konference SZDL in občinski sveti potrošnikov v Kranju. Radovljici, Skofji Loki in na Jesenicah o tem spregovorili, da bi novosti, ki jih samoupravni sporazum prinaša zaživele čim prej. D. Dolenc Novosti za obrtnike Na zadnji seji je Odbor drobno gospodarstvo pri M« činski gospodarski zbornici Gorenjsko obravnaval o&nut odloka o ureditvi določenih y\ šanj s področja zasebnih občini Tržič. Odbor je so*k sprejel predlog skupščine občil Tržič, da bi obrtniki oziroma stinci lahko prodajali svoje ke oziroma opravljali g« storitve tudi izven svojega slovnega prostora, če bodo iip njevali predpisane pogoje. Da razvili v občini kmečki turiiem turizem nasploh, bi lahko v svojih zasebnih gospodinjstvi kmečkih gospodarstvih ali celo počitniških hišicah sprejemali [ ste na prenočevanje in hrano, imajo za to pogoje. Posar obrtniki pa bi lahko tudi prodajalno na drobno, če bi s* ., to pokazal družbeni interes; de I lovni ljudje in občani Tržiča pab ,) i^nega orkestra Alptno ■' V**n*m koncertu prejel ,P?inanje za tisoči **ta 1947. po-'nast*>P 2iri — »Tisoči nastop — tisoč kamenčkov v mozaiku žirovske kulture« so žirovski godbeniki zapisali ob svojem prazniku. Obeležili so ga s koncertom, ki so ga izvedli v soboto. 24. maja. S trenutkom tiSine in vrsto borbenih pesmi so počastili tudi Titov spomin. Poleg žirovskega pihalnega orkestra Alpina smo imeli priložnost poslušati tudi pihalni orkester iz Tržiča. Koncert je privlačnejši, če se predstavita dve skupini, pravijo žirovski godbeniki, zato vselej povabijo v goste godbo od drugod. n. Šteje 39 članov, že petnajst let ga vodi danes £e Hmvški godbeniki nimajo denarnih j2ar *' delovnem kolektivu Alpina. pa bi radi imajo veliko P^lt^aperdan *nje vrste. ' ' vkester Alpina "raga Kanduč iz L*/ - Foto -Jubilej je vselej priložnost, da se ozremo nazaj. Zapiski povedo, da je žirovsko gasilsko društvo osnovalo godbo na pihala okrog leta 1906. Sami so kupili instrumente, poučevala in vodila sta jih kapelnik Spraj-cer in Janez Gantar. Godbo je do prve svetovne vojne sestavljalo 17 godbenikov. Delo je prekinila vojna, leta 1919 so spet začeli vaditi. Tedaj jih je bilo že nekaj več kot dvajset. Izmenjalo se je več. kapelnikov: Ceh Pepičko. spet Janez Gantar, pa Jože Maček. Janez Oblak in Franc Po-IjanSek. Delo je spet prekinila vojna, leta 1944 je instrumente prevzela godba XXXI. divizije. Leta 1947 so začeli znova. Veliko mladih fantov se je prijavilo, poučeval jih je Jakob Jobst. Veliko razumevanja je pokazala Alpina, ki je pomagala pri nabavi instrumentov, vrnila jih je tudi partizanska godba. Godbenikov je bilo tedaj veliko, za vse premalo instrumentov. Več kapelnikov je vodilo godbo, v glavnem so prihajali iz Idrije: Jože Klemenčič. Franc Tušar, Jože Močnik, nato Se Riko Crnigoj iz Sevnice, pa spet Anton Jobst, pa sedanji kapelnik Drago Kanduč. ki je prav tako iz Idrije in žirovsko godbo vodi že petnajst let. Ce je bilo takoj po vojni godbenikov veliko, pa instrumentov malo, je danes ravno obratno. Vsak novi član dobi dober instrument. Toda mladi so vse manj odločajo za to zvrst ljubiteljske kulturne dejavnosti. Veliko truda je treba vložiti, da postaneš dober godbenik. Morda bo odslej bolje, ko so dobili glasbeno Solo, ki se bo posebej posvetila instrumentom, ki jih potrebuje godba. M. Volčjak malo cenjen kulturni spomenik u0e pesnika Franceta Pre-H obisk rojstne jobr0 začenja - Vzdrže-* Vrbi se bodo nadaljevali prihodnje [dela pri stavo1 slovenskega zavarovane-h Okolica prveg"ika spreminja podobo. \ulturnega spo^* te namene. Nujna drenažna dela pri hiši hodo opravili predvidoma prihodnje leto. 1 Rojstna vas naj pesnika, Franceta večje** pre- izven in di rn*jem >Ži< teg3 jih ogledala . Skoraj P°loV,Cjustin0 i Vjerna oskrbnk"? ' . :i sin £k«ere stari oče J* "j* v * *»tre Mine. Srečanj &0, 0 *e boli "»hliiva o C* <»1 " Nino "vabljiva ' •i prip?v< spoštljivim i prip«vedl dn<>- P^d nedavnim n ^K°pVa seznanila, da f ^obro »■i iHrnove hiše AeljJ° rVe lWkICJa s<> v Vrbo P"*1* / ■ ^KK med katerim' "° bil« trid^- -,tar? združenja pri osnovni šoli ^V.ei °vl' 1« Korčule in dru* si je 'fC** književnikov del- *** S % (V- It P* »bi Sj^rog 23300 n a hj b'lo bi ErJtem je povedala. n*-udi. ^ muzej prek 33400 U,^ °*roe 93300 otroK- kot je bil poleg, nobena gorska prebil v gorah. Tudi grenkih. Štiri desetletja je gorski reševalec 290-krat je bil na Triglavu, da Kredarice sploh ne šteje, 175-krat je zmagal triglavsko steno. Osvajal je Triglav. Triglav je osvojil njega. Triglav je tudi njegov. Ko danes ne more več v steno, ima lavinske pse. Pomagati človeku, to je v njem, nikoli se ni spraševal zakaj. Najljubši mu je bil volčjak Jaki. Ta je znal vse. Kar mu je rekel, je naredil, razumel ga je brez besed. V pozdrav mu je dvignil klobuk z glave. Ne. Jakija ne bo pozabil. Ce pride dekle k meni . . . Utrgal je šopek rdečih rož s svojega vrta. svežile so jih deževne kaplje. Srečanje s človekom, ki se mi bo za vselej vtisnil v spomin. Marija Volčjak Uspehi Prešernovega gledališča Predstavitev v Ljubljani — »Afera« evidentirana za nagrado — Povabilo lutkarjem ponovno potrjuje njihovo kvaliteto odobravanja, odprl pa jim je vrata mednarodnega festivala lutkarjev, ki bo jeseni v Zagrebu. Te dni je Tik ob Prešernovi ni je zraslo gospodarsko poslopje . . .Foto: F. Perdan «u 2400a£nO J,m približno 0fri** V Lani je hj*e v JC 2«radi popravil n , \*m***'] maja ko *° iprj^<|0vina hjše-Ogl^J v>m 1 njej. Pre., pre- pec. Večina zd| iHN1 ve Vseeno ** taKi gredo v' jO vstopn>n^arl, kofU^odrasFe in po^cetek zvečer 450 ujetih Turkov v Ljubljano, in so bili po jedno uro trajajočem počitku na kolodvoru, v katerem so obedovali ali večerjali, odpeljani naprej v Line. Mnogo tisoč in tisoč ljubljanskih in i/, okolice ljudij zbralo se je bilo na kolodvoru gledat in občudovat divje Turčine, zoper katere se naši doli v Bosni in Hercegovini bore. Zlasti ženske so bile močno radovedne. Bili so to večinoma regularni turški vojaki, a skoro vsi so govorili srbski, tako da so naši prosti ljudje lahko razumeli se ž njimi. Med seboj so Turki molčali. Originalne so bile sodbe našega prostega občinstva o Turkih, nekatere želje nekoliko robate.« Tudi kraljevina SHS in Jugoslavija sta obdržali avstro-ogrski odnos do Bosne in Hercegovine kot do kolonije, ki je bogata z rudami in energijo, z lesom in delovno silo. Sele po osvoboditvi je bila vsem trem narodom v BiH — Srbom, Muslimanom in Hrvatom — priznana politična in enakost v skupnosti SR Bosne in Hercegovine. KONEC V naslednji številki GLASA, bomo začeli objavljati zanimiva spoznanja in dogodivščine mladega Naklanca, ki si je tokrat izbral za svoj potopis Afriko. TOMO KRIŽNAR: »BOS PO ČRNI CELINI« r STANE ŠINKOVEC (8. nadaljevanje) V AGONIJI ZADNJIH DNI i "°reLsV V. Jarše pri Bledu - V radovljiški občini so se že pred leti odW* * družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo Bleda namenijo obm^J* Na Bledu hudo primanjkuje stanovanj z.a delavce zato tudi kader odM gostinstva in turizma. Stanovanjsko stisko so deloma omilili z izgradn; * kaj blokov, zdaj pa so začeli graditi še dva nova stanovanjska W"*« ' Jaršah, obenem^pa za delavce iz vse radovljiške občine gradijo tudi*** vanja v okviru Cankarjevega naselja v Radovljici: - Foto: F Perdan seboj. Ko sta ga pokopala, sta na povratku, med Črnim potokom in Livoldom, srečala partizansko zasedo. Bili so sami stričevi znanci. Le nekaj besed so si izmenjali in stric je voz obrnil proti Stalcerjem, takratnemu osvobojenemu ozemlju. »Nisem vedel, kaj se plete v njegovi glavi. Premajhen sem bil, da bi vse razumel. Devet let in pol mi je bilo tedaj. Čisto po očetovsko in na pol za šalo se ie obrnil k meni, češ, kaj bova gledala tiste fašiste v Kočevju, Šreva raje k partizanom. Puško boš obil, bos videl . . .« Stric je vedel kaj dela. Trenutno je bila naiboljša rešitev, da Konrada vzame s "seboj. Tu bo vsaj njega imel, da bo skrbel zanj. Prišla sta v IV. četo Kočevskega bataljona pri Notranjskem odredu. Konrad je bil med njimi najmlajši partizan. Takoj je dobil puško. ČeSko zbrojevko. In obleko in partizansko kapo s peterokrako. Partizanski krojač v Mozlju jo ie posebej zanj sešil. In čez teden dni je pozdravljal le Se s pestjo. Postal je Štabni kurir. Naloge je sprejemal in opravljal z vso resnostjo. Povsod pnsoten, povsod priljubljen. Toda najraje se je držal starin partizanov. Te je občudoval neizmerno. Bile so tu tudi partizanke, toda te so bile preveč materinske, ga hotele obvarovati tega in onega, vedno nekaj ukazovale... Ne, najlepše je bilo med partizani. Tudi svojega učitelja je imel. Ciril Dekval, ki je pred vojno učil v Mozlju, ga je tu v gozdu učil pisati in računati. »Ce si partizan. Se ni rečeno, da bi ne znal nič pisati in računati,« je vedno govoril. In sta vadila ... Pozneje je dobil tudi svojega konjiča, malega bosanskega tovornega konja. Kot najmanjSi in najmlajši nartizan ie vedno vzhuial no- zornost. In ko je prišel k njim angleški major Jones, si ni mogel kaj, da ne bi tega svetlolasega fantiča znova in znova fotografiral .. . Ognjeni krst je Konrad doživel kmalu. Ze sredi julija 1942 se je začela prva velika italijanska ofenziva, v kateri je sodelovalo blizu 70.000 vojakov. Ko se je njegova četa prebijala iz Rajhnaua na Spodnjo Bukovo goro, so užigali nanje z vseh strani. Italijani so iih napadli iz zasede in streljalo je, da je kar listje dvigovalo. Dva partizana ob njem je hudo zadelo in Konrad ie od groze obstal. To je opazil politkomisar Ante Novak in mu zavpil: »Kaj gledaš, Konrad, saj partizana krogla ne zadene!« Konrad je zajahal podrto bukev in se vzpenjal po njej v hrib. Streljali so nanj, čutil je to, toda ni ga zadelo. Odslej ie bil res prepričan, da partizana krogla ne zadene ... Hajka je trajala vse do začetka novembra 1942. Konrad je zelo oslabel in premestili so ga v okrožni komite v Spodnjem Logu, kjer je dobil zdravniško pomoč. V mrzli zimi se je tako prehladih da si dolgo ni opomogel Izgubljal je zavest in vročica ga je uničevala. V začetku 1943. so iih obkolili Italijani in skupaj z ostalimi partizani so zajeli tudi Konrada. Spravili so jih na kamione in odpeljali proti Kočevju. Toda Konrad se ni dal kar tako. Vse življenje je bil vajen bežati. Bila je noč, ko so se vozili in enostavno se je spustil s kamiona, skočil in ni ga bilo več ... Spet ga je gnalo k teti Mici. Kam pa drugam? Vse Življenje se je vračal k njej. Teta se je medtem že preselila iz Kočevja v Dolgo vas; tu se je z otroki naselila v veliki hiSi ob gozdu, ki so jo zapustili kočevski Nemci. Poiskal jo je in zdaj se je skrival pri njej. Najprej mora ozdra- Hiša pa je bila vedno polna. je nekakšna odskočna deska p*rw nom v kočevski Rog. Tu so m >M ljali naši vodilni politični dela tudi Boris Kidrič. In mali Konrad ga je že prekalila partizanska b" ie imel svoje naloge. Se vedno kurir, stražar, vedno buden bra 1943, ko je bil v Koče^ I poslancev, je v njihovi hiši spal c glavni štab ... Potem so Nemci spet zavzeli čevje in neko zgodnje jutro vi ku decembra 1943 so obkolili T., vo hišo. Nihče ni mogel uiti Ma obe hčerki, Konrada in njegovo stro so strpali na avtomobile in, peljali v ljubljanske zapore. Teto njeni hčerki so odpeljali nap— neko taborišče v Dresdnu. Kon vo sestro je uspela vzeti n »a očetova sestra. Konrad pa je l_ Sest mesecev je prebil na MikloM. vi, potem so ga prestavili v mlatf ske zapore v domobranskih kas^ nah. In šef zaporov, esesovce S\nm se ni mogel načuditi, da obstovtf tudi tako majhni banditi... Do svobode je bil Konrad za m vi. In ko je prišla svoboda, ko Wh Ljubljana vsa v zastavah, in so 4 i tere prihajale po svoje fante. \ i Konrada ni pnšel nihče. Za<.y i dom je dobil v domu za sirote i Viču. Potem se je le vrnila iz tab^ šča teta .. . Vendarle so tudi u | drobnega svetlolasega dečka pii lepši dnevi. 1951 ie pri HkJroelek« v Zagrebu končal industrijsko & tro šolo, nekaj časa delal pri Bnji komercu na detektorskih ap*n< za odkrivanje rib v morju, si po* v Radovljici ustvaril družino in j je že 15 let v Iskri v Otočah 04 let je predsednik Zveze borcev v» varni - menda najmlajši predse* nik pn nas .. . n rvsiMM^ 70 tOKK.27 MAJA 1980 Iskra Široka potrošnja n. sol. o. SKOFJA LOKA TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov n. sub. o. Retece 4 Komisij« za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge VODENJE FINANČNIH DEL VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA V ODDELKU SKLADIŠČ, EK8PEDITA IN TRANSPORTA KONSTRUIRANJE ORODIJ IN DELOVNIH PRIPRAV NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA (•tratenje) UPRAVLJANJE Z OGREVALNIMI IN KOMPRESORSKIMI NAPRAVAMI IZDELAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA MONTAŽO RAZVIJANJE PROTOTIPOV IZVOZNO UVOZNO POSLOVANJE (Delo za določen čas — nadomeščanje delavke na porodni Akem dopustu) badidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1,4 1. _ VS izobrazba ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj ^ 2. — VS izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj tod 3. - SS izobrazba strojne smeri ter 5 let delovnih izkušenj ^d 4* _ K V strugar ter 5 let delovnih izkušenj Ijjj || _ KV izobrazba strojne smeri ter 1 leto delovnih izkušenj tod %. - SS izobrazba tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj tod 7! — SS izobrazba tehnične smeri ter 3 leta delovnih izkušenj ^ g] _ VS izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj tod 1. in 2. morajo kandidati opraviti predhodni preizkus znanja v tbHki naloge s svojega področja, ki jo dobijo v tovarni in jo morajo oddati do konca sprejemanja prijav, tod J. - 7- velja poskusno delo tri mesece. UadkUti naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju tfcjavijenih pogojev splošno, pravno, kadrovskemu sektorju v 1|dneh po objavi. badidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem roku 1 * »prejemanje prijav. Združena lesna industrija Tržič 1 vski »vet objavlja na osnovi 65. člena statuta prosta tla in naloge delavca s posebnimi pooblastili vodje splošnega sektorja pji za zasedbo del in nalog ...... .... x TSa šolska izobrazba pravne smen in 5 let delovnih izkušenj nednjesolska izobrazba splošne smen in 10 let delovnih izkušenj Dehvec za opravljanje del in nalog vodje splošnega sektorja n molnjevati tudi splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja in pa »dovoljevati kriterijem družbenega dogovora o kadrovski politiki v thčini Tržič. lAira na ta dela in naloge je za 4 leta in se po preteku te dobe lahko ponovi. Vtatopdela 1. julija 1980 Pismene prijave z dokazili o izbiri in delovnih izkušnjah pošljite v IS dneh od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po »Havi razpisa. 4 tlel i.kJ **( in I rti Trk dadVT a: jI so t*. ote i tajti_ ta xm BidT jan in / Planum n. sub. o. Investicijski razvojni center TOZD Smučarski center Kobla b. o. Bohinjska Bistrica Radovljica, Gorenjska c. 26 Po sklepu zbora delavcev razpisuje v skladu z določili Zakona o združenem delu, Statuta TOZD SC Kobla Bohinjska Bistrica in Družbenega dogovora o kadrovski politiki na območju radovljiške občine dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja TOZD U opravljanje teh nalog morajo kandidati poleg pogojev, fcfeeenih v 511. členu Zakona o združenem delu, izpolnjevati še iaslednje pogoje: - da imajo najmanj srednjo izobrazbo - da imajo 5 let delovnih izkušenj v isti ali sorodni stroki - da so afirmirani kot strokovnjaki in organizatorji - da so moralno politično neoporečni - da aktivno obvladajo en svetovni jezik Zainteresirani kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili rtrokovne izobrazbe in prakse na naslov Planum TOZD SC K»Ma Radovljica, Gorenjska c. 26. TK Gorenjski tisk n. sol. o. Kranj TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. računovodska dela v TOZD Blagovni promet Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske ali organizacijske smeri. ter do treh let delovnih izkušenj, zahteva se 3-mesečno poskusno delo: 2. fotografska dela Pogoji: triletna poklicna šola fotografske smeri in do treh let izkušenj, delo je samo v dopoldanskem času, zahteva se 2-mesečno poskusno delo: ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1. delavko za opravljanje delovnih nalog čiščenje prostorov Pogoji: za opravljanje del se zahteva končana osnovna šola. delo je v popoldanskem času in je zanj določeno enomesečno poskusno delo. 2. vodenje vzdrževanja 1 delavec Pogoji: visoka šola strojne smeri in do 4 leta izkušenj, ter znanje nemščine in angleščine, ter izpit iz varstva pri delu. Delo je enoizmensko in je zanj določeno 3-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Ul. Moše Pijadeja 1 15 dni po objavi. GIP Gradiš TOZD GE JESENICE Prešernova 5 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog 1. GEOMETRA - za Rudnik urana Žirovski vrh Pogoji: - GTS - oddelek za geodezijo 2. KV - KUHARICO - za menzo v Struževem pri Kranju Pogoji: - poklicna gostinska šola ali tečaj za K V -kuharico 3 POMOŽNE KUHARICE (3) „. . . vrh - za menzo v Struževem pri Kranju in za ZirovsKi vm Pogoj: - osemletka 4 y.E£ KV - ZELEZOKRIVCEV XI£ Kv - TESARJEV VEČ KV - ZIDARJEV Pogoj: — poklicna šola ali tečaj za KV Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim --—— •HAU1CI delovnim časom. p»"«nene prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešernova Kadrovska služba. 5, Imos Splošno gradbeno podjetje TRŽIČ Objavlja naslednja prosta dela in naloge za GRADBENO OPERATIVO: 5 ZIDARJEV Pogoj: - zaključena poklicna šola - gradbena ali potrdilo o usposobljenosti za dela KV zidarja 7 NK DELAVCEV Pogoj: - nedokončana osnovna šola, starost nad 18 let OBRTNI SEKTOR: 2 KLJUČAVNIČARJA - VARILCA , . t Pogoj: - zaključena poklicna kovinarska šola. zaželjen je atest za varilca 1 ČISTILKO - polovični delovni čas Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s posebnim pogojem poskusnega dela 1 mesec. Nastop dela je možen takoj. Poleg tega pa objavlja naslednja prosta učna mesta: 5 UČNIH MEST ZA KV ZIDARJA 5 UČNIH ME8T ZA KV TESARJA 4 UČNA MESTA KV KLEPARJA 3 UČNA MESTA ZA KV KLJUČAVNIČARJE 2 UČNI ME8TI ZA KV VODOINSTALATERJA 2 UČNI MESTI ZA KV PEČARJA 1 UČNO MESTO ZA KV AVTOMEHANIKA 1 UČNO MESTO ZA KV ELEKTRIČARJA Pogoji za sprejem: ioni« - zaključena osnovna šola in zdravstvena sposobnost za upravljanje navedenih ter da niso starejši od 18 let. Objavlja pa še kadrovske štipendije za: ... - šolanje na FAGG - usmeritev visoke gradnje - 1 štipendija - šolanje na gradbeni srednji šoli - usmeritev visoke gradnje -1 štipendija Kandidati za kadrovske štipendije izpolnijo prijave za štipendiranje na obrazcu 1,65 Državne založbe Slovenije. Rok za oddajo prijav za učna mesta in kadrovske štipendije je 15 dni po objavi na naslov IMO8 - SGP Tržič, Blejska c. 8. 9.STRAN G LAS CGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16 sprejme v Kranju več prodajalcev za časopise, tobačne izdelke in drugo galanterijo. Zaželena je trgovska šola. Delo je pogodbeno. Ponudbe pošljite na CGP DELO TOZD PRODAJA. Podružnica Kranj. Koroška 16. razpis velja osem dni po zadnji objavi. OBČINSKA POČITNIŠKA SKUPNOST SKOFJA LOKA Mestni trg 3 (v ustanavljanju) objavlja naslednja prosta dela v počitniških domovih Portorožu in Strunjanu za sezono 1980 2 UPRAVNIKOV 2 KUHARIC 2 KUHINJSKIH POMOČNIC 2 SERVIRK 2 SOBARIC - CISTILK Vsa navedena dela so za določen čas. Osebni dohodki po sklepu 10 skupnosti. Pismene in osebne ponudbe zbiramo 15 dni po objavi na naslov: Občinska počitniška skupnost Skofja Loka. Mestni trg 3. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje delo oskrbnika koče na Dobrči za čas od srede junija do začetka oktobra. Zaposlitev je primerna za upokojenski par, od katerih eden opravlja delo oskrbnika, drugi pa je vajen v pripravi hrane, ki je v oskrbnikovi režiji. Prijave s kratkim opisom svojih sposobnosti in drugih okoliščin pošljite na naslov: Planinsko društvo Tržič. GORENJSKA OBRTNA ZADRUGA Kranj o. sub. o. Likozarjeva la razpisuje naslednja dela in naloge komercialista Pogoji: — srednja strokovna izobrazba. — 3 leta delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Gorenjska obrtna zadruga, Kranj, Likozarjeva la. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA objavlja dela in delovne naloge K V KUHARICE za določen čas, v Otroškem vrtcu v Lescah Pogoji: — dokončana gostinska šola kuharske smeri. — opravljeni tečaj iz higienskega minimuma. Rok za prijavo je 15 dni Od objave. GLASIO. STRAN TOREK 27 MAJA 1W Skupščina občine Kranj raspisuje na podlagi sklepa Izvršnega sveta skupščine občine Kranj z dne 2. 4.1980 JAVNI NATEČAJ Z ZBIRANJEM PISMENIH PONUDB ZA PRODAJO MONTAŽNEGA KIOSKA, ki stoji v Kranju ob Delavski cesti na zemljišču pare. št. 1177/9 in delu parcele št. 1177/2 k. o. Stražišče. Predmet javnega natečaja je samo montažni kiosk vključno z inventarjem, vendar brez funkcionalnega zemljišča oziroma fundusa. Izklicna cena znaša 50.072 din. Pogoji prodaje: — kunec mora celotno kupnino poravnati v 30 dneh »d sklenitve pogodbe — kupec mora takoj oziroma najkasneje v 8 dneh po sklenitvi pogodbe odstraniti kiosk, vključno z vsem inventarjem, zemljišče pa urediti v prvotno stanje po dogovoru. Kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene vplačajo interesenti istočasno z oddajo ponudbe pri blagajni DO Domplan Kranj, JLA 14. Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po obiavi v časopisu Glas. Odpiranje ponudb bo v petek, 13. 6. 1980, ob 12. uri v DO Dom — plan, JLA 14, Kranj, (velika sejna soba). Pismene ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov DO Domplan, JLA 14, Kranj v zaprti ovojnici, na kateri naj bo oznaka Natečaj za prodajo montažnega kioska. Ponudba mora vsebovati ime in priimek ter naslov ponudnika in ponuđeno ceno. Podrobnejše informacije daje pravna služba DO Domplan-a Kranj. Združenje samostojnih obrtnikov Tržič objavlja razpis za opravljanje delovnih nalog za VODJE KNJIGOVODSKEGA SERVISA ZA VODENJE P08LOVNIH KNJIG SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV Pogoji: — srednja izobrazba z dokončano ekonomsko šolo, obvladanje vodenja dvostavnih knjigovodstev, knjig za gostince in enostavnih knjig, — 5 let delovnih izkušenj v računovodski službi, tromesečno poizkusnodelo. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe l. 7. 1980. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave sprejema Združenje samostojnih obrtnikov Tržič, Trg svobode 33. p. p. 79. Iskra commerce LJUBLJANA TOZD servis vabi k sodelovanju sodelavca za potrebe servisnega obrata v Kranju za nedoločen čas s 3 mesečnim poskusnim delom ELEKTROMEHANIKA za popravljanje velikih gospodinjskih aparatov Pogoji: - poklicna šola za elektromehanike, smer šibki tok - 1 leto delovnih izkušenj v stroki - opravljen vozniški izpit B kategorije Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Commerce Ljubljana, Kadrovska služba, Topniška 58. Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu OSNOVNE SOLE 8TANE ŽAGAR KRANJ razpisuje dela in naloge: UČITELJA RAZREDNEGA POUKA a polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: - učitelj razrednega pouka 5 UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA za oddelek podaljšanega bivanja s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: - učitelj razrednega pouka VZGOJITELJICE v predšolskem varstvenem oddelku v Trbojsh IJT!l!im de*°™*m *»*>» *• dolo*en *»» od 1. 9. 1980 dalje za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: - končana Vzgojiteljska šola UČITELJA MATEMATIKE - FIZIKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: - PUaliP KNJIŽNIČARJA a polnim delovnim časom za nedoločen čsa. Pogoj: - PU slov. j./knjižničarstvo t SNAŽILKI a polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: — končana osnovna šola Poskusna doba traja 6 tednov. Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10a — za razpisno komisijo. - . .' . „„.. Iv, : .....\ , •* ,■ , • . »■'. v i_ I i _I i i ' ■_ i i • GKZ,TZO Tržič zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge računovodje TZO Pogoji: srednja ekonomska šola. 3 leta delovnih izkušenj knjigovodje Pogoji: srednja šola ekonomske ali sorodne smeri, delovne izkušnje so zaželene Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave na naslov: GKZ.TZO Tržič, Križe 25. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Osnovna šola Stane Žagar Kranj Začasni poslovodni organ osnovne šole tanina vusUmv-lianju razpisuje po 362. členu Zakona o združenem deta za nedoločen čas, s polnim delovnim časom naslednja dela in opravila 1 RAČUNOVODJE ulltttrM srednja šola. 5 let delovnih izkušen.) in moralno politična neoporečnost 2. TAJNIKA-CE z ustrezno srednjo šolo 3 MATERIALNEGA KN JI CIO VOD J O - BLAGAJNIKA z ustrezno srednjo šolo 4 EKONOMA z ustrezno srednjo šolo 5. VODJO KUHINJE KV kuharica 6. DVEH KUHARIC KV ali priučeni 8 priznano KV 7 DVEH KUHINJSKIH POMOČNIC PK ali priučeni s priznano PK 8. ŠTIRIH KUHINJSKIH POMOČNIC PK ali priučene s priznano PK 9. SNAŽILKE s končano osnovno šolo 10. OSEM SNAŽILK s končano osnovno šolo Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom na naslov: Začasni poslovodni organ osnovne šole Planina, Kranj, Cesta 1. maja 10a (sedež osnovna šola Stane Žagar Kranj). Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Izbrani kandidati bodo pričeli delati: pod Lin 2.: 1. julija 1980, pod 3., 4. in 10.: 15. avgusta 1980. pod 5., 7. in 9.: 1. avgusta 1980. pod 8.: 1. septembra 1980. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb. nove ugodnosti za imetnike hranilnih vlog v devizah Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo dsviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem js doba vezave enaka dobi vračanja posojila tsr znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000-dinarjev. medtem ko banka zgornje meje ne postavlja. Z ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilna knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiša ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtna in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Občan ae pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok. Kadar občan ob potovanjih v tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banka, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo v novci pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem. Imetnik deviznega računa ali devizna hranilna knjižice Ljubljanska banka pa lahko postane tudi član Dirtars Cluba ter uporabnik kreditna kartice ta mednarodne organizacije. /O ljubljanska banka Združena banka, Ljubljana n. sub. o. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI VAŠA PISMA "j Smeti priča lastništva EOKRICA — Pohvale vredne so tfftčevalne akcije, za katere smo se tprila odločali na Gorenjskem. Oči-\imo je bilo okolje, v katerem živili nmi. Žal se Se vedno najdejo jodje, ki jim ni mar izgled okolja, *«prav se pred ljudmi kažejo v po-drugačni luči. Tudi navlaka, ki jo kaže fotografa, je primer taksnega ponašanja. Ni fotografiji ni več torbice, ki smo f> vrnili lastnici, prav tako pa ni fedrcka z zlatim ključkom, ki je izginil neznano kam! Lastnica ostalih predmetov pa je razvidna tudi s fotografije. Kljub opozorilom in prošnjam, naj navlako pospravi, le-ta še vedno leži na istem mestu. Fotografija je bila narejena 14 dni po očiščevalni akciji. Upamo, da bo znal sodnik za prekrške ustrezno ukrepati, predvsem pa želimo, da se v omenjeni tovarišici prebudi zavest, da je skrb za okolje dolžnost vsako-«ar! I. Pivk TD Kokrica Dva meseca čistoče Kamnik — Danes se bodo v Umniku lotili očiščenja bregov reke (imniske Bistrice in pritokov, ki tjda v okvir akcije »Dva meseca Wh. ki jo je zastavila komisija « varstvo okolja pri Skupščini Vme Kamnik, ter jo vodi pod fesom »Vsak na svojem mestu in ted »tvojim pragom!«. Za očišče-%jo akcijo, ki bo tekla danes od 6. k 16. ure so izdelali razdelilnik Mtnosti. ki natančno določa zadol-Sh* posameznih krajevnih skup-v»ti. organizacij združenega dela. iritev. Komunalno podjetje pa bo I reki postavilo kontejnerje za branje odpadkov in jih po konačni iunji odpeljal i. Oriačevalna akcija bregov Kamate Bistrice naj bi v mesecih čisto-ijvekova okolja spodbudila tudi % čiščenja, ureditve parkov in odstranitve odpadnega ma-'4itla in drugega. Izvedle jih bodo TMizacije združenega dela. krasit skupnosti, planinska, turističen) druga društva. Šolska mladina. Udavali bodo sindikati in mladina '/rpmizacijah združenega dela ter vjalistična zveza in mladina na terenu. Na svojih območjih bodo poskrbeli tudi za odstranitev divjih odlagališč, opozarjali na kršitelje, ki onesnažujejo okolico in vodo. Naše okolje naj ne bi bilo lepo le en dan. pač pa naj bi ostalo čisto starejši morajo biti otrokom za vzgled, pravijo v Kamniku. Gasilsko predavanje Cerklje - Gasilsko društvo Cerk Ije je organiziralo v Zadružnem domu v Cerkljah zanimivo predavanje na temo: Uporaba gasilskih aparatov v primeru požara TJdele žene. predavanja so se seznanili z delovanjem m ravnanjem gasilskih aparatov ter kako lahko hitro " majhnimi aparati preprečimo na daljnje širjenje požarov. Predavanje je vodil Jože Zlebir, udeležilo pa se ga je več kot 50 članov GD. 18 pionirjev ter 16 članov civilne zaščite Dogovorih so se. da bodo organizirali predavanja še v jeseni. J. Kuhar "'»trava — Na republiškem tekmovanju enot prostovoljnih gasilskih društev * mot civilne zaščite /8. maja v Domžalah so tekmovali tudi veterani. Na 4tki je desetina Alojza Vidica iz PGD Srednja Dobrava, ki je v tej kategoriji »<>tilaprvo mestu. — F. Debeljak CENE NA KRANJSKI TRŽNICI ALI VSE PO JURJA Kranj — Bilo je v sredo, 21. maja, leto«. Solata, mehka ali trda, »3 jurja* Lepo temno zelena paprika »10 jurja.« Mladi krompirček »3 jurja.« Bilo je v petek, 16. maja, letos. Lepo zlatorumeni korenjček: Prvi sol a ta r, za tri korenjčke f(i$pftdinji: »Daj tri jurja.« Gospodinja: »A 'ste zmešan?« Solatar: »Dobro, pa daj dva .t In trije korenjčki, dva za prstni kazalec dolga, eden pa malo večji, se znajdejo v nakupovalni torbi gospodinje. Drugi solatar, prav tako za tri enake korenjčke: »Daj dva jurja.« Solatar tokrat ni imel opravka z gospodinjo, temveč z gospo dinjekom, ki je zamahnil z roko in jo hitro pobrisal. Solatar s krepkim glasom zavpije za njim: »Dobro, pa daj jurja i po.« Toda tudi to kupca ni ganilo. Pri tem bi se morali krepko zamisliti. Res velja zakon o po-nudbi in povpraševanju, toda takšnega razvrednotenja dinarja ne bi smeli dopustiti. Gospodinje se razburjajo, ker prodajalci zelenjave nimajo označenih cen in zato prodajajo »kako koji može« Kje so tržni inšpektorji, da bi preprečili izkoriščanje raznim preprodajalcem in omogočili nakup za življenje potrebnih vitaminov v zelenjavi tudi prebivalcem Kranja? * SMO LANSKI KROMPIR ŽE POJEDLI? Večkrat sem bral. da imajo kmetje ponekod se več ton starega krompirja. lanskega, ki bi ga radi prodali, pa ga za radi neorganiziranega odkupa ne morejo Potrošnik mora plačati najmanj (isem dinar jev za kilogram starega krompirja, industrija pa ga :> l.io dinarjev za kilogram Verjetno imajo kmetje tega krompirja še precej, zato hi bil lahko tadi V trgovinah cenejši Vpraličeno se torej spra šujem. koliko lanske zaloge krompirja smo že pojedli? Ali ni star krompir bolj zdrav? Vprašujem zato. ker se je po trgovinah že pojavil nori. letošnji krompir, po 35 dinarjev 2 a kilogram' C e hi ga pridelovalec prodajal sam. bi nekako še razume/, ne razumem pa tega. da na Gorenj-skem ne moremo in nočemo organizirati odkupa, čeprav je znano, da je gorenjski krompir od vseh sort in od nekdaj najbidjši. Sicer cenim trud od-kupovaleev zgodnje zelenjave, da trgovine in tržnice niso prazne, ne morem jih pa razumeti in z njimi rsed vseh odgovornih ne. da se lahko potrudijo za odkup najdražjih kmetijskih pridelkov, ne pa tudi najcenejših. Gorenjskega novega krompirja ne bo tako kmalu . .. Mar res nikoli ne bomo ravna/i drugače, kakor, da bo domača roba najmanj vredna in bo še vedno, vsako leto, se gnila doma?! Alojzij Vovk. Rled ZADREGE S PREMOGOM Kriza s premogom mije znana, vendar to, kar hočem opisati, presega mere poštenega trgovanja. Pri jeseniškem Universalu sem naročil orehovec, boljšega ni bilo mogoče naročiti. Dne 14. maja mi je kamion pripeljal 5470 kilogramov orehovca po 155.1.65 dinarjev za tono. Začel sem z razkladanjem, vendar sem se zgrozil nad tem orehovcem, saj je bila polovica prahu. Sel sem na Universal in se ustno pritožil in obljubili so mi, da bodo prišli pogledat. Naslednji dan niso prišli, zato sem šel ponovno na Universal. k šefu, ki je obljubil, da bodo prišli premog pogledat. Premog, ki ga še nisem uskladiščil, so nazadnje vrnili na Universal, zahteval pa sem obenem tudi tehtalni listek. Vrnjeni pre-mog je Universal stehtal ob moji prisotnosti, 4100 kilogramov in za to količino mi denar vrnil. Da bi mi dali drug premog, ki je bil tam, o tem šef ni hotel ničesar slišati. Pripomnim naj, da vem, kako slab premog rudnik pošilja, vendar kaj takega še nisem videl. Sefa sem prosil, naj mi da kakšen zapisnik a tem, a je zavrnil prošnjo. Prosil sem tudi, da bi poslal nekoga z menoj, da bi prisostvoval tehtanju že vskladiščenega premoga, saj ga je bilo po moji oceni manj, kot bi ga moralo biti. Ni govora! Mislim, da bi moralo tovariša šefa zanimati, kakšno je dejansko stanje. Ko sem se prepričal, da tudi ženi niso izročili tehtalnega listka, se mi je zdelo sumljivo in sem premog ob priči stehtal — primanjkljaj 340 kilogramov. Zdaj mi je bilo jasno, zakaj listka nisem dobil. Torej kupci — pozor. Vedno zahtevajte tudi tehtalni listek. Omenim naj še tole: od dostavljenega premoga sem vzel vzorce, na treh mestih sem bolj globoko zajel z lopato, točno 8 kilogramov skupaj, presejal in dobil sledeči rezultat: oreh-lešnik je 3,70 kilogramov ali 46,25 odstotkov; grah je 1,80 kilograma ali 22,5 odstotkov in prah je 2,50 kilogramov ali 31,25 odstotkov. Tako sem oškodovan za manjkajoči premog, stroške prevoza in mnoga pota in še premoga nimam dovolj. B. M., Blejska Dobrava (42. zapis) Se preden pričnem s pripovedjo o zgodovinskih Mekinjah in o sta-roslavni Komendi, se bi rad odpravil v kamniško »predmestje« Nevlje in v ravninsko Smarco. NEVLJE OB NEVLJICI Danes so Nevlje res le kamniško predmestje. včasih pa je hil to kar imeniten kraj. Saj se v listinah prvič omenja že leta 1287, Njihova cerkev je veljala celo za kamniško župno cerkev. In v njej so se dali pokopavati tudi graščaki s Starega gradu. Zanimiv podatek: po ustnem izročilu je bil svet okoli Nevelj pa vse do Kamnika pod vodo. Zato se je njihova cerkev prvotno imenovala Sv. Jurij ob jezeru, Stavba je bila zgrajena najbrž že v 12. stoletju v gotskem slogu. Pozneje, v 18. stoletju pa so staro cerkev baroki-zirali. To je bila tedaj »moda«: stare, preproste, skoro asketske cerkve spremeniti v bahaške hiše božje. Pobožnosti, tihe zbranosti in lepote je bilo gotovo več v starih stavbah, ki jim je bil napuh še tuj. Izkopanine v Nevljah dokazujejo nekdanjo prisotnost starih Rimljanov. Bila sta odkrita dva rimska žgana grobova s pridatki, ki so kazali na čas pokopa. Pri gradnji Suševega mostu čez Nevljico so trčili na kamnite kvadre, verjetno še rimskega izvora. Se prej pa je bil na Ramšakovem po naključju odkrit grob s čelado negovškega tipa (iz časa staroselcev Keltov). Dragocenost sedanje neveljske župne cerkve predstavlja predvsem velika slika v glavnem oltarju, ki jo je napravil sloviti Jelovšek (leta 1737); druga lepota v tej cerkvi je krstna kapela, delo arhitekta Plečnika. Spomin na žalostne čase. ko je v naših krajih morila strašna kuga, je ohranjen v sporočilu, da so brumni tedanji kamniški meščani postavili prav v Nevljah infekcijsko bolnišnico. Bilo je to leta 1563. Kraj sam ne leži na kaj prida rodovitnem svetu. Kar preveč je močvirnatih površin, saj lena Nevljica teče počasi in se kaj rada ob večjih deževjih razliva. Zato so dobre njive le na višjih terasah nad ravnico. Sicer pa velika večina prebivalstva živi od kruha, ki ga ji daje kamniška industrija, pravih kmetov je le še malo. In še te preživlja bolj živinoreja, ne njivski pridelki. CASNOB Kot drugje, je bila tudi v Nevljah stara šola močno poškodovana (I. 1942). Imeli pa so Neveljčani svojo šolo že leta 1862. Na pročelju sedanje, obnovljene šole. je vzidana večja spominska •plošča (črni marmor 150 cmX 100 cm), z vklesanim napisom, ki pove. da je bilo padlih borcev za svobodo iz Nevelj 7. z Olševka 8, s TuČne 1. z Brise 1. z Vrhpolja 3. s Porebri I in z Vira I. Kot žrtve okupatorjevega terorja so umrli domačini: z Olševka 3. s Porebri 3 in 2 Vrhpolja 2. — Tako majhno krajevno področje pa tako velik krvni dar domovini na oltar! V Nevljah je V času okupacije nekaj časa delovala partizanska ciklostilna tehnika (v Medmeševi hiši). DELAVSKA SMARCA Spominjam se idilične kmečke vasice iz let med obema vojnama. Krajši čas sem risal vzorce v Vavpetičevi tkalnici frotirja. Zato tembolj vidim napredek nekoč tako skromnega kraja. Po osvoboditvi se je Šmarca razvila v pravcato naselje industrijskih delavcev, tudi po številu prebivalstva, ki ga je sedaj že blizu 800! Več kamniških in drugih tovarn ima v Smarci svoje manjše obrate (n. pr. Svit in Smodnišnica) ali pa je tu sedež samostojnih podjetij (n. pr. Menina, ki izdeluje pogrebno opremo). Očitno je bila Smarca naseljena , že v predzgodovinskem času, saj so med izkopaninami našli celo kamnita rezila in puščico. Cerkev sv. Mavricija iz I. 1526 je bila v I. 1895 popolnoma pre zidana Omembo zasluži Laverji Križev pot, sicer pa v cerkvi ni umetnin. Cas boja za osvoboditev je terjal tudi v Smarci več žrtev. Najbridkejši dogodek je vas doživela d. junija 1944. Tega dne so v hiši Nemci zajeli dva partizana ter ju na mestu ustrelili. Nato pa z gospodarjem hiše in njegovim sinom vred vrgli v goreče poslopje V letih 1942 in 1943 je bilo izseljenih 11 vaščanov. Prvotni pomnik padlim borcem (odkrit I. 1952) je bil pred dvema letoma zamenjan z novim, lepšim. In z izpopolnjenim vklesanim besedilom, ki pove. da je iz Smarce padlo 18 borcev in 5 talcev, iz Nožic 8 borcev in 5 talcev ter iz Homca II borcev in 1 talec. •v. i*i-itt Pomnik NOR v Smarci pri Kamniku Jesenice - Več kot 40 pripadnikov gasilskih enot v organizaciji civilne za ščite iz krajevnih skupnosti jeseniške občine se izobražuje v dvomesečnem dopolnilnem tečaju. Na njem se bodo seznanili predvsem za novo opremo in sredstvi za gašenje ter veščinami protipt,žarne zaščite' - R. B. O Lf A S12.STRAN /T Trinajsto balkansko prvenstvo v kolesarstvu Skrbne priprave vseh KRANJ - Le Se dobre pol meseca nas loči do letošnje največje športne kolesarske manifestacije na Gorenjskem. Od 12. do 15. junija bodo v Kranju in okolici trinajste balkanske igre v kolesarstvu. Na tej največji kolesarski prireditvi pred olimpijskimi igrami v Moskvi bodo v članski in mladinski konkurenci nastopili najboljši kolesarji iz Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije. To bo hkrati zadnje večje merjenje moči pred Moskvo. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik Drago Stefe in pomaga častni odbor, ki mu predseduje sekretar OK ZKJ Jože Kavčič, ima polne roke dela. Vsi se skrbno pripravljajo na to kolesarsko dirko, ki bo v obeh konkurencah trajala tri dni. Člani in mladinci bodo vozili v posamični konkurenci in v moštveni vožnji. V posamični in moštveni konkurenci bosta start in cilj pred Gimnazijo, proga bo potekala po ulicah Kranja. Moštvena vožnja bo na cesti, ki pelje mimo Brnika. Dela v organizacijskem odboru in v vseh službah je dovolj in vse poteka po načrtu. Vse je že tako daleč, da bi se trinajsto balkansko prvenstvo že lahko pričelo. Nujna so samo še usklajevalna dela. Vse kaže, bodo tudi te balkanske igre organizirane na višini kot so bile organizirane že vse športne prireditve v Kranju. Izdelan je tudi že spored dirk. V petek, 13. junija, bodo ob 9. uri v moštveni vožnji startali člani, takoj za njim pa se bodo na sto kilometrov dolgo progo podali mladinci. Proga za mladince je nekoliko krajša. Zvečer ob 18. uri bo na Trgu revolucije promenadni koncert kranjske godbe na pihala in nastop folklorne skupine Sava. Ob 18.30 bo pozdrav kolesarjev karavane prijateljstva in ob 19. uri slavnostna otvoritev trinajstega balkanskega prvenstva. Po slovesni otvoritvi bo še proglasitev in podelitev medalj najboljšim v moštveni vožnji na kronometer. V soboto ob 16. uri se bodo po ulicah Kranja na progo podali mladinci za dirko posameznikov, v nedeljo, 15. junija, pa bodo ob 8.30 na isti progi in daljši dolžini startali člani. Cilj je predviden ob 12.30 in nato bo razglaaitev rezultatov in podelitev odličij. -dh r Najboljši Janez Pintar LE8CK - Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je bilo od IS. do 24. maja jubilejno 25. Jugoslovan iko prvenstvo v jadralnem letenju. Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev i/ Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Srbije. Vojvodine in Slovenije. Tekmovali so v standardnem razredu. Tekmovanje no zelo dobro organizirali. Uspešnejši potek je oviralo izredno slabo vreme. Tekmovalci so opravili sedem tekmovalnih dni, od tega 5 priznanih, jadrali pa skupaj 480 ur in prileteli okoli 9.500 kilometrov. Več kot stokrat so jih vremenske prilike pri Milile, da so pristali izven letališča, vendar so pokazali izredno voljo, znanje in vztrajnost, tako, da so jubilejno prvenstvo »ploh lahko izvedli. Sklepna slovesnost je bila v nedeljo, podelitvi nagrad in pokalov pa so prisostvovali številni gostje, predstavniki letalske zveze .Jugoslavije, republiškega Štaba za ljudsko obrambo. Zveze telesnih organizacij Slovenije, spregovoril pa je gene-ralpolkovnik Ivan Dolničar, generalni sekretar predsedstva SFRJ. Poudaril je, da jadralno letenje ni le Aport in zabava mladih, temveč pomembna dejavnost, saj je prav jadralno letenje vzgoja za kadre, ki pozneje prihajajo med letalce. Prav zato letenje zasluži vso družbeno, moralno in materialno podporo, mladi jadralci pa naj bodo zgled za poznejši rod, ki prihaja na letališča in se navdušuje nad jadralnim letenjem. Zanimivi prireditvi v Radovljici RADOVLJICA - Komisija za šport in rekreacijo občinskega sveta Zveze sindikatov in Zveza telesnokulturnih organizacij razpisujeta letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v šahu. Pokrovitelja tekmovanja bosta sindikalni svet in Zveza telesnokulturnih or- fanizacij, organizator pa je ahovsko društvo Radovljica. Tekmovanje bo v nedeljo, 1. junija, v osnovni šoli v Radovljici, začelo pa se bo ob pol devetih dopoldne. Pravico nastopa imajo vsi člani osnovnih organizacij sindikata iz radovljiške občine, tekmovalci pa bodo razdeljeni v kakovostne skupine. Vse osnovne organizacije sindikata so prejele razpis s pravili tekmovanja. Omenimo naj le, da se je mogoče prijaviti pismeno ali telefonsko na Zvezo telesnokulturnih organizacij radovljiške občine najkasneje do petka, 30. maja. Prijaviti se bo mogoče tudi pol ure pred začetkom tekmovanja. Radovljiški občinski svet Zveze sindikatov in Zveza telesnokulturnih organizacij pa razpisujeta tudi letošnje prvenstvo v krosu za člane osnovnih organizacij sindikata in za člane radovljiških telesnokulturnih organizacij. Tekmovanje Do v soboto, 31. maja, ob 16. uri v Mošnjah. Organizator tekmovanja je TVD Par tizan iz Mošenj. Proga bo speljana v okolici Mošenj. Tekmovalci bodo razdeljeni v 12 kategorij, organizatorja pa pozivata k čim večji udeležbi člane telesnokulturnih organizacij, osnovnih organizacij sindikata, osnovne organizacije mladine, šole in pripadnike JLA. Prijave sprejemajo do petka, 30. maja. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali. \lk Ivan Dolničar: »Jadranje ni šport in :abara. temveč pimemhpa vzgoja mladih letalcev« Na letališču Alpskega letalskega centra so podelili pokale najboljšim v jadralnem letenju. Letošnji državni prvak je znani in izkušeni Janez Pintar iz Alpskega letalskega centra Lesce, drugi je bil Vojko Sta-rovič iz Celja, tretji pa Marjan Medic iz Ljubljane. Ostali so se uvrstili takole: četrti je bil Bogdan Lilija iz Celja, peti Ivan Filko iz Novega Sada. sesti Stanislav Petrovič iz Ptuja, sedmi Črtomir Rojnik iz Celja, osmi Jože Kersič i/. Novega mesta, deveti Branko Brodnik iz Lose in deseti Borut Benčič iz Maribora. Spominski pokal Alpskega letalskega centra so podelili Zvonimiru Rainu za tridesetletno letenje, prvi trije pa so prejeli medalje Letalske zveze Jugoslavije. Pokal Letalske zveze Jugoslavije je dobil Janez Pintar, Alpski letalski center pa je podelil pokale za drugo, tretje, četrto in peto mesto. Janez Pintar je prejel fte pokal zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, pokale pa je podelila tudi občinska konferenca SZDL Radovljica. n.s ODBOJKA Republiško polfinale pionirk V soboto, *$7. maja, je bilo v telovadnici osnovne šole v Lipnici republiško polfinale pionirk v odbojki. Sodelovale so zmagovalke Primorske — OK Neptun iz Kanala ob Soči, zmagovalke Dolenjske — odbojkarice Kočevja ter domačinke kot prvakinje Gorenjske. Pred začetkom turnirja so vsi prisotni z minuto molka počastili spomin na velikana ruše revolucije, tovariša Tita. Na otvoritveni tekmi sta se pomerili ekipi iz Kanala in Kočevja. Po dokaj enoličnem boju so zmagale odbojkarice iz Kanala. Po tej tekmi smo pričakovali ogorčen boj za zmago med ekipama Kanala in Lipnice. Toda domačinke so popolnoma razočarale, saj so igrale eno najslabših iger v letošnjem ciklusu tekmovanj, iako so odbojkarice OK Neptun /. lahkoto premagak' ne raz po lože ne domačinke. Pričakovali smo, da se bodo v drugi tekmi proti Kočevju razigrale, vendar so razočarale s še slabšo igro. K neuspehu je pripomogla tudi neizkušenost njihovega trenerja, kateremu je bilo to prvo resnejše tekmovanje, lako je v I i pni ti slavila ekipa OK Neptun iz Kanala ob Soči, drugo mesto so zasedle odbojkarice iz Kočevja, zadnje pa so bik tekmovalke i/ lipnice. Zmaga mladih igralk i/ Kanala je povsem zaslužena, saj so pokazale najkvalitetnejšo odbojko, izkazale pa so se tudi kot izredno uigrana ekipa. Pohvaliti pa velja tudi SSl) OS Stane Žagar v lipnici, ki je zares odlično organiziralo ta turnir. B. Maček V Velesovem novo igrišče V Velesovem pri Cerkljah na Gorenjskem se že neka) časa marljivo pripravljajo za letošnje praznovanje dneva mladosti. Osrednja svečanost je bila v nedeljo. 25. maja, ko so otvorili Športno igrišče. 2e ves mesec maj je bilo na novem igrišču izredno živahno, saj so se stari in mladi trudili, da bi bilo igrišče kar najbolje in lepše urejeno. Preteklo nedeljo je ves dan potekala prostovoljna delovna akcija »Očistimo naše okolje«, na kateri so sodelovali vsi maldi, starejši pa so urejali dostopno pot do igrišča in naredili novo balinišče. Novo igrišče bo služilo vsem vaAčanom od cicibanov do najstarejših krajanov, ker ima na njem vsak svoj prostor. Igrišče leži na jugozahodnem delu približno 150 metrov od vasi, v lepem okolju, ki ga iz treh strani obkroža gozd. Potrebe po igriAču so se kazale že dalj časa, vendar ni bilo primernega prostora. Za stvar se je zavzela krajevna skupnost in zemljišče odkupila, mladi in vse organizacije pa so priskočile na pomoč in tako igrišče dogradili in že služi svojemu namenu. Na igrišču je bilo v nedeljo zelo živahno, saj je bilo na njem vrsto prireditev, med drugim tudi nogometni turnir, na katerem je sodelovalo kar dvanajst mladinskih moštev iz domačega in okoliških krajev. -a m Ena od preizkušenj partizanskega mnogoboja v Kranju je bil tudi xt,Jt, dalpno z mesta — Foto: F. Perdan Partizanski mnogoboj v Titov spomin Partizan iz Kranja je v nedeljo za uspehe na po- IS*J dročju telesne kulture in za dolgoletno organui Rit ranje partizanskih mnogobojev prejel posebno priznanje Partizana Slovenije >,*i M tj ,t km V vot ■S)l lini Nova delovna zmaga krajanov V četrtek. 22. maja. so na Orehku slovesno izročili namenu novo rokometno igrišče. 70 metrov dolgo atletsko stezo in jamo za skok v daljino. Slovesnosti, na kateri so v kulturnem programu nastopili učenci podružnične šole Lucijan Seljak z Orehka. so se poleg številnih krajanov udeležili tudi predstavniki kranjskega izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj. 2000 prostovoljnih delovnih ur so v novo igrišče vložili krajani, ki so praktično sami opravili vsa fizična in organizacijska dela. Na novem rokometnem igrišču sta prvo rokometno tekmo zaigrali ekipi Save in JNA. Imajo pa krajani Orehka in Drulovke še velike načrte na športnem področju. Ob Savi. kjer zdaj leži neizkoriščeno zemljišče, imajo v načrtu izgradnjo rekreacijskega centra v izmeri l.fi hektarja, v katerem bodo tri tenis igrišča, nogometno igrišče, igrišče za košarko in manjši gostinski obrat. Vse možnosti pa imajo tudi za manjšo čolnarno Dokumentacijo za ta športni center že imajo in obetajo, da se ga bodo kmalu lotili. Kranj — Kranjsko društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan že več let organizira v počastitev dneva mladosti partizanski mnogoboj kot izviren preizkus telesne pripravljenosti posameznikov. Kranjsko društvo Partizan tudi na ta način izpričuje svojo privrženost načelu, da je Partizan predvsem društvo za splošno športno rekreacijo, ki iz dneva v dan pridobiva na pomenu v našem vsakdanjem življenju. Telesna pripravljenost človeka je vedno pomembnejši člen sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite ter zato vedno bolj dolžnost vsakogar izmed nas. Prav zaradi dosežkov na tem področju je prejel kranjski Partizan v nedeljo po-sebeno priznanje republiške organizacija Partizan. Letošnji nedeljski kranjski parti- VATERPOLO Občinsko prvenstvo osnovnih šol KRANJ — V spomin na pokojnega predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita in v počastitev dneva mladosti bosta komisija za vaterpolo pri ZTKO Kranj in vaterpolski klub Triglav organizatorja prvega občinskega prvenstva učencev osnovnih sol v vaterpolu. Tako bo letni bazen 31. maja in 1. junija v prvih treh kolih gostil vaterpolska moštva osnovnih sol Simona Jenka, Staneta Žagarja, Lucijana Seljaka, Franceta Prešerna in Josipa Broza-Tita iz Predoselj. Osnovni soli Simona Jenka in Staneta Žagarja bosta nastopili z dvema moštvoma. To prvo osnovnošolsko prvenstvo v vaterpolu se bo nato nadaljevalo 6. in 7. junija. Zadnji dan tekmovanja bo tudi proglasitev najboljših. Namen tega tekmovanja je, da bi vaterpolo med pionirji postal se bolj priljubljen kot je. Pionirji naj bi pristopili k organiziranem treningu, osnovne Aole pa naj bi postale osnova za kadrovanje v pionirska moštva in pozneje naj bi najboljši zaigrali v mladinskih in članskem moštvu. To prvenstvo naj bi bilo tudi zametek vaterpolske Aole, ki naj bi potekala vzporedno s prvenstvom. Pari: I. kolo - 31. 5. ob 9.30 - S. Jenko I : S. Žagar I. S.Jenko II : F. Preieren. L. Seljak : J.B.Tito, prost S. 2agar II; II. kolo - ob 15. uri - S.Jenko H : S. Žagar I, L. Seljak : F. Prešeren, S. Žagar II : J. B. Tito, S. Jenko I prost; tretje kolo, 1. junija ob 15. uri - S.Jenko : S. Žagar I, L. Seljak : S. Žagar I. S. Žagar II : F. Pre-Aeren. prost S. Jenko II. -dh PD Kranj vabi: 1. V soboto, 31. maja, na planinski pohod v revirje. Odhod ob 5.40 z železniške postaje do Hrastnika, nato peš na Gore in Koprivnik. Povratek v Rimske toplice, kjer je predvideno kopanje. 2. V nedeljo, 1. junija, na Do-brčo in Begunjščico. Odhod ob6. uri izpred hotelaCreina s posebnim avtobusom. 3. V nedeljo, 1. junija, na turni smuk za Cmirom. Odhod z osebnimi avtomobili ob3. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejema PD Kranj. PE zanski mnogoboj je imel poseka« obeležje. Ni bil le preizkus teles* pripravljenosti posameznikov, ptf pa so se kranjski telesnokultumi predsednika Tita. na velikega prijatelja športnikov in na vsakoletne« pokrovitelja vsejugoslovanske akcijr partizanskega mnogoboja Nedeljska prireditev, ki jo je v imenu kranjske družbenopolitične skupnosti odprl predsednik občinske konference SZDL Kranj Franc Thaler.se je začela z mimohodom nekaj sto nastopajočih, nato pa so golobi, nosilci sprave med narodi in miru. poleteli nad stadion Stanka Mlakam in tudi tako izpričali privrženost kranjskih športnikov socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugtv slaviji ter njenemu velikemu voditelju Josipu Brozu-Titu. Organ«* torji mnogoboja. TVD Part»»* Kranj, telesnokulturna skupni Kranj in Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine. ■ dobro organizirali tekmovanje | šestih preizkusih: dveh tekih, globim predklona, dviganju telesa, skoku i daljino z mesta in metanju bomb? v cilj. Čeprav udeležba še ni bit takšna, kot bi bila lahko glede n« razširjenost športa v kranjski občini, pa smo vseeno lahko \e* odziva. Kranjski športni park Stanka Mlakarja je v nedeljo 7druJ' številne ljubitele športa vseh starosti in poklicev. To pa je pri dejavnosti Partizana in pri takšnih prireditvah najvažnejše. -I.Kosniek ROKOMET Jutri turnir mladosti DUPLJE - Jutri (sreda) ob i«.un « bo na igriAču TVD Partizan Duplje pr*M najmočnejši rokometni turnir mlado»C * zadnjih nekaj letih na Gorenjske«. S* rokometnem turnirju za prehodni poki mladosti bodo nastopile v najmočnejši postavah ženske ekipe Olimpije, Alnkaa. Preddvora. Peka, Kamnika in DupHj -f. Prešeren. Ekipi Olimpije in Alpleaa *u med najboljAimi ekipami v drugi rvwai rokometni ligi - sever, na odlične« tretjem mestu v slovenski rokometni nf je ekipa Preddvora, na vrhu prvenstven« lestvice druge republiško rokometne hrpa so ekipe Peka. Kamnika in domačinke ekipa Duplje - F. Torej lahko jutri v Da*> Ijah pričakujemo izredno zanimiva »rWt-nja, polna borbenosti. I Kuk*' Jelovica poražena skofja loka - v n. masi rokometni ligi skupina sever no rokometa« Jelovice iz Skorje Loke gostovali v Zagreb« pri Borcu in izgubili z 22:18. Domačim *e vodili od prve do zadnje minute. Jelovica k s petimi točkami na zadnjem mestu. vodij* pa rokometaAi Aera iz Celja s 33 točkami RokometaAice Alplesa so doma igrale i Rudarjem in zmagale s 16:15. Kvalitrtai igra je potrdila, da sta moAtvi zasluteno m vrhu lestvice. Domačinke so igrale hitro it prodorno. Zmagoviti zadetek za domači* ke je dosegla J. LuAina pet sekund pn4 koncem tekme. Alples je na četrtem mf~*tv Igrali so tudi v slovenskih rokometaik ligah. Pri moških je trziAki Peko v gos** premagal Sevnico s 25:20. Domačini asa« začetku nekajkrat povedli. kasneje pa w ir izkazalo, da so gostje iz Trtica boljii FVk« je s 23 točkami na četrtem mestu. RokometaAice Preddvora so igrale dosu s Slovanom in ga premagale s 14: IS. Ostakljene domačinke so le s težavo tmajak Veselova in Rezmanova sta bili naj ki k* pri Preddvorčankah. | iS \: Hi I • [K, 27. MAJA 1980 tekla lisica na Sp. Jezerskem 13.STRAN C L A r Utos prvi pojav stekle živali v kranjski občini — skem te*a \tyna zapora psov in mačk kot tudi ostala do-tfila iz odredbe izvršnega sveta iz lanskega leta +\jajo še naprej — Na Jezerskem bo cepljeno vse tovedo pred odhodom na planinsko pašo — Na %renjskem so letos odkrili vsega skupaj osem steklih živali ), ki jo je 19. maja v Podlogu Jezerskem uplenil lovec, so v laboratorijsko preiskavo; je pokazal, da so v možganih živali izolirali povzročitelja Po lanskem primeru, ko so i vasi pri Šenčurju ustrelili lisico, je to letos prvi pojav v kranjski občini. To obe-tudi pomeni, da velja kranjska za okuženo s steklino in da ukrepi, ki jih je že lani maja »jel izvršni svet skupSčine občine v) bili objavljeni v Uradnem miku Gorenjske .št. 13/79. h, tej odredbi je Se naprej v ve-, (talna zapora psov in mačk — »tumač; zunaj bivališča se lahko vodi le na vrvici in z nagobčni-«? in mačke brez nadzorstva se lahko pokončajo ne glede ali so bile živali cepljene proti li ali ne. Prav tako je na čju občine prepovedan lov s Lastniki morajo pse, ki dopol-fttiri mesece starosti, pripeljati cepljenje proti steklini. Posebno vorne naloge imajo lovske dru-katerih člani morajo bolj kot lončevati mesojede zveri, ?m to velja za lisice in pa piž-Pse in mačke, ki so ugriznili ko drugače poškodovali člo-t treba izolirati za 15 dni pod fiarskim nadzorstvom. v glavnem vsebina odredbe o iih ukrepih za boj proti li. ki se je kaže natančno dr-i naj bi to nevarno bolezen in iztrebili. Lovske družine postrelile kar največ lisic in pižmovk, občani pa naj bi se tako ravnali po odredbi, ko gre ivnanje s psi in mačkami. Na to bi tudi pomislili pri srečavanju z nimi psi, mačkami, ali divjadjo lisica), ki se nenadoma znajde i ItiŽini naselij in se obnaša lV*dno — brez sicer prirojenega pred človekom. Vsi psi so Množični armadni prireditvi - Od 28. maja do 1. juni-olminu 36. športno prven-pregled kulturno zabavnih ljubljanskega armadnega Z obema prireditvama počastili 30. obletnico delav-samoupravljanja, 35. obletni-taage nad fašizmom in letošnji tolminske občine, v kateri to končujejo obnovo v potresu anih stavb. Tolmin bo do —JTi bogatejši tudi za več H iportnih objektov. Pri vojaški Simon Gregorčič so namreč a^Oi športni park z atletskim iNaonorn, igrišči za rokomet, od-j» in košarko ter 240 metrov V stezo z vojaSkimi preprekami, \*ili pa so mestni stadion na kjer bodo slovesnosti ob JrtJM in koncu prvenstva ter wka tekmovanja, -lomnosti v Tolminu se bodo ffMt ie pred odprtjem prvenstva; TS poprej bo koncert vojaSkega JVrtra iz Ljubljane in kulturni |W 28. maja dopoldan pa bodo IVfi več fotografski razstav o rfjaiju in delu tovariša Tita, raz-|V» knjižnih izdaj Titovih del, fttavo umetniške fotografije in Pwiih del vojakov ter druge pri-IW. Svečani začetek prvenstva atidan ob 17. uri. ha tekmovanja bodo v četrtek, maja; v Bovcu v streljanju s (ivtomatsko puško in v Tolminu pih z žogo. V petek bodo streljali kiitolo in tekmovali v vojaškem l/poboju ter igrah z žogo. V sobo-bo razen streljanja z avtomatsko r%o nadaljevanje tekmovanj v I^kern mnogoboju in igrah z >/ imeli pa bodo tudi patrolni JmtciJKki pohod, atletska tekmo-|tyin plavanje v Cerknem. Zadnji prvenstva bodo končali tekmo-ftja v plavanju, atletiki in igrah z M obeh prireditvah v Tolminu, ki bodo slovesno sklenili v nedeljo ' IX. uri, bo sodelovalo Wf tisoč pripadnikov armade iz W*cine, Celja, Kranja, Ljubija-Maribora, Novega mesta, Postoj-m Vrhnike. M. Hudovernik sicer cepljeni, tem bolj pa so nevarni necepljeni psi brez lastnika, ki se potepajo, nič manj pa tudi mačke, za katere pri nas ni cepiva proti steklini. »Ob ponovnem pojavu stekle živali v naši občini,« je povedal veterinarski inšpektor skupščine občine Kranj Franci Malovrh, »smo se že lotili vseh potrebnih ukrepov. Ob vseh ostalih ukrepih iz odredbe izvršnega sveta, smo se lotili tudi cepljenja živine s področja Jezerskega. Vse govedo, ki bo žez poletje na planinah, bo do 15. junija cepljeno, nato pa bodo živali lahko odšle na planinsko pašo. Ker ni pričakovati, da bi se pojav stekline lahko omejil le na dolino Kokre in na Jezersko, ukrepi pač veljajo za vso občino. Za sedaj sodelujemo s krajevno skupnostjo Jezersko, Kmetijsko zadrugo in veterinarsko službo. Čeprav je v Sloveniji obolenje za steklino sila redko, skoraj izjemno, na Gorenj- na srečo še nismo doživeli, pa je potrebno dosledno izvajati vse u/eventivne ukrepe, to pa velja tudi za ugriz psa. ali če nas je opraskala mačka, še posebej, če je neznana. Poškodbo naj bi pregledali v anti-rabični ambulanti pri Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju, žival, ki je ugriznila pa je treba dva tedna opazovati. Od začetka lanskega leta. kolikor imamo opravka s to boleznijo, so bili vsi ugrizi na Gorenjskem nenevarni, opazovane živali pa zdrave.« S steklino torej še nismo opravili. Na Gorenjskem so letos odkrili sedem za steklino obolelih živali, od tega tri v jeseniški in štiri v radovljiški občini. Po podatkih republiške veterinarske uprave, pa je bilo letos v enajstih slovenskib občinah ugotovljena steklina pri petnajstih živalih, največ na lisicah, v posameznih primerih pa tudi pri srnah, celo dihurju in telici. Razen veterinarske službe imajo velike naloge pri zatiranju lovci in sicer s povečanim odstrelom predvsem lisic, ki najče-steje obolevajo in tudi prenašajo steklino; šole. zdravstveni delavci pa lahko veliko narede že s samim pro-svetljevanjem in seznanjanjem šolarjev in odraslih, da bodo z večjim razumevanjem upoštevali odredbe za zaščito pred steklino. Zapuščen avto pred Prešernovim gledali** » Prešernovim gledališčem v Kranju av^mnhU^t T Z lastniku avtomobila »cortina« pa očitno - • «raM, da vozilo. Meni nič tebi nič za motorna vozila. Pra služba, ki mora ukrepati v takšnih primerih: -To^Tr Perdan so skriti očem. sam, pa 34 6 < > ■ o Kc6: 1. Tc6:! 2. Sd5:!! Izloči kmeta in tako omogoči svoji dami najhitrejšo vključitev v napad na kralja. 2. ... Tab8 Nima boljše izbire. Po 2. ... Dh5 sledi 3. Tb6+ Kd7 4. Sf6+ z osvojitvijo dame. Jemanje skakača 2. ... ed5: vodi po 3. Tb6+ Kc7 4. Dd5: v položaj, v katerem črni ne more ubraniti matne pretnje, četudi ima trdnjavo več. 3. Sf4+ Kd7 Na 3. ... Kc7 bi sledilo 4. Se6:+ Kd7 5. Tb7+ Tb7: 6. Db7:+ Ke6: 7. d5+ z zmago belega, npr. 7. .. . Db2 + z osvojitvijo ali 7. ... Ke5 8. f4 + tvijo dame. 4. Tb7+ Tb7: 5. Db7:+ Ke8 6. c6! Crni se je vdal, kajti pretnja mata ni ubranljiva. Rešitev naslednjega primera, na diagramu 70 (ROSA-NES - ANDERSSEN; Bres-lau, 1861). dokazuje, da je matiranje osnovni cilj igre. Z žrtvijo dame črni odstrani s fta- Kf6 8. trdnjave 7. osvoji- hovnice kmečkega vojftčaka, ki varuje svojega kralja pred napadom po liniji b. Tako omogoči drugim figuram, da uspešno obračunajo z nasprotnikom. 1. .. . Db3:!! 2. ab3: Tb3: 3. Lel Le3 + Beli se je vdal. Na 4. Sd2 ali katerokoli drugo potezo sledi 4____Tbl mat. Eliminacija neke figure ali kmeta je pogosto le ena sestavina obsežnejše kombinacije. V rešitvi primera na diagramu 71 (ROTLEVVI - RUBIN-STEIN; Lodz, 1907) se dopolnjuje z uklonom. Prehod iz zimskega na letno krmljenje pri molznicah Stan slovenski pregovor pravi »da krava pri gobcu molze« in je v toliko resničen, da vse prirojene lastnosti molznice pridejo do izraza le ob zadostnem in pravilnem krmljenju. Za visoko in kvalitetno mlečno proizvodnjo, mora biti žival nakrmljena in nahranjena. To pomeni da mora biti sita in da je v krmi dovolj vseh snovi potrebnih za življenie in visoko mlečno proizvodnjo. Pri krmljenju se srečujemo večkrat z veli kimi težavami in nepravilnostmi, ki^e kasneje kažejo v obliki prebav nih motenj pri kravah. Največ težav je prav gotovo pri prehodu iz ene-ga načina krmljenja na drugega (zimsko-letni, letno-zimski. itd ) kar ima za posledico velika nihanja v mlečni proizvodnji (količina in kvaliteta mleka) in slabo zdravstveno stanje molznic. Za lažje razumevanje vseh sprememb in dogajanj v omenjenem prehodnem obdobju, moramo poznati osnove delovanja prebave pri prežvekovalcih. Gl avni del prebave pri prežvakovalcih se vrši v vampu ki je enostavno povedano velika vreča, v kateri se krma razgrajuje s pomočjo mikroorganizmov. Sam proces razgrajevanja je precej podoben alkoholnemu vrenju v kadi, kjer s pomočjo kvasovk - mikroorganizmov nastaja alkohol in plini. V vampu kot produkt stalnega vrenja nastanejo različne kisline in plin, itd. Te kisline se večinoma že iz vampa resorbirajo v kri, nekaj jih mikrobi sami porabijo za svoje življenje in razmnoževanje. Plini se iz vampa izločajo s stalnim podrigavanjem. Za pravilen in popoln razkroj vse krme v vampu je potrebno veliko različnih vrst mikroorganizmov, kajti vsaka vrsta je sposobna razkrajati določeno sestavino krme (celuloza, škrob, itd.). Tudi količina - število bakterij — je različna glede na vrsto obroka. Največ je mikroorganizmov v vampu pri mešanem obroku 7-8 kg in tudi največ, kar 160 različnih vrst. Torej, pravilno sestavljen mešani obrok (seno, silaža, tropine, mineralne mešanice) zagotavlja veliko mikroorganizmov v vampu in s tem tudi dobro prebavo. Nasprotno pa pri nepravilno sestavljenem obroku pade število mikroorganizmov v vampu na 3 kg in tudi število različnih vrst samo na 60. Prehodu iz ene krme na drugo, morajo slediti tudi mikroorganizmi v vampu, tako po vrstah kot tudi po njihovem številu. Pri hitrem prehodu se mikroorganizmi ne morejo tako hitro razmnožiti, da bi bili sposobni razgraditi vso krmo, razgradnja začne potekati v napačno smer in nastanejo hude prebavne motnje. Prehod mora biti počasen in postopen, traja naj vsaj 8 do 10 dni. Posebno pozornost moramo posvetiti pomladanskemu prehodu — iz zimskega krmljenja na letno. Poznano je, da zimski obrok (silaža, seno) vsebuje zelo malo beljakovin, veliko pa škroba in surovih vlaken. Letni obrok z obilico mlade zelene krme (trava, repica) vsebuje nasprotno od zimskega zelo veliko surovih beljakovin, malo škroba in malo surovih vlaken. Mlado zeleno krmo, krave zelo rade jedo in je dnevno pojedo tudi do 100 kg, s tem pa dobijo v organizem toliko surovih beljakovin, da bi zadostovalo za proizvodnjo 50 1 mleka, škroba pa dobijo le za 15 1 mleka. To je za molznice in njihovo prebavo velika sprememba, ki jo lahko prenesejo brez posledic le takrat, če je prehod počasen. Prebavnih motenj pri prežvekovalcih je več vrst, ki imajo za posledico najrazličnejše spspremembe. Oglejmo si le nekaj izrazitih sprememb pri molznicah, ki nastanejo kot posledica prebavnih motenj zaradi prehitrega prehoda iz ene vrste obroka na drugega. Eden najbolj izrazitih znakov nepravilnega prehoda so hude driske pri govedih, padec količine mleka, izrazita nihanja in padec % tolšče v mleku, pogosta vnetja vimena, itd. Najbolj so prizadete živali z najvišjo proizvodnjo mleka, po telitvi. Znižani proizvodnji mleka se kot posledica poslabšane higiene hleva (zaradi drisk), pridruži Se slaba higienska kvaliteta mleka. Vse te sovpadajo v čas pomladi, ko je že na polju dela več kot preveč in nam za hlev primanjkuje časa. Pogosta vnetja vimena, ki so vezana na to obdobje hitrih sprememb, Se poslabšajo stanje v že tako prizadeti mlečni proizvodnji. Poznati moramo te osnovne zakonitosti in posledice nepravilnih prehodov krmljenja, kajti le tako si bomo lahko razložili zakaj tako velika nihanja procenta tolSče v mleku, saj lahko pade tudi za 1 in več tolščobne enote. V intenzivni mlečni proizvodnji je nujno, da poznamo in izvajamo osnovna načela pravilnega prehoda krmljenja. 1. Prehod mora biti počasen, traja naj 8-10 dni. 2. Postopen prehod ob zniževanju zimskega obroka, vzporedno višanje količine letnega obroka. 3. Mladi zeleni krmi dodajamo Škrob (šrot, rezanci) in dovolj surovih vlaken (slama, seno). 4. Zelena krma ne sme biti zamazana s prstjo, zaradi prenizkega košenja ali košnje po dežju. Slabo in nepravilno krmljenje molznic je že od nekdaj predstavljalo veliko izgubo za proizvajalca mleka, za družbo pa neprecenljivo gospodarsko Škodo. Opisanim spremembam in težavam v hlevu se pridružijo Se težave in škoda v mlekarnah, ki nastane kot posledica predelave nekvalitetnega mleka. Na Gorenjskem je že veliko preusmerjenih kmetij, ki se ukvarjajo z intenzivno mlečno proizvodnjo. Večina teh kmetij je spoznala, kaj pomeni pravilno in zadostno krmljenje molznic. To niso samo trenutno pridobitve, ampak je to dolgoročno delo, katerega vrednote se pokažejo po več letih pravilnega, neprekinjenega dela. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj Anton Rudei, dipl. veterinar Miro Kriinar, dipl. veterinar + A §§§ m i A A V A B Jl A A i§ A B A itn A A • b d ■ S ■ Jl I I A + A A A Jl ■ A S S & B :& <&> (T & a b ------C 4 „ • fl"':.* r « h Praznili kranjske trgovine Štirje Kranjčani, od katerih trije začasno živijo in delajo v Zvezni republiki Nemčiji, so v nekaj urah po kranjskih trgovinah nakradli za več kot 23.000 dinarjev blaga Diagram 70 Diagram 71 Crni želi izrabiti izpostavljenost lovca na e4 in razkrito veliko belopoljno diagonalo. Vendar pa lovca branita dve figuri in tudi kmet g3 preti z jemanjem dame. 1. ... Tc3:!! Najprej odstranitev skakača. 2. gh4: 8< Kranj — Štirje Kranjčani, od katerih so trije začasno v Zvezni republiki Nemčiji, so 22. marca letos Želeli nadvse koristno izkoristiti bivanje v domovini. V nekaj urah so obiskali kranjske trgovine in nakradli za več kot 23.000 dinarjev najrazličnejšega blaga. Kranjsko javno tožilstvo je pri temeljnem sodišču zoper nje že vložilo obtožnico, ki jih bremeni kaznivih dejanj velike tatvine, enega od njih pa tudi žalitve uradne osebe: Janeza Trilarja in njegovo ženo Elzo Trilar, Barbaro Trilar in Marijo Trilar. Vsi so doma z Ljubljanske ceste v Kranju razen Marije pa vsi začasno živijo in delajo v Munchnu v Zvezni republiki Nemčiji. Prvoohtoženi Janez Trilar je obdolžen tudi žalitve uradne osebe. V soboto. 22. marca, so se odpeljali v Kranj in dopoldne obiskali štiri trgovine. Kar so nakradli. so mirno prodajalk znosili v Trilarjev avto- mobil zahodnonemške registracije. V nekaj urah so nakradli za več kot 23.000 dinarjev blaga. Upravičeno je vprašanje, če je samozaščita v naših trgovinah na dovolj visoki ravni! Janez Trilar je v trgovini Klita na Prešernovi cesti skril pod plašč kožuh polarne lisice, za nameček pa vzel še ženski spomladanski plašč. Četverica »kupcev« je iz trgovine odnesla še bel nerc precejšnje vrednosti. Naslednji obisk je veljal Globusu. Trilar je na Merkurjevem oddelku zamotil prodajalko, medtem pa je ženski del »moštva« kradel. Ko so to spravili v avtomobil, so se vrnili še na oddelek Kokre in tudi tam jemali oblačila. Na vrsti je bila še Delikatesa na Maistrovem trgu. Miličniki, ki jih je o sumljivem ponašanju obvestila ena od prodajalk, so nakradeno blago našli v Trilarje-vem avtomobilu, zato četvorici ni preostalo drugega kot priznati de% janja. G L« A S14.STRAN. Kmetijsko živilski kombinat Kranj Z n.Sol.O. Kranj, C. JLA 2 objavlja na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge TOZD KLAVNICA KRANJ administratorja za strojno knjiženje Posebni pogoji: tečaj za strojno knjiženje. 1 leto delovnih izkušenj v računovodstvu. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB ekonomskega tehnika za usklajevanje in kontrolo izpiskov žiro računov ; ■< doloćen čas od 1. 8. do predvidoma marca 1981, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Posebni pogoji: 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. Kovinotehna Celje TOZD TEHNIČNA TRGOVINA objavlja prosta učna mesta za pridobitev strokovne izobrazbe PRODAJALEC v šolskem letu 1980/81 PRODAJALNI NA JESENICAH 3 učna mesta tehnične stroke PRODAJALNI V MENGŠU 4 učna mesta tehnične stroke dokončana osemletka z najmanj dobrim uspehom splošna zdravstvena sposobnost Pogoji: - - starost do 18. let V času izobraževanja nudimo učencem: i izobraževanju zQf>_ , 934 djn) sečno denarno nagrado (od 1 290 Jjgjj« i aUtifnem delu latno nagrado za učni uspeh in uspešno. , i — mesečn — dodatn..... — dodatek za prehrano in počitnice Vai učenci, ki želijo postati prodajalci na naslov Skl 7: KadrTvsko-soćialni sektor. naslovijo ^ 15 dneh po objavi naj pismene Kovinotehna vloge Celje, Razpisna komisija Delavskega sveta TOZD Prodaja Žiri Alpina tovarna obutve Ziri Stara vas 23, n. sol. o. razpisuje dela in naloge vodenje TOZD Prodaja za dobo 4 let splošnih pogojev, ki jih Kandidat mora izpolnjevati poleg določa zakon, še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih nalogah v prodaji. Kandidat mora predložiti dokaz o strokovni izobrazbi kratek življenjepis in dokazila o delovnih nalogah, ki jih je doslej opravljal. Rok za em prijav je 15 dni po razpisu in jih pošljite na naslov: a tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija. Stara vas 23. 64226 date bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku razpisnega roka. nazpisna komisija bo upoštevala samo prijave, ki bodo imele zahtevana dokazila. /Z\ ŽIVILA Veletrgovina Kranj TOZD Trgovina Bled Odbor in naloge združenem delu KV kuhar. K V kuharice 2 delavki Pogoji: poklicna gostinska šola — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. razmerje se sklene za polnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba 64260 BLED. Ljubljanska 13. 15 dni po objavj. Delovno časom. Prošnje z dokazili o iz TOZD Trgovina Bled nedoločen čas s polnim delovnim CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH dr. Antona Kržišnika SKOFJA LOKA, Stara Loka 31 razpisuje • u • * •• javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: naziv — izklicna cena brez prometnega davka — CGP Delo TOZD Prodaja Podružnica Kranj Koroška 16, Kranj sprejme talto) RAZNAŠALCA-ko ZA TRŽIČ IN 2 RAZNAŠALCA-ki ZA JESENICE za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom. . ,,,,„,,,„ za dijake, študente Delo je pogodbeno v jutranjih urah. p upokojence in gospodinje. ^ raZnaSaponudbeara^našalca na Jesenicah pošljite na urah, primerno CGP Delo Podružnica Ponudbe za KONFERENČNA MIZA ?*25*!£ RAZMNOŽEVALNI APARAT GESTENCE MJ5 i KOTEL TRIKA 6?2X5- PEC VODNA TRIKA L-12 452Sj-n ČRPALKA Z ELEKTROMOTORJEM 1 °™ ?" KAVČ OMARA 1 2215-" STROJ PISALNI TOPS „ £00 din STROJ PISALNI OLIVETI J555 poldneva s kolesom s pomota«9 motorjem vozil po lokalni cesti od Brega proti Žiganji vasi. V kriz*1 z glavno cesto Tržič —Duplje * * prepričal, če je ta prosta, in jo i* prečkal v trenutku, ko je iz Krik* proti Dupljam pripeljal voza* osebnega avtomobila Anton Hro<* tič iz Tržiča, star 33 let. Vozni f kolesarja opozarjal z zvočnimi * nali in se mu umikal, vendar Pagon zadel v zadnji del avtomobila. Vrglo ga je avtomobila na cesto, kjer je ob hudo poškodovan. NEVARNO ZAVIJANJE V LEVO Šenčur — Neprevidno zavij** v levo je bilo vzrok prometu' * sreče, ki se je pripetila v 24. maja, nekaj pred enajsto al6 t poldne na Kranjski cesti v Senc*1* Dve osebi sta bili telesno pctto^ vani, gmotna škoda pa znaša oki** 80.000 dinarjev. Voznica osebne? avtomobila Mira Vidmar ii Senčtf' ia je tega dne vozila od Kranja p**1 Šenčurju po lokalni Kranjski cesc Pri trgovini KmetijskoživilsbJ kombinata iz Kranja je nepre^ in z nezmanjšano hitrostjo ud* levo v trenutku, ko je iz naspro* strani pripeljal voznik osebne* avtomobila Anton Belhar iz SetsV ja. Čeprav se je umikal desno, s* vozili trčili. V nesreči sta »* poškodovani Mira Vidmar in ni«* sopotnica Marija Jagodic u čurja. X 0 lG tli i* I* M TRČIL V MOSTNO OGRAJO Kokra - V nedeljo. 25 maja« nekaj po polniči se je na ce* Jezersko—Kranj v Kokri pripetil* prometna nesreča, v kateri sta b* dve osebi poškodovani, pnoo* škoda pa znaša 30.000 dinari*« Voznik osebnega avtomobila Dus*1 Čičal, star 23 let, iz Ribnice je vorf od Jezerskega proti Kranju. V K<*r je med vožnjo menjal kaseto v radijskem sprejemniku in zaradi te* zgubil oblast nad vozilom in trčil' mostno ograjo. Poškodovana s*1 bila voznik Dušan Čičal in sopott* Matija Perovšek. star 27 let, pr»v tako iz Ribnice. TOVARNA OBUTVE Peko Tržič obvešča vse potrošnike, da prodajamo: • razne okraske • trakove • zaponke • zadrge • vezalke in rezervne dele za cenah. Nakup je možen v našem skladišču na Koroški 7. vsak dan od 7. ure do 15. ure razen sobote. čevljarske stroje po zelo ugodnih S CESTE V POTOK Tržič - v nedeljo, 25. maja. ob štirih zjutraj se je pripetila pr> metna nesreča na cesti med Poi ljubeljem in Tržičem. Voznik oseb-nega avtomobila Herman Padat star 20 let, iz Dovjega je vozil od Podljubelja proti Tržiču. Ko je zavijal s Koroške na Proletarsko cest* ga je zaradi neprimerne hitrosti i* čelo zanašati. Zapeljal je na rob cestišča, od koder ga je odbilo # metrov globoko v potok Mostni Štirje potniki v osebnem avtomobil« so bili poškodovani: Dva huje in dva lažje. Zvonko Urbas in Jožka Razinger iz Mojstrane huje, voznik Padar in Bojan Mežnar iz Bistrice pri Tržiču pa lažje. Vse so prepeljali v jeseniško bolnišnico. J.KoAnjek EK 27 MAJA 1980 telefon 23341 pRODAM prodam KRAVO v osmem mesecu ^lOdti. ki bo četrtič telila. Gorjup. ^p.Stagne 25. Bled 4169 prodam male PRAŠIČKE. Bled. trnova 43. Slivnik Janez 4170 prodam KOSILNICO BCS z Kalnikom in puhalnikom brez Jnja. Ambrož 1. Cerklje 4171 prodam plemenskega VOLA. jjjjfca vas 6. Cerklje 4172 prodam PECI za centralno kur-L LABIN. 30.000 kal ali 35.000 Šink Marjan. Hraše 4. uednik 4173 prodam bočno KOSILNICO ^parda za traktor pasquali 18. •JJpert,Trboje 66. Kranj 4174 'urtd\ selitve ugodno prodam Jbiniran ŠTEDILNIK (2 elek-3i, 2 plin). Jagodic Majda. Pn- 5 .39. Tržič 4175 poceni prodam SEDEŽNO iRJHTURO. Informacije po Sm 4i76 prodam dve leti star črnobel TE-,|VIZ0R gorenje. Janeza Puharja I.U nadstropje, stan. 9 4179 lam SPALNICO. Planina 5/7. 4179 JJSim 8 KANARČKOV, dobrih L*v. Moste 45, Žirovnica 4180 prodam motorno rotacijsko pola KOSILNICO, delovna pro-.>nina 60 kub. cm. Mihelčič Zi-Ifljca 81 4181 p« ueodni ceni prodam HI-FI grundig RADIO-KASE N-GRAMOFON-DUAL io s slušalkami in boksi. /*W. Brane Krajne. Koroška ii Kranj 4182 prodam nemški ŠOTOR za 5 oseb. W Marjan, C. JLA 5, Kranj, dJon 22-183 4183 Prtdam jedilni KROMPIR. No-Peter, Breg ob Savi 23, Kranj 4184 prodam KRAVO dobro mlekarico. L tretjem teletu. Podljubelj 8 /prodno prodam globok OTRO-kl VOZIČEK (temno zelen ZA-JT. Telefon 064-62-594 - Škof- >Mam črnobel TELEVIZOR ^»dor EI - NIS. Justin jca, Veljka Vlahoviča 7, Kranj, f-6T7 4187 ^m motorno ŽAGO stihi, * velikost meča. Naslov v oglas-»oddelku. 418? hodam OTROŠKI STOLČEK fc in GRELEC za mleko. Lipič Mca, 28-577 " 4189 ^odam NAKLAD ALEC leon #za gnoj. Šinkovec, H o ta vije *Gorenja vas . xii4^ (Jfodno prodam SPALNICO. 6 popoldan. Gasilska 37, Sen- 41 "o prodam macesnov NAPU.?£; fofcv v oglasnem oddelku. 4196 Prodam novotex rdeče STRESNE ROBNIKE. 100 kosov Srednja vas 5. Šenčur 4197 Prodam več obžaganega LESA za ostrešje, dolžine 8 metrov Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 70-125 4216 Prodam rabljene, ohranjene lesene ROLFTF. dimenzije: sir. 148X 120. 3 kom.. 2 kom. širina 78 X 100. 1 kom. Sir. 90 X 210 in tri »TRAVERZE«. MAGNETOFON sanvo. Svoljšak Anton. Stara c. 11. Skofja Loka. tel. 61-716 4217 Ugodno prodam popolnoma nove dele za kosilnico RFX MUTA gorenje Velenje: pogon, voziček in frezo. Kožuh Ivan. Kopališka 8. Skofja Loka 4218 Prodam JADRNICO zeta Elan S-425. Informacije v popoldanskem času po tel. 25-579 4219 Poceni prodam rabljeno ogrodje za kavč in 2 FOTELJA. Simonič. Stara c. 9, tel. 61-717 4220 Prodam cementno STRESNO OPEKO (2000 kosov). Humar. Tavčarjeva 17, Skofja Loka 4221 Prodam ZIBELKO in globok OTROŠKI VOZIČEK, bele barve. Pintar, Podnart 60 4222 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO s presito odejico. Telefon 26-956 4223 Prodam novo PEC stadler, 25.000 kal. in RADIATORJE. Telefon 061-261-857 4224 KUPIM Kupim komplet MENJALNIK s POLOSOVINAMI skupaj za FIAT 750. Ponudbe po tel. 064-27-506 od 11. ure dalje 4235 Za namakanje sadja kupim HRASTOVO KAD ali PLASTIČNE SODE. Beševič, Kopališka 10, Skofja Loka 4130 Kupim 300 kosov STREŠNE OPEKE novotex, črne barve. Markoja Vinko, Pivka 40, Naklo 4191 Kupim mladega KOZLIČKA za pleme ali zamenjam, ter prodam jedilni KROMPIR, gnojen z domačim gnojem. Remic Francka Zg. Brnik 32, Cerklje 4192 Kupim HOBLITZ za seno. Sleme, Glinje 3, Cerklje 4193 Kupim SROTAR brez motorja Vodnik Alojz. Trboje 80. Kranj 4194 Kupim 4 do 6 mesecev breio KRAVO ter kunčjo SAMICO, pasme belgijski orjak ali nemški lisec Krajnik, Frankovo naselje 4. Skofja Loka 4225 VOZILA Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1974. Cirče 29 Kranj 3997 Poceni prodam STROJ za tovorni MERCEDES OM 326 190 KM. Bulat, tel.064-61-155 4042 Prodam dobro ohranjen PEUGEOT 204, registriran do januarja. Pintar, Vešter 16, Skofja Loka 4047 Prodam ALFA ROMEO, starejši letnik obnovljeno. Virmaše 98, Skofja Loka 4l26 Ugodno prodam ZASTAVO 101 letnik 1972. Pot v Bitnje 32. Stn*: zisce — Kranj 4127 „rt™dam AMI 8 break. letnik 1971. vozen s parno številko Jajrrič Koroška c. 49, Kranj il98 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Kličite dopoldan, razen s^-ajr1*-Kozjek Du*- Prodam naslednja VOZILA: LA-OO standard, letnik 1972, zastavo 101, letnik 1974 in KOMBI - ZASTAVA 1300 TK, letnik 1976 ter MENJALNIK za OM - TIGRO-TO. Barle Peter, Krašnova 5 (za tovarno IBI) 4200 POLMOTOR mercedes 240 dies- Sporočamo žalostno vest, da je umrl ANTON ŽITNIK upokojenec Od pokojnika smo se poslovili v ponedeljek, 26. maja 1980, na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu! SGP GRADBINEC - Kranj ZA 4210 1300, Re- ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta NAČETA UŠLAKARJA iz Prebačevega »e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala častiti duhovščini, pevcem. Regionalni zdravstveni skupnosti Kranj. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kranj. Centru slepih, ki so mu izkazali poslednjo čast. Vsem hvala za darovano cvet je. Žalujoči: žena. sin z ženo. brat z ženo ter drugo sorodstvo el nov, prodam. Pipanova 41, Sen-ču'r, tel. 42-065 nnn f20.1 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1972, registrirano do marca 1981 (prvi lastnik). Ogled popoldan. Prebačevo 8, Kranj 4202 Prodam ZASTAVO 750 P LADO 1200 tri leta staro z vso dodatno opremo - plinska naprava, varnostni pasovi, naslonjala za glavo, dinitrol zaščita, nekaramboliran z generalno pregledanim motorjem (garancija) prodam. Ponudbe pošljite na naslov ing. Kramar, Gorenjskega odreda 4 Kranj, telefon 27-218 po 18 uri. Pod 8.6 M. ETANOVANJ* I Brat in sestra iščeta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 4133 Zdravstvena delavka išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Zelo nujno 4137 SOBO s telefonom, v Kranju, išče komercialist. Ponudbe oddati pod šifro: 333 4139 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam ženski, ki bi bila pripravljena varovati" dva otroka stara 8 in 5 let. zaželjena upokojenka. Naslov v oglasnem oddelku 4226 Mlad zakonski par išče STANOVANJE v okolici Kranja. Pomagamo tudi na kmetiji, šifra 101 4227 V najem vzamem dvo ali dvoinpolsobno STANOVANJE v Radovljici, Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Od julija dalje 422« =POSESTI Prodam takoj vseljivo HIŠO v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. „4146 Prodam manjšo starejšo HISO v Poljanski dolini, na lepem sončnem kraju. Cirče 7, Kranj 4232 Tuj državljan, predstavnik tuje firme v Jugoslaviji, išče za svojo družino neopremljeno HIŠO za dobo po dogovoru, pogoj je telefon ali možnost takojšnje priključitve. Zagotovljeno plačilo za eno ali dve leti v naprej. Ponudbe po tel. 064-21-648 — Kranj od 13. do 16. ure vsak dan 4233 ZAPOSLITVE 1 Redno zaposlitev dobi KUHAR (ica). OD po dogovoru. Cenjene ponudbe po telefonu 064-23-484 4153 Sprejmem K V STRUG AR J A Naglic Jože, Jezerska c. 124/d, Kranj 4155 ŽENSKI FRIZERSKI SALON v Kranju, zaposli frizersko pomočnico. Telefon 44-510 — dopoldan 4230 Iščem KOVINOSTRUGARJA za delo na stružnih avtomatih. Ropret Ivan. Hotemaže 47. Preddvor 4231 OBVESTILA SERVIS za čiščenje »tepihov«. tapisona in itisona, za zasebni in družbeni sektor! Telefon 22-043 od 14. do 20. ure 3220 GRADITELJI! Vršim izkope in planiram. Kličite po telefonu 28-179 po 18. uri 3937 NAJDENO Našli smo ZLATO VERIŽICO. Dobi se v gostilni pri »JERNEJU«, Pokopališka 17. Kranj, tel.24-134 4234 OSTALO Potrebujemo žensko za nego pri starejši osebi 3 do 4 ure dnevno — izmenično, nagrada zagotovljena, nudimo tudi prenošišče, Rakovec, Koroška e. 31, Kranj 422$ Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Go- , renJHki tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Ite-vilka 51 »00-403-31999 - Telefoni: d. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-836, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-841. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Uspeh kranjskih obrtnikov Z novim domom še boljše delo Nov dom kranjskih obrtnikov s poslovnimi prostori Obrtnega združenja občine Kranj, izpostavo Beograjske banke in kranjske pošte na Primskovem odprl predsednik slovenske Gospodarske zbornice Andrej Verbič, ki je bil ob tej priložnosti proglašen za častnega člana združenja Novi dom kranjskih obrtniku na Primskovem - Foto: F. Perdan Prebivalci občine Skofja Loka pred referendumom za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol Mama, očka, še nikoli me nista razočarala Vsako zdravo seme obrodi sad, če ga vržemo v primerno in skrbno obdelano zemljo. Skrben kmečki gospodar bo od svoje žetve dal del najboljšega pridelka na stran in ga uporabil za seme. S tem si zagotovi svoj življenjski obstoj, če pa se še posebej potrudi, da skrbi za najrazličnejše izboljšave pri svojem deluje žetev vsako leto obilnejša. Tako kot kmet, tudi vsi drugi delovni ljudje dajejo del sadov svojega dela na stran in ga ob primernem času uporabijo za najrazličnejše namene, v korist družbe in posameznika. Tak del sadov dela naših delovnih ljudi je samoprispevek. To je del zaslužka, ki ga vsak delovni človek po prostovoljni odločitvi prispeva V skupni sklad, s pomočjo katerega gradijo šole, vrtce in druge objekte velikega družbenega pomena. Andrej Žakelj OŠ Padlih prvoborcev Žiri V Selcih imamo staro šolo. V njej so samo tri učilnice, zato ima en razred pouk popoldne. Telovaditi moramo kar v tesnem razredu ali na ozkem dvorišču. ♦ Zato je jasno, kaj v Selcih najbolj potrebujemo. Mateja Demšar, OŠ Železniki Davča. To je raztresena hribovska vas, največja po površini, ljudi pa je malo. Hiše samevajo po hribih. A imamo veliko težav. Najbolj potrebujemo novo šolo s telovadnico in športno igrišče. Renata Mohorič OŠ Železniki Doma smo se pogovarjali, kako bi bilo potrebno, da bi vsi pomagali pri gradnji učilnic, telovadnice, igrišč za atletiko in razne športne igre. Mama pravi, da se v eni učilnici vsak dan zvrstijo trije prvi razredi. Imamo zelo majhno telovadnico, zato telovadita vedno po dva razreda hkrati. Zato bo treba zgraditi novo telovadnico. Mamica in očka, me še nista nikoli razočarala. Smiljan Kankelj OŠ Železniki Naša šola ni stara še niti deset let. Ker je vsako leto več otrok je že pretesna. Meni bi bilo všeč, da bi jo povečali. Dobili bi nove razrede. Tudi ena telovadnica je premalo. Radi bi še čitalnico. Tudi za podaljšano bivanje ni prostora. Novi del mora biti boljše narejen, saj sedaj ob dežju skoraj potrebujemo dežnike. Branko Ažbe Od Gorenja vas v/o uurenjH v no Želim, da bi na naši šoli imeli večjo telovadnico, prostore i krožke in varstvo, čitalnico, več igrišč, skratka več prostora, da se na ne bi bilo treba stalno stiskati in bi bil pouk v eni izmeni za vse razr de. PRIMSKOVO - V petih letih delovanja Obrtnega združenja občine Kranj, ki je ob ustanovitvi združevalo 150 obrtnikov, danes pa jih je skoraj 750, se imajo obrtniki kranjske občine Z marsičem pohvaliti. Organizacijsko so se povezali in s tem prispevali k družbeni uveljavitvi osebnega dela in njegovemu vrednotenju, razvili .številne dejavnosti strokovnega in družbenega značaja ter tako postali eden od nosilcev dejavnosti in razvoja malega gospodarstva ter njegovega povezovanja z združenim delom. Njihova stalna želja pa je bil sodoben dom, primeren za razvejano dejavnost združenja. To je sedaj postala stara osnovna šola na Primskovem, ki jo tako znotraj kot zunaj ni mogoče več prepoznati. V sodoben dom so jo preuredili v glavnem obrtniki sami, razen tega pa je dom kranjskih obrtnikov na Primskovem pomemben tudi za krajevno skupnost Prim-skovo v Kranju. Beograjska banka je v domu uredila poslovne prostore, kranjska pošta pa poslovalnico. Pomembna investicija je veljala 6 milijonov dinarjev, razen tega pa je bila preurejena izredno kvalitetno in v kratkem času. Prav to je v nagovoru na sobotni otvoritvi še posebej poudaril predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič in dodal. za m zre- Zdenka Bevk OŠ Gorenja vas da bo kranjska družbenopolitična skupnost vedno cenila delovne in prizadevne obrtnike. Številni gostje so se udeležili sobotne otvoritve obrtniškega doma na Primskovem. Med njimi so bili najvišji predstavniki kranjske občine, ki je pomagala obrtnikom pri nakupu, pa član sveta federacije Miha Marinko, predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZKS Zdravko Krvina, predsednik gorenjske zbornice Franc Podjed ter predstavniki bančnih in drugih ustanov. To kaže na pomembnost dogodka. Govorniki, predsednik združenja Franc Grašič, predsednik kranjske skupščine Stane Božič, predsednik Zveze obrtnih združenj Slovenije Ivan Spindler, predsednik slovenske Gospodarske zbornice Andrej Verbtf in predstavnika Primskovega in PTT. so pudarjali. da mora dom vzpodbuditi še boljše delo kranjskega združenja, prispevati, da se bo osebno delo spajalo in sodelovalo z združenim in da mora spretno razčiščevanje problemov prispevati k doseganju končnega cilja. Osebno delo se mora še bolj organizirati in • tako polniti vrzeli, ki jih sedaj spretno izkoriščajo najrazličnejS ljudje popoldne brez družbenem nadzora in obveznosti. Zanemariti ne kaže trenutka, ko moramo načrtovati srednjeročno usmeritev osebnega dela in to ostaja ena pomembnih nalog kranjskega združenja. Pozitivno pri novem domu je tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo, saj dom ni le obrtniki, ampak dobrodošel širši skupnosti Obrtniški dom je odprl predsednik slovenske zbornice Andrej Verbic. ki je bil imenovan za častnega člana združenja, priznanj pa so bili deležni tudi ljudje in organizacije, ki so največ prispevali pri gradnji doma J. KoSnjek Td J** I Tekmovanje hitrih prstov BEOGRAD -sporočil, da »o v Seizmološki zavod je soboto in nedeljo Kolki moči ievi paonik zajeli novi potresni sunki m« od 3. do 5. stopnje po Mercallij« lestvici. Boje se, da bi zaradi novih sunkov in obilica dežja prišlo do ponovnega drsenja tal. Cesta Krusevac — Brus je zaradi zemeljskega plazu se vedno zaprta. Potresi te dni so samo na Kosovu poškodovali okrog 2.300 objektov. BEOGRAD - Zaradi močnega deževja, ki je trajalo več dni skupaj po Srbiji, Makedoniji in Kosovu, je v številnih krajih voda popravila ceste, zalila stanovanjske objekte, ogroža pa tudi nekatere industrijske obrate, ie zlasti pa posevke. V sumadijskih občinah je pod vodo več kot 10.000 nah je poa vuuu » hektarov zemlje, iz 115 his pa so morali izseliti prebivalce. V južnobanatskih občinah poplave ogrožajo posevke in strokovnjaki že ocenjujejo, da bo za 30 odstotkov manjši pridelek z že zasejanih Dovrsin. Dež ovira delo tudi v bor-skem rudniku in uvedli so izredno stanje. CANNES — Znana jugoslovanska filmska in gledališka igralka Milena Dravič je na letošnjem 33. filmskem festivalu v Cannesu dobila nagrado za drugo najboljšo žensko vlogo. Nagrado, ki si jo deli z italijansko igralko Carlo Gravina, je prejela za vlogo v filmu »Posebni postopek« režiserja Gorana Paskaljeviča. VARŠAVA - Preisk ava o strmoglav-1 jenom letalu 11.-62, ki je trajala več kot dva meseca, je ugotovila, da je bila vzrok te največje katastrofe v zgodovini poljskega civilnega letalstva tehnična napaka na motorju; v levem motorju je počila turbina. ŽENEVA - Tu se je začelo 2-dnevno posvetovanje o nuđenju hitre pomoči Kampučiji, da bi prebivalce rešili lakote. Od 99 prijavljenih držav se je posveta udeležilo 53 udeleženk. Samo Japonska bo dala 100 milijonov pomoči kampučijskemu ljudstvu. D. Dolen< Kranj — Ekonomsko administrativni šolski center iz Kranja je bil v petek dopoldne gostitelj vsakoletnega tekmovanja učenk Četrtih letnikov slovenskih upravno administrativnih šol v strojepisju in stenografiji. Tekmovale so dekleta iz Ljubljane, Nove Gorice, Kopra. Novega mesta, Celja. Maribora, Ptuja, Murske Sobote. Slovenj Gradca in Kranja. Namen teh preskusov spretnosti je predvsem spoznavanje in izmenjava izkušenj med učenkami in učitelji, seveda pa pomeni tudi svojevrsten prikaz kvalitete strojepisk in stenografk oziroma njihovega znanja, ki ga bodo lahko že čez kakšen mesec pokazale tudi pri delu. Stenografija v naši republiki žal še vedno nima priznanega mesta. Iz programov usmerjenega izobraževanja so jo sprva hoteli celo izriniti. K sreči je prevladalo mnenje strokovnjakov, saj niti najsodobnejši tehnični pripomočki v administraciji vedno ne morejo nadomestiti hitrih prstov. Tako ostajata strojepisje » stenografija tudi v usmerjenem izobraževanju v domala neokrnjenem obsegu. V strojepisju je zmagala Silv« Skalič iz Murske Sobote s 328 znaki v minuti, druga je bila njena sošolki Vera Bokan s 319 znaki, tretja pa Marija Kranjc iz Slovenj Gradca * 315 znaki. Ekipno je bila pn* Murska Sobota, druga Ljubljana » tretji Koper. V stenografiji sta si prvo in dnip> mesto razdelili Ljubica Ostojić i» Kranja in Amalija Mlakar iz Maribora, ki sta dosegli le 0.2 napake, tretje oziroma četrto mesto pa sta osvojili Maja Palčič iz Ljubljane w Tatjana Pečnik iz Celja z 0.4 na pake. Ekipno so bile prve do drup Ljubljančanke in Mariborčanke' tretje pa Kranjčanke. H. J. (K A »*1 328 znakov v minuti, kolikor jih je dosegla zmagovalka v strojepisju, j* d»bef dokaz spretnosti bodočih tajnic. - Foto: F. Perdan KAJ ME MOTI V STARI ŠOLI — premalo prostora, zato moramo imeti izmenski pouk, — ni tople vode in ni dovolj umivalnikov: če se hočem umiti moram dolgo stati v vrsti, — preozki hodniki, kjer se drenjamo in se moram večkrat preobu-ti na stopnicah; če me zaloti tovarišicaje huda, — med odmorom ne smem na hodnik, ker motim gimnazijce, — v razredu nas je preveč in imamo slab zrak, — vajenci in gimnazijci kadijo na straniščih, kamor hodimo tudi — imamo zelo slabo telovadnico, — nimamo svojega igrišča; na njem so kar tri šole in še vrtec Učenci 3. c razreda OŠ Peter Kavčič Skofja Loka mi. Ekonomska propaganda — sestavni del informiranja Jutri se v Portorožu začne tridnevno srečanje jugoslovanskih ekonomskih propagandistov. Lanskega srečanja, ki je bilo v Zadru, se je udeležilo preko 400 udeležencev iz vseh naših republik. Letos organizatorji pričakujejo še višjo udeležbo. Kot na preteklih srečanjih, bodo tudi letos sodelovali priznani strokovnjaki s temami, ki so aktualne za potrošnika, proizvajalca in propagandista. Naj omenimo le nekatere: ekonomska propaganda v pogojih stabilizacije gospodarstva. integriranost ekonomske propagande v sistemu družbenega informiranja, zaščita potrošnika, organizacija sodelovanja in dohodkovni odnosi med proizvodnjo, trgovino in posredovalci propagandnih sporočil in še druge zanimive teme. Izbrani primeri — modeli ekonomske propagande, za izdelke Široke potrošnje, reprodukcijo, usluge, itd. bodo zagotovo zanimivi in poučni za vsakega udeleženca. L. C. i w -----.....- — -~J llaiy m vr vuivuu« vam nudi skrb za vaše udobje bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve