figfisop 14.000. — Šfajerc pelja za celo leto eden goldinar. Naročnina za celo leto K 2-—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Ona otnanfl je za 1 stran K 32-—, '/, strani K 16*—f V< strani K 8.—, V, strani K 4'—, */« strani K 2-—, */„ strani K i"—. — Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravnistvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v fledaliSkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalj« do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. lev. 23. V Ptuju v nedeljo dne 13. novembra 1904. V. letnik. arizejske, vnebovpijoče želje! „0, vi farizeji, vi, ki delate spra-vico. kar delajo ponarejevalci denarja z denarjem .... * Besede Kristusove. Zopet so se pokazali klerikalni hujskači v pravi 5i in sicer tako, da jim moramo biti celo hvaležni to, hvaležni, ker so nam ponudili zopet priliko, dokažemo ljudstva, kako vnebovpijočo, krivične so jh nesramne želje! Njih glasilo nSlovenski Gospodar", kateri že d i ubogo slovensko ljudstvo Yeč kakor 30 let za s. je razkriknal v svoji številki z dne 20. oktobra vedoč zopet skrivno željo prvaških nesramnežev, go, ki je jako nevarna in sicer nevarna vsem claim človeške družbe! V nekem članku se namreč irača ta list na „zavedne slovenske župane", kate-d je bilo treba do konca minulega meseca vposlati glavarstvo prvotne zapisnike porotnikov. Gospodar k med drugim tudi to: „Porotno sodišče je veli-ga pomena. Možje iz ljudstva so poklicani soditi oje sodržavljane." Potem nadaljuje dobesedno „Vpišite vse poštene slovenske može, ki imajo postavne sposobnosti, v prvoini zapisnik. Ne dajte se posebno zmotiti pri rubriki ..Govori deželne jezike." Pri katerem zapišite, da zna samo slovenski, istega ne vzamejo za porotnika' In mnogi župani so preozkosrčni v tem oziru! Kdor zna le par besed nemški, zapišete o njem, da govori nemški. Nikjer ni določeno, koliko besed mora ravno kdo znati, da se lahko o njem reče: ta zna nemški! Kdor pove I„Guten Tag!" on zna po našem mnenju tudi nemški! Zavedni slovenski župani, nikdar ne bodite ozkosrčni. Za i porotna sodišča zna pri sedanjih razmerah slehern slo-( venski mož dovolj nemški!" Porotno sodišče (Schwurgericht) je sodišče pri katerem ne izrečejo sodbe o krivdi ali nekrivdi obtoženca učeni sodniki, temveč tam razsodi 12 moži iz ljudstva ali naj bode človeško bitje, katero je ob-dolženo kakega zločina, zopet>prosto ali naj pojde v temno ječo, tam razsodi 12 moži iz ljudstva čez življenje in smrt človeka, ki je obdolžen največjega zločinstva, ki se zamore na tej zemlji povzročiti, namreč umora in uboja drugega človeškega bitja! Vsaki sodnik pa mora popolnoma razumeti, kako se obdolženec zagovarja. Zato se zahteva tudi s polno pravico v naših krajih, kjer živita dva naroda kot soseda, namreč nemški in slovenski narod, da zna vsaki porotnik popolnoma nemški in slovenski. In kaj piše Gospodar? „Kdor zna le par besed nemški, zapišite o njem, da govori nemški." O ti nesramna nfarizejka duša! Kdor pove: „Guten Tag", on zna po mnenju farizejskega klerikalca tudi nemški! In tak človek, ki zna toraj samo dve besede nemški, namreč „Guten Tag", tak človek naj bi izrekel svojo sodbo pri obravnavi, katera je na primer popolnoma nemška? Dobro, potem pa rečemo mi, da je za moža, kateri je nemškega rodu tudi dovolj, ako pove: „Dober dana, dobro, potem zna ta mož tudi že slovenski in lahko sodi kot porotnik pri obravnavi, ki je popolnoma slovenska! Za Boga milega kam bi potem prišli ? Farizejski hinavci, še tje hočete zanesti vašo politično hujska-rijo, tje, kjer trepeče ubogo človeško bitje, pred razsodbo sodnikov, povzetih iz ljudstva, trepeče za svojo protost, trepeče za največi dar, ki so mu ga podelile nebesa, za svoje življenje, trepeče, kakor šiba na vodi velikokrat popolnoma nedolžno! I 1 Farizejski hinavci, vam ni nič več svetega na na tem svetu, vam, ki ni sveta več sodba o človeškem bitju, katero je morda le v svoji strasti padlo globoko pod površje moiale človeške dražbe, vam ni več sveto življenje, ni pa vam tudi sveta več smrt! Da bi si pridobili, seveda v svoj prid, par klerikalnih podrepnikov za porotno klop, da bi vam bili ti porotniki pri razsodbi vaših hujskarij v pomoč, to je vaša skrivna želja, pri tej pa pozabite na neizmerno gorje, katero bi gotovo ti vaši podrepniki povzročili tedaj, ko bi jim bilo dano soditi kako človeško bitje, ki je samo drazega političnega mnenja, kakor vi, ko bi jim bilo soditi Človeško bitje, ki je druge narodnosti! Kdor hrepeni med štajerskim slovenskim ljudstvom po časti porotnika, ta se naj uči nemščine tako, da bode o njej več znal, kakor samo „Guten Tag", kdor med štajerski Slevenci hrepeni po po-rotniški klopi, ne sme biti nigdar in nigdar političen hujskač, ker tam, tam na mestu, na katerem se sodijo človeške strasti, tam ne smejo besneti človeške strasti v dušah sodnikov! T o bi napisal „Slovenski slepar" slovenskemu ljudstvo, ti, ki si glasilo slovenskih duhovnikov, katerim naj bi bil v prvi vrsti na skrbi blagor slovenskih duš, ne pa da jih hočeš s pomočjo porot-niških klopij spraviti ob največji dar tega sveta, ob njihov mir in jih pripraviti s tem za večno pogubljenje. Deželni zbor štajerski. No, saj pa smo Vam kmetje že vendar več, ko stokrat povedali, da ne bi smeli voliti v deželni zbor Vaših gospodov prvakov, ker ti niso za Vas. In glejte, zopet se je pokazalo, da smo pravo zadeli! Zadnje seje štajerskega deželnega zbora so jasen dokaz za naše trditve, dokaz pa so tudi za to, da imajo nemški poslanci veliko več srca za slovenskega kmeta, kakor njegovi slovenski doktarski in farški odličnjaki. Zakaj pa se je šlo? Prvič je odsek deželne zbornice, kateremu je odločeno štajersko šolstvo, stavil predlog, naj bi se ustanovila na deželni gimnaziji v Ptuju pripravnica (Vorbereitungsschule) za vse tiste učence, ki ne znajo nemškega jezika. Naj bi se toraj v teku enega leta podučevali tam slovenski dečki — in teh je pač največ iz kmetov — v nemščini in v vseh drugih predmetih, tako, da potem lahko vstopijo v prvi razred ptujske gimnazije. Ta pripravnica je najbolj namenjena tistim učencem iz dežele, kateri ne morejo napraviti skušnje za sprejem v ptujsko gimnazijo, ker so premalo, ali pa nikakor vešči nemškega jezika, in ker nimajo Še dovolj znanja za prvi latinski razred! Predlog je toraj zahteval, da bi se na deželne in državne stroške, da, celo na stroške mesta Ptuja pomagalo kmečkim fantom, kateri hočfejo bodisi študirati, bodisi naučiti se samo bolj temeljito druzega deželnega jezika. Sedaj bi si pa vsaki človek ven mislil, da se bodejo nemški poslanci vzdignili se zoperstavili temu predlogu, kateri oblubuje slov 8kemu ljudstvu, in sicer najbolj slovenskim krnel tolike koristi in je za ta dva tolike važnosti glej, kaj se zgodi! Vsi nemši poslanci so bili za> predlog in mož, ki ae po vseh slovenskih časop blati najbolj, namreč ptujski župan Ornig, je, čep bi moralo mesto Ptuj mnogo potrošiti za naved pripravnico, ta predlog najtopieje podpiral, češ da pripravnica zares potrebna za slovenske kmete! stotine slovenskih starišev pride, tako je povdar Ornig, vsako leto k njemu in ga prosi, da bi spra on njihove dečke v ptujsko nemško šolo, da bi tam naučili toliko nemščine, koliko jim je za vs v gimnazijo potrebno. Toda mestne nemške šole prenapolnjene, toraj ni mogoče, da bi se vsem prosilcem ustreglo. Zato je on (Ornig) za ustanovi te pripravnice, ki je edino le velikanske važnosti slovensko mladino ptujskega okraja. In kjikor o njeno, bili so vsi nemški poslanci brez izjeme dov nesebični, da so Bprevideli nujno potrebo tega nega zavoda, ter so predlog podpirali. Slovenski kmet, tvoji poslanci pa, tvoji dohtarji in tvoj hofrat, glej jih no, kako pa so ti Mpodjl rali" ta predlog! Glasen krik in vik je nastal rad njimi, in vsi 80 bili proti tej za slovenskega kmetij tako važni šoli. Dohtar Jurtela je rekel med drugih da ta zavod ne more biti v prid slovenske mi ljudstvu že zavoljo tega ne, ker se ponuja nemški} mesto Ptuj prevzeti ogromne stroške za ta zavod Da svoj račun. Ker bodejo toraj morali nemški dav> koplačevalci šteti denar za slovensko mladino, za radi tega se ne sme po mnenju tega ,, vrlega" dohtarja Slovenca ustanoviti ta šola. — Kmet, to je ravno oče tako, kakor da bi ti rekel na primer na sejmu : „Nemški >bst kupec mi daje 300 gl. za vole, jaz pa nočem imet( denarja, rajši bom vole zaklal in povabil svoje slo venske sosede, da bodemo meso pojedli!" Nadalje pravi Jurtela, da bi slovenski dečki z to pripravnica aje zamudili eno leto, da bi bili takorekoČ prisiljeni 9 let ozira študirati gimnazijo, — Jurtela, ta pa je zopet ker itak mora vsaki kmečki fant, ako hoče kako nemško gimnazijo obiskati, eno leto poprej pohajati kako nemško šolo. Da pa so nemške gimnazije praij' dobre, pokaže to dejstvo, da so izšli iz njih sloven ski knezi in škofi, da celo slovenski hofrati! Sedaj smo pa srečno prišli do hofrata! Kaj pajstan je govoril novi deželni poslanec hofrat Ploj, za katerega poslanstvo se je bojevalo vso prvaško klerikal-stvo pred kratkim? Hofrat je bil proti pripravnici! Rekel je, naj se nastavijo raji učitelji zmožni slo-. venščine, in ker ni takih Nemcev, naj bi se torajj nastavili Slovenci, ki so se izšolali na nemškill visokih šolah. Hofrat, pa si jo pihnil! Tebi ni za kmečko mladino in njen poduk, pač pa ti je za pr-vaške tvoje učitelje, katerim bi rad spravil zopet] par mastnih služb. Teh služb pa slovenskemu kmetu nebi pomagalo plačevati v taki meri mesto Ptuj, kakor bode pomagalo plačevati ogromne stroške pri« irav toni iv a tve Lj ienu [vojo grja j<-jub le: od sp< tei udi lič pek idii aj ove ;ler. iodn og fc imn pro; i očei krm re < 1! in in lih* ►ila to, c ipotii Bila truk kme »sami Janji hod j a jih z; elo alci, zs de 6 idar in ren-lom Pa i ta asih )rav eno * je Na irjal a vi I i se itop l 80 tem itev za me-volj ač- arji iPi- ned leti ;im, n u ko na lav-, za rja rno iški leti ilo-ilje iico let isa, tko jati rav sn- pa ;te-al-ici! ilo-raj ih za pr-pet 3ta aj, iri- jtoice, ne, te bi plačevali kmetje s svojim^ dav- (štibro) sami! Toraj Ploj je držal svojo obljubo, katero je izpred volitvo, namreč, da se bode zvesto pote- I v deželnem zboru za učitelje! — Neki drugi [renski poslanec je bil proti pripravnici, češ da po pošljejo štajerski Slovenci svoje otroke, ki ho- ; študirati, v Ljubljano v slovensko gimnazijo. — jda, dohtar in uradnik itd. Že lahko pošle otroke jijabljano, čeprav se bodejo.tam tudi morali učiti ;ega, s čim pa bodeš ti Štajerski kmet poslal deco v ljubljanske šole P Pa mislite kmetje, da ti gospodje sami na to imejo, kaj Vam vsiljujejo ? Zakaj ne dajo naši irski prvaški Bodličnjaki" svoje dece v istini v sljano? Zakaj pa silijo ti s svojo deco v nemške ? Znani „direktor" ptujske posojilnice, slavni go- profesor (tako se pusti namreč kaj rad šinfati) jod Zelenik je vsilil naprimer svojega sorodnika, >ga bode najbrž dal v slavo matere Slovenije lirati, v ptujsko — nemško šolo! Znani slovenski Snjak ptujske okolice in posestnik tovarne za to, ki se boji vsega, kar je nemškega, kakor ič križa, ima dva dečka v ptujski nemški šoli!! ne, to je deslednost?--------— Ko se je glasovalo o tem predlogu, zapustili so mski poslanci zbornico, tako, da ni bila več >čna. To je bilo v soboto dne 29. p. m. V pri- ji seji, to je v četrtek dne 3. t. m. se je pred-[sprejel. V petek so začeli slovenski poslanci z obstrukcijo. Gori navedeno dovoljenje pripravnice na ptujski aziji je bil morda zadnji vzrok za to brezvestno ■enjanje zastopnikov spodnještajerskih Slovencev. trukcija, toraj recimo zoperstavljanje, je napeljana i deželnemu proračunu. Ti »vrli" slovenski poslansi so utemeljili svoje enjanje s tem, da ne dovolijo proračuna, ker se ne bi, ako bi bil dovoljen potem v zbornici več alo na njihove bodoče predloge. Ja, dragi nam iečkia poslanci,, zakaj pa niste poprej stavili Vaših ilogov? Zakaj ste pa poprej vlagali samo vprašanja interpelacije, zakaj niste tedaj vložili vaših „važ-* predlog? Kakor zvemo iz zanesljivega vira, je ta obstrnkcija med drugim tudi maščevanje za da se od deželnega odbora ni dovolila svoj čas novitev viničarske šole s slovenskim podnkom na dnjem Štajerskem. O tej šoli in zakaj se ni dola, spregovorimo spodaj par besedi. Toraj k ob-kciji! Cela zbornica se je pri tej obstrukciji tem aečkim" poslancem smejala! Stali so popolnoma neli, saj so jih celo njih prijatelji pri tem poče-iju zapustili. Najprvi jim je odrekel prijateljstvo ja srednještajerskih kmetov Eokitanski, potem so zapustili eocijalni demokrati in naposled so jih še njih najboljši prijatelji, namreč nemški kleri- , pustili na cedilu. Saj pa je vendar tudi smeš-zahtevanje, da bi podpirala cela zbornica te go- e, katere dobro pozna, o katerih dobro ve, da igrajo samo nekako gledališko predstavo s svojo ofc-strukcijo, gotovo nigdar ne v prid tistim, katere zastopajo, temveč v prid svojim dobro znanim volilnim — agentom. Sicer pa se ni treba bati posebno nikomur te vesele žaloigre v naši deželni zbornici. Deželni proračun ne zahteva novih plačil, ker se lahko s starimi delovanje nadaljuje. Toda vendar jako nevarna, jako škodljiva je obstrnkcija slovenskih štajerskih poslancev slovenskemu ljudstvu v nekem drugem ozirn. Ako se bodejo zoper-stavljali deželni poslanci še nadalje deželnemu proračunu, potem se bodejo dovolile in sklenile v zbornici samo redne deželne izdaje, podpore pa, kakor n. pr. za Haloze, za regulacijo Pesnice, Mure, podpore za kmete poškodovane po uimah — bodejo splavale po vodi! Povrh pa še mora plačati dežela za vsak dan zborovanja v deželni zbornici poslancem in dragih stroškov najmanj okroglih tisoč kron. Da se pa z obstrukcijo delo samo zavleče, to nam bode vsakdor priznal! To je toraj bodoči blagoslov za slovensko ljudstvo, povzročen od odličnih igralcev slovenske komedije! Slovenska gospodarska šola. V novembra lanskega leta je vložila deželna zbornica deželnemu odboru prošnjo, naj bi se na Spodnjem v Štajerskem ustanovila šola z gospodar-stvenim podukom, ki naj bi trpel eno leto dni in bi bil samo v slovenskem jeziku. Deželni odbor je na to odgovoril zbornici, da ta šola ni potrebna in se je toraj tudi ni dovolila. Utemeljil je odbor ta svoj sklep z daljšim odlokom iz katerega hočemo danes tukaj navesti nekatere podatke. Odbor povdarja, da ima dežela za sedaj dovolj gsspodarstvenih šol, namreč vinorejsko šolo v Mariboru in v Grottenhofu. V prvo šolo se je sprejelo od leia 1888 do 1903 — 190 Slovencev in 93 Nemcev. V drugo 105 Slovencev in 285 Nemcev. Kar se tiče toraj potrebe glede gospodarstvenega poduka na Štajerskem, se je Slovencem gotovo bolj ustreglo, kakor pa Nemcem, ako se oziramo na manjšo število prebivalcev slovenske narodnosti. Res je, da se podučuje v obeh šolah samo v nemškem jeziku, a obe šole imajo pripravnico ali vadnico, v katerej se učenci seznanijo toliko z nemškim jezikom, da lahko sledijo potem poduku v prvem in dragem razredu šole. Seveda pa je velike važnosti za slovenske učence, da se naučijo v teh šolah razven gospodarstvenih predmetov tudi drugega deželnega jezika. S tem znanjem oboroženi bodejo tisti, ki hočejo v tujih krajih dobiti službo, gotovo prej sprejeti, kakor pa tisti, ki znajo samo en jezik. Tisti pa, ki hočejo ostati na domači zemlji, bodejo se gotovo tudi ložje bojevali v boju za svoj obstanek, ako znajo razven materinske še drugi deželni tako važni jezik. Ako že bi ee ustanovila tretja gospodarstvena šola, morala bi biti ta tudi taka, kakor so dosedajne dve, namreč z nemškim učnim jezikom in s pripravnico, potem še le bodejo imeli od nje tudi sinovje slovenskih kmetov pravo korist.--------— i In res je to, a vendar nočejo tega sprevideti znane, prebisane butice, znanih slovenskih prvakov. Zato, kmet, voli pri prihodnjih volitvah take može, ki bodejo za tebe, ne pa za sebe, tudi ne za drage stanove, ki bodejo resno delali za tvoj blagor, ne pa igrali glavne vloge pri veselih žaloigrah deželne zbornice! Tojska med Rusi in Japonci. Baltiško brodovje. Kakor smo zadnjič omenili, je napadlo baltiško brodovje na poti v Azijo barke angležkih ribičev, misleč, da so japonske vojne ladje. Poveljnik bro-dovja, admiral Rošdestveneki, trdi, da so bile med barkami ribičev japonske torpedovke. Angleži so na to mobilizirali brodovje sredozemskega morja in v obče se je mislilo, da bodejo zabranili ruskim ladjam daljno vožnjo na bojišče. Gospodje Angleži so pa seveda morali računiti tudi z Francosi, kateri bi bili v slučaja vojne gotovo pomagali Rusom. Radi tega so dovolili, da nadaljujejo ruske ladje svojo vožjo. Ruske ladje so na to 1. t. m. zapustile luko Vigo, kjer so se bile morale par dni vstaviti. Samo štirje mornarski oficirje, ki so bili krivi s popada z ribiči, morali 60 iztopiti. Tem se bode treba zagovarjati pred sodiščem, sestavljenim iz ruskih in angležkih sodnikov. Port Arthur. Po japonskih uradnih poročilah bliža se obleganje te trdnjave h koncu. Japonci bombadirali in na-skakovali so v zadnjih dneh trdnjavo in mesto iz morja in iz snhega posebno ostro. Mesto je skoraj že razvalinam enako. Poveljnik trdnjave, zares junaški general ritossel, je bil baje zadnje dni ranjen na nogi. Ruske ladje, ki so v luki pred trdnjavo, so od japonskih krogel težko poškodovane. Trdnjava se bode morala na skorem vdati. Baltiško brodovje bode prišlo gotovo prepozno na bojišče. Položaj pri Mukdenu. Pred bitko pri Liaojangu — konec septembra — bili so Japonci močnejši kakor Rusi. Naskočili so to-raj ruske utrdbe. Rusi so se sicer morali umakniti proti Mukdenu, a Japonci so imeli kot napadniki velikanske izgube. Štiri tedne poznej je Kuropatkin — sicer proti svoji volji in proti svojemu prepričanju — napadel Japonce. Prišlo je do bitke ob reki Šaho, ki je trajala 10 dni. V tej bitki so zopet imeli Rusi grozovite izgube. Obe vojski — vsaka ima več, kakor 200 tisoč mož — si stojite od 20. p. m. nasproti in ste od en druge oddaljene komaj par kilometrov. Sedaj se ne upa niti en, niti drugi napasti svojega sovražnika, dobro vedoč, da je izgubljen, ako nima dovolj rezerv. Kakor poročajo najnovejši brzo-javi, dobili so Japonci 60 tisoč mož pomoči, s katerimi so posebno čete svojega desnega krila pomnožili. Tam so začeli Japonci z ostro kanonado in Rusi so prepričani, da je to začetek zopetnega spopada. a; Ako bodejo Japonci naskočili tluse, ki so se d; potem bode gotovo v par dneh poročal brzojav likanskih japonskih izgubah, saj mora vojsko kateri naskoči svojega nasprotnika, ki je ob s sedajnim orožjem, računiti že v naprej z vel izgubami. Slika iz boja. 0 groznem prizoru v bitki pri Liaojangn, čajo sibirski časopisi. Pri nepričakovanem napad poncev, ki so bili skriti v nekem prosu, je bilo od enega regimenta ranjenih in ubitih skoraj di soč moži. Od še6tih kompanij ostala sta samo noftči moža čila in zdrava. Kompanija stotnika (haupt Š. je bila popolnoma uničena. Stotnik Š. se je, ranjen, edini rešil. V noči po tej bitki pa je stotircu kojega obnašanje se je zdelo njegovim tovariševi takoj po bitki nekako čudno, odišel in nihče ni lov del kam. Neki tovariš ga je šel iskat. Našel ^pj na bojišču, kjer so ležali mrtvi še ne pokopani, se niso niti ne Japonci, niti ne Rusi upali tje. nik je sedel na nekem kamenu. Pred njim pa )i zala njegova mrtva kompanija, katero je znosil na kupe. Tudi njegova dva mlada poročnika nanta) sta bila med mrtvimi. Ko je stopil t ova njemu, je zakričal stotnik: »Kaj, kaj porečejo moji ljudje, ker ne ležim med njimi? Kaj, meni, jazljivcu, ki nisem pešteno padel v boju?" To je prijel stotnika mirno za roko, ta pa ga je od sebe. Začel je bloditi. Mislil je, da £e je vedno v bojfco kričal je na ves glas: „Ste vsi tukaj moji tleči oči Vodja Manin za menoj! Naprej! Naprej!" — Po« od zopet je začel šteti mrtve vojake svoje kompanije jih prijazno nagovarjati. Še le s silo so odpq | stotnika od njegove mrtve kompanije, stotnika mu je sicer prizanesla smrt, kateri pa je pri.šel v;Ad duševnega in telesnega napora ob pamet. ern Spodnještajerske novice. ! R ko liki Slovenski kmetje! Obstrukcija slovenskih posj cev v deželnem zboru se nadaljuje. Za to brezvj no počenjanje zastopnikov slovenskega kmeta moral plačati kmet zopet tisoče in tisoče. Gos „kmečki" poslanci, kmetu se nikakor ne pomagL političnimi hujskarijami, pač pa z resnim del"" Nemški poslanci hočejo delati za ljudstvo, pria tudi Vaše poslance slovenski kmetje, da bodejo lali, ne pa igrali za Vaš denar v deželni zbornici medije, katere morate plačati Vi. Kmetje, politik^ draga, denarja pa malo! Spodnjištajerski deže jemljejo pravico v deželnem zboru zastopniki s nještajerskih kmetov in sicer njemu v škodo, se' v korist! Seveda piše dohtarski list z dne 8. i po imenu „Domovinaft, da „iz vseh strani Sp Štajerske prihajajo mnogobrojne brzojavke, kjer čine, društva in posamezniki poslancem izražajo polno zaupanje v zadevi obstrukcije v dežel zboru." Glede te trditve bi se smejale zares že kokoši! Da, dohtarji, popi in prvaški agenti, 1 ^ogoče poslali »mnogobrojne" brzojavke! „Slovenski utrdS^ je torej popolnoma na strani svojih poslan-iv o w« piše zopet dohtarski dopisnik dohtarske „Do-kovodjavineta [)a< slovenski narod je na strani svojih ■Kncev, ako je slovenski narod nor! Slovenski pa n i nor, ker dobro ve od koder imajo nje-i dohtarji toliko premoženja, dobro ve, da je sikatera svitla kronica iz žnljevih slovenskih a, poj likih rok romala v slovenske, v dohtarske žepe )!idu J nepotrebnem! Slovenski kmet, kje pa si! Zbudi. lo sami Občinski predstojniki, kje ste? dva i Ali dremljete? Na dan, z nezanpnicami! Kmet, 3 po d neki predstojnik, ako še imaš količaj pričakovati [.tman deželne zbornice, v sedajnih sejah, potem ee je, sic ami! Napiši tvojim poslancem nezaupnice! Pa stotni e nezaupnice, ne pa kakor so zaupnice raztro-išem afctne po »Domovini", zaupnice, katere so imeli nski poslanci v Gracu znabiti že v rokah, po-ko jih je kmet in volilec bral! Umrl je v Cirkovcih dne 9. t. m. predpoldan e spoštovani gospodar in trgovoc Fran Stara-jna. Dolgotrajna bolezen je končala tukaj življenje , ki je bil vseskoz poštenjak od pet do glave. je bil vesten v spolnovanju svojih dolžnosti, to dejstvo, da še je komaj par dni pred smrtjo sed aročil in pokazal, kako se mora vse v prihod-eni, b dneh opravljati. Čutil je najbrž že svoj konec. Tovar o /eno je prosil še komaj 8 dni pred smrtjo, naj je srn j dala z njim fotografirati, češ, da bodejo imeli v boju d in ona spomin, ker bode on moral iti skoraj dečk vat. — Blagemu pokojniku in vrlemu možn naj Pot« žemljica lahka! anije I Nova lovska postava se je dne 5. t. m. v de-Hlpeljajem zboru sprejela. Poslanec Pfcimer je predlagal, lika, »i se smela divjačina, katera se lahko shranjuje v iel vslfnicah itd. prodajati še poznej, kakor 14 dni po-ko se ne sme več streljati. Tudi ta predlog se rejel. Novo lovsko postavo bodemo priobčili, ko-bo nam dopuščal prostor, v neki prihodnji šte- Naprednjaška zmaga. (Slovenska Bistrica). Pri iskih volitvah, katere so se dne 30. p. m. vršile (ovenski Bistrici, je zmagala v vseh treh volilnih Jih napredna stranka, /iveli neustrašeni volilci! Junaški rešilec. Od Sv. Lovrenca ob koroški mici se nam piše: Pred kratkim je pobiral ed- (tletni vžitkarjev sinček Franc Aibeiter v Rotten- suhljad, katero je nanosila povodenj. Njegov let star bratec Rudolf in sedemletna sestrica [sta med lem časom igrala ob tamošnjem slepnič- potoku. Kar naenkrat pade o letni Rudolf v :, ki je bil vsled zadnjega deževanja znatno nasi. Sedemletna Ida je začela kričati in zvati na To kričanje je slišala Žena žagarskega mojstra mbegerja in ona ugledavši nevarnost otroka, doz-je 6vojega moža Alojza. Med tem je bila deroča že otroka požrla. Imenovani žagarski mojster skočil za dečkom v deročo vodo ne meneč se za io pretečo mu smrtno nevarnost. In glej, junaškega :a je obvarovala roka previdnosti. Ravno pred visokim slapom se mu je posrečilo, da je z rešenim dečkom vred še prišel na suho. Deček je bil že brez zavesti. Junaški rešilec ga je na to nesel v svoje stanovanje, kjer je kmalu okreval. Vsa čast neustrašenemu, junaškemn rešilen! StariSi pazite na deco! Ustrelil se je. V Celja dne 3. novembra se je ustrelil v »Narodnem domu" sourednik „Domovine" g. Fr. Šoti. Iz volilnih krogov. Človek, trezno misleč človek se mora prijeti takorekoč za glavo, ako vidi in sliši vnebovpijoče krivice, ki se gode tam zunaj med ljudstvom pri volitvah, naj si bodejo te občinske volitve ali volitve v kako zbornico bodi si deželno ali državno. Vrhunec pa se je morda vendarle dosegel v tem oziru pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Tako se nam na primer piše iz radgonskega okraja od nekega zvestega nam naročnika, kateri je hodil ob času volitev po okraju, v katerem je kandidiral sedanji poslanec g. Stieger. Temu naročniku se je posrečilo dobiti v roke pismo, pisano v nemškem jeziku, ki se glasi dobesedno prestavljeno tako le: >Le pazile, da bodejo vsi prišli k volitvi in da bodejo vsi za Lopiča glasovali. Zmaga nam je skoraj gotova. Stieger je protestant. Najbrž bode volilni komiser razdelil volilne liste še le pred volitvo. Seveda bi bilo za nas jako škodljivo, ako bi moral vsaki Se le pri volitvi pisati ime na volilni lislek. Zato pa, le zahtevajte, da se vam izročijo takoj lisleki in poiem jih razdelite. Jaz mislim, da se morajo po postavi listeki poprej razdeliti. R, G., kaplan.« Gospod kaplan, ako si Nemec in ti želiš, da bi prodrl v slovenskih krajih na mesto Stiegerja, ki ne sovraži Nemcev, Lopič, ki sovraži Nemce iz dna svoje duše, potem si brez zamere grozni bedak! Ako pa si Slovenec in se poslužuješ toli zaničevane nemščine v prid tvoje agitacije, potem si brezvesten, klerikalen tepec! Služba. Razpisana je služba poštnega ekspedi-jenta pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Okraj ravnateljstva je Gradec. Kar se tiče službenega pavšala, določi se pozneje. Prosilci morajo vložiti svoje prošnje v teku treh tednov. Natančneja pojasnila se dobijo pri ptujskem mestnem uradu in pa pri poštnem in brzojavnem ravnateleljstvu v Gracu. Poročilu ptujskega sejma. Na ptujski sejem dne 2. t. m. se je prignalo 652 glav goveje živine, 88 konjev in 358 svinj. Na svinjski sejem due 9, t. m. je bilo prignanih 485 svinj. — Drugi mesečni sejem na dne 16- t. m. izostane, ker bode dne 25. novembra katarinski letni sejem strinjen z živinskim m svinjskim sejmom. Zares čudno pač je, da priobči mariborski klerikalni listič skoraj vsaki v svoji številki imena vo-lilcev, kateri so volili naprednjaške kandidate. A bolj še se nam zdi čudno od koder le neki dobavljajo gospodje v Mariboru te imena. Volitev je bila tajna, kako potem so prišli gospodje v Mariboru do dotičnih imen? Največje čudo pa je gotovo to, da se ne briga nobena oblast za to počenjanje. Ali je kutarjem v naši Avstriji že zares vse dovoljeno? Dijaškim kuhinjam v Maribora in v Ptuju je dovolil finančni odsek deželnega zbora prav zdatne podpore. Prva dobi 800 kron podpore, druga 600. Kaj ne, to so zopet dosegli prvaški možicelni? Radovednost in »poštenost." Pri našem tiskarju gospodu Blanke se je učil nek fant knjigoveztva. Nekegadne dobi tega fanta urednik „ Gospodarja" in„Fih-posa", znani učitelj požara Korošec, v roke in ga takoj začne spraševati prav temeljito o „Štajercu". Fant je molčal. Na to pa mu obljubi Korošec, da mu bodejo dali v Mariboru prav dobro službo, ako bode razodel „ skrivnosti" našega lista. Fantje odišel od našega tiskarja in je bil z velikim veseljem sprejet v mariborski tiskarni. Nato je priobčil BGospodar" seve na podlagi učenčevih „pojasnil" en članek za drugim proti našemu listu, trdno prepričan, da smo že gotovo vsled teh člankov v par dneh popolnoma — fuč! Seveda je prosil sedaj omenjeni učenec za obljubljeno mu službo! Toda reklo se mu je, da njegove izpovedi o „Štajercu*1 ne vlečejo, da nimajo nikakega uspeha in sililo se je v njega naj bi še važnejše reči naznanil. Ubogo siroče pa te želje ni moglo izpolniti, zato so mu gospodje v Mariboru rekli, da nimaio za njega službe. Sedaj je ubogi fant brez kruha. „ Še kanonik Majcen, k kateremu so ga poslali, ni vedel pomagati. Grozna radovednost, dokazana si — »poštenost" pa tudi! Čuden lov na divje koze. V Šoštanu, v savinski dolini, „deluje" seveda v „prida kmetom znani doh-tar flnavdušen" narodnjak Fran Mayer. V njegovi pisarni kraljuje prav za prav kot šef Eduard Planin-šek. Ta gospod se je odpeljal dne 21. p. m. z jutranjim vlakom v Rečico in se podal od tam v Mozirje, da bi šel tam, kakor je sam povdarjal v kne-zoškofijske gozde v Gornjem gradu divjih koz lovit. Pa divje koze so mrcine! Veliki agitator in nemir-než je za deset dni kar na enkrat zniknil. Divji koze okrog Gornjega Grada pa so se v teh desetih dneh čisto mirno pasle, ker jih gospod Planinšek kar nič ni nadlegoval, tam sploh nikakega lova med tem časom ni bilo. Najbrž, da je nosil teh 10 dni gospodu Planinšekn sodnijski sluga ne preveč obilno hrano in je vsikdar za seboj s ključem vrata zaprl! Gospod Planinšek pa je najbrž študiral, kako je to, da človek ne sme državnega uradnika niti ne med štirimi očmi razžaliti na časti. In deset dni je rabil, da je to uganko razvozlal. Koze pa so vesele, kaj pa mislite, koliko bi njih bilo v desetih dneh nmrlo grenke smrti pred puško šefa kanclije dohtarja Frana Mayerja, ako mu ne bi bilo treba — študirati! Koroške novice. Deželni zbor. Kakor povsod hočejo imeti tudi v koroški deželni zbornici kutarji prvo besedo. Rabijo pa v dosego svojega namena, kakor povsod grozno umazana sredstva. Klerikalček Weis je v eni zadnjih sej začel napadati liberalca Dobernika na njegovi časti, vtikajoč se v družbinsko življenje tega poslanca. Dokazalo se mu pa je, da je bil celi napad samo hujskarija, vse do cela izmišljeno! Zato se je iz Weisn nezaupnica. Weisov enakomišljenec, kleri dohtar Pupovac (samoumevno, da more biti doh je hotel Weisove trditve ponoviti, naposled izbruhnil v vsej svoji možatosti napram večini, ti jeni iz liberalnih poslancev značilne besede . dejo začeli poslanci, ki so v majnšini zaostali, (t klerikalčeki) na deželi ljudstvo hujskati." — I je orožje, s katerim se bojuje klerikalna stra Zares plemenito, zares kavalirsko! St. Jakob v rožni dolini. Dobili smo si dopis: Predzadnjo nedeljo je zborovalo vso naše rikalstvo v narodnem domu pri Sv. Jakobu in se je sklenilo, da se bode ustanovila tukaj sloven klošterska šola. Gospodje kutarji so baje že nab 9400 kron za to! Koliko pa je zapeljanemu ljadst v naši okolici za to šolo, dokaže to dejstvo, dij romala ogromna množica kmečkih starišev iz n okolice na dan sprejema učencev v Rožek, v lam njo nemško šolo, proseč, naj bi se sprejela njih d v to, toraj nemško šolo. Med temi stariši je bilo mn takih, ki so seveda prisiljeni svoj čas podpisali p njo za slovensko kloštersko šolo! Župnik RažnJ toraj vendar ni vse zlato, kar se sveti, naš kmet tako zabit, kakor ti in tvoji podrepniki mislite njem, čeprav se morda tu in tem prisili s pomočjf svete vere in svetih zakramentov k kakemu podpisi nas c kot E bi se septe: kapla Zgori Odgo |Poter kater zarez „Wra Možk Dopisi. 0d Nove Cerkve v Halozah. Naš nadučitelj pod Kaučič je zelo priden in miren gospod. On gre nikamor, tudi ničesar ne pije, sem slišal, da celo ne je mesa. Za politiko se ne briga, in os vedno doma. To pa, kakor se mi vidi, vse le — — ako ni pri nas nikakih volitev! Zadnje dež nozborske volitve, pa so mu ves ta hišni red a šale. Naenkrat sem videl povsod Kaučiča, agitiral na vso moč za Ploja, jel meso, pil vino, obi krčme, govoril tudi s takimi ljudmi, katerih v na? niti ne pogleda, in se pozabil cel6 tako daleč, da postal celo nehvaležnež napram svojim prijateljem — dobrotnikom! Haj, te preŠmentane volitve, vendar te človeku zmešajo nazore! Zakaj le nek Ali sta si Ploj in Kaučič v sorodu ali v prijateljstva — Radoveden opazovalec. — (Opomba uredništva; Kaj še neki? Niti ne trohice v sorodu, pač pa prijateljstvu! Saj je hofrat Ploj obljubil, da b ako bode izvoljen za poslanca, pomagal učiteljem jim — zboljšal plačo! Zdaj pa veste, zakaj se Kaučič tako spremenil!) Od sv. Trojice v Slov. goricah. Dragi „Štajercj Spominjajoč se na zadnje deželnozborske volitve, mol ram najprvič omeniti našega kaplana Berata, ker j bil ta gospod takorekoč glavna oseba v naši fari, k se je reklo delati ljudsko voljo. Gospod kaplan a je namreč za hofrata Ploja po našem 1 skoraj porabil svoje noge. A vendar vse nič ni magalo, mi Trojičanji smo volili skoraj vsi po na prednjaškem geslu. Gospod Wratschko je dobil prj 16 zrekfr8 34 glas°vJ hofrat PIoj pa 23. — Ja, če bi jaz ■ I Jot navaden kmet bil izvoljen od teh 23 glasov, jaz Hi se gotovo za to izvolitev zahvalil! Na dan 21. ptembra (toraj prvi dan po volitvi), rano vjntro je an Berat priletel k občinskemu predstojniku v gornjem Perčiču in ga vprašal; „Koga ste volili?" dgovor: nWratschkaci! — „Dobro", odgovori kaplan! totem se napoti gospod kaplan k nekemu želarju, aterega na tej poti slučajno sreča. „Koga si volil?", kareži gospod kaplan. Odgovor se glasi zopet: iledeči"^^ ^a odgovori kaplan: „Kaj je to? fekj]Možki me ne ubogajo v tej fari, ženske in dekleta i■ taj ^a me u^°gaJ°-a — Ljubi „Štajerc", kaj, ali si še ensH khš več dokazov zakaj bi se jaz ne bil rad dal vo-abrali''" oc* *menovan,n 23 glasov hofrata Ploja? Ljudska dstvuv0^a se c^a s Pomo^J° farških devic in zaslepljenih da mtn m dohtar *n hofrat je njih kmečki za-nag^stopnik! Ubogo ljudstvo! Hofrat Ploj, ako bi ti sto-am0^ra( bil izvoljen, jaz ti povem, da zaničujem kot i decinavac'(*n kmet v8e t1"8*6* ki so te izvolili s takimi nnog,eredstvi, s tako pomočjo, znabiti na — višje povelje! rog. Misleči kmet. Lažun. Iz Ba&'nec pri Ljutomeru. Ne zdi se mi vredno, QetBa k* poslal popravek kranjski cunji, ki se zove lite ^Slovenski Stajerc" na njeno zmešnjavo, priobčeno moči^ne :ii)' oktobra t. 1. Toraj pa te prosim vrli „Šta-dpisu'erc"! fJa PrioDČiš t* m0J odgovor in sicer ta le: Ni .res, da je glavni davkar gospod Duller bil kedaj Komi in da bi se vtikal v agitacijo pri zadnji volitvi, Bes pa je, da je on izvrsten uradnik in mož, kakor i ffolP1 ^e Ljutomer dosedaj že malo imel. Ni res. da j J5 Ji bil blagajnik ljutomerske hranilnice g. K. Wirt da šf ec*a-' oevljar, čeprav ta mož nikakor ne sovraži čev-^jjjarskega obrta, pač pa je dober igralec na gledališ-,Jlem odru in sotovo veliko boljši telovadec, kakor ^e- isokol Martin Čagran. Res je. da je Janko Erjavec ' .bi! svoj čas pri slovenski stranki, res je tudi, da je ral jPr's*°P'* k nemški stranki. Ta zadnji njegov sklep biska?a Pe zakrivila slovenska stranka sama, stranka, jki je celo gospoda notarja Šlambergerja pregnala iz jLjutomera. Pogreba po rajnem očotu se ni udeležil, fker ni hotel skupno s svojo sestro in njenimi pri-kakfta^ ža'ovati iz osebnih, a dovolj tehtnih vzrokov. ijKaj pa se ogovarjanja g.-A. Anoecbek in g. R. Nemec istvtr e.' je dopisnikar še le prav jasno pokazal koliko jgx omike ima. Gotovo bolje bi storil, ako bi pri svoji stranki pometal smetje. Naj bi pripovedoval, kako je bodr ara ^r^'čka koze pasla in par drugih zanimivosti o mlajšem in starejšem sinu te „vrle" Slovenke. Do-pisunčeku krajnske cunje morda ni znano, da sta dohtar in dvorni svetnik PIoj in pa dohtar in mini-• jsterski svetnik Babnik — nemškega roda. Prvega t mlina^ ^*e ^r^a ^emka, rojena Wegschaider iz Ptuja, ker jstar^' zadnjega so bili trdi Nemci, kar priča celo • Jnagrobni spomenik rajnkega Friedricha Wabnig. Se-ilan ic'aj Pa vPr3^amo prenapetneža, ali bi mi smeli, ker v j .sta navedena gospoda zatajila pravi svoj materinski *ezik ta dva odličnjaka slovenska tako daleč zaničevati, da bi njima pljunili na ulici v obraz? j ^ Babinska ruša. lav da ;m se pc ni Sv. Vid pri Ptuju. Dragi »Štajerci" Naš župnik oče Andraš je obljubil, da bode odsihmal vsakokrat, ko bode prišel na prižnico (kancel) pozdravil nas farane, kakor se to spodobi z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus," česar do sedaj pred nobedno pridigo ni storil. Obljubil je tudi, da bode imel sedaj vsaj ob nedeljah popevano sveto meso, ne pa tiho. Ne bode tudi naganjal copernic po svojih pridigah, tako, da bi se mu morali mi farani v cerkvi smejati. Gospod župnik je storil ostro obljubo, da se po farovžki kleti ne bode več tako temeljito popivalo, tudi ne v soboto večer po župnišču kričalo in udrihalo z rokami po farški mizi, .ne, tam se bode od danes naprej, kakor se to spodobi molil rožni venec! Še več, Župnik je obljubil, da nas bode odsihmal, kot svoje farane bolj ljubil, kakor do sedaj, da tudi ne bode sovražil več nemških in nemško mislečih faranov. T o m b a h je obljubil, da noče več izlagati in nalagati deželnih pridelkov na svetem mestu pred cerkvo, da tudi noče več odsvetovati slovenskim ženam in možem, da ne bi smeli kupovati več pri nemških trgovcih, ne, on noče več bojkotirati drngih trgovcev. Dragi „Štajercu, toraj pate prosimo, da bi jima prizanesel, posebno, ker je gospod župnik oče Andraš povrh še tudi odpustil svojo kuharico in bode, kakor smo zvedeli, imel od sedaj naprej koha! Z Bogom vrli „ Štajerci" Več faranov. (Opomba uredništva: No, pa bomo videli, ako se bodeta držala tudi svojih obljub. Ako ne, pa pride še ostrejša krtača na vrsto!) Od Sv. Jurja v Slov. Goricah. Nikjer ni toli razširjeno obijalstvo, tepeži, ponočevanje s krvavimi prizori in druge lopovščine, kakor v našem kraju. Med raznimi vzroki je poglaviten ta, da se stariši ne zmenijo za takšne ^malenkosti", da, izgovarjajo jih celo, misleč si, saj mi nismo bili boljši. To kazni-vredno brezbrižnost nekaterih starišev nam pojas-nuje v žalostni luči sledeči slučaj. Desetletni učenec drugega razreda, ki je znan ptiček, da celo po sosedovih hišah marsikaj izmakne, je napadel v šoli učiteljico z odprtim nožem, ko ga je ta opominjevala zaradi njegovih hudobij. Šolarju se je moral po sili vzeti nož in konečno se je materi omenjega zani-kernega dečka naznanilo, da je okrajni šolski svet sklenil, da se mora otrok vpričo starišev pred nči-teljstvom kaznovati. A kaj stori brumna mati? Svojega tatinskega paglavca z vsemi močmi svojega grdega in kosmatega jezička izgovarja, učiteljstvu pošlje zaničevalni dopis ter naroči svojemu izpridenemu izrodku: „Učiteljev in kateheta se ti je treba dr . . bati." — In mladi lopov se tega drži. Kaj bo iz njega v 20. letu ? To bi nam lahko pojasnila Kocpe-kovka v Srednjem Gasteraju. Razne stvari. Novi poljedelski minister. Za poljedelskega ministra je imenovan grof Bukoy. Novi minister je baje jako naklonjen tudi manjšim posestnikom in kmetom. Ko so se mu predstavili uradniki poljedel- 8 skega ministerstva, povdarjal je, da bode, koliko je v njegovih močeh skrbel za blagor ljudstva in naprvič za obstanek borečega se kmeta. No, bomo videli! Državna zbornica je sklicana k svojim rednim sejam na dan 17. novembra. ,,Včasih ga brijem." Cesar Jožef II., veliki ljubitelj kmeta, je imel navado, da se je kaj rad vozil sam in jako hitro. Nekoč se je pripeljal na neko francosko postajo mnogo poprej, kakor njegovi spremljevalci. Ker mu je bil dolg čas, šel je vneko gostilno, zahteval britev in milo (žajfo), ter se začel briti. Več ljudi je želno pričakovalo cesarja, med njimi tudi gospodar gostilne. Radoveden se toraj približa k tujcu, ki se je ne meneč za svojo okolico mirno bril in ga vpraša če znabiti on ve, kedaj bode prišel cesar, in če je znabiti on tudi eden iz med njegovih spremljevalcev. „Sevedaa, mn odgovori cesar. Gostilničar ga sedaj začne povpraševati o tem in drugem in cesar mu uljudno odgovarja. Naposled pa vpraša gostilničar: „Ja, kako službo pa potem imate vi pri cesarju, da vse tako dobro o njem veste?" Cesar mn smehlaje odgovori: „ Včasih ga brijem!" Krvavi dogodki v Insbrucku. V Insbrucku, v glavnem mestu Tirolske, je prišlo zadnje dni do krvavih izgredov. Mesto je popolnoma nemško, a vendar se je ustanovila v njem italijanska univerza (visoka šola). Pri otvoritvi te šole obnašali so se italijanski dijaki jako samozavestno in prišlo je med njimi in med nemškimi dijaki do spopada. Italijani so imeli s seboj revolferje in nože, ter so planili proti nemškim prebivalcem, ki so se pridružili nemškim dijakom. Začeli so med nje streljati in so ranili 3 osebe težko, 5 pa lahko. To je bil vzrok, da se je polastila celega mesta velikanska ogorčenost napram Italijanom. Vse je vrelo na ulice. Italijanska univerza je bila kmalu skoraj popolnoma razdejana. Vrhovni poveljnik vojakov v Insbrucku, najvojvoda Jožef, ovidevši, da bi bilo jako nevarno pomiriti raz-gorčeno ljudstvo z vojaki, se je branil tega, še le, ko je ukazal cesarski namestnik Schwarzenau v drugič, da morajo vojaki iti Italijanom na pomoč, odrinil je oddelek cesarskih lovcev, da bi pomiril mesto. Ti vojaki pa so bili zopet večinoma Italijani. Ni čudo toraj, da je prišlo zopet do krvavih spopadov, pri katerih je bil neki nemški slikar in sicer zahrbtno umorjen. Nato je prikipela ogorčenost do vrhunca. Sedaj, ko to pišemo, še mesto ni pomirjeno. Brez dvombe je naša vlada kriva tem izgredom. Zakaj pa vriva nemškemu mestu Italijane, ki itak kaj radi pogledujejo tj6 preko meje v Italijo. In ravno tirolski Nemci so svoj čas dokazali s potoki krvi, da ljubijo Avstrijo čez vse! Tudi dobro. V nekem časopisu je bila citati te dni sledeča častna izjava; »Žaljive besede, ki sem jih izrekla proti ženi Ani Mežnarjevi, s tem preklicujem ter izjavljam, da si je svojega otroka na pravičen način pridobila od svojega moža. — Sledi podpis. Okrajni glavar in njegova žena. V Miirzzuschlag-u na Zgornjem Štajerskem je bil uslužben kot okrajni glavar (Bezirkshauptmann) neki plemeniti Her vaj, še jako mlad mož. Pred letom in danom je sre&lf na sprehodu neko iino oblečeno, še mlado žensko,| v katero se je tako zaljubil, da jo je vzel kicalal potem za ženo. Ta žena je bila njegova usoda! Imela je pred njim namreč že štiri može. Od prvoga moža se je pustila sodnijsko ločiti v letu 188G. Ta mož ji odišel v Ameriko in je baje tam umrl. Od drugega J suh moža, ki še živi, se je ločila v letu 1894, od trej jega, o katerem se ne ve, kje je sedaj, v letu 1900.) V ravno istem letu se je omožila v četrtič z nekim; Meurinom. Ker Še je bil ta zakon za časa zakona z okrajnim glavarjem veljaven, morala se je zagovarJ jati Hervaj ali prav za prav Meurin dne 29. p. m, zaradi dvojnega zakona pred okrožnim sodiščem i Leobnu. Njen zadnji mož, toraj okrajni glavar Hervaj, ki je prišel takoj, ko so jo izročili sodniji ob službo, se je kmalu potem ustreril. Lahkomiselna žena je dobila štiri mesce navadne ječe. suši jo i za in d da j pop z vi šiln mac čreš pola šele nem ta i Gospodarstvene in gospodinjske stvari. Sušenje sadja. Letošnje leto se mora z ozirom na pridelek sadja imenovati prav dobro. Veliko se je sadja prodalo v bližnja mesta ali v daljne kraje, mnogo se ga je sprešalo, precejšna množina pa se ga je še obdržala za domačo rabo. Rane sorte pa za j shranjitev črez zimo (ali za zimo) niso pripravne,] sprešati ali prodati jih kmetovalci zaradi pomanjkanja kupcev ali pa kletne posode tudi niso zamogli, svetujemo toraj dotičnikom, da tako sadje (posebno hruške) na primerni način posušijo, da ga zamorejo si dobro užitnega shraniti za poznejši čas, do katerega bi se sveže nikakor ne dalo obdržati. Pri tem) pa se je držati sledečih pravil: 1. Sadje za sušenje mora biti popolnoma dozorelo. Nezrelo, nerazvito, madežno in pokvarjeno sadje se ne priporoča za sušenje in tudi črvivo ne velja. Istotako tudi testnatega in prezrelega sadja ne jem-Iji za suženje, 2. Sadje mora biti snažno. Nabrano, onesnaženo sadje se mora predno oprati in osušiti, predno se olupi, zreže ter v sušilnico ali v peč dene. Pri lu-1 panja in rezanju opazuj največo snažnost. 3. Jabolka se morajo vsekakor olupiti. Peščišče (gnjezdo jedra, Kernhaus) in lupina sta neprebavljiva in se tudi ne dasta mehko skuhati. Izvzeta je le lupina nekaterih rožnatih jabolk, fieinerja in zimske golnbinjače. Manjše in srednje jabolke kakor n. pr. Borsdorferce samo olupimo ter pešČišČe izstisnemoi brez da bi jih bilo treba razrezati. Večje jabolke se morajo na 4 do 6 koščekov razrezati ter ž njih peš-čišče odstraniti. Sladke jabolke postanejo skozi sušenje vlaknate, nekako usnjate in se ne dajo mehko skuhati. Pa tudi prekisle jabolke se ne priporočajo za sušenje. Najboljše suho sadje dajejo tiste, pri katerih je slador in kislina v pravem razmerju razdeljena, kakor n. pr. pri Kantovi in Lujzini jabolki, zimski parmeni, reneti i. t. d, ku, drži Prel Ijivo soka dar hem mor ko j nem v v ohra v de naj prišl gost( činoi bil c lj", kladi bodi« pake tudi vsak ! na al vsak( malo ! dalje rekoč jse čl vrv, ] da se občins ^ 4. Hrnške se emejo z lupino in peščiščem vred ■siti, ker se da vse skupaj lepo mehko skuhati, da Ijje užitno. Hrnške, ki so nekoliko trpkega oknsa, so jja sušenje boljše, nego prav sladke in sočnate. Tepke |Jin druge trde hruške moramo pustiti nekoliko časa ležati, Ida postanejo mehke, in take ti dajo potem prav dobro kuho sadje. 6. Cešplji (slive) se naj šele takrat sušijo, ko so popolnoma dozoreli ter grbavi postali. Taka je tudi ■ višnjami. Na kupe se nobeno sadje ne sme v su-lilnico ali v peč spraviti, temuč vsak košček ali ko-fcacl eden poleg drnzega (hruške, češplje, višnje, ■režnje po konci). KoščiČasto sadje naj se s prvega lolagoma suši, da ti ne izpusti iz sebe preveč soka, lele pozneje smeš vročino zvišati. Pri napol posuše-lem, koščičastem sadju se dajo koščice iztisniti in na |a način se dobi še lepše in okuenejše suho sadje. 6. Po snšenjn mora sadje biti na svežem zra-:4n, da se nekoliko izhlapi in svojo svitlo barvo obte. Preveč posušeno ali celo ožgano sadje ni dobro. reblizo ognja se sadje napihne ter postane nerab-jivo. Ako sadje v roki stisnemo in ne da več kaplje ka iz sebe, tedaj je dovolj suho. Shraniti se nik-|ar ne sme, dokler je še toplo. Ako se kaže na sn-lem sadju plesnoba ali celo pršice (Milben), tedaj se fcora takoj še enkrat sušit djati in sicer v prav gor-|o peč. Ako se suho sadje shrani na suhem in zrač- fem prostoru, vkištah, s prevrtanim pokrovom ali pa vrečah, ki se naj v podstrešje obesijo, tedaj se ■hrani 5 do 6 let. Namesto da bi toraj kmetovalec I dobrih sadnih letih svoje sadje napol zastonj oddal, laj si ga na primerni način posuši, kar mu bode irišlo prav dobro v prid, prej ali pozneje. Želodčni in črevesni katar pri konjih, ki je po-lostoma združen s koliko in drisko, povzročuje ve-linoma težka prebavljivost svežega ovsa. Ako oves ni lil dovolj soh spravljen, tedaj je še manje prebavljiv, ker v shrambi se je »navlekel" in postal za po-lladanje škodljiv. Tak oves se mora dobro presušiti, lodisi v peči ali v sušilnici, predno se konjem daje. I Ako konj bije, moramo ga prej ko slej te na-lake odvaditi, ker je nevarna drugim živalim kakor bdi ljudem. Priporoča se sledeče sredstvo, kojega se Isak gospodar lahko poslnži: Obesiti se mora v hlevu la strop vreča (žakelj) s hojčjem napolnjena, ki se Isakokrat konjskih beder dotakne, kolikokrat konj fcalo nazaj stopi. Konj začne takoj biti in dela to lalje časa. Slednjič se žival naveliča bitja ter tako-fekoč sprevidi, da mu to ničesar ne izda in konečno p čisto pomiri. Vreča naj se obesi vodoravno, in pv, na katero je obešena, mora biti dovolj močna, la se konju ne posreči kak uspeh.' 'J Spomin fcčinske volitve v Spodnji Volicini pri Sv. Rupertu v Slov goricah. (Spisal: Vedigakdo v Spodnji Volicini). Dragi čitatelji »Štajerca" Vi, Ino tod' drugi pošteni Vi vsi, Prosim, če z Vami se združiti smem, Da od volitve Vam nekaj povem. Kadar se razglasil volitve je čas, Kak se godilo je takrat pri nas; Pajtler in Keček sta 'mela skrbi, Da do povedat* je nikomur ni. Vse pripomočke si zmislila sta, Da bi še lahko ob pamet prižla. Nista mir'vala po dne, ne po noč', Moglo še priti je vino v pomoč! Res, da je vino prav dobro bilo, Nekim volilcem po krofi je šlo. Saj za volilce 'ma Pajtler skrbi, Z njegovim vinom se žeja gasi. Župnik, jaz mislim, 'ma zdrave noge, Lahko po gozdi in njivah še gre, Ker mu volitva po glavi šumi, Da mu vsak las že po konci stoji. Keček prehodil pa največ je sam, Od hiae do hiše, kak „petlarski" stan. Rajši bi tedaj na Klunašek šel, Tamkaj bi kupico vina si vzel! Pooblastilo si mora dobit', K eni osebi še hoče on prit' Misli, da ženska je milega srca, Kar bom njo prosil, znabiti mi da! Mirna oseba ne vsliši prošnje, Ktero nji Keček vsiliti če, „Pooblastila vam nikdar ne dam, Naj bo na eno, al' drago že stran!" Keček sprevidi, da s tega nič ni, Takrat njo rajši pri miru pusti, Resne besede še nji podeli. „Zmislila še na duhovna boš ti!" Zdaj se približal volilni je dan, Ker je posestnikom dobro bil znan, Vsak radoveden je, kak al' kaj bo, V ktero stran bode več glasov prišlo. Pajtlerju, Kečeku hudo se zdi, Ker se premalo glasov pridobi. V velkem mišljenju in stiskah si sta Ze nekoliko otožna oba. Keček po vratji za Brličom leti Tak, da mu suknja od hrbta stoji. Vse v eni sapi mu hitro pove, Da v pesničko stranko voliti ne sme. Keček Brliča ni mogel trpet, Zdaj pa k volitvi je dobro sprejet. Še grehov odveze nekoč mu ni dal, Ampak je praznega z cerkve poslal. Res, da ponosna boš občina ti, Ker, maš v odboru tud' Pajtlerja si. More on meti povsodi svoj nos Zraven? naj bode obut alj pa bos. Vi pa odborniki, kteri že ste, K seji boječnost ne no3'te kre se. Vam bo nasprotnik tam nasprotoval In kak žendarm pred vami bo stal. Ti pa predstojnik, nikar se ne boj, Občinske težave nositi s seboj. Vedi, da večkrat sitnobe boš 'mel, Kadar z urada v župnišče boš šel. Zdaj pa za tokrat bodem končal, Tudi za drugokrat zvest vam ostal. Bog živi vse bralce nŠtajercaa naj, Bog živi Voličino, mili naš kraj! Cenjenim bralcem in naročnikom. Naš list se lahko naroči od vsakega dne naprej. List se pošlje na zahtevanje tudi na ogled. Naročnina se plača v naprej in se tudi lahko plača samo za pol leta. Za Ameriko velja list za celo leto tri krone. #-r-Cenjene naročnike, ki še nam dolgujejo naročnino, prosimo, da nam pošljejo zaostali znesek. Leto se bliža h koncu in v prihodnjem mes3cu bodemo začeli sklepati toletne račune. Toraj prosimo prav uljndno, da nam pošljete, kar še ta ali drugi dolguje, ker pomagajte s tem itak že z delom preobloženemu upravništvu prav zdatno pri sklepu knjig za tekoče leto. Z pozdravom : Upravništvo. Pisma uredništva. Deželni zbor. Opozarjamo Vas samo na naS članek ,,iz deželnega zbora'4 v tem listu, potem bodete precej videli, kaj so v zadnjem času takozvani slovenski poslanci dosegli. Na račun, katerega bodejo morali dali svojim volilcem, smo sami radovedni! 7. Bogom! 3Iakole. Brez zamere, da ne preobčimo dopisa, (iovo-rili smo o volitvah že zares dovolj. Prosimo kaj druzega. Dopisnikom: Dopisi brez podpisa romajo v koš, vprašanja brez znamke (marke) za odgovor ne dobijo odgovora. Dopisi se sprejemajo samo od naročnikov lista. Osebni napadi in take zvane vaSke babje brblarije, kakor jih sprejemajo farški listi se od nas ne sprejemajo. Helena, pošta Črna pri Pliberku. Zahvalujoč Vas za Vaš izvrsfen dopis. Vam naznanimo, da bodemo porabili Vaše poslane nam zanimivosti o koroških in v obče o vseh kleri^ kalnih bralcih v. nekem prihodnjem večjem članku. Seveda bodemo morali nekaj Vašega dopisa shraniti v Orno Skallo. Mala Nedelja. Obžalujemo, da nam zopet ni mogoče porabiti. Uili bi toženi! Prosimo pošljite kaj druzega. Središče. Pa jih bomo pokrtačiii Va5e agenie hofrata Ploja, ludi „koz]iček" jih bode dobil, le pošljile nam dopisov, ki pa ne smejo bili tako osebni. Vedite, kogar napada „Naš Dom" in ..Gospodar" ta je vreden spoštovanja! Velika Nedelja. „Cospodarjevega" dopisnika, ki nesramno blati dva velezaslužena graščinska gospoda, bodemo v kratkem prav pošteno umih, da mu ne bode treba iti v novi perilni ptujski zavod! Prijateljem in znancem! Naznanjam Vam, da sem sprejel s to izdajo uredništvo »Štajerca.« Dragi mi, podpirajte me z dopisi, sploh z Vašim sodelovanjem. Šele ledaj mi je upati uspeha, ako bodejo pomagali vsi naprednjaki. Živel napredek, klerikalnim in prvaškim pijavkam slovenskega rodu pa pogin! Bodite zdravi!________________________.1. D. Loterijske številke. Trst, dne 29. oktobra: 48, 12, 21, 7, 11. Gradec, dne 5. novembra: 74, 78, 17, 85, 50. 10 Za vprašanja tičoča se naznanil (inseratov) treba je poslati znamko (marko), ker upravništvo drugače ni primorano, da bi odgovorilo. Na prebavljalne organe se mora paziti, kajti ni nobenega drugegaj organa v Človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja tako obširno) vplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi sq' na prebavljalne organe, ako si prizadevamo njihovo delo olajšati stem, da vzbujamo delavnost prenavljanja in podpiramo čistilne funkcije pre] bavljalnih organov z milo odvajajoči in sredstvom. Tako sredstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za Želodec iz lekarn B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Dobiva pa se tudi v U-kajšni lekarni g. Behrbalka. /?---!--'---=*t I Vsaka rodbina naj bi v svoj prid rabila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsakdanji kavni pijači. Zahvala. Od ogersko francoskega zavarovalnega društva B Franco Ilongroise" v Gradca (Ungarisch-franzosiche-Versicherangs-Geselschaft „ Franco Hogroisc" in Graz) se mi je po njenem zastopnika g. Ferenčič-a izplačala zavarovalnina, s katero sem imel zavarovano svojo hišo in svoja gospodarska poslopja, ki so pred kratkim zgorela, vestno in gotovo. Zato izrekam tem potom omenjenemu društva in njenemu zastopnika svojo najsrčnejšo zahvalo in priporočam to društvo in njenega imenovanega zastopnika vsakomnr naj-topleje. Ternitschen pri Račjah, dne 23. oktobra 1004.J Georg Zafuta m. p. Alojz Korz m. p. Jože Sel m. p. priča. priča. 11 [Hiša s posestvom I tik Maribora se takoj proda. Po-I »sivo meri 9 oralov med temi mni zemljišč, ki so jako primerne F za nove stavbe. Hiša je popolno-I ma nova, ravno tako gospodarska I poslopja. Več se zve od lastnika I J. Krošl v Mariboru, Tricster-strasse 15. 878 Izvrsten viničar I išče vinicarijo. Delavnih moči ima 5 | starih od 17.—2i. leta. Viničarijo bi rad nastopil v začetku prihod-j njega leta. Ponudbe naj se po§-| Ijejo na: Janeza Urpanek, vinicarja v Zavrču. 379 Mlin in žaga I ležoča ob Dravi, bi ima dvojno okrižje, (gatre) in okroglo žago j (cirkular), se takoj pod jako ugod- , nimi pogoji prodas t a in to le radi tega, ker je podedoval posestnik večjo kmetijo in bi jo rad sam , obdeloval. K mlinu spada tudi Čez dva orala posestva na katerem je hiša s kovačnico. Vse je 1 v lepem kraju na ravni, komaj 20 minut od železnične postaje oddaljeno. Ta lepa priložnest se posebno priporoča kupcem lesa. Naslov pove upravništvo »Štajerca" v Ptuju. 371 Lepa, breja kobila blizu 16 pešic visoka, črne barve 6 let stara, se za 700 kron takoj proda. Kje, pove upravništvo »Štajerca" v Ptuju. 375 Hlapec za vole ge takoj sprejme cd V. Lepo-scha v Ptuju. 370 Resna ženitna ponudba. Mladenič, star 24 let, absolvent kmetijske Sole, ki ima par sto kron premoženja se želi vsled veselja do samostojnega gospodarstva prihodnje leto priženiti na kako večje posestvo na Spodnjem Štajerskem. Natančneja pojasnila pismeno. Le resne ponudbe (ako mogoče s sliko) naj se pošljejo pod naslovom »Poštenost in tajnost" na upravništvo »Štajerca" v Ptuju in sicer do konca tega meseca. 374 Pekovski učenec lepega obnašanja se takoj sprejme v uk pri Šimenu Berghaus, pekovskem mojstru v Zgornji Polskavi (Oberpulsgau). 346 Kdor želi kupiti? Na prodaj je hiša, ki ima dve sobi in dve kleti. Tifc hiše je hlev za kravo in svinje. Hiša stoji v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem, je oddaljena 20 minut od okrajno in Železniške ceste ter pol ure od tovarne. Jako pripravna je za kakega delavca ali rokodelca. Od istega posestnika se proda tudi travnik, njiva in hosta, ki leži v bližini gori opisane hiše. Naslov (adres) pove upravništvo ^Štajerca." 380 XUU*UHH*nH Trgovski učenec, ki zna nemški in slovenski jezik gladko govoriti, sprejme se takoj v trgovini z meSanim blagom: Jožef Wutti, v Velenju (W511an). 358 Na prodaj je lepa zidana hiša v Slovenski Bistrici s sedmerimi sobami, dvema kuhinjama, tremi čumna-tami (kamrami); zraven hiše je vrt in vodnjak. Proda se zaradi preselitve lastnika- Naslov pove upravništvo »Štajerca-" 344 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ni več take priložnosti 1128 500 komadov za 1 gld, 95 kr. Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album z ?6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-briLantom, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali Če se denar pošlje naprej. Dunajska centralna razpošiljal niča P. Lust, Krakov (Krakau) št. 41. NB. Za neugajajoče se denar vrne. Lepo posestvo blizo Maribora, obstoječe iz zidane hiše s 5 sobami, 2 kuhinjama in kletjo, lepega vrta za zele-njad, sadunosnika >n njive. Zraven je dobro obiskovana kovačnica. Cena 2300 gold., kupni pogoji jako ugodni. Naslov: Vincenc Kos, Hcrrengasse Nr. 40, III. Stock, Marburg. 335 Učenec z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom: Alois Walland, trgovec v Oplotnici (Oplotnilz,) 331 Delaven fant se takoj sprejme. Opravljati bo moral raz ven manjših domačih del tudi delo pri konjih. Ponudi naj se pri Mariji Straschill, na Bregu pri Ptuju. 382 Krojač kateri je delal že za kako pro-dajalnico obleke in kateri zna tudi sam izrezovati, dobi trajno službo in dobro plačilo. Kje, pove upravništvo „ Štajerca" v 381 Ptuju. š,ev-im Razglas. Odbor okrajnega zastopa v Ptnju sprejema naročila za umetni gnoj. Ta gnoj se bode dobil v vrečah po 100 kil pri okrajnem odbora. Ena vreča Tomaževe žlindre bode veljala loco magacina pri okrajnem odbora in sicer: 16% 5 kron 70 vin., 17% 6 kron, 18% 6 kron 30 vin.. Odjemalcem, kateri hočejo žlindro sami takoj odpeljati, se zniža cena pri vsaki vreči za 20 vinarjev. Posestniki, kateri si toraj želijo naroČiti Tomaževe žlindre, naj to naznanijo svojemu gospodu občinskemu predstojniku takoj, ta pa naj vpošlje dotično naročilno polo najdalje do 15. novembra 1904 na okrajni odbor v Ptuju. Okrajni odbor v Ptuju, dne 31. oktobra 1904. 372 Za načelnika: Max Straschill. Grostilnica se da takoj v najem. Gostilnica je v trgu na Spodnjem Štajerskem in sicer v takem kraju, kjer se križajo tri ceste. Naslov pove upravništvo „Štajerca" V Ptuju. 377 Priporočava pravo, izvrstno, domače Bučno olje (Kurbiskernol) in 80°j0no kislino za jesih (ocet) delati. Iz enega litra te kisline napravi se 20 litrov dobrega in zdravega jesiha. Dobi se v vsakej množini ter se pri naročilu prosi za natančni naslov in ime zadnje pošte. 208 Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju. Za zimski ča$! Kdor hoče kupiti izvrstno zimsko blago, naj pride v našo trgovino v Ptuju (Flori-aniplatz) ali pa v podružnico pri mostu (Wagplatz). Postrežba je točna in zanesljiva. Cene so jako nizke. 383 Brata Slawitscb trgovca v (ttiijii. 12 Sfranilnica (Sparkassa) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računi it 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem nradn. vlad. državnega mesta Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilniČne zadeve spada- | jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Giro konto pri podružnici avst ogersk. banke v Gradcu. 11 Ravnateljstvo. Pravi tirolski haveloki iz garantirano pravega lodna iz kameline dlake, katerih dež nikdar ne premoči in kateri varujejo pred mokroto in prehlajenjem, priporočava v vsaki velikosti za 10, 12 aH 15 goldinarjev. S?ršniki (Wet-termantel) za gospe in dedke se dobijo po naročilu. Pri pismenih naročilih zadostuje, da se pove, kako dolgost naj bi imel havelok, merjen po hrbtu. Brata Slawitsch trgovca v Ptuju. 354 v------;—:----------------^ Naznanilo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalt). i Prav pridna in delavna deklica se takoj sprejme v neko krčmarsko obrt. Prednost ima taka, ki je že služila v krčmi. Istotako se sprejme pridna in delavna deklica v kuhinjo. Treba ji je, da zna že vsaj nekaj kuhati. Deklica se bode od krčmarice v kuhanju nadalje po- dučevala in popolnoma izvežbala. Naslov (adres) krčme se zve v upravništvn MŠtajerca" v Ptuju. Kopele V banjah se lahko rabijo vsak dan od 8, do 12. ure predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. . / Kopel* s felaponom in sicer za ljudstvo se dobo od 1. do 7. ure popoldan. Kopele s hlaponom in polivom vsak dan od 8- do 12. ure predpoldan in od 1. do 7. ure popoldan. k37B A Dobra moka po zelo nizki ceni iz celjskega mestnega mlina dobi se v zalogi na Bregu pri Ptuju v hiši Joh. Šimenko tik mosta čez Studenčno vodo. m u*uu**uux*nu*nununnnxx iS Najredkejša priložnost kupovanja! S 15. septembrom t. 1. začnem v moji trgovini z dovoljenjenjem dotične oblasti na 3 mesece ^T razprodajo ~vig svojega manufakturnega blaga, posebno pa volneno sukno za možke obleke, volneni cajg za hlače, razna snkna, barhent za obleke, plavi druk, štrikane zimske robce, velike vratne robce, konjske odeje, zimske srajce, zidane robce itd. Vse blago pod najnižjimi fabriskimi cenami. Noben kupovalec naj ne odlaga te priložnosti nizkih cen vporabiti. K obilnemu kupovanja uljudno vabi M1 Jožef Sedminek, trgovec pri sv. Lenartu, Slov. gorice. Veliko presenečenje. Nikdar več v življenju se ne ponudi taka priložnost. 5C0 kosov samo i gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena B6 ur tekoča precisanker ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim Žlahtnim kamenem, 1 nastavek za smodke z jantarjem (berenšteinom). 1 eleg. broSa za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat mošnjtfek, J žepni nožič z pri- pravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepših podob sveta, o reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenSpondenco in 3e 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiSi in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar požlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wlrth, Krakau A/14. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. Nagrobne vence iz umetnih cvetlic po 4, 6, 8 in 10 kron, kakor tudi venčne trakove z napisom ali brez napisa imata v obilnej zalogi in priporočata BRATA SLAWITSCH v Ptuju. UI Štev. 9824. Razglas. 361 .-. V mestu Celju se bodejo zanaprej vršili sledeči živinjski sejmi in sicer: sredpostno soboto, 21. oktobra in 30. novembra ter vsak pervi pondeljek v mesecu. Ako je 21. oktobra, 30. novembra ali pa na pervi pondeljek v mesecu nedelja ali praznik, tedaj se vrši sejem na pervi sledeči delavnik. Sejmi so na živinjskem sejmišču pri mestni klavnici (Schlacht-halle). Sejrnovski predpisi se dobe ali izvejo v mestnem uradu ali pa pri oskrbništvu klavnice. Prodajalci Živine so mitnine in stojine oproščeni (maut- und standgeldfrei). Mestni urad V Celju, dne 19. septembra 1904. Župan: Julij Rakusch L r. ~ Vsakovrstno prekajeno (zelhano) ~ s meso, najfinejše klobase, g \ vedno sveže (frišno) blago, priporoča po naj- !£. d) žji ceni 3 f J. Luttenberger, mesar v Ptuju. E ta o o. Zunanja naročila odpravijo se — vestno in hitro! ! 345 Stari ferb&r 81 (Ferdinand Stross) vštric male kasarne priporoča se, da prevzame po nizki ceni platno, mozka in ženska oblačila v barvanje v vseh poljubnih barvah: nadalje priporoča svojo mnogovrstno zalogo modrega (plavega) platna, druka in robcev, vse vrste tkanin za obleko, hlačni cajg, cvilih za blazine, (Weberzeug), pisan in moder barhent, platno za srajce, rokav-ce in gate, Široko platno za prte ali rjuhe, belo in črno platno za konjske komole, zeleno in modro domaČe platno za predpasnike, iz debelega domačega platna narejene prte, odeje, koče, slamnjake (Strohsiicke), delavske srajce, štrikane srajce in spodnje hlače za možke in ženske, (gate), nogavice, predpasnike itd. Najboljši in najcenejši nakup vsakovrstnih godal (HosikiDstramente) W. Schramm, izdelovalec godal V Celju, Gratzerstrasse štev. 14. Prodajam vsakovrstne plehaste in lesene pihalne instrumente, dobre gosli za Šolarje po nizki ceni, kitare, citre, harmonike na meh, bobne, tamburice, jako fine strune. Kupujem stare gosli ali pa jih zamenjam za nove. 284 Tomaževa žlindra 100 kg. 3 gld.50kr. Kalijeva sol (Kainit) 100 kg. 2 gld. 50 kr. »so ste najboljši umetni gnojili za travnike ter se dobite za jesensko gnojitev v trgovini M^* Franc Kupnik v Konjicah (Gonobitz). -~8to Ondi se na debelo po najboljši ceni kupuje fižol in krompir. Lovske puške vseh zistemov, znani najboljši izdelki, najvestnejšepre-sknšene, priporoča Peter Wernig ces kr. dvorni puškar v Borovljah na Koroškem (Ferlach, Karnten). 349 Ceniki se dopošljejo zastonj in poštnine prosto. 14 FRANZ KAISER žganjarnica v Ptuju. Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo. Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kopi, sem pripravljen, povrniti tudi stroške mitnice (maute). Kupite enkrat na poskus! SOS Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo. Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolflg-o. Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih viN* *•**• 40 dni na kredit! 40 dni na poskus! Pazite na plombo Takih in enakih kričaških priporočil moja svetovnoznana tvrdka za hvalo mojih ur ne potrebuje, rečem Vam toraj samo: pazite na tvrdko (firmo). Vsaka taka hvala je za priporočitev mojih ur čisto nepotrebna, ker v 40 dneh mi uro itak more vsakdo nazaj poslati, kdor ž njo ni zadovoljen in dam vplačani denai takoj nazaj. Solidnejše kupčije nikdo ne more zahtevati. Pojasnilo! Jako Čislane antimagnetične remonter-ure na sidra (anker) zigtem Rosskopf, v nikelnastem okrovu se že nekaj let od mojih kupo-valcev kaj rade kupujejo, posebno jih Čislajo ljudje na kmetih, uradniki, orožniki, finančni in železniški uslužbenci, ker so ž njimi piav zadovoljni. Privatnim kupcem pošiljam moje prave amerikanske antimagnetične remonter-UR na sidra, t\$Um Rosskopf IICv. 09 (Jako priporočljiva službena ura) s patentovanim email-kazalnikom, s sckund- J- nim kazalom, v dobro se zapirajočem nikelnastem okrovu ali pa v črnem jeklenem okrovu ins ' pozlačenimi kazali, natančno regulirana, s triletno pismeno garantijo p trpežni ikatliiei iz |e- lenooefla usnja, z nlkeUasto verižico in obeskom vred, z karabinerjem in varstvenim obročem, velja komad samo 2.50 fjld » ;! komadi 7 flld., 6 komadov pa 13*50 gld. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali pa, Če se denar naprej pošlje. HANNS KONRAD prva tovarna za ure v BruXU It. 040 na Češkem, ces. kr. sodnijsko poverjeni cenilec. Moja tvrdka je odlikovana s ces. kr. avstrijskim orlom in s zlatimi in srebrnimi medaljami iz raznih razstav ter z več, kakor z 10 tisočimi pohvalnimi pismi iz vseh krajev sveta. Moja tvrdka je kot izvozna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša ter razpošilja v p$e dele Speta. Ustanovljena |e leta i»$7. Prepis pisma, ki sem ga nedavno sprejel: UaJa blagorodnOSt! S posebnim veseljem moram Vam priznati, da tiste tri ure, katere sem pred nekaterimi leti iz Vaše tovarne dobil do današnjega dne brez prestanka prav dobro grejo in da jih 5e pri nobenem urarju nisem imel. Dovolil sem si tudi Vaše izvrstne ure pri vsakej priložnosti priporočati, kakor na pr. pri konferencijah. Za izvestno in trpežno napravo Vaših ur odkritosrčno se zahvaljujoč prosim Vas, da blagovolite mojemo današnjemu naročilu tudi tako vestno ustreči. SpodnjistanetiČ (v Bukovini) dne 7. 12.1903. Jan. Buczkovski I. r. nadučitelj. g ^ffl Br T*07flV ' ^*a*' urari* 'n ',arantači ponarejajo moje kataloge in risbe ter navidezno svoje ure rt ^"5 ^B-^ V^Ui « ceneje prodajajo. Te naoidezno cenejše ure pa so malOPredno, 5lab0 blago, često- CO ^^^M^^^ krat niso repasirane, s slabim okrovom, za katere se ne more 3 leta pošteno jamčiti. Ne dajte se s takim blagom slepiti, ki je samo z* oko ne pa za daljSo rabo! Pazite na mojo blizu tt 20 let ObStOlefO tprdfco. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Bruxu štev. 949. '-lfci Ilustrovani ceniki se na zahtevanje zastonj in franko dopošljejo. 166 A. 15 „STAJERC" » H It " štajerc je list, ki ima glavni moter, braniti spodnještaj. kmete pred iskorišče-— vanjem od strani kmečkih sovražnikov. StajePC ' hoče mir med sosečkima narodoma, katera sta primorana, skupaj ^ živeti in katera sta odvisna en od ovega. S>tdj6PC ' radovotfho odgovarja svojim naročnikom na vsako vprašanje bodisi v gospodarskih, v tožbenih, davčnih zadevah, sp\oh o vsaki stvari, katera je kmetu in trgovcu na deželi potrebna. Za pismo se „ mora priložiti znamka za 10 vinarjev. 9tOJ0I*C sprejema radovoljno dopise od svojih naročnikov, želeč, s tem ne-rednosti, katere Škodujejo kmetu, odstraniti. StajePC ' prinaša vsakovrstne novice iz Spodnjega Štajerja, pa tudi iz drugih dežel. »Štajerc" izhaja na leto 26 krat in ne velja več kakor 2 kroni za celo leto in se lahko naroČi vsaki dan. „Štajerc<- priobči oznanila po jako nizki ceni. Oznanila sama pa priobčena v tem lisfu, imajo veliki vspeh. Na enkratno oznanilo je dobil pred kratkem neki gospodar 76 dopisov, tičočih se razglašene stvari. Število „ŠtajerČevihu naročnikov vedno raste, kmetje, obrtniki, delavci, trgovci, naročajte ,,Štajerca*', pošiljajte mu vaSa oznanila. Sedaj se tiska uže v 15 tisoč iztisih. Naprednjaki, skrbite za razširjanje tega lista, tako, da bode kmalu postal tednik. Upravništvo in uredništvo se bode od sihmal Se bolj potrudilo, po svoji moči vsaki žeUi naročnikov ustreči, treba pa je, da se te želje pismeno ali ustmeno naznanijo. —I Naprednjaki, zahtevajte v vsaki gostilni vaš list, zahtevajte »Štajerca", r— Hranilnica (šparkasa) mestne občine~Celje. Banje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 K 9,808.55121 floge od 1. januarja 1903 do 31. decembra 1903 z obrestmi vred...... . > 4,312.95022 Od tega je odračuniti: K 14,121.501-43 ■vote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1903 vzdignile...... . K 3,264.66130 lanje vlog interesentov dne 31. dec. 1903 » 10,856.840 13 Hipotekama posojila.....•.....K 6,246.645*43 Mejnično stanje.............» 86.136 — Posojila na vrednostne efekte.......» 16.329 83 Efektni zaklad .............» 3,463.858-— Posestva................> 183.000-— Imeiek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........> 317.000-— Vloge pri kreditnih podjetjih.......» 330.425 20 Stanje blagajne JkaseJ..........» 91.22-963 Glavni reservni zaklad..........> 564.88188 Posebni rezervni zaklad za kurzne diference > 315.353-92 Zaklad za penzije............> 32.448*21 Visokost za obresti: Pri vlogah 4°|0 in se plača pitni davek od hranilnice (šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. 1041 Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne Šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — , Ringschifchen . 140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 B — „ Minerva A............100 „ — „ Minerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ Howe C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — „ Odi (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno. 327 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše pestavljena je nova parna žaga vsakenp v porabo. Vsakemu se les hlodi itd. po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 30 16 355 Kranjski redilni prašek za Y • V prašiče povzroči med krmo zmešan, da prašiči raji zrejo, varuje svinje različnih bolezni ler zboljša meso in mast. Ako se hočemo obvarovati Škode, moramo pokladali ta praSek (mešati med hrano) že pujskom, Zdravim svinjam zmešati se mora na teden enkrat ena žlica polna tega prahu med hrano, slabim in slokim vsaki dan po eno žlico, mladim na teden samo pol žlice. Eden zavojček po 25 krajcarjev zadostuje za mesec dni. Dobi se pri Bratih Slawitsch v Ptuju (podružnica nasproti Dravskega mosta.) Najboljša pomoč za kmeta, ki želi svoje domače živali, bodisi goveda, konje ali svinje zdrave in dobro rej ene imeti, je moje zdravilo. Pošiljam z naukom vred, kako da se mora ž njim ravnati, proti poštnemu povzetju za 2 kroni; kdor naroči za 4 krone, ta dobi pošiljatev poštnine prosto. Raiiuund Savsky, trgovee na Podplatu pri Poljčanali. 3&3 Nikdar več ni take priložnosti! Tako dolgo, dokler Se ni zaloga hlač" izprodana, dobi vsakdor hlače za malo svoto in sicer za ®C" I gld. 80 kr. Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. zdelane so po najnovejši dunajski fasoni, vaorci sukna so jako lepi. Kdor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo- se po poštnem povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in njih širokost okoli pasa. Dunajska fllijala za sukneiio blago Ch. Jrnigwirtb, Krakau 51. Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar. 1110 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje: Bed Star Line, 20, Wiedener Gflrtel, na Dunaji ali Karl Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 41. 537 Izvrstni, od llfnr*! ■"lliYfl se ima za'ivalui svoien™i nikogar doseženi iU-VI UiUlIUII vprovspehu proti mkolmaj edino impregniranju dotičnih zelišč. Ne povzročuje glavobola! ter daje tobaku jako prijeten duh. Pazili je treba na varsM veno znamko in na ime „Morathon". Glavna zaln^a* Jožef KOnig v Ce,ju KH Vffiaiflfl /,