V.b.b.
Naroča se pod naslovom „Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V,, Marg&retenplatz 7.
Ost
polililsLO, oospodarstvo Irk prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : K 5000’—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 700 kron.
Leto III.
Dunaj, 4. junija 1923.
Št. 26.-27.
l|midlliiill|i»’'ill''iiil!lliiiHllliiiil|iliiiillliiiiilllliiiilll)iiii!HliMilltiiiMilllnilllllHiMllliii:lilli[ii'!!lliiillll»iill
Naročnikom v Jugoslaviji smo priložili položnice.
V preteklem tednu list vsled tehničnih ovir v tiskarni ni izšel, kar nam blagovolijo naročniki oprostiti.
Koroški Slovenci in njihovi nemški prijatelji.
Ko jt jugolsovanski zunanji minister Nin-čič spregovoril enkrat malo resnejšo besedo v varstvo koroških Slovencev, ki so na milost in nemilost izročeni nemškemu furorju, so naši sosedje zabrneli, kakor ose, kedar jim podre-gaš v lepo spopani meh. Vsuli bi se nad Ninči-ča, a je le predaleč.
Tajiti ne morejo, da na Koroškem še irso mogli podaviti vseh Slovencev; nekaj jih je ie še tu in se ne more reči kedaj se b^ ^rob zagrnil za zadnjem. Tajiti tudi ne morejo, da je položaj Slovencev na Koroškem zdaj stokrat slabši, kot je bil pred vojno vkljub vsem lepim obljubam in vkljub vsem lepim določbam mirovne pogodbe. Zdaj nastopa v „Fr. Stimmen" njihovi strokovni pr v obor it eli nrof. W a 11 e. Ta gospod Slovencem ni tuj, kakor Dobernik ni bil. Wutte svoje prijatelje tolaži, da pač Ninčič in Jugoslavija po mirovni pogodbi nimata druge pravice, kot pritožiti se pri Svetu narodov, a nima pravice na neprijazen način tirjati od Avstrije, da varuje slovensko manjšino na Koroškem. Gospodje Nemci so poslali sila lahločutni, odkar so se prepričali, da z Bismarkovo brutalno metodo ne pridejo nikamor. Ninčič bo že vedel, katero pot naj krene, in če je nastopil krajšo pot, da Nemcem pove, kakor pra.vi njihov pregovor:	„Haust du
meinen Juden, hau’ ich deinen Juden“ — če jim pove: Ako tako nastopate s Slovenci i,a Koroškem, bomo mi v Jugoslaviji primerno nastopali z vašimi rojaki, tedaj se nam zdi, da je ta pot primerna in najbližja in prav nekri-vična. V čemur kdo greši, v tem nai se •kaznuje. Potem pa hoče Wutte svet „fatbati“, da na Koroškem ni 70.000 Slovencev, da toraj Ninči-óeve številke niso pravilne. Nam ni znano, da bi bila na Koroškem zadnjih 40 let kje med Slovenci razsajala kaka kuga, ki bi jih bila kar 50.‘000 podavila, razun grde, plačane, lažnjive nemškutarije. Naših koroških Slovencev še vedno nad 100.000 v deželi. Ko bi bila vlada kedaj objektivna in bi pri štetju lepo vprašala ljudi: kaj ste Slovenci, ali Nemci? Tako pa se jih vprašuje, ali znajo nemški, aii hočejo biti Srbi in takšne neslanosti. Vsakdo, ki je kje odvisen, se boji, da ne izgubi kruha, da se mu ne dela škoda v obrti, ako se spozna za Slovenca. Tako se tu šteje in se bo štelo in se konstruira neka laž, ki se imenuje statistika. Nemci so statistične podatke v stari Avstriji fabrictrali, zdaj jih fabricirajo še le prav neovirano, ker ni nikogar, ki bi jih udaril po umazanih prstih.
In naše šole! Wutte se sklicuje na to, da se Slovenci želijo učiti nemški. Ali ne želijo tak-šnega pouka, kakoršen je zdaj. Na naših šolah nastavljajo same Nemce učitelje, ki otroka ne umejo, otrok pa učitelja ne; domače učitelje Slovence pa preganjajo in jim jemljejo službe, do katerih imajo postavno pravico!
Brez sramu se sklicujejo naši Neipci na neke utrakvistične šole, ki ji h ni. To slepari-
jo uganjajo že 30 let. Šola, v kateri se par mescev lomi z. najmanjšimi otroci nekaj slovenščine, ni utrakvistična šola, marveč trepa-rija, ki jo Nemci z nami že ves čas uganjajo. Te naše šole so narodno nasilstvo, so raznarodovanje najgrše vrste, ker se tako Izpriia naša mladina. In sad teh šol? Nemški list „Reichs-post" ga je označil nedavno in je natisnil faksimile, podobo neke naloge, ki jo je pisal 131eten fant, menda v Grabštanju, ter pravi, da je to Analfabetenzucht. Wutt :ju priporočamo tisti članek, naj ga bere. Mi pa Nemcem očitamo, da hočejo naše ljudi vzdržati s svojimi zanikrnimi šolami v nevednosti, da bi jim naprej hlapčevali. A tako ne poide naprej in ministra Ninčiča zahvalimo, da je spregovoril resno besedo. Besedi naj sledi kmalu kaj dejanja.
Podpiranje ljudi, ki ne najdejo dela.
Že pred vojno na kmetih ni bilo hlaoccv. po vojni so razmere še veliko slabše, ko se plače, ki so jih nekaj časa dajale tovarne, ne dajajo primerjati plačo, katero zamore dati kmet. Umevno je, da retem hlapec sili v to-vanio kjei jc ob urTzoočcr že prost in- :ma : prosto še v soboto popoldne.
Na kmetih sicer ni ljudi, ki1 bi ne našli dela, ako le hočejo delati. Vsaki starček ga najde in vsaka, četudi 701etna mamica. A za delo brezdelnim ni. Gotovi ljudje so lovili kmečke posle na stroške kmetov in jim obečali, ako ne bo dela, na teden 100 tisoč kron, ki jih naj plača kmet. Kedo bi potem ne verjel, da so iskreni prijatelji poslov?
Kar se je v ti zadevi konečno sklenilo, je pa vendar le nekaj drugega. Naša prva skrb mora biti, da dvignemo produkcijo, da se več pridela; kmet mora kupiti umetnih gnojil, mora dobiti boljših semen, mora dobiti močne vprežne živine — za vse to treba denarja in če mu vse poberemo, berač ne bo mogel naprej. Propadlo bo poljedelstvo in to bo nesreča za vse ljudstvo, tudi za delavca. Zato je dobro, da se je določilo v ti stvari le to:
Podpirali se bodo samo ljudje, ki nimajo nobenih dohodkov in nimajo sami nobenega premoženja. Otroci ne dobe podpore, ako oče ali mati zaslužita. Podpore tudi tisti ne dobi, ki ni hotel sprejeti dela, ki se mu je ponudilo. Potem se je določilo, da ljudje v »čisto kmeč-čkih“ občinah ne plačujejo tega zavarovanja in tudi ne dobe podpore za brezdelne. V takih »čisto kmečkih" občinah se zavarujejo samo delavci, ki delajo pri „višjih stavbah" (Hoch-bauten) v podjetjih, kjer je zaposlenih več kot 5 ljudi. Zavarovanja prosti so ljudi, ki delajo pri zgradbi navadnih domačih hiš in Skednjev. Treba pa je, da župan napravi vlogo na deželnega glavarja, v kateri se zahteva, da se občina proglasi kot čisto kmečka. Na to opozarjamo svoje občinske zastope, naj to vlogo takoj narede. Cisto kmečke so občine, v katerih ni delavcev ne na delu ne v stanovanjih. Deželni glavar bo vprašal industrijelno okrajno komisijo in bo potem napravil svoj predlog na mlm-sterstvo za socijalno upravo. Tudi take občine, v katrih je kaj oodjetij, v katerih dela nad pet delavcev, se lahko proglase kot kmečke. Ako prihajajo v čisto kmečke občine, recimo v Škocijan, po leti tujci, se morajo zavarovati
ljudje, ki so ta čas došli, a samo ti. Konečno se je še določilo, da brezdelni, ki so delali v tovarni, pa stanujejo v kmečki občini, ne dobe podpore, ker se sodi, da lahko dobe dela pri kmetih.
E POLITIČNI PREGLED £2
Avstrija.
Pogajanja z uradniki, ki so se pretekli teden prekinila, se bodo sedaj zopet nadaljevala. Vlada je bila prisiljena staviti nove predloge: pristane se na večje povišanje plač ali indeks se potisne tako dolgo vstran, dokler ne doseže povišanih odstotkov. Medtem so nekateri uradniki že začeli izvajati konsekvence. Pretekli petek so začeli s pasivno resistenco. Pasivno se zadržujejo vendar samo gotove vrste nameščencev, da skoro posledic pasivnega odpora ni opažati
Izjava zveznega kancelarja. Na nekem zborovanju na Dunaju je povdarjal dr. Seipel, da ostale države Avstriji glede sanacijske akcije popolnoma zaupajo. Nato je govoril o denarnih zahtevah posamnih slojev napram vladi in opozoril na težkoče, ki ovirajo vlado, da ne more takoj ugoditi vsem zahtevam. Jasno je, je dejal dr. Seipel, da mora vlada n. pr. izjaviti nezaposlenemu: Ako v tem času seže-mo po denarju, ki ga imamo na razpolago zato, da rešimo državo, in ga z namenom, premagati krizo, enostavno razdelimo, bi bila s tem oškodovana ne samo država, temveč v prvi vrsti narodno gospodarstvo in število nezaposlenih bi se gotovo ne znižalo, pač pa povišalo. Zato se ne smemo čuditi, da se skuša vlada na vse načine izogniti novega bremena. Slično je tudi z javnimi nameščenci, ki jim je vlada tudi morala izjaviti, da dotlej, dokler ne bo izvršeno celo sanacijsko delo, ne more ugoditi vsem njegovim zahtevam. Začasno jim vlada lahko da samo gotovo svoto. Ker pa imamo na razpolago samo' omejena denarna sredstva, hočemo najprej pomagati družinskim očetom. Končal je s pozivam, naj pri sanaciji vsi sodelujejo.
Govor dr. Ninčiča je našel odmev tudi v narodni skupščini. Poslanec Hampel je trdil, da se dr. Ninčič laže ko trdi, da se Nemcem v Sloveniji mnogo bolje godi kakor pa Slovencem na Koroškem, kjer celovška vlada ne spoštuje določb o narod, manjšinah. Vpraša kanclei ja, ali je pripravljen odgovoriti na podlag; zbranih podatkov dr. Ninčiču v prinerni obliki. Zelo radovedni smo na odgovor.
Volilna reforma dela našim strankam ve-Jiko preglaglavic, ker se ne morejo zediniti. Kar so do sedaj predlagali socijalisti, so zavrgle meščanske stranke in obratno. Sedaj so večinske stranke stavile nove predloge, in sicer: volilna dolžnost se opusti, zato pa dobijo deželni zbori to pravico: reklamacije so dopuščene pred vsakimi volitvami; volilne imenike sestavijo in vodijo občine ;število mandatov se deli s številom prebivalstva: 6,158.146 z 165	37.322 prebivalcev za en mandat. Na
Koroško bi pripadlo potemtakem 10 mandatov. Na tej podlagi upajo večinske stranke priti do dogovora z manjšinskimi strankami.
Nemčija.
Protidraginjski izgredi se v Berlinu dnevno ponavljajo, ker postajajo razmere neznosne. Ne stopajo samo cene potrebščin, temveč o-paža se na trgih tudi že pomanjkanje. Izginil
je takorekoč ves lanski krompir. Letošnjega je sicer dosti ali cene so tako visoke, da ga ne more plačati vsak. Tudi druge -potrebščine izginjajo in se podražujejo. Vsled tega so hotele ženske kar pleniti trgovine, kar je še k sreči preprečila policija in izvedla pri trgovcih preiskave, li nimajo živila skrita. — Število brezposelnih se vsled padca marke seveda zelo množi. Dne 17. aprila jih je bilo 95.239, sedai jih je že preko l/2 milijona. — Pa tudi denarni špekulanti rastejo kot gobe po dežju. Vlada je proti tem pijavkam odredila stroge odredbe: Vsak špekulant bo strogo kaznovan in ves devizni promet se ima vršiti potom devizne centrale (kot pri nas v Avstriji). — Za poizkušnjo se je uvedel tudi indeks, ki se bo ravnotako slabo obnesel kot pri nas.
Jugoslavija
Časopisje, ki se je močno razburilo, ker vlada proti Bolgarski ni storila odločnih korakov, se je že nekoliko pomirilo, ker je podal dr. Ninčič v skupščini pomirjevalno izjavo. — Pretekli teden pa je prišlo novo razburjenje. Na min. predsed. Pašiča se je namreč izvršil revolverski napad. Ko je zapuščal v avtomobilu skupščino, je štirikrat ustrelil na njega Mi-hajlo Rajič in ga na obrazu in rokah lahko poškodoval. Atentatorja so takoj zaprli. Govori se, da je storil ta čin iz maščevalnosti.
Porurje.
Belgijci, Francozi in Nemci so se začeli v Porurju prav nesramno pobijati. Nihče noče nehati. Ne mine dneva, da ne bi bil ustreljen, ubit ali umorjen kak francoski ali belgijski vojak ali Nemec. Ta dejanja ne bodo obrodila dobrega sadu, ker se s tem sovraštvo le še stopnjuje in ne zmanjšuje. Sicer se ne more popolnoma verjeti francoskim, tem manj nemškim vestem, ali jasno je, da ta pot ne Vodi k cilju in da bo to postopanje zapustilo v nemškem narodu neizbrisne sledove, ki jih bo šele izbrisalo v danem trenutku kruto maščevanje. — Nemci so zadnji čas razstrelili železniški most čez Reno med Duisburgom in Hochfeldom ravno v trenutku, ko se je peljal čez njega vlak z vojaki. Razstrelba je zahtevala mnogo žrtev. Francozi bodo seveda krivce kaznovali, mogoče na smrt obsodili. Nemci pa bodo vpili v svet, da se jim godi strašanska krivica, čeravno so krivi vsega sami. Ravno tačas so obsodili 7 Nemcev na smrt vsled poškodb železniških naprav. In še več jih bodo. — Za to vprašanje se je začel zanimati celo papež, ki je poslal pismo, v katerem priporoča določitev plačilne zmožnosti Nemčije potom posebnega razsodišča in izpraznitev Porurja pred popolnim izplačilom reparacij od strani Nemčije. Francija to posredovane odklanja.
Francoski odgovor Angliji. Francoska vlada zahteva plačilo 1300 milijonov funtov za reparacije ter plačilo zneskov, ki jih nnjre-buje Francija za izplačevanje medzavezniških dolgov. Dalje navaja v odgovoru: 1. Jamstva, ki jih nudi Nemčija za izvršitev izplačil, niso zadostna. 2. Francija je pripravljena spremeniti zasedbo Porurja v tehnično kontrolo produkcije, če se Nemčija odpove pasivnemu odporu in ustavi podpore štrajkujočim. 3. Tehnično kontrolno' osobje bi bilo zavarovano le od rrtalega števila vojakov, Francija bi pomilostila vse obsojence pod pogojem, da ti po svoji osvoboditvi kontrolnim organom ne bi delali nikakih zaprek in 5. Francija privoli v moratorij za Nemčijo.
Bolgarija.
Komaj si je nova vlada svojo pozicijo nekoliko utrdila, že je šla na delo, da podere kar je sezidal Stambolijski : razveljavila je zakon o delovni dolžnosti (isto hočejo vpeljati tudi sedaj v Jugosl.) in razpustil občinske odbore, v katerih imajo pristaši Stambdijskega večino in postavila komisarje; večinoma rezervni oficirji. Čeravno je Cankovo vlado priznalo že par držav, na zunaj nima prevelikega zaupanja. To najočitneje kaže padec leva, ki so ga držali dosedaj Angleži na višini. Zelo kočljiva točka je obsodba ministrov prejšnie vlade, ki se nahajajo vsi pod ključem. Vlada hoče razpustiti sobranje (parlament) in razpisati nove volitve, ki bi se vršile v septembru. Pravilno izvoljena vlada bi potem pomilostila one ministre, ki jih je obsodila vlada Stambolijskega in
obsodila sedaj zaprte ministre. To najbrž pa ne pojde tako gladko, ker kmetijska stranka ne misli prenehati, temveč se bo borila še naprej. Njen cilj je sedaj bolgarska republika. Pristaši Stambolijskega bodo pri prihodnjih volitvah gotovo še jako močni, ako ne bodo dobili celo večine.
Vedno jasneje se pokazuje zveza vlade z makedonskimi komitaši. Njih vodja Todor Aleksander je izdelal že natančen načrt za vpad v Jugosl. dne L julija. Vojni minister ga je z ozirom na sedanji položaj komaj pregovoril, da je ofenzivo preložil na jesen. Italija je z novo bolg. vlado zelo zadovoljna, ker popolnoma odgovarja italij. interesom. Po italij. poročilih bo Cankov iskal neslovanske države, da se sestavi, tudi s pomočjo Romunije, ki igra sedaj v mali antanti prav Idaverno vlogo, kakor prej Italija v trozvezi z Nemčiin in Avstrijo, ravnotežje proti mali antanti.
Grški ultimat Bolgariji. Oddelek komiva-šev je prestopil grško granico, obkolil vojašnico graničarjev in jo uničil z bombami. Po dosedanjih poročilih je mrtvih 10 častnikov in 100 graničarjev. Grška vlada je vložila s\rog protest v Sofiji in zagrozila, da prekine diplomatane odnošaje, ako Bolgarska v 5 dneh ne da zadoščenja.
Madžarka.
Madžarska armada. Nemški listi poročajo, da je na Ogrskem videti vsepovsod veliko število častnikov in Vojakov, ki vsi nosijo svoja stara odlikovanja. Posamezni vojaki nastopajo jako strumno oblečeni so dobro in orožje imajo prvovrstno, tako da vsako vešče oko takoj lahko spozna, da si je Madžarska zapet u-stvarila močno armado ki je izborno disciplinirana. Iz teh poročil ie razvidno, koliko se sme verjeti zatrdilom vladnih krogov o ogrski ..miroljubnosti".
Bojevitost Madžarov. Madžarski monarhisti in drugi nezadovoljneži s sedanjim režimom so dobili po dobro uspeli revoluciji na Bolgarskem veliko korajžo. Tudi oni so hoteli uprizoriti puč. PoliJja je namreč razkrila sedaj dva prevratna načrta, ki sta se oba dobro pripravljala, da je obstojala za sedanjo vlado velika nevarnost. En prevratni načrt so izdelali monarhisti; oni hočejo imeti na vsak način kralja na madžarskem prestolu. Drugi pa so nezadovoljni z Bethlenovo vlado, katero so hoteli z vsemi mogočimi razpoložljivimi nasilnimi sredstva vreči in vzpostaviti svoj desno-radikalni režim. Sedaj se hladijo vsi ti vročekrvneži v zaporih.
Manjšinske pravice na Madžarskem. Na
seji narodne skupščine je ministrski predsed-.nik grof Bethlen predložil zakonski načrt, po * katerem je znanje jezika narodnih manjšin na sodiščih in upravnih uradih zajamčeno. V motivacijo tega zakonskega načrta se navaja, da je v sedanji Madžarski število prebivalstva, ki govori tuji jezik, absolutno in relativno majhno. Samo Nemci in Slovaki žive v skupnih naselbinah, toda tudi oni so pomešani s pripadniki drugih narodnosti. V nekaterih občinah in mestih pa dosegajo narodne manjšine 20% mebivalstva, torej povprečno število, ki za sedanje mednarodno razumevanje zadostuje, da se jeziku narodne manjšine prizna odgovarjajoče mesto.
♦
Mussolinijeva volivna reforma. Novi votivni zakon predvideva za celo Italijo samo eno volivno okrožje. Vsaka provinca dobi določeno število poslancev: Piemont 56, Lombardija 64, Benečija 54, osvobojeno ozemlje 27 in Sardinija 17. Na vsakih 65.000 prebivalcev pride en poslanec. Tudi nekaterim ženskam priznava zakon volivno pravico: vsem onim, ki so odlikovane s hrabrostno svetinjo, ki so matere v vojni padlih in ki so svršile z uspehom višje šole. Volivuo reformo bo poskušal izvesti Mussolini zakonitim potom, ako bodo uspešni, drugače pa tudi z nezakonitimi.
Kritičnemu notranjepolitičnemu položanju v Španiji je krivo predvsem gospodarsko stanje. Premogovna obrt trpi pod tekmovanjem angleškega premoga. Istotako tekmuje Anglija španski tkanhiski obrti. Hud tekmec Španije na polju izvoza olja je Italija, ki olje lažje prodaja vsled svoje nižje valute. Trgovinska bi-
lanca Španije je. pasivna Čudno pa je, da pe-zeta kljub temu stoji visoka Širi se seveda velika brezposelnost. Vse to poslabšuje notranji politični položaj, tako da je pričakovati u-sodnih dogodkov v bližnji bodočnosti.
Ì DOMAČE NOVICE i
Podgora v Požu. (Ljudsko štetje.) Gospod urednik! Najbolj lačnega števnega komisaija cele Koroške smo imeli pa gotovo pri nas. Prišel je v hišo, zapisal vse, nato pa rekel, da se mu mora plačati za „cedelce“ po 3000 K. Gospodinja se je seveda obotavljala ter izjavila, da ne plača, 'ker jej mož tega ni naročil. A komisar se je odrezal korajžno: „Ako ne plačate, morate pa dati mavžno, klobaso In mošta!" Tudi „mavžne“ mu gospodinja ni hotela dati, a ker se naš komisarček le ni pustil odgnati, je nazadnje vendar le dobil klobaso ih mošta: V drugi slov. hiši ni hotel znati slovenski. Ko ga je gospodar opozoril, da je vendar rojen Slovenec in mora znati slovensko, je šele začel lomiti slovensko. Gospodinja je zahtevala, da se vpišejo vsi za Slovence. Komisar pa je izjavil, da ie itak vse eno, če jih zapiše za Slovence ali za Nemce, ker bo pozneje itak vse prenarejeno. Kako bo tako štetje izpadlo, si lahko predstavljamo. Naši občini kakor tudi okr. glavarju pa čestitamo k uspehu.	'
Dobrla vas. (Ljudsko štetje.) Pred nribliz-no enim mesecom smo priobčili pod naslovom „Dobrlavas — ljudsko štetje" dopi?, v katerega se je vrinila mala tiskovna pomota, ki pa na nomenu veliko spreminja. Bilo je pisano: „Da so našteli v naši občini čez 5% Nemcev, to je sama laž in goljufija". Imelo bi namteč biti pisano: .,Kar (ali kolikor) so našteli v naši občini čez 5% Nemcev, to je sama laž in goljufija". Toliko v pojasnilo, da nam občina Blato ne bo zavidala in mislila, da so naši „Gross-deutsche" bolj pošteni kot pa njihovi „Had-zorniki-revizorji štetja". Pri nas pravih Nemcev ni niti 5%. in še ti sami privandrani. Našteli pa so jih toliko, da se sami sramujejo s številkami na dan, T<j bo „reine germanisciie Rasse".
Dvorc pri Hodišah. (Vsem enako.) Kakm je „Kor. Slov." že poročal, je gostilničar v Dvorcu v zadnjem hipu ^odpovedal prostore za Občni zbor „Zvezde" češ, da za nobeno stranko ne da prostorov, anmok hoče biti z vsemi enako. Ni trajalo dolgo, pa ie bilo tam na nedeljo zborovanje socijaldemokratov. Pa ne samo zborovanje, še celo posebej jim je gostilničar postregel: pili so iz steklenic za pivo, pa ni bilo pivo notri, le nekaj bolj močnega, in govori se. kar bo gotovo tudi resnica, da naš navzoči župan ni videl tega. Zavseglih oči-
videc.
Vogrče. (Razno.) Dne 4. junija smo imeli veselo poroko. Brat župnikov, Jože Sekol, kmet v Dgbrli vasi, je peljal pred oltar Zgončevo Pavro, pridno Marijino družbenico. Čestitamo! Ob tej priliki smo se spomnili tudi tiskovnega sklada z lepim darom. — Nadučitelj Messner nas je zapustil in se preselil v Mah Št. Vid. Akoravno slovenske matere sin, je bil vedno naš hud narodni nasprotnik. Kljub neprestanemu rovarjenju ni dosegel nobenega uspeha. Zato mu pri nas ni več ugajalo, a tudi mi ne žalujemo prav nič za njim. Od njegovega naslednika, g. Stalzerja, ki je znan kot dober učitelj, pa pričakujemo, da bo znai naše otroke vzgojiti res v poštenjake.
Zakamen. (Ogenj.) Dne 25. junija dop. je izbruhnil ogenj pri Lajsmanu. Govori se, da je ogenj nastal od svinjskega parilnega kotla. Domači so bili vsi na polju. Pogorelo je Lajsmanu vse, skedenj in hiša, sosedu Gregorcu pa hiša. Le hitra pomoč požarnih hramb je preprečila, da se ogenj ni še bolj razširil.
Hodiše. (Strela.) V četrtek dne 2L junija je bila tu huda nevihta, v Dobajni je šla tudi toča. Pri Jakliču v Dobajni pa je udarila strela v lipo. Od lipe je šla strela v škedenj, kjer je užgala kupček slame, od tam je šla skozi hlev, zadušila najlepšo kravo in eno svinjo, razcepila hlevske duri, šla čez dvorišče, kjer je strgala lemež pri oralu, v hišo, kjer je naredila v podstrešju in eni shrambi precej škode, a ni več žgala. Ogenj na Skednju so brž zapazili do-
mači m udušHi. Velika sreča, da se domačim «I nič zgodilo. Bog nas vaiuj!
Sele. Letos je pri nas cela Sibirija. Še o kresu bi bilo dobro kuriti v peči. Sred! maja je padlo za 38 cm snega in še sredi junija je snežilo, na planinah pa je obležalo toliko snega, da so morali živino gnati zopet domov v hleve. Slabo vreme zadržuje pri delu zidarje pri Skutovcu in Husu in tudi gradbo nove ceste, ki drugače še dobro napreduje.
Strašna vremenska katastroia. V torek je vihrala nad severnim obrežjem Osojskega jezera strašna nevihta, ki je končala v višjih legah s točo, v nižinah pa s vtrganjem oblaka, ki je povzročilo strašen naliv. ŠiflinšKi potok je narastel v veletok, vdrl v vas Ceran in naplavil na polja in v vas ogromne množine kamenja in peska. Glavna cesta v vasi se je spremenila v strugo hudournika, ki jo je odplavil, tako da so prišle na povišje celo podzemske elektračne napeljave. Kamenie in pesek sta zasula več hiš do prvega nadstropja, druge pa je voda deloma poškodovala in podrla. Neka žaga je popolnoma porušena in se komaj še pozna, kje je stala. Električna centrala je istotako popolnoma uničena Med Beljakom in Trgom (Feldkirchen) je toča uničila vse nasade. Škoda znaša vec milijard avstrijskih kron, ni pa še natančno ugotovljena.
Škocijan. (Sv. misiion.) Sv. misijon se je vršil pri nas od 31.'V. do 8./VI. in, ker je.župnija zelo raztrešena, tudi pri podružnici v Šmarkežu pri Sinči vasi. Kljub hudemu nasprotovanju se je sv. misijon na obeh krajih nemoteno vršil. Bog plačaj vsem, ki so z dejanji in z navzočnostjo povzdignili slovesnost veličastne procesije z lučkami in lampijončki!
Št. Vid v Podjuni. (Sv. misijon.) V dneh od 10. do 17. junija se je vršil pri nas misijon s uoptlnim uspehom. Z prav majhnimi izjemami — bili so to sami deutschgesinnte Slovencu — so vsi župljani prejeli sv. zakramente. Zopet se potrjuje stara resnica: Kar je pri nas dobro slovenskega, je tudi dobro krščansko. Kdor spoštuje mater in njen jezik, spoštuje tudi katoliško vero. Obema gg. misijonarjema kličemo iz dna hvaležnega srca za ta veliki, teden trajajoči praznik in za to okusno duhovno pojedino: Bog plačaj!
Žitara vas. Dne 10. t. m. dobila sta naša stara dva zvona še dva nova bronasta tovariša v skupni teži 1200 kg. Bil je to dan za našo faro dan veslja, kakor snega še nismo imeli. Solze radosti so tekle že dne 4. junijn, ko smo zvonove sprejeli, spremljane od 70 belo oole-čenih deklet, več jezdecev in drugih faranov. V nedeljo pa je prihitelo k nam toliko ljudstva, kolikor ga še nihče ne pomni. Zvonove je blagoslovil vlč. g. M. Randl, prošt v Dobrh vas;, botri so bili Karl Seifriz, Juri Rutar, Katarina Seifriz in Helena Kajžer, pridigal pa je vlč. g. Vinko Poljanec, župnik v Št. Kancijanu. Da smo tak lep dan doživeli, je pripomogla sloga in darežljivost faranov, ko stanejo zvonovi povpr. vsako osebo 80.000 kron. Zahvaliti se imamo dalje dekletom, ki so spletle na stotine mehov vencev, našemu ribiču Krajgerju, ki je nalovil po fari „ščuk“, da je kupil za nje 70 kg smodnika, s katerim je skoro cel teden vznemirjal Podjunsko dolino. Omeniti imamo tudi, da so zvonove spravili v stolp sami farani brez vsakega mojstra, in da so v pol uri že zapeli in sicer zelo ubrano. Slovesnost je motil ples, ki ga je priredil gost. Plaš kljub sklepu obč. odbora, da se v občini do konca avgusta ne sme vršni nobena plesna zabava.
Drava. Zadnjič smo pokopali Kovačevo mater v Vognjem polju. Rajna je doživela visoko starost in bila do zadnjega zvesta svojemu narodu kakor tudi Bogu. Tudi Jožefa Kronik, mizarja na Dravi, ki je bolehal dalje časa na jetiki, smo spremili k večnemu počitku. N. v m. p.!
Iz Roža. (Smrt.) Naš stari Užnik, stari % let, so umrli. Bili so prava stara boroveljska korenina. Še pred smrtjo so zapeli tisto znano pesem o „urlaubu“ in Bog jih je uslišal. Počivajte sladko! — Posestnik Petričej v Medbo-rovnici se je pri Kapli obesil, kjer je kli tudi pokopan. Nesrečne družinske neprilike so spravile nesrečneža v prerani grob. P. v m.!
H DRUŠTVENI VESTNIK ®
Hodiše. Zadnjega majnika je tukajšnje j društvo „Zvezda“ priredilo prvo igro po plebiscitu v domačem kraju. Igra „V ječi" in „Kmet Herod" se je vršila na prostem. Pokazala je, da ima društvo zelo dobre igralne moči. Le žal, da društvo nima primernih prostorov, kjer bi se mladi talenti mogli razvijati. Pevci so peli nekaj lepih pesmi. Motila je dobro razpoloženje udeležba „nemškega“ pevskega društva, ki so na svojo pest pred igro in po igri, ne da bi imeli zato dovoljenja, peli par svojih navadnih 1... in navzoča župan in orožnik nista prepovedala samovoljnega nastopa. Postave seve veljajo le za nas! No pa hvala za vstopnino!
Glinje. (Igra.) Nedelja dne 3. junija je bil zopet dan, ki je vreden, da ga beležimo med one, ki so v zgodovini koroških Slovencev velikega pomena. Glinje, nekdanja narodna trajava Roža, so vstale, se zbudile ter zdramile k novemu življenju. Komaj par tednov jc tega, odkar se je ustanovila tukaj „Slov. čitalnica", ali že so se pokazali sadovi. Igra „V Ljubljano jo dajmo", ki so jo uprizorili naši fantje in dekleta, je bila pravi triumf za naš Spodnji Rož. Vsa čast vam, vrh igralci! Vsi so igrali prav vzorno. Ako pomislimo, da so razun dveh nastopili vsi igralci prvič na odru, moramo priznati, da so nas v resnici prav iznenadili Pri tej priliki smo tudi prvič slišali maš novi nevski zbor pod spretnim vodstvom gosp. lier-celeta. Imate prav lepe.glasove ter upamo, da nam zapojete prihodnjič že na odru! Okr. glavarstvo v Celovcu je bilo zelo v skrbeh, da bi' se tukaj ne vršila kaka iredenta. Le trdnemu in odločnemu nastopu našega društvenega predsednika goso. Oraša se imamo zahvaliti, da je cela prireditev tako krasno uspela. Začetek je storjen. Le krepko in korajžno naprej in naše Glinje postanejo zopet to, kar so bile nekdaj. Vam pa, dragi igralci, kličemo: Živeli! Priredite kmalu zopet kaj!
® GOSPODARSKI VESTNIK®
Sadjarska »pravila v juliju.
Poletna opravila nadaljujmo in izvršimo. Kdor je s škropljenjem priskočil na pomoč vsaj najžlahtnejšim drevesom, ima zdaj zdravo listje in zdravo sadje po drevju. Žal. da vidimo po deželi največ škrlupastega drevja, zlasti • jablan. Naselilo listje in krastavi sadovi pričajo, da po sadnem drevju neovirano gospodari najhujši zajedalec, ki jemlje drevju vse veselje do rasti in večkrat skoro popolnoma uniči pridelek. Sedaj seveda je prepozno. Bolezen se ne da ozdraviti, treba jo je o pravem času preprečiti, da se sploh ne more razvijati. To pa dosežemo edinole s pravočasnim in pravilnim škropljenjem z modro galico.
Kako žalostno je, če človek opazuje nove nasade. Do pol metra dolg: poganjki iz divjaka in debla bohotno rastejo po novo zasajenih sadovnjakih in ovirajo vrh v razvoju. Sddai je seno pod drevjem pokošeno in najlepšo priliko imamo ogledati mlado sadno drevje, ne da bi delali škodo po travi. Za take posle vzemimo s sabo oster nož in kako kopuljo ali motočico. Najprej odstranimo poganjke ob deblu, potem iz divjaka. Zato je pa treba zemljo nekoliko odkopati, da divje poganjke porežemo v živo ob divjaku. Ko smo to izvršili, poglejmo v vrh. Poganjke, ki rastejo vznotraj in delajo zmešnjavo. že sedaj lahko ali popolnoma odstranimo ali pa jih vsaj prikrajšamo. Ne bilo bi napačno, če bi imeli pri takem obhodu s seboj tudi tobačno vodo za preganjanje listnih ušle. Pri tej priliki prerahljajmo tudi malo drevesni kolobar. Preden gremo dalie, poglejmo še, je li drevesni kol dovolj trden in ali se vez ni pretrgala ali preveč zrahljala ali pa zajedla v deblo. Vse to delo opravimo pri posameznem drevesu v nekaj' minutah, in sadno drevo bo na to dobrohotno in prijateljsko oskrbo odgovorilo z bujno, zdravo rastjo.
Tu povdarjam še enkrat, da ne smemo poslej sadnemu drevju več gnojiti, zlasti ne z dušičnatimi gnojili, pač pa bo ob dolgotrajni suši hvaležno za vodo. Spomladi posajena drevesa in pa tista, ki imajo obilen zarod, bi mo-
rali zalivati; prva zato, da se morejo ukoreniniti in se primerno razvijati, druga pa zato, da se morejo preroditi in razvijati plodovi. Ako drevesu manjka vlage, vrže raz sebe velik del plodov ali pa tudi vse. Zalivajmo poredko, a izdatno.
Pincirajmo pritlično sadno drevje še dalje, če ni že prepozno. Vendar v tem oziru lahk« popravimo še marsikaj, kar smo zamudili meseca junija. Ako iz pincirane mladike požene več poganjkov, nevešč sadjar zopet odščipne vsakemu vršiček. Na ta način se jako razraste sadni les, ki dela v vejevju sčasoma veliko zmešnjivo, ako ga pri pomladanskem obrezovanju zopet ne spravimo v red. Na vodoravnih špaJimih vejah zraste prav rado, posebno blizu debla, iz enega mesta več lesenih mladik. Ak® bi vsako mladiko samo pincirali, bi dobili nazadnje nešteto poganjkov in tako zmešnjavo, da bi jo pozneje težko odpravili. Tik veje moramo razen ene porezati vse mladike. Tista, ki ostane, se potem sčasoma izpremeni v rodno vejico.
V drevesnici je tudi ta mesec dovolj dela. Vsa opravila meseca junija nadaljujmo tudi v juliju. Zlasti je nujno potrebno, da zatiramo plevel s pletvijo in okopavanjem. To delo izvršujemo z navječjim pridom in najlažje p® dežju, ko se je zemlja malo obsušila. V drugi polovici julija bo treba začeti misliti na oku-lacijo, dasi se vobče ponajveč izvršuje šele v avgustu. Že nekaj dni prej, preden začnem® okuliratf, moramo divjake .pripraviti na okula-cijo. To izvršimo na ta način, da gladko porežemo vse poganjke, ki so morebiti zrasli iz debelca od tal do 10—15 cm višine. Drugih poganjkov po divjaku se pa niti ne doteknimo in sploh opustimo vsako kakršnokoli skrajševanje. Z okopavanjem in tu pa tam tudi z zalivanjem moramo skrbeti, da bodo konec julija sočni vsi divjaki, ki jih mislimo cepiti z očesom.	Praktični sadjar.
Borza. Dunaj, 2./VIL Dolar 70.610, nemška marka 0.36, funt šterling 322.200, francoski frank 4135, lira 3020, dinar 750, poljska marka 0,54. švicarski frank 12.370, češka krona 2111, ogrska krona 4,70, avstr. kron.
Curi h, 2./VII. Avstrijska krona 0,0080%, nemška marka 0,0032, poljska marka 0,0045, ogrska krona 0,06%, bolgarski lev 5,25, dinar 6,15 cent.
B RAZNE VESTI ~~1
Ameriško državno gospodarstvo izkazuje za lansko leto 200 milijonov prebitka. — Število brezposelnih se v Avstriji stalno zmanjšuje. V maju jih je bilo še 132.000 in začetkom junija 109.011. — Za podporo se je priglasilo 266.414 invalidov, podporo jih sprejema 150.000. — Pri prehodu čez državno mejo sme vzeti vsaka oseba s seboj 500.000 kron. — Brezposelne podpore se bodo zopet zvišale. V višjih plačilnih razredih stoječi oženjeni delavci dobijo na dan 15.840 K, neoženjeni 12.000 K, drugo ostane pri starem. — V preteklem tednu je padlo v Alpah precej snega. Isto se poroča iz Bosne. — Kaznjenci v reškem zaporu so se uprli, ker so morali preveč stradati. — Upokojeni učitelji Sohulvereina javkajo vsled male upokojnine. Tudi tukaj velja pravilo: Zamorec je storil svojo dolžnost, zdaj lahko gre! Naj bi Schulverein raje svoje upokojence pravilno plačeval in ne izdaval denar za nemške šole ▼ slovenskih krajih, kjer ni nemških otrok. — Poljska marka je zelo padla. Vsled tega bo najbrž odstopil tudi finančni minister. — Na celovškem kolodvoru je zgorel 15. iunija en vagon. — Po sedanjih rezultatih o volitvah t angorsko skupščino so kemalisti priborili o-gromno večino. Kemal paša je izvoljen v Smirni. — Trockij je na več zborovanjih obtožil Anglijo in Italijo, da ste edini ti dve državi odgovorni za prevrat na Bolgarskem. — Tudi na Madžarskem štedijo. Od 1. julija do 31. dec. imajo namen odsloviti 23.400 javnih nameščencev. _ v Nemčiji stavka 100.000 poljskih delavcev. — V Parizu je prišlo med policijo in komunisti do pretepa. — Romunski kralj Ferdinand se nahaja v Varšavi. — V Ameriki je umrlo že 69 oseb vsled vročine, pri nas pa pritiska izreden mraz. — Na Dunaju so imeli de-bclubarji svoje zborovanje. Največio težo ima
l*onjski trgovec Fr. Seebòck, ki tehta 156 kg. — V pisarni nemškega odvetnika dr. Orosla je eksplodirala 23./VI. šrapnela in napravila precej škode. — Italijanski mornarji stavkajo. Promet na Jadranskem morju popolnoma po-«iva. — Sovjeti so patrijarha Tychona izpustili iz ječe. — Avstrijske železnice se bodo zopet podražile: osebni vlaki prilično za 25%, brzo-vlaki za 66% od 15. julija dalje. — Cena mleka je padla na Dunaju za 4000 K liter.
Ljudsko štetje v Avstriji. Povprečno se je 7. marca naštelo: Dunaj 1,865.110 prebivalcev. 1,659.240 Avstrijcev; Nižja Avstrija 1,479.284 prebivalcev, 1,414.275 Avstrijcev; Gornja Avstrija 873.748 prebivalcev, 855.804 Avstrijcev; Solnograška 222.752 prebivalcev, 215.962 Avstrijcev; Štajerska 979.952 prebivalcev, 939.655 Avstrijcev; Koroška 370.432 prebivalcev, 358.748 Avstrijcev; Tirolska 313.797 prebivalcev, 300.151 Avstrijcev; Predarelska 139.959 prebivalcev, 130.461 Avstrijcev, Gradiška 290.351 prebivalcev, 283.850 Avstrijcev. Skupaj 6,535.385 prebivalcev, 6,158.146 Avstrijcev. Ker še popolnoma točnih podatkov ni, bo tončno število prebivalcev malo drugačno.
Bruhanje ognjenika Etne. Etna je poLg Vezuva največji ognjenik v Evropi. Dne 7. junija zjutraj so močni potresni sunki naznanili nov izbruh ognjenika m kmalu nato je začelo padati kamenje pomešano s pepel -m Poleg starega žrela iz 1. 1879 se je odprlo še mnoeu drugih žici, cel ducat jih je bruhalo lavo. kamenje in pepel. Tok lave (raztopljeno, tekoč?, in žareče kamenje), dp 20 m visok in 300 m »širok, se je premikal proti Lingua Glossa (25.000 prebivalcev) z brzino 250 m na uro. K sreči stoji pred mesom majhen griček, ki je mesto obvaroval in tok lave napeljal v stransko dolino. Na drugih krajih je lava v 12 urah poplavila 8 km daleč vso pokrajino, veliki kraji: Piccioli, Pallamolata, Ferro. Condrada-saco itd. so pod lavo pokopani. Vse lepe pokrajine z vinogradi in sadnimi vrtovi so izginile pod lavo. Doslej prizadeta ploskev meri 100 kvadratnih kilometrov, na kateri je živelo nad 50.000 prebivalcev, ki so sedaj vsi brez strehe. Ljudstva se je polastila velika bojazen. V naglici je naložilo vse prenočnine na vozove ter pobegnilo na vse strani. Nesrečni n ljudem pomagajo vojaki in požarne hrambe. Človeških žrtev ni, pač pa znaša materi-jalna škoda 70 milijonov lir. Pogled na lituo je bil čarobno-grozen. Ves hrib je bi! zavit v ogenjen sijaj, iz notranjosti hriba pa se je slišalo od časa do časa votlo grmenje. Etna je 3280 m visoka gora na Siciliji (Italija), tedaj 140 m višja kakor naš Obir. Njena glava je zavita v večni sneg, iz katerega pa štrlijo žrela, valeča gosti smradljivi dim proti nebu in neprestano preteč prebivalstvu ob vznožju. Tekom tisočletij pred in po Kristovem rojstvu je Etna povzročila že obilo katastrof. Zadnjič je bljuvala leta 1919. Toda sedanje bruhanje je mnogo silnejše, kakor vsa prejšnja.
Uvedba tlake za popravo cest. Iz Beograda poročajo, da namerava vlada v kratkem predložiti narodni skupščini zakonski načrt, da se uvede tlaka za popravilo lavnih cest. Tlaka je obvezna za vse državljane. Vsak državljan se sme poklicati na leto 15 dni na obvezno delo. Prebivalci mest, ki niso vajeni težkega dela, se lahko odkupijo z denarjem. Kakor se vidi, namerava vlada uvesti neke vrste splošno delovno dolžnost.
Zakon v varstvo malega kmeta. Jugoslovanska vlada je sprejela zakon o zaščiti malega posestnika, ki velja sedaj samo v bivši kraljevini Srbiji na vso državo. Po tem zakonu se ne sme niti zarubiti, niti prisilno prodati, niti obremeniti: pet jutrov zemlje (jutro 1600 kvadratnih sežnjev), hiša z gospodarskim poslopjem in inventarjem,dva konja ali dva vola, pet prašičev in druga drobnjad, četudi ni plačal državnih davkov.
Najdebelejši Jugoslovan. V Zaječarju živi gostilničar Ljuba Lalovič, ki uživa čast najdebelejšega in najtežjega Jugoslovana. Tehta namreč 205 kg žive teže in meri okrog pasu le nekaj manj kakor dva metra. Za obleko potrebuje ubogi Lalovič vedno po 5 metrov blaga. Lani je nameraval odpotovati na kongres go-stdničarjev v Pragi. Ker pa zaradi preozkih vrat ni mogel stopiti v vlak, je moral ostati doma.
Industrijsko-obrtno vzorčna izložba v Mariboru, ki se vrši v času od 15. do 26. avgusta, bo po svojem obsegu presegla vse dosedanje prireditve te vrste. Že doslej se je prijavilo napričakovano mnogo razstavljalcev in je pričakovati, da bo ta razstava resnično podala pravo sliko obrti in industrije zlasti v severnem delu Jugoslavije.
Ugodnosti obiskovalcev Industrijsko-obrt-no vzorčne izložbe v Mariboru. Obiskovalci razstave plačajo na vseh progah samo polovično vožnjo, če -se izkazujejo z legitimacijo, ki se dobi za ceno 20 din. Ta legitimacija je ob enem permanentna vstopnica na razstavo in ni treba za vstop k razstavi nobene druge vstopnine. Zato je priporočljivo, da si vsakdo nabavi pravočasno legitimacijo.
Vajeniški oddelek, ki je zbudil na lanski Pokrajinski obrtni razstavi splošno pozornost in odobravanje, bo imel tudi na letošnji Indu-strijsko-obrtno vzorčni izložbi svoj poseben prostor. Pozivamo mojstre, da dajo svojim vajencem priliko, da se udeleže razstave.
Listnica uredništva.
Sršan priletel in bo odletel. Flvala.
,'a’i’iKe*- ■■a«» ■■■■■•■••■( us a ■■»■■■■!: t>ca»«aia	a
aktnaaaaa.a<a«B»Ka.«Ba*au*ai.aaaa»aaaiftaai*aaa»aBBaaaaaatiaaaaaasaaaaBaiaaaa*aaa
| Zbirajte za tiskovni sklad! |
»cN»<B.aNMa«aBBBBaaaMaBaBNaBBaB«aa<aa*awaa»a»aBBBBaaa»aBP«* BBBaaaaaaaaaaaiiM aaNaaaBBaaaaaaBaaaBB»*aBaaaaaaaBaaaaaBBBaaaa*aa»aBaB*aaaBaB<a*.jaaaaBBa«a«i
Izjava.
(Za vsebino uredništvo ne odgovarja.)
Podpisani sem razžalil dne 21. majnika 1923 v gostilni pri Urablnu v Logi vesi z raznimi ]>sovkami gospoda Matevža Rainerja, pd. Sušnika. Obžalujem to dejanje ter ga hot neresnično preklieuiem. Dalje se imenovanemu gospodu zahvaljujem, da je umaknil proti meni že vloženo tožbo ter izjavljam, da njemu nikoli več ne bom kaj nečastnega očital, očital.
Loga ves, dne 22. junija 1923.
Engelbert Dellemescbnig,
79	vpokojen železničar.
Vabilo
na
občni zbor
ki ga priredi
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
▼ četrtek dne 19. julija 1923 predpoldnem
ob 10. uri v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo o letnem računu,
2.	Volitev odbornikov.
3.	Slučajnosti.
74	Odbor.
Vabilo.
Izobraževalno društvo „Kot“ v Št. Jakobu v Rožu priredi v novi društveni dvorani (poleg župnišča)
narodno igro
Miklova Zala
in sicer
dne 7. julija (začetek ob 7. nri zvečer) due 8. julija (začetek ob 3. uri pop.) za občino Št. Jakob.
Dne 16. in 22. julija (začetek ob 3. uri pop.)
tudi za vse druge kraje.
Med odmori igra godba. Vstopnina:
I. sedei 10.000, II. sedež 8000, stojiiče 5000 K. Predprodaja vstopnic pri Korajmanu v Št. Jakobu.
K obilni udeležbi vabi 77	Odbor.
ako mislijo, da ni med kavinimi pridatki v kvaliteti nobene razlike. Nasprotno! Tudi tu so-kakor pri pravi zrnati kavi-boljše in slabše vrste. Zato zahtevajte za svoj denar vedno najboljše, namreč priznano najčistejšo in najfinejšo znamko „Pravi Franck z mlinčkom".
68

Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici
registrovaua zadruga z neomejeno zavezo im a j (svoj
redni občni zbor
v nedeljo, dne 15. julija 1923, ob 2. uri popoldne pri Prontu v Ziljski Bistrici
s sledečim dnevnim redom:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička ozir. podpora za nakup novih zvonov na Zil. Bistrici.
3.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
4.	Privoljenje remuneracije načelstva,
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepalo.
K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike
78	načelstvo.

Jušiiokeroška Gospodarska zadruga v Sitici vasi
dobi prvovrstni
gips za deteljo in lucerno
Kdor ga želi, naj se istotam takoj oglasi. Istotako ima v zalogi železnino, gosp.orod je, cement, slamo, umetni gnoj, kolomaz, ravnike in pete za Wenderje, pšenico, rž, jarco, ajdo, oves, ber, lečo, ječmen, koruzo, otrobe itd. Dobi se po zelo nizki ceni. 76	Vodstvo.
V smislu pisma skofijstva v Celovcu z dne 13. sušca 1923. štev. 437
se razpisuje
po zadnjem pravilno nastavljenem farnem cerkovniku 1. 1919 izpraznjena
službafarnega mež-narja in organista
v Skočidolu.
Nekolkovane prošnje naj se vložijo do 20. julija t. 1. Prednost imajo cecilijanci t. j. obsolventi kake orgljarske šole.
Knšk. župni jstvo Skočidol-
Gottestal, P. Foderlach,
dne 1. julija 1923.
Lastaik : Pal. la gosp. društvo za Slovence na Koroiken v Celovca. —
raiot^aese 9. — Tlaka L1 dova tlakama
Založnik, Izdajatelj In odgovorni urednik : Žinkovtkf Josip, typograf, Dunaj, JL, Etten» n a (Ant. Mnehàt in družba), Dunaj, V„ Margaretenplatz 7.