8t 9. V Gorici, dne 26. februVarjjgi/ 1897.„ „Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo „Citpiiirsli Uit* vred po poiti prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: vse leto.....gld, 4*40, pol leta..... , 2-20, č-etrt leta .... , 110. Za tuje dežele toliko veE, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugiir. manj premožnim novim naročnikom oaročnino znižamo, ako se oglase pri upravniSlvu. „frl«irec" ithaja vsakih U dnij vsak drugi torek in velja za celo leto 80 kr. „GospoiI«rski Ust" uhaja in se prilaga vsak mesce v obsegu IS stranij. Kadar je v petek praznik, izideia lista že v četrtek. Tečso XXVII. I (izdaja za deželo.) Oznanila ia '»riSlMICE* plačujejo se za petstopno petit-vrsto; 8 kr., če se tiskajo 1 krat, ' . , , 2 , 6 » . ,. S , Večkrat — po pogodbi. — Za Vi5je črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lav.renciču nasproti velike vojaSnicein pri Pipanu v ulici Ponte della Fabra po 8 kr. Dopisi poSiijajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravniStvu »Soče*; — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Gosposki ulici 9, Izdajatelj In odgovorni uradnik Dragotin StrucoiJ. - » Bog" In narod!" Deželni zbor. Kakor smo tu >owduli zadnjič, tako si« je zgodilo, .Seja deželne,,':' zbora — zadnja z.i ietus — se je Hšil.t v pi.-U-k ob \\\t jjo-poldne. Dnšli «o vsi italijanski poslanci, izostali *<• Vsi .Slov ena; dli* jVbdzTsur sdilvpčeii, je doše; kne/onadškuf - in slovenski poslanci, ki zaslop ijo d v t? tretjini prebivalstva so postali tako nepotrebni. Lepa hvala! Kdur j«1 pripomogel k taki iv-Sitvi kril«.*, naj i«.» pn mišljiijo, kafcoSno uslugo je storil s tem slovenskemu narodu! Pri čilanju zapisnika prejšnje Hoje se jo oglasil tir. Ve ji nt i ter prcdlairal, naj >.e opusti fit.mjc v si o venskem jeziku, ker tli navzoč uijedett slovenski poslanec. Deželni glavar onieiii, da !..k.t ji; hila «losl«-j vethio n.iv.ida, itt prosi, naj dr. V. umakne svoj predlog; prosi! je tako mi!«*, iU se je dr. V. i-Re omečio in — privoli! je. Tako je hila srečno ptc-iatia prva nevihta. Vladin zastopnik je odgovoril na dve iitUrpeta« iji od str.ilii s!«>v. pn-l.im-ev. Od-K»vctr.i se gl.Mla • Na interpolacijo Ca-div rednega gospoda poiiama IteibiiiV.i iti t«nanš'>v, stavljeno v hej vis. dež. zbora dlie 28. d. irnibta I. I, /aslr.iii zgradbe nekmetih e« st v iii-*jiib pokrajini katial-kega »»kraja, mi j«. Čast odgovoriti pa naročilu nj. prevzv. gospodi mini-stra notranjih poslov, da s-.1 je (hmiiii.i ro-einjski občuti vsota :>'M) gld. na račun izredni ga kredita leta 18!»S. za popravo občinskih, po vremenskih ir-zgod.di poškodovanih cest, posebno pa za pn uravnavo teste med Hočiujem in Kamhteškim in da se jo že preskrbelo s*.;«, napravo tehniških tiačilov za cestna kosa od Vihovija mimo Kubališča tlo kapelice sv. Jakoba iti ud Kostanjevice do Srednjega, in pa za nadaljevanje ceste od (ioiobrda do Dritufa pod Kostanjevico. Na interpelacijo, ki jo je v seji dne 15. t. m. .stavil (ustivredni poslanec grof Alfred (loruuiui Nj. prezv. gospodu ministru za poljedelstvo o deiiarstveui umibi v zadevi zadruge za namakanje ližiško ravunt, pevaSču-jem se odgovoriti tako-ie: IUs je. da je nuui.-ter za poljcdf Istvo se sredi jaiiiivar,a 1.1. nameraval/opit predložiti d«, ž. zboru načrt zakona, kuji m hii sprejet iela lV.L'., ^a o!a;-j podelitev sia-daljitih podpor i/, iiii^urai-j-kega naloga v soglasj«.i /, državnim zakenom z dne Mj. jii-nija It^sl. in z dodalr:lm proračunom istega zaloga za \. \bjo namero, kakor je lahko razumljivo, popust;'. Sicer pa se nanašam na to, kar je Nj. previv. gospod minister za poljedeMvo odgovoril na «lotično inlerpelaci.o v seji državnega zbora dne ~22. januvarja t. 1. Na to je prečital tir- Pajer s svojim ncumljivim glasom za pametne ljudi Se manj iimljivo interpelacijo. Evo glavne misli le Pajerijade: Italijanski poslanci — pravi — so smatrali svojo nalogo za resno dolžnost: opravljali so je vestno in s čustvom pravičnosti tudi do gorskega dela nase dežele. — Ako se torej oglasimo, ne storimo tega zato, da bi sledili svojim nasprotnikom na pot, katere se izogibljemo vsled svoje vzgoje (— o da, poznamo tako vzgojo! — kako skromno, li ne?! —), zuaCajnost: in tradicije, marveč, ker nas silijo k temu težki uzroki. — Deželni zbor od prvega zaCelka si je prisvojil italijanski uradni jezik. (Slode glose ilal. in žaljenje slov. jeziku). Italijanski poslanci niso veSči slov. jeziku (— nnj se ga uCe, ker jim je bolj potreben nego nam Slovencem to-skanSčina! —), zato se je sprejela italijanščina kot splošno poznati jezik za poslovni Tlaka In zalaga „Gor. TIskarna" A. Gabričuk (odgov. J, Kcmpotld). jezik dt)ž. aprila ISlil., da ilal. jrv.ik je uradni je/.ik dež, zbora, isto je oklenil ibž. odbor v seji II. okt. 1870.--Ali u kljub vsemu temu (-¦-¦ K* po:du-šajle, ljudje božji, kaj vse jiieSe slovenski poslanci! —•) so na slovenski strani g o v o r i 1 i v si o v e n s k e m j e z i ic ti. To je bila t«'žka m-priliku, ali takrat se je vsaj raz,-tolmačilo tudi italijanski, kar je kdo povedal slovenski. — Toda že nekaj zasedanj sem j«; se hujše! Italijanski poslanci smo bili prisiljeni poslušali nebro) interpelacij in drugih izjav v nekem jeziku, katerega ne razumemo, ne da bi kdo pomislil na to, da bi nam faz-loitnafil, kar se je povedalo, da bi ho. znali branili proti napadom ali da bi mogli razmišljali o leni, kar se je povedalo. -- Takega postopanja pa lic narekuje želja po enakopravnosti, kater- nikihi ne zanika, maivcč. zlovoljnoid, uslv.iiili nam Italijanom podrejen položaj, pluli 'Vmnr se moramo odločno upreti. .....Ali jezikovno vprašanje se je preneslo celo v deželni odbor iii v odseke ; tako so bili italijanski poslanci prisiljeni, zapustili pelicij-ki odsek, ker se je tam gir <>:ilo samo slovenski. Neki novi živel- (dr. 1'uiiiu?!) pa skufta «elo v deži-iiiem odboru (¦•- cas je hii! ~ ) izpodiinili rabo italijanskega jezika. iii ku gre Se nekoliko časa dalje v takem tonu, imenuje postopanji! slov, poslancev obst ru k cijo, t. j. da hočejo onemogočili slihermi zdravo delovanje (- • o ironija! in tako gitvori dr. Pajer! ¦ —) in ko-neeuu vj-rasa vlado in deželnega glavarja : aii vlada hoče luro.liii konec takim ud »usnjem in; ali hoče deželni glavar poskrbeti za to, da se p reve le v de/ehieiu zboru vse, ¦ kar se je reklo slovenski'( j (Kaj poieko v vladnih krogih o tej Sn-t terpctaeiji V Kaj drugega nego to, da Pajer je \ pač že zelo zelo star in da spada med staro žek-zo, ne pa v človeško dntf.hu ob koncu prOšvitijencga in veleliberaliiega 1U. stoletja. Na Kranjskem, na Moravskem, na (leskom govore v dež. zborih v dveh jezikih, s: nikdar ni padlo komu na misel, da bi v.-ded tega ropotal proti — vladi in klica! njo na ponnu", u.ij zamaši Usta drugače govorečim poslancem. Ali Se lepša luč. pade na laske puslante, ako pomislimo, da dr. Pajer razume slovenski prav tako dobro kakor mi. — Kaj hočemo s to interpelacijo? Aii da slov. poslanci pii izvisevanju svojega poklica ne sme.,0 niti govoriti v svojem jeziku, ker gospodje Lahi nočejo poznati na.Vg.i jezika? Taka zahteva je tako absurdna kakor je im-peitmentna in na njo dobe od slovenskega naroda vsekdar tak odgovor, kakor.šen zaslužijo!) Na to je iiiterpeloval poslanec vilez Dottori vlado, aii misli predložiti načrt /akona proti izdelovanju umetnih vin. Na predlog poročevalca iitiw.cnega odseka dr. Fr. Verze g na asi j a je bil podaljšan zaCusni deželni proračun, toliko časa, dokler ne bo odobren in sprejet stalni pio-račnn.. Po tem sklopu se no smel deželni odbor držati proračuna za I. 18',tG. in po n;e... felmtvarija IS<)7, Ju žel' ('le rin i'I j, župan. Ž u p a n s t v o v K a m n j a h dne 2J. fehruvarja 1S1I7, .Inžel' Slukur, župan. Ž u p a n s t v «i v Skril j u h iIih« 2;.'. lehitivarja IIS.)7. Marko S lok ar, župan. Tretja seja deželnega zbora dne :). fcbriivnrjii 1S117. (Dalje). Tietja skupina, ki daje obilo gradiva novemu upravnemu odseku, so z d r a v s t v e n i zakoni. Takoj po državnem zdravstvenem zakonu leta 1870. se je obrnila vlada na vse deželne zbore, da se sklenejo dotični deželni zakoni, in (udi na našega. Deželni odbor je prvo predlogo vlade skratka zavrnil in deželni zbor se sploh ni resno havil s poznejšimi. V leni deželnem zboru se kaj rado naglasa lmmanilela. Prašanje zdravstvenega zakona je pač najvažnise humanitarno praSanjo. Saj gre uredili po njem zdravstvene razmere po deželi, privabiti in porazdeliti zdravstveno osebje, gre za ohranitev nnjdražjr-jj-a, kar ima človek, za življenje. Furlanska nižina in mesto (forica imata sicer zdravnikov in babic dovolj. A v planinah j«- stvar drugače, kakor naravno, in dandanes porodnice ondi mnogokrat nimajo druge p »moči, ko se v-ijejo v smrtnih mukah, nego hlapca, nič, boljše, k;>-kor živina. Le po zdravstvenem zakonu je moguče privesti zdravniški naraščaj v planinske kraje dežele. Važna zdravstvena zadeva je n a p r a v a deželne bolnišnice. Imamo sicer dvoje javnih bolnišnic. No, meni se zdi, da je <.)>• stoječa mestna bolnišnica bolj nekako um jetje, d.i bi se pridobivalo toliko in toliko t-d bolnika. Najmanj odgovarja zdravstvenim zahtevam mestni zavod in v njem norišnica. Ta oddelek so že gospodje nasprotne stranke naslikali v takih barvah, da se mi ni treba spuščali v daljše podrobnosti. Ustanoviti se mora deželna hiralnica. Ako hočemo sploh kaj prišledili pri zdravstvenih zavodih in zlajšati bremena dežele in občin, dosežemo to le tako, da izločimo od navadnih in besnih bebce, kretene in kronične, neozdravljive bolnike. Potem ne bode treba našim okrajem oddajati blizu SO % vseh bolnikov v norišnico. Tudi to je zgolj upravno, gospodarsko prašanje. Urediti je že vendar treba razmere ubožcev po deželi. Doscdaj ne moremo reči, da je v naši deželi sploh kaka skrb za ubožce. Vsi deželni zbori so že sklepali, kako preložiti ogromne troške za preskrbo ubožcev od občin, le naš še ne. Imamo o tem predmetu lepe načrte od drugod, treba jih je le uporabiti in utegnejo občinam obilo koristiti, ako se izvedejo. Skrbela bi dežela tako tudi za siroto - nialolelnike. Nasprotni gospodje tudi vedč, da je varstvo, kojega podajajo sodišča malolelnikom, tako minimalno, da že ni več varstvo, ampak k večjemu neko pobiranje kolkov in pri- stojbin za neka opravila, ki bi po zakonu bila nkrenjena v varstvo mololelnikov. Vsled toga bi samoupravne oblasti, občino in dežela morale prevzeti, ali vsaj uplivati, na varstvo sirot, kakor jim jo dolžnost preskrbovati ubožne sirote in oSibele, ki niso ved u tlelo. Tudi tu jo dovolj materijo za upravni odsek ! Prepotrebnit je p r en b t r o j II o v d c-že I ne g a n rada. Naši deželni uradniki so preslabo plačani, premalo jih jo, in ne vemo kaj in koliko smemo od njih zahtevali. Naš organizacijski slnitil, ki ureja razmero in opravila uradnikov in deželnega odbora jo bo vedno isti, kukor je bil s pričelkn. Nujno prašanje je prenoviti deželni urad, Letos prehiteli so nas uradniki Rami s profinjo zn pre-uidlilev. Neobhodno potrebno jo imenovanje deželnega tajnika. Treba je za to pravniku, ki deželno jezike pozna. Pospeši so */" njegovim namoščeiijoiii ne I« delo samo, polom Imli ne bod<> treba najemati eno colo moč Hiiuio zidu, rtu prevaja spise, Km* iloseilnj žo več desetletij ui deželnega tajnika in vsi odborniki v deželnem zaslopu niso zmožni slovenskega jeziku, rabi se en uradnik skoroj največ /,a prevajanju spisov in delo zastaja. Naša dežela plačevala jo zadnjih KO let najmanj pn 000 gld. In za prevajanje, torej najmanj 18.000 gld., denar, ki je vržen skozi okno. Ako bi imeli tajnika opravljal hi vse (o delo brez prestuvljiilca, vse to delo bilo hi prihranjeno. Organi/azijski statut predelati je ludi glede razmerja deželnega odbora. Opozarjam na to, da se mora deželnim odbornikom določiti nalančniše delokrog. V drugih velikih kronovinah ali v kronovinah, ki so prebivalstva ene narodnosti, je razdelitev sama po sebi taka, da se vsakemu deželnemu odbor-nisu odkaže delokrog po snovi, po gradivu, da ima eden šolske ali občinske zadeve itd. V vsaki tej stroki je toliko opravila, da bi en odbornik težko zmagoval več strok; Pri nas je dežela razkrojena na dve narodnosti, na različne pokrajine. Posamezne stroke ne dajejo odbornikom dovolj gradiva. Združiti j«> treba vrč strok v eni osebi. Pri nas mora vsak odbornik poznavali potrebe svojega okraja in delati s srcem /,a stvar, katero zastopa. Edino prava razdelitev dela v odboru je torej ta, da zastopajo odborniki svoje okraje po narodnosti in obsegajo vse gradivo svojih okrajev. Kes je, da se delo opravlja po taki ali enaki razdelitvi, velika razlika je. kiiko se upliva na občine. Tu velja rek: .Littera oecidit, spirilus vivilical". Odbornik, ki ima srce za okraj, kojega zastopa, je gotovo pripravljen žrlvoviti ves svoj Irud in ::;.¦'- za blagor ljudstva, j Opisal scv .i. na kratko materijo no- I -.-gn i« .-vivr.pga odseka, čeravno hi se je j uhIo še mnoge več navesti. Nujen je poslal moj formalni predlog vsled žalostnih razmer v deželi. Ne, ker se da vsa navedena materija danes rešiti, t. ker. je skrajni čas, da se deželni zbor odloči, da stori resen korak, da uredi deželne razmere. Zastopniki slovenskega ljudstva so se dosedaj udajali upanju, da ludi zastopniki nasprotne stranke pridejo do spoznanja, da je treba drugam kreniti in skupno delati. Glasovali so za mnoge predloge, ki so zgolj nižini v korist vedno uppjoč, da se stori vendar žo kaj za celo deželo. Bili so trdnega prepričanja, da jih mora vlada podpirali, kedar jim gre za resne, gospodarske namene. Čakali so trideset let, a danes smo tam, kjer smo bili. Ravno oni činitelji, oni faktorji, ki nam bi morali bili v oporo, razdirajo še to, kar bi namerili in zavlačavajo vsa važna prašanja cele dežele dalje in dalje. Vlada, ki ima nadzirati pravilno poslovanje deželnih zastopov, ne samo, da ničesar ne stori, da pušča vse tako, kakor je bilo naši stranki in celi deželi na škodo, mnogokrat celo onemogoči delovanje. Da-naš nji sistem vlade na Primorskem je ta k, da je moralo vse zastajati, kakor je bilo od nekedaj. Ne kaže nam drugega, nego obrnili se na gospode nasprotne stranke, da se izrazijo, oko hočemo kreniti na drugo pot, An skupno delamo, du pokažejo, ali imajo voljo, da so razmere v noši deželi predrugac(jo, Obrniti so moramo na nasprotno stranko tem bolj, »M pomnimo moža, ki stoji žo toliko let na „oln deželne uprave, v fiognr roki je lahko rečemo osoda celo deželo, S polnim zaupanjem zrli smo vedno vanj, mišici, du skrbi za vso deželne potrebo v enaki meri, da čuje nad obema strankama enako nepristranski. No danes prišli smo do prepričanj«, da jo vse tnko ostalo, kakor jo bilo, da so ni ničesar storilo za. eoloskupno deželo; da nimamo zakona, ki bi ščitil en okraj proti izkoriščanju po drugem, Vso to prlvelo no« je, da smo stavili predlog, naj so ustanovi nov upravni odsek, da se vsaj deloma popravi zamujeno. Vidim, -ia so gospodjo ono strani po* stali tiopolrpožljivi, Mnogo imel hI še gradivu zanjo, no izjavljam, da som zvrnil. Ostajam pri svojem predlogu, kakor Jo in posebej, du so takoj danes izvoli odsek po glasovnicah, Odsek pa nuj dela na to, da so razmero v naši deželi preuslroju, Dr, P«jor pritoževal so jo nad tem, da so jo pustilo toliko govorili o predlogu samem, ko jo vendar slo utemeljili lo nujnost predlogu. Po njegovem mnenju predlog ni formalen, ker ni stavljen v zvozi s kakim drugim predlogom v obravnavanju, Nujen pa ni, ker obsega toliko važnega v sebi, da jo treba resnega premisleka, prodno so o stvurl sami razpravlja. Predlog je nekak program cele stranke in se nanaša na toliko predmetov, da se ne morejo le nujnim potem rešiti, marveč bi trebalo 10 lel rešiti je vsaj deloma. Treba bi bilo železnega želodca, da se prebavi vse navedene predmete. Govornik skušal je slvar tirali na lahko in smešno' slran, no malo se, mu jo posrečilo in videlo na mah, da mu manjka željenega železnega želodca. Zanašal pa se je z uspehom, kakor vsikdar, na soglasno mnenje deželnega glavarja, češ da gre za saiiiostalen predlog in je treba danes glasovali le c. nujnosti. Dr, A. Gregorčič je zagovarjal stališče predlagatelja in kazal na večletno prakso v deželnem zboru, da se je ondi stavilo predloge, nanašajoče se na način razpravljanja, vsakokrat pred ali med sejo. Opo« zarjal je na to, da je deželni glavar sem stavil v isti seji predlog, naj so odloči legalni odsek in da se o tem niti razpravljalo ni, ampak ga vzelo kar na znanje. Dr. Turna odgovarjal je dr. Pajerju na kratko, da s svojim predlogom ni nikakor nameraval spraviti vse predmete istega na dnevni red nujnim potem. Ve tudi on, da se to, kar se zamujalo 30 in več let ne more zmagali v eni seji ali v enem zasedanji, in da je zato res treba »železnega želodca". Stavil je predlog, ker se je že pri prvi seji naznanilo nasprotnem klubu, da se slovenska stranka poteguje za novi upravni odsek. Nujnost leži le v tem, da naj se nasprotna stranka takoj izreče, ali ji je resno do dela ali ne. Deželni glavar sprejel je mnenje poslanca dr. Pajerja, da je predlog dr. Turna, samoslalen predlog, in da se mora torej glasovati najprej o nujnosti in predlog sam staviti na dnevni red prihodnje seje, ako se nujnosti ne sprejme. Pri glasovanji so poslanci slovenske stranke, obsedeli z onimi italijanske vred, ker niso hoteli priznavati, da je p.ostopanje deželnega glavarja odgovarja deželnemu poslovnemu redu in so že itak vedeli, da se je izbrala'pretveza samoslalnega nujnega predloga, sploh za lo, da se celi predlog pokoplje. Na to čitali so slovenski poslanci več interpelacij. Po končanem čilanju naprosil je dr. Turna v imenu soposlancev, da prečita kratko izjavo natisnjeno že v 6. št. .»SočV.Zdi se, da je bila gospodom italijanskim poslancem predolga, ker so postajal; nepotrpežljivi in je bil čitatelj prisiljen prekiniti deloma izjavo. Po prečitani izjavi zapustili so slovenski poslanci dvorano in zbor je vsled tega poslal nesklepčen ter se je moral zatvoriti. Sfelife ali majhne županije. (Tzv. dop.) N U tolm. hribov. V Širni Avstriji odmeva glas o splošni, jednaki in neposredno (direktni) volilni pravici. Vse takoimc-novane ljudske stranke so si postavile načelo, da je treba neprestano delali na to, da se uvedejo neposredne volitve Posebno krščanski socijalisti vseh narodov povsod in pri vsaki priliki zahtevajo splošno, jednako in neposredno volitev. Skoraj v vseh deželnih zborih so se stavili že predlogi za upeljavo neposrednih volitev. Dosedanji način volitev po volilnih možeh ni v duhu novodobnih idej, tem manj v duhu krščanskega aocijalizroa, ki stopa z veliko silo na površje. Ne bo dolgo, ko se oglasi eden ali drugi v prihodnjem državnem 2boru in bo predlagal neposredno volitev. — Ali smo Slovenci na to pripravljeni P«— Kako se bode jžvraovala neposredna volitev v velikih žu-pnnijah? Ako so držimo resno kršcansko-socijalncga programa, in nam ni le goia fraza, moramo dosledno tudi nasprotovati velikim in obširnim županijum, sosebno v hribih. Volitve v državni zbor se večkrat razpišejo v zimskem cusu. Kako je mogoče zahtevati od volilcev v velikih županijah, da bodo hodili po 3-5 ur dideč k volitvam poslancev V Ne smemo spustiti resn ce izpred ocij, da v ne-kulcrih lelih pride gotovo do take volitve, nihče več tega ne znbrani. Kdor je proti neposredni volitvi, la se dti v zobe krepko dvigajoči se in cednje bolj prodirajoči s> cijnlni demokraciji. Merodajnc osebe nnj ne zadržujejo hitre rešitve uprnsanja o velikiii aH majhnih županijah. Deželni poslanci so poklicani že zdaj pripravljati pot splošni, jednnki in neposredni volitvi. Ako bodo naši poslanci prezirali« živahno gibanje socijalne demokracije in poeluSnli glas birokratov, pride čas, ko drugi preko njih naprej stopijo in po svojo uravna jo aocijalno-politicno življenje. — Nemodro bi bilo prezirali namene in opravičene zahteve socialistov ter jih kar tako potisniti v stran. To se ne da kar tako doseči. Ako ni Se znuno vsem, povemo tu oCitno, da znano glasijo slov. demokratov je že mofino razširjeno po hribih. Prizadevajmo se torej, da sprejmemo vse, kar je pri njih dobrega, da tim laglje odstranimo pri njih, kar je slabega. Netaktno, nemodro, nepolitično je kar meni ni C tebi nič vse zavreči, kar socijalna demokracija zahteva. Prvi korak do direktne volitve torej bi bilo osnovanje majhnih županij, oziroma, župnije naj bodo ob jednem županije da bi se lehko direktno volilo. Ob nedeljah in praznikih po službi božji bi se ljudje z veseljem vdeleževali volitev in sploh se zanimali za politično življenje. Recimo, da v par letih državni zbor sprejme postavo o direktni volitvi v peti skupini. V tem slučaju bi bil slov. mandat v peli kuriji v v..'h\ nevarnosti, ker županije v Fur-laniji so na ravnem in skupaj, dočim so v hribih j«»ko obširne in po veC ur na daleč raztresene. Na to že danes opozarjamo nase zastopnike, da s tega stališča razsojajo prošnje občin za izločitev. Pri vsaki priliki so slov. časopisi grajali naše slo enske volilce, ker se ne udeležujejo prvotnih volitev v državni ali deželni zbor. Včasih še vsi starešine ne pridejo k volitvi volilnih mož, o drugih še misliti ni. To se sicer godi tudi v majhnih županijah, ne le v velikih; Vendar prav obširna župa-nija je cesto kriva, da je udeležba pri prvotnih volitvah jako pičla in revna. Kukor povsod, tako tudi pri prvotnih volitvah odločuje z večine le središče velike županije. Imeli smo priliko videti in slišati, kako so porabila središča velikih županij svojo moč in upliv proti narodnim kandidatom, vkljub velikim naporom volilcev iz pridruženih občin, zmagalo je konečno le središče. Ni čuda, saj v središču je vse pri rokah, posebno pa znana agitacijska sredstva so dobro došla v velikih županijah. Ako hočejo rodoljubi zunaj središča spraviti volilce na volišče, morajo se veliko truditi in veliko potrositi. Ker pa vsi tega ne marajo in ne morejo, zalo se volilci zunaj središča velikih županij malo ali celo nič ne brigajo za. volitve v državni ali deželni zbor. Da to ugodno ne upliva na politično izobrazho našega ljudstva, je naravno. Ta politična nevednost se potem maščuje, oko pride čas hudih borb. L. 1891. nam je še v spominu, kako so kvarile velike županije. Prišli smo dandanes tako daleč, da oblast je treba dpccntralizovati, to je, ne sme se pustiti, da se v eni aH dveh osebah osredotoči velika oblast, vsak imej pravico govoriti in sodelovati v javnem življenju. Duh ustavnoga življenja zahteva pravice vsakemu "svoje prepričanje odkrito razodevati in svojo povedati, pri skupni upravi. V resnici tega ni v velikih iupanijah. Dve, tri osebe imajo vso oblast v rokah, drugi imajo pravico le molčati in plačevali. t Nič boljši ni pri volitvah v občinski zastop. Ako je vse mirno in ni strank, tedaj ne pride še toliko volilcev, kolikor se ima voliti zastopnikov. Ako je boj in je središče združeno, vkljub obilni udeležbi zmaga središče. Le v slučaju, da volilci v središču niso združeni, je upanje, da zunanji zmagajo. Toda ti boji v velikih županijah so redki in le zaradi izvenrednih dogodkov se udeležijo volilci v obilnem številu. Navadno je vse mrtvo, nihče se ne brigi za volil ve. Tu po tam se marsikdo oglasi, da b: bilo dobro I kaj spremenili pri žnp.instvu, oliko se smisli na obširnost županije, na trud in stroške, mu pogum upade in pusti vse pri miru. V majhnih županijah je vse to drugače. Brez velikega truda, brez posebne zgnbe časa, se lahko volilci organizujejo in staro, n-jmarno županstvo prekucnejo. Da so velike županije v socijalno - političnem oziru v kvar ljudstvu, se vidi iz lega, da se pri volitvah v občinski zastop gode velike krivice. Ne malokrat se pripeti, da mrtvi glasujejo, kadar je sila. Volilni imeniki si bili sicer razgrnem, ali kdo jih je pregledal? In ako tudi kdo hoče reklamovali, kuko more poznati razmere vpisanih volilcev po več ur oddaljenih občin ? Kuj pa, ako so oni, !:: vidijo nasprotno agitacijo, po več ur oddaljeni od središča, ali bodo vsak dan hodili v občinsko pisarnico gledat in vprašat po razmerah posameznih volilcev v oddaljenih občinah? — In na dan volitve, kdo more kontrolirati, ali imajw vsi volilci pravico volili ali ne, ker jih nihče ne pozna, razven i ->rda komisija ali pa volilci v središču? V majhnih županijah vse to odpade, k.ir vsak volilec vsakega pozna, in ni mogoče, da bi se posebne krivice godile pri r.izličiiih volitvah. Potrebno bi bilo tu še marsikaj omeniti, ali ker sem že predolg, naj izostane. (Konec pride). Učiteljsko in tolsto na Tirolskem. ^ Čas mi ne pripušča sedaj niti približno opisovati pravne razmere gg. učiteljev in ljudsko šolstvo na Tirolskem; a nekojc važnejše točke hi vendar rud podal čč. gg. tovarišem in drugim čč. čitatcljcin .Soče", ki se za učileljstvo in šolstvo zanimajo. Mislil sem za 8 tednov učiteljsko razmere in ljudsko šolstvo popolnoma obesili na klin, da bi tem uspešnejše kaj drugega delal, pa ni šlo. To pri (a pismena zveza s prijatelji-tovariši na Tolminskem. A tudi tu sem se koj seznanil z uekojimi cč. gg. tovariši, osobito z nadtičitcljem - voditeljem v S. Michelu g. Janezom Tonezzer - jem. Kmalu sva postala prava prijatelja in ukoravno različna po narodnosti in iz različnih dežel, vendar enih mislij in istih čutil, isobito glede pravnih razmer in gmotnega stanja učiteljev. Omenjeni g. tovariš ima družino in učiteljuje že 19 let. On mi pripoveduje: Pred 3 leti izboljšal nam je dež. zbor nekoliko naše gmotno stanje. A do leta 1891. smo bili brezpravni, hlapci — sužnji, brez stalne službe, brez gmotnega plačila, brez pokojnine itd. Šolski pouk je navadno trajal G mesecev: od 1. novembra do 30. aprila. Za ta čas je napravil učitelj ?, občino pogodbo proti objeslranski enomesečne odpovedi, v j manjših občinah za plučilo 150, 170. 210 gld., v večjih občinah in trgih, kjer je trajal pouk navadno po sklepu slarašinstva 9 mesecev 270, 310, 380 gld. brez stanovanja, brez kaj drugega. Da smo mogli živeli, treba je bilo iskati postranskih zaslužkov. Jjz sem bii več let ' cerkovnik, drugi organis.. retji pisar, četrti občinski tajnik itd. Kj«>r ni bilo mogoče dobiti nobenega omenjenih postranskih zaslužkov, usmilile so se učitelja dobrosrčne družine ter mu dajale za poseben pouk svojih otrok v jedni hiši zajutrek, v drugi kosilo, v tretji večerjo, v četrti prenočišče itd. Kaj pa konec šol. leta, ostalih 6, oziroma 3 mesece! Oni, koj i so imeli kak trajajoči postranski zaslužek, so opravljali istega i nadalje, drugi so šli pa domov k starišem, da so se pri njih preživeli. Najhujše pa je bilo, da je občina učitelja lahko vsak mesec odslovila in da so bili brez pokojnine. Na severnem Tirolskem, t. j. nemški učitelji bili so razmeroma nekoliko boljše plačani, ker so občine večje in moCnejše. Tudi se je zgodilo, da je koja občina večletnemu in zaslužnemu učitelju malo pokojnino priznala, a to prostovoljno, lu take občine so bile bele vrane. — Zarad revščine je bilo malo učiteljev oženjenih. Kaj pa t«taj nova postava od 30. aprila 1892, ki je stopila v veljavo s 1. ja-nuvarjem 1894? In, ali niso imeli učiielji na Tirolskem prej šol. postav ? Da, imeli so jih, a samo take, ki so nakladale učiteljem le dolžnosti in bremena! Omenjeni g. nadučitelj je bil tako prijazen, da mi je preskrbel vse Sol. postave, zadevajoče Tirolsko. V novi dež. Sol. postavi od 30. aprila 1892., ki je stopila v veljavo s 1. januvarjem 1894., sem bral mej slabim tudi marsikaj dobrega, po i čemur pri nas že leta in leta težimo, tikamo in prosimo, a vse zastonj. Naj tedaj tu navedem dobre strani nove dež. sol. postave. Učiteljske plače, razdeljene v tri vrste po krajih s 400, 500 in 600 gld. ne morem prištevati dobri strani i te postave, takisto ne pokojnine, opravnine, j stanarine itd., a reči se mora, da je vendar velik razloček sedaj od prej. Učitelji na Tirolskem so začeli vsaj dihati. — Kar mi v novi postavi posebno dopade je r*cdece: 1. Kdor nebi hotel sprejeti izvoli.ve v krajni š. svet in se ne more dovoljno opravičili, kaznuje ga okraj. šol. svet s 100 gld. globe. Ako ne pride, koj i ud k seji kraj. sol. svetu in se dovoljno ne opraviči, sme ga predsednik kaznovati z 1 do 10 gld. Ako predsednik, ali koji ud krajnega šol. sveta ne vrši sv. pri Kostumi v šem-polaju, in sicer voli občina Šempolaj in občina Slivuo skupaj enega volilnega moža; Slivam pa da volijo v Sempulaju, ker je to glavni kraj. liečuncga dne od 2. uri popoldne se je vršila volitev v Sempulaju; izvoljen je bil g. Janez Sker v Truovici za vol. moža v kmečki skupini. Prav po končani volitvi pa pride g. okr. glavar :lo: vsi na volišče, vsi %a postavljena kandidata! V Coriei, -Jo. febr. I*Si»7. DruStvo »Sloga«. Volilni shod za volilce V. knrije v Horui sklicuje društvo -Sloga- v pritlične prostore «<«>riske Čitalnice-v nedeljo ob 10"* zjutraj. Hazgovor bo o tem. kaj hočejo socijalisti. v čem se ž njimi slripjamo in v čem ne. K obilni udeležbi vabi — predsednislvo. Volitev volilnih mož v (iorici bo v ponedeljek, kakor smo naznanili zadnjič. Slovenci imamo brez teh do 90 glasov večine, vendar se Slovenci udeležimo tudi teli volitev. Ako bodo hoteli «lruioiii»sti=» zmagati, se bodo morali jako potruditi in bobnati skupaj svoje podrepnike. Slovencem v Gorici svetujemo, naj so udeleže leh volitev v obilem številu. Imena mož, katere je postavil sinoenji shod, dobe danes in jutri. O tej volitvi bo razgovor tudi v nedeljo zjutraj, kakor je razvidno iz vabila. La5kl knudidatje. — V ponedeljek je imel sojo volilni odbor, kateri je bil izvoljen pri shodu .Cnionc" v Gradišču. Proglasil je naslednje kandidate: 1. 2.1 kmečke obCuie gradiSčanskega okraja -- don Adamo Zanetti, župnik v Flumičelu. (Ta je oni furlanski župnik, ki je pridigal svojim vernim ovcicam, da ne smejo citati — »Soče*, ker je prepovedana. Furlani so zvedavo popraševali: Se, se, se bestia le chista .Soča* ?); 2. za mesta inlrge ¦— Alfredo Le nas s t v Gorici. (Ta je rodom prav za prav Slovenec; najprej je govoril slovenski, a laški se je naučil pozneje v Gorici. Njegovo pravo ime je menda — Blaž Lenasi); 3, za veleposestvo — dr. Fran Ver-zegnassi, odvetnik v Gorici; ¦i. za pelo kurijo — dr. Fr. Wniz. zdravnik in posestnik v Korminu, Čudno, da niso postavili še petega kandidatu, za kmečke občine tolminskega, goriškega in sežanskega okraja* V peti keriji se nadejajo zmage! Od važnih stranij smo Culi, da hočejo kupiti kakih 40 slovenskih —, tu,le in strmite — volilnih mož. Da hočejo kupili, to verujemo , ali da slovenski glasovi niso na prodaj, to pa lahko zatrdimo že naprej. — Akc- bi komu ponujali denai, naj le sprejme; izroči ga S.diko z;i „Si igine* zavode in voli „Slog,. ' :'a* kandidat.). f veleposestvu se nadejamo Slovenci sjajne zmago. To čutijo nasprotniki sami, kar so postavili kandidatom — dr. V o r-zegnassija, logar sposounosli ves svet kar .občuduje*. Dr. Maraiii je torej pokopan. R. i. p.! Na njegovo mesto so silili dr. Venutija: ali on je kandidaturo odklonil, češ da je neobhodno potreben ua čelu mestne upr.i\e. Dr. V. ima torej veliko domišljije o samem sobi! Mi pa .si mislimo po svoje in »e-^nie-jfino ua ra^un Vmutijev. — (Jrathsčati-ki žtJjian h>rcu je predlagal zopet viteza |iu-jattija, toda odbor ;e proglasil liiaža Le-na-^tji. (iiifori s«, da fttij.if.lt bo vsejedno kitiididor.il. Najzanimivejša je pKigfa-ntev don Z a-n e 11 i j a. Toga Župniki- kandidujc torej ži-dovsk«-hb«r-dni laški \.,r»t, S I«m» <•• ujemata tudi klerikalna lista .Aiuiro' v Tr.-tu in .Ki'(>" v (Joriti -- Itazumiiikoin dosti! Vsakdo naj le odmtftaje |irmu r,,a s slovi n-kimi. Volilni f»li«d za 5. skupino in krnske občine, kali ri je sklical pč, g. dr. A. Gregorčič v imenu »lov. pol. društva .Sloga", se je vršil včeraj -2~>. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani goriške iilaJime uprav sijajno. IMcieAb.t je bila ogroimia; med zborovali i y bi!.i /Uiti č. duhovščina n nogo-številno zastopana. Predsednikom shoda je l.(¦» vseh uv*tnj-.kih hkofov (burni ,živi«*-kt.nf. Kar se tnV kandidatov, meni »Sutfin* odbor, il\ kandulii;<> grof Alfred Coroiitni z o/.iiom nato obenem v kmcčkdi občinah, kjer bo gotovo .zvočen. K«» bo potem tuli v ulepovstvii izbran, obdrži z.td-» nji tn.iiivi.tt in odda prvega komu diugi-niti. otl sirarn volilcev lil od .Sloge* na>vetova-nemu iimzti. Iladi tega se bo najbrž, volitev v IV. skupim dvakr.d vtšila, ker m* je trdno Iiadttj.iti, tla grof (lomnim zmaga v veiepo-se.ilvu. To pa naj na>e voiilie m\ ne straši, ker tudi ne bo tuba Vm-;ii vol. utu/em prsti v volilni kraj. že radi Motimo-ti zmage ne, ker klinike t.brine so iu vsak nafiii naš.*. (Klici: Vsi pridemo tudi drugič!' Z.i kandidata v 5. skupini nasveltije .Sloga* govornika, tir. Gregorta\t (živahno odobravanje iti .žii*io*-klifd: za tretjega kandidata pa se pogovori; voidei pri shodu po prvih roK*ah, da ne bo .tedaj morebiti prepir t. ko bi .stvari sami lahko Škodoval. N.i te prosi predsednik volilce, naj izrek« svoje mut-uje. Župnik Kocjan fi*- iz ft«;", ki se prvi oglasi za beseda, pravi, da sr soglaša s »SkV.go** glede na kandidata grofa <>imntntj.i v IV. in dr. (iregotci*.! v V. kurij, gte.le na tretjega (za ta mandat je \»i num.-igrrde Inisvetovan dr. Tutt-al pa se ne sltii^.t. ker tležeStii odtiorutk a drž, |n»«Jan.'T ne iiion» nikakor b;ti v eni omI-;, «v ho(y vestno iz-poiitievati *vo.,e iloiztio-tt; dr/., p^l.uiee li.r bo čirtn neodvisen nu..z. ki ima edino ie skrb dolu o iuodop.ds svoje vulilee n.t I);i-iiajii; steer pa ]e to le osf-imo mnen e ge-vorrukOfo. — Vtkari; >!t»kar pravi, da ima bili po«l.it:ec kaloli^k in naroden, sict-r se pa v.aj za sedaj upn.Ui ra?praviv.it,e o tr» t-em kandidatu. - Župnik llerlol opomni I«>, da Tolilci ktmčkih oln*iu težko pu?te tir. Gre-aorCita. iezko žrtvujejo svoiega. izvrstnega posianca, za njega k«t kar.diif.ita 5. skupine pa so vsi edini. jOdobravatije.) — Župnik 1'avlelie izr^ta dvom. i*e p.t i,« zsnagdiiio v .*». kuriji, kaj |H*lemr Dr. (TregoreiS mu odgovori na lo vprašanje, th on na vsak iiariu pride na Ihiuaj, ker je t.iko dogt)v;trjeno, ee ne zmagamo v sp!o.'ni skupini Slovenci, pa prepusti grof Coronint n emu ni.tml.it IV. skupine. —¦ KapJ.m IVrnaMija v«ivt>ri o kal. stranki m rt ie, da bodo vsi natopili za ono oseb«, ki fco deJovala z^ rieotivisno>t cerkve ud drfciv«« (.ftivio"-klici). Natbifd. Zega in GabrijrlriO iz Kanala javljata, tla v Kanalu je vse za grofi (^»roninija in dr. Gregorčiča. — 1'rcosedmk z zariovoljtiotljo sprejema priznanj »Slogsuih* naklepov, in ko se nihče vec ne oglasi za besedo, sklene z zahvalo na obilni udeležbi in puljivem zanimajn ob 12 , uri shod. Gosp. predsednik je še omenil, da poseben shod n:e je izrekla za Ur. Faiduttija in svetovala slovenskim vohlnun možem gradiscanskegi okraja? naj glasujejo zanj. Iz tega je polen, sklepal, da vsi Fuvlani moraje voliti don Za-.feitiia ~ Daje .C* poročanje neresnično, je sprevidel vsakdo, ki je eilal zadnjo .So C o"? vpra- Siinje- je le, ali je ,0." hote ali le n e-vedti poročal krivo? Skušnjava nas navdaja, da bi mislili na prvo, kajti uverjeni smo, da v .G." uredništvu razumejo slovenski jezik tako dobro, da ni mogoče, da bi bili slabo razumeli zadnjo »Sočo*. Saj 7anetti-jeva kandidatura ne stoji tako sb.bo, da treba delati za njo s takim orožjem. Popravka nismo hotel; poslati, ker nam je vse-jedno, kako Furlani mislijo o stališč« »Soče* nasproti obema kandidatoma. Radodarni doneski. — Za »Sioginc* zavode je dalje došlo: Avrelija Kovačič pri Sv. Luciji 2 gld. kot odškodnino za krasni dobitek pri loteriji ženske podružnice. — Župnik G. Pavlelič v Mirnu gld. 4*0o, katere so zložili po veselici katol. delavskega društva v nedeljo. — Alojzij Grboc na Nabrežini gld. 3*05, _ katere so zložili rodoljubi po vo lihem shodu pi-et, nedelje. — Navdušen po-smVilec nabrežinsklh pevcev 3 gld. — Tr-jinvec in posestnik 'v.ui llatisner v Gorici 10 gld. — Mladina m starina na plesu pri V.uVku gld. 10 ."»S. — S.inlolini darovala 1 g!d. — Finančni komisar Povše i gld. — Antou llerbut* iz Sela ,«ri domači veselici bralnega društvu gltl. 3*32. Pri poroki A. Coljit v Hdienbergu zltrtili svalje (J gld. havkar F.tvelti KaiuLoiU ('ae-ti ^|d. l'S0. — - Čirgo Frane v Tolminu gld. /lomili .svalje pri poroki Vtige Viktorja in Ho/.alke Fon. — Županstvo Aj lovsčina po sklepu obč. starešinstva .*«() gld. Za rodbino Jožefa ("anigoi.i, (ki je proMi teden umrl v bolnišnici): dr. F. K. 3 gld. — Frančiška Orne, pri avstrij. konzulu v Ilaiigu na Nizozemskem je zbrala gid. VoO. --• Dva Potica venca 4 gld. - Pri občnem zboru ko-lesarikega društva .Gorica* se je zluž.lo gld. 370. Vojaška godba v Gorici, ki je ze večkrat igrala take laske melodije, kulerih bi prav za prav ne smela, je začela v zadnjem času igrati b.iili arije slovenskih narotlnih pelini! V sredo dne i!l. f.»br. je vojaška godba v tukajšnjem mestnem vrtu vplella v prvo točko svojega programa melodij« iz znane jakn stare slovenske narodu.- pesmi: .Hod' moja. hod' moja. bom lešnikov dal...* Na progi.iiiiu so kr-tiii tlotičuo točko ktil .'/.n-iigoza-Marsch*. Hrez dvoma je dotični skladalelj .iizmal", tla bi si nt ta način povečal sv«-« neveliko slavo, 'It. (cliovlliov M po me ll I k so darovali: llrtiziua tlehovin v llraniei za »poni. svojemu lir.ibremu stricu K) gltl,: gospa Viktorija VmlopiviT, unukinja slav. junaka, soproga g. n t.iuiitelia v K.tmiij.ih tO gld. i |t\ g. M.uk« Val.-s. vikirii v Hraniri 10 gld : veteranci v (ii.eliiki in Miriauu 3 gld.; gltl, l»-oO»s« nabrali pazniki v t\ kr. kaznilnici v tiradiški m<-d sebj. ; i gld. je daroval pč. g. in}.. l'.ivli-lič, župnik v it.nčah: I-.so gltl. g. August Fabj.iui, c. kr. poštar v Štanjelu : po I gl.1.: gg. Ivan Kiltoig, pomnik v Gorici, Viiiteiitii Velnh v IJueenu, Frane K«b;d iu Alo/ij ZiPrtin v Hraniti, Kari rkin.ir. pttsesl. v G.tbniaii, Haiiuouii Žnidarčic, Anton H.tjC, nadiičil.' in h<'f.. Pahor v lteuč.ili: po ."tO kr.: g„«. Ivan Doug.m, po-est. v Gorici, Ignacij 1'lhmar. J.iuez Preg«>| iu šb-fau Curk v Hraniti. Frane. Kelta!. Ivan Pahor in Franc 'IVel v Poni*ah; 20 kr. g. Anton (**.ehovin v Hraniti. — Nkrc.no. hvala vsem darovalcem iu tlarov.dk.toi! Ples za ..Les« NV/.lonale" bo pustni j torek v -au-sinem gledišču goriškem. Opozarjamo na to okoliščino vse ti>te Slovence, ki doslej uUo mogli premagovati svoje rado-vedno-li, da so lioditi gledat norosti goriških Lihov zatlnji dan pusta. — .Lega Nazio- • nale" jtr no*, ki hoče rezali slovensko meso, f puščati slovensko kri in moriti slovensko ifeco. Zategadel smatramo zn svojega sovr.tž-J nik.i vsakega Liha. ki sniiVliije pri tem j dmUvii ah po*pe%nj«» njega namene. Naravna i po-Icdiea temu spoznanju :e ta, tla moramo 1 bokotovati vsakega takega sovražnika, kjer-' k<.' se ji' lepn doVT šilo v popolno zadovobnost vseh doškcev. Hvala gosp. \ evovodju Hratinu z t vodstvo in vrlim Devkatti, poveem iu igralcem za sotle-lovanje! /.e tako naprej! Priporočamo «: za bosj pogoste prijetne zabavne večere '.* Volilno silbauje na deželi je malone končano. Socijalislt so dosegli It na Nabre-žitu neznaten uspeh, k"r ti o m a čini niso storili svoje dolžnosti. Tudi v Cerknem, v Divači in v Temnici s« poskušali pokazati svojo moč. — lK»pis iz Cetkna pride prihodnjič, ker je prav zanimiv. Odlikovanje. — Nj. \\1. cesar je podelil delavcema Petni Hepiču in Antonu H epi ču. službujočima v predilnici v Ajdovščini, srebrni križec za zasluzc v priznanje iiji.,11 mnogoletne zvc.-te službe. Peter Kepic, služi v tej tovarni že <»3. njegov brat Anton pa iS let. Slavnim Županstvom na deželi naznanjamo, da naš:; tiskarna ima v zalogi knjige za upis tujcev in napovedne listke za stranke, kakor to zahteva najnovejši odlok c. kr. okrajnih glavarstev. Popisu lk o nt i/. Kanala, Kobarida itd.: Prihodnjič! Društvene vesti. »Slovenska Čitalnica" v Gorici priredi v nedeljo 28. februvarja 1897. ob 9. uri zvečer veliki ples. — K obilni udeležbi Vabi odbor. —• Opomba: P. n. udeleženci so naprošeni, da pridejo v plesnih opravah. — Ako se žele nendje udeležili plesa, naj se obrnejo do katerega odbornika. — V sredo je bil sklepni večer otroških plesnih vaj. Bilo je zares vse živo v čitalnični dvorani. Videlo se je, da so otroci veliko pridobili tudi v kretanju in elegantnem vedenju. Cetvorka je krasno uspela; enako razni drugi plesi! Otroci so došli v plesnih toaletah. .•" '$'; .Goriški Sokol4. — O maskaradl na pustni torek glej določila na zadnji strani. Ker se oglašajo gostje tudi z dežele, naj se vsakdo požuri, kdor se misli udeležiti, da priznani svoj dohod. Sviral bo vojaški orkester 12 mož. Maskerada bo v vsakem pogledu lepa in dostojna. Kolesarsko društvo »Gorica* je imelo v sredo občni zbor v strojih prostorih pri treh kronah po navadnem dnevnem redu. Po nagovoru predsednika in poročilu tajnika o delovanju društva v preteklem letu je poročal denarr.ifiar, da mlado društvo je imelo dohodkov gld. 112 52, izdatkov pa gld. 97-89. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Jakončič Anton, njegov namestnik Gabršček Andrej, tajnik Pezdiff Anton, denarničar Dekleva Josip, rednik Saunig Ignacij, njegov namestnik Sirca Ivan; namestnika: Poniž Heuodikt iu Pečenko Anton: pregl. računov Lasič Andrej in Mermolja Josip. ~ Mlademu društvu želimo najlepšo prihodnost! .Slovenska Čitalnica v Solkanu* vabi k plesni veselici, kater« priredi v robotu, dno 27. februvarja 1897. v dvorani gospoda Alojzija Mozetiča. — Sviral bode vojaški seplel. Začetek ob S. uri /večer. Vstopnina zu ude 80 kr„ za muule 1 gld. 20 kr. Odbor. Vabilo. - Dne I. marcu t. 1. ob 9. uri dopoldne bode imelo uč teljsko društvo svoj občni zbor v Gorici mi slov. oddelku dcMne kmetijske Šole. -- Dnevni red; t. Izvolitev zapisnikarjev. 2. Prebere se zapisn»k ».itdnjega zborovanja. 3, O risanji brez sti-geni. 1. 11.12111 predlogi in uasveli. Novo društvo......V Katunjaku (ajdovski okraj) so osnovali „Viuirsko iu sadjarsko društvo*. Takoj«; prav, le naprej, da se nam prihodnost zboijša! Zalivala. — Prireditelji veselice v Lokvi ua Krasu dne 20. febr., štejejo si v posebno dolžnost zahvalili se prav srčno vsem udeležencem, zlasti pa onim časlitim gospem iu gnspoiloiii. k«|i s« se svojo railodarnosljo pripomogli, da je ostalo čistega dohodka 3li gohl. -- Ta znesek pridene se svoli, koja se nabira za pokroviteljstvo družbe sv. Cirila iu Mtloda. Jtokodehko bralno društvo v Tolminu" vabi k plesnemu venčkii, kateri pri' redi v Tolminu, v dvorani g, 1, Gaberščeka, na pustni večer ob 8. uri. - Vstopnina za iitle :!."> kr„ neiide 50 kr. • K obilni udeležbi iiljndiio vabi odbor. Sijajna maskerada telovadnega društva .Tržaški Sokol* bode v m>i|i|ju 28. februvarja 1897. ob '.t. uri zvečer v gledališču .Annoiiiii". Gledališče bo le sijajno razsvet-!|ciio iu okinčituo. Priti je v kostumu, maski ah v plesni obleki. Svirala bode voaiška godba res. in kr. pešpolka maršal pleni. Kos/.kiivvski SI. S7. 1'stopuina: za gospode v i-ivdni opravi gld. I, za kostuniiraue, masko, il.ime in člane v sokolski opravi .10 kr. Lože v prizeinlju -I- gltl. Lože v I. redu 3 gltl Lože v II. redu 1 gld. Lože v III. redu 1 gld. Telovadno društvo „Tr2a»kl Sokol" vabi na malo ui.-iskarado, katero priredi zatlnji dan pusta dne 1. mar« a 1897. v društveni telovadnici. Začetek točno ob 8''g. uri zvečer. Vstopnina: za ude iu člane njih rodbin in za maske 30 nov. za osebo; za neude 00 nov. ('.lani došli v sokolski obleki so ustop-nine prosli. Ostala Slovenija. Trst, Vlada je odredila, da se volitve poslanca v peti skupini in v tretji volilni kolegoriji za tržaško okolico ne bodo več vršile v mestu, temveč ua več, kr.tjth v okolici. To je bila ž« davna Želja Slovencev, ker je v iiieslu od italijanske strani jako velik prilisek na slovenske volilce. Stranka progcssoveev v Trslu je v.sled zadnje zmage i.ad konservativno stranko postala loli drzna, da je postavila svoje kau-itid.de za mestni svet celo v vseh šestih okrajih okolice, iu sicer zal. okraj: H.iuelli: (zoper Nabergoja). za H.: Aruerrvlsch (zoper župnika Kosca), za III.: dott. Gairiugcr ,'z. Vatovca), za IV.: Turr.sk ,'(z. Dollenza), za V.: L. Mauroner (z. Al. Goriupa) iu za VI.: (auiiar (z. Iv. Goriupa). Njeg. Vel. pie-svilli fc«-š;if je podelil načelniku južne železnice v Trstu, inšpektorju Frideriku M a h o r č i č u zlat križ za zasluge. Odličnemu možu čestitamo iskreno na tem zasluženem odlikovanju. Istra, — Ko se je bil letos olvori! isterski deželni zbor, niso slovanski poslanci v Poreču mogli nikjer dobiti stanovanja. Zadovoljili so s« morali z dvema obskuruima sobama v neki nižji gostilni, kjer so štirje poslanci stanovali v jedni sobi. Ital. kčtuarji so se bili pomenili, tla slov, poslancem ne dajo niti stanovanja niti hrane. To pač jasno kaže italijansko nestrpnost in zagrizenost. S 1. marcem t. I. se odpre v Trvižu (pol. okraj Pa.-.iu) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hra-nilničnega urada. Zvezo bo imel s poštami f Motovunu in Pazinu. t Volitve v Istri. — V peti volilni skupini je izvoljeno doslej (25. t. m.) 252 naših, 211 nasprotnih, 10 socijalistiakih in 6 pristašev Krisličeve stranke ali .Prave Naše Sloge", (o kateri se poroča, da je že nehala izhajati!}. Po našem računu, sestavljenem na podlagi uradnih podatkov, je 633 vseh volilnih nož. Voliti je še 100 volilnih mož, od teh utegne dobiti naša stranka še 70 tako, da bi razpolagala z nadpolovično večino, nevračunivSi sem Krisfičeve pristaše, kateri so menda tudi Hrvatje. V Ltbinju je bila zagotovljena zmaga našim, volilnim možem (12), a tamošnja mestna druhal ni dovolila volilcem v dvorano; orožništvo in vladni zastopnik se niso ganili! Naši upajo, da se odloči druga volitev zunaj mesta. —• Prihodnji teden prinesemo konecni uspeh za pelo in kmečko skupino. Kranjska. — V Zgornji Šiški sta pri volitvah v peli skupini odbrana dva prisesa, narodne stranke in jeden kat.-nar. straiike; v Celili skupini pa sta izvoljena 2 klerikalca in 1 narodnjak. — V Spodnji SiSki so zmagali socijalisti v puli skupini z vsemi 4 vol. možmi s štirimi glasovi veČine; v skupini za kmečke občine pa 4 narodnjaki. — V Rovtah nad Logatcem so pri prvotni volitvi za pelo skupino večinoma izvoljeni pristaši kat.-nar. stranke, v skupini kmečkih občin pa vseh 5 volilnih mož narodne stranke. — Veliki Loki v kočevskem okraju so zmagali volilni možje nar. stranke. — V Ribnici so zmagali klerikalci 7. 79 proti 55 glasom. — V S t. Lam-bertu so v 5. skupini zmagali socijalisti s 74 proli 3 glasom, v kmečki občini pa narodna stranka z nadpolovično veČino. — V Koga ni so tudi izvoljeni za 5. skupino in za kmečke občine možje nar, stranke, 8 po številu. Socijalisti so na Krnnjskem nenavadno delavni, dasi tam tla za nje niso ugodna. Sklicujejo shod za shodom. Predzadnjo nedeljo je bilo v Ljubljani kar pet socijalisličnih shodov. Kakor se kaže, utegnejo v Ljubljani pri volitvi volilnih mož v kakem okraju celo zmagali v S. skupini. ŠtiiJ«rskii. — V ceijski okolici so zmitgali pri državnozborski volitvi za peto skupino socijalisti s 40 glasovi večine. Voljenih jo 7 volilnih mož. Nemci so glasovali s socijaljsti, izVojnikn pri Celju poročajo: Pri volitvi volilnega možu sta 5, skupini) je zmagala slovenska stranka. Vkljub silni agitaciji je vlovila »nemška* stranka le 47 glasov, naš kandidat zdravnik dr. Žižek pa jo dobil (52 glasov. Ta volitev jo velikega pomena zn bližnje državnozborske volitve v skupini mest in trgov iu pa za letošnjo občinsko volitev. Shod zaupnih mož v M a ribo r u je postavil kandidatom za mestno skupino Maribor-Ptuj g. tir. Fr. Itosina, odvetniku v Ljutomeru; za mariborsko kmečko skupino kalididuje g. Fr. KobiČ, veleposestnik v Lnni-bahu pri Mariboru; za o. skupino Fctdhuh-Sl. Hislriea pa se Se ni postavil kandidat. Novo slovensko posojilnico Riiujejo pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah, Koroška. ~ V kmečkih občinah Heljnk-Paternijon - Kožek - Horovlje kalididuje kot skupni kandidat Slovencev iu nemških konservativcev bivši profesor na grafiki lelitiiki, Kovač, rodom Slovi noe. V G1 o h it h u i c i ko bili volilni možje narodne »Iraukc soglasno izvoljeni. Razgled po svetu. Avstrija. -- Njega Veličanstvo odpotuje prihodnji ponedeljek'/. malim spremstvom z Dunaja ua Gap S. Martin, kjer biva sedaj cesarica, Avstro-ogersku banka je predložila obema liu.iiičuima ministroma nove bankovce po 10, 20, 100, 200, 1000, 2000 in oflOO krtin ua odobrenje. (lini ministru odobrila načrte, prično se tiskali novi bankovci. Na mesto umrlega poslanika Kozjeka je imenovan Kurian glavnim poslanikom v Atenah. Dunajski listi javljajo, da bo takoj po državuozborskih volitvah imenovanih 30 novih članov gosposke zbornice. Polovica teh bo izbrana iz starih parlamentarcev, ki ne kandidirajo več v poslansko zbornico, a druga polovica iz aristokratov, učenjakov, velikih induslrijcev iu visokih uradnikov. Pravijo, da bo poleg grofa Uohcnvvarbi, grofa l)eyma in barona Ghlumcckcga tudi' pozvan v gosposko zbornico dvorni svetnik Mcznik. Osfcrsko. - Minister za trgovino je predložil v eni zadnjih sej posl. zbornice zakonski načrt za pokritje primankljaja, ki ga kaže obračun milenjske razstave. Ta načrt pooblaščiiji; ministra, ia sme porabili 500.000 gld., potrebnih za pokritje tega primankljaja. - Skoro gotovo pa ima ta razstava," o katere sijaju so magNirski listi toliko — lagali, mnogo vi-*ji deticit, katerega Madjari pokrijejo s kitko poti drugim naslovom zahtevano svoto, tla ne pride v svet njih velikanska blarnaž.i. Mnogo se jo že culo o proliavslrijekcm mišljenju med Madjari. Tu navajamo dva vzgleda, katera moramo obsojali že kol vcleizdajslvo: Poslanec Eolvos, član skrajne levice v drž. zboru in znani zatiralec slovanskega življa na Ogerskem, je rekel v zbornici, da se na cesarskem dvoru v Budimpešti potepajo kot služabniki tuji .vlačugarji" : Nemci'in Čelu. Tako je imenoval la Magjar cesarjeve služabnike. Iz Lošoncza poročajo o naslednjem, skoro neverjetnem dogodku. Nedavno je bil poklican v dejansko službo novinec v rezervi Neumann (Zid!). Ko so mu dali vojaško opravo in jo je nadel nase, stopil je pred stotnika in rekel: .Jaz sem prisegel ogerskem u kralju, ne pa avstrijskemu cesarju!* To rekši si je strgal črno-rmene vrvice s hlač, S početka so mislili, da se mu meša; ko so se pa prepričali, da je pri zdravi pameti, stavili 30 ga pred vojno sodišče in ga tleli za. C mesecev pod ključ. Ostale države. — Mednarodna zdravstvena konferenca v Benetkah je pričela 16. t. m. svoja posvetovanja. Predsednikom tej konferenci je izvoljen italijanski delegst conle Bonin-Lengare, državni podtajnik v minislerstvu za zunanje reci, — Delegatje naše države so: avslr. od-poslanik v Draždanih, grof Luizov, ki na konferenci oh enem zastopa tudi Crnogoro; dvorni svetnik p!. Suzzara od zunanjega mi-nisterstva, minister, svetnika dr. Kussy in pl. Ebner, nameslniški svet. in zdravstveni referent dr. Bohata iz Trsta, sanitarni svet. in primarij dr. Kobler iz Sarajeva, okr. zdravnik dr. Karliuski iz Bosne, ogerski niinist. svet. Eh?zer ter še druga dva delegata iz Budimpešte ter avstr. delegat v .'.drav-slvenem svelu v Carigradu, dr. Hagel. Skupaj iz Avstro-Ogerske 11 delegatov. — Na konferenci so zastopano vse evropske države; izmed iavenevropskib pa Indija, Perzija in Egipet. - Iz Pariza brzojavljajo,.daje:avstrijski parrnk ,San Rocco" (lastnik V. Tarabocchia v Trstu) smatrati izgubljenim. Ta parnik je odplul 22. januvarja iz Scrifosa na Grškem,' namenjen v Marsiljo. Tje bi bil moral dospeti v 10 dneh. Doslej, ga še ni, in vsa, iskanja in povpraševanja so .ostala brezuspešna. V Marsilji so osvedočeni, da so je parnik potopil z svemi 22 mornarji, ki se bili vkrcani na njem. Vsi mornarji so bili avstrijski Primorci. Položaj na Kvctl. -r Poslednja dva dneva sta donešla velevažnih vestij s Krete: Proglašenje okupacije od strani Grške in pa dejanski nastop velesil zoper upornike. Dotična poročila se glase: Alene. Polkovnik Vassos je proglasil okupacijo Kreto od strani Grške. — Poveljnik angleške eskadre jo priobčil polkovniku Vassosu, da so združene eskadre sklenile napasti grške' čete, ako bi iste skušale nadaljevati svojo pot, — Odkar so se Grki izkrcali v Agiji, zasedli so tudi dva utrjena stolpa. Turki so so umnk-aull v Kanejo; trije grški Častniki so padli, 700 grških vojnkov s topovi pa se jo Izkrcalo pri Kisnmu, Pomočilo z dno 24, t, m. pu slove; Atene. ^Agonce Havas" javlja: Včeraj zjutraj pričeli so uporniki v okolici Kanejo, »um Alepo, živahno streljanje, ki jo So narnulo pnpoludno, Poveljniki evropskih efckmlai' so' vsled tega sklenili bomhardovuti taboriiifio upornikov, Nomftka vojn« indija jo almljnln bombe, napolnjene mellnltom. Ker so bombo padale p« hribovju okolico, bati bo jo, da jo ubitih več kristijanov. Ko jo končano stro-Ijnnje, pokazala so Jo grška zastava ua višini grškega tabora. Dunaj. Pred bombnrdovanjom grških Cel so poveljniki evropskih eskader, zasidranih pred Kanejo, priobčili svojim vladam brzojavnim potom, iln 8 pasivnim pričakovanjem ni možno pomiriti Kreto, ampak da jo treba nastopili onorgičniml sredstvi. V diplomat MIh krogih sodijo, da jo včerajšnji komk prfeotok fio onerglčiiejim sredstvom, Carigrad, Vest, da jofirska Imenovala svojega generalnega konzula v Kaneji »kraljevskim komisarjem na Kroti" ter da jo odpravila ostalo svojo konzulate na otoku, v/budila jo v cesarski palači In pri vladi živo jezo. Močna stranka sili vlado v lo, da /,o sodo Orfiko. ™ Verjel 110 vesli, riuftlo h Krnlo, trtW, tla so uinlinmndnnci moralno uolrt po-I ril. Mnogo ju poročit o mmlBobuem klanju mod Turki in krlilijnnl. Molmmodonel pa slednjič morajo več Irpoli, ker no nasproti krislijunom v volikl manjšini. Atene, Minister za zunanjo stvari jo pro-testoviil pri zastopnikih velesil zoper bom-bardovanje, kajti, v tem UM po njegovem mišljenju proležiranje grških vojakov. Minister je zagotovil, da, ako bi so na Kreti ponovil tak slučaj, kukoršen se jo bil dogodil včeraj, poleni da bi bila Grška prisiljena pretrgali svojo zveze s Turčijo. Nadalje da mora litrski odposlanih zahtevali, da turška vlada umukuo svoje vojake s Krete. — Včerajšnjo bombar-dovanjo je ranilo 18 krislljauov. A tone. V mestu je nenavadno gibanje in razburjenost. Ljudstvo, jo ljulo na tujce, posebno mi Nemce, ki so o bomburdovnnju višav okolu Kane.je streljali bombe, napolnjeno mclinitom. Bilo jo več hrupnih demonstracij, katere pa je udušila policija. Carjigrad. Ruski poslanik pri turški vladi, Nelidov, je dobil od ministra za zunanje stvari, grofa Muravjcva. brzojavnim polom ukaz, da z vsemi možnimi sredstvi zapreči vojsko Turčije zoper Grško. Književnost. ,Ph1cho«wio achivarze, m'wa umi fa»M|w Hennaherg-lelda von 85 kr. bia II. IVllo p. Met. glatl, pestroift, knrriert, BetnuDtert, Damasle ete, (ca. 340 voiHoli. Qunl. umi '2(XK» vergcli. Fnrben, Domom ete,), porto« umi Ntenerfre* hm lian*. Muator umphend, Doppelleft Briofporto naoli eler Sehtveiz, Soldon.Fubrlkeu 0. Honnclicrg [k. u. k. Hodi ZOIUUH. (») Poslano.*) Gospodu Francu Pirjovcu t VrtoTlnu. Moj preklic, kateri ste objavili v predzadnji »Soči", je bil jasen in umljiv, pa ne neutuljiv. Preklic se je plašil, da je pomanjkljivost pobotnic za 780 gld., katerih niste predstavili v občinsko pisarno. To še vedno trdim. Josip Čermelj, občinski odbornik. Poslano.*) V zadevi razglašenja cerkvenih računov, radi katerega sem dal tiskati svoje poslano v ,Soči" št. 7., naj sledi še to-le uradno potrdillo: Sprtčevau je. S katerim podpisano županstvo potrjuje, da je račun in pobotnice stroškov in dohodkov, katere je prejel m potrosil g. Franc Pitjevec, ključar in podžupan, v zadevi podaljšanja cerkve Matere Božje v Vrtovinu, vse občinsko starešinstvo dne 8. decembra 1896. pregledalo in odobrilo brez ugovora in da je ta račun bil s pobotnicami vred razglašen dne 1. januvarj.t 1897. in skozi 14 dnij razpoložen v občinski pisarnici ter da v tem času ni bilo nikakega ugovora proti njemu. Županstvo Vrlovin, dne 23. jan. 1897. (L. Š.) J. Čermel, 1. r. župan. To bodi v dokazilo, da so moji računi čisti. Vrtovin, dne 21. februvarja 1897. _^______ Franc Pirjevec. *] Za sestavke pod tem naslovim je urednUtvo odgovorno h toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur. Dr. M. Keršovani ordinuje v lastni hiši v ulici Barzellini 01 h. št. 2. *10-7 Odlikovanja: 4 zlate in 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in pohvalnih diplom. resiilucijski fluid c. in kr. priv. ____ za umivanje kOnj. Cena steklenici 1 gld. 40 kr. Ta voda se uporablja že 35 let v dvomih hlevih, istotako v večji h hlevih vojaStva in civilnih posestnikov z najboljšim uspehom zaokrepčanjepredin po velikih naporih konja, pri Izviueuju udov, otrplosti kit itd., ter omogoči izredne uspehe konja na dirkališču. Pristen se dobiva le s predatojcSo varstveno znamko v vseh lekarnah in mirodilnicah Avslio-Ogerske. filavno zalogo trna 40 (I) Franc Ivan Kurizda c. in kr. avslr.-ogerski in kralj, rumuuski dvorni zalagatelj, okrožni lekar, Kornneuburg pri Dunaju. C. kr. privileg. krojni aparati. 3H.F01TERILJ krojaški mojster in trgovec v Gorici, se preseli s 1. marcem t. 1. na Travnik št. 22 I, nst. Naznanja slavn. občinstvu, da pošlje v kratkem svojega popotovalca na deželo prose, da se mu prihranijo cenj. naročila. Dr. Rosa balzami BJBjnBaaV z* žalodac r» Lekarna B. FRASNER-ja »pri črnem orlu" v Pragi, Mala »Irana, vogel .Spornove uli.'c. Velika steklenica 1 pld., mala ."><) kr.; s pošto 20 kr. več. — Dnevno poSlno razpošiljanje. Zaloga v usek lekarnah Avstro - Ogerske. J. Kravagna, I3 r posestnik vinogradov in tovarne žganju v rtu j u (Štirska) priporoča svoj« naravna vina, liter po 15 do 18 kr., pristni tropinovse po 40 kr., slivovec po 50 kr. >aaaagaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«< Ankar 2"». s™ Liniment. Capsici compus. iz Kichterjcve Icknrnc t Praai pripozrinno kot izvrstno bol ubla-iujoča mazilo; za cono 40 kr., 70 kr. in 1 gld. su dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploino priljubljeno domačo, zdravilno sredstvo vedno In RicMerjev Liniment s ..sidrom' kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je pre- videna s „sidrom" kot znano zaščitno znamko. Ricdfarjeva lekarna rpri zlatem leva" r Pragi. Vsled analize naših Izvedencev, je i7-b kisela voda 9.4 KROHDORFER med naravnimi kisclicami prva v vrsti. — Zalogo v Gorici ima ANGELO FORNIZZI. Velika zaloga orožja m u 5-3 zlasti za lovce. 27 6—2 \9A Puške brokove. kaliber 12. 34. i«, 20. \Ba 24, 'J8 in druge po ceni in s popolnim jm- [S škaiskim izdelkom. fjjji Posebnosti pušk brokovnic in urujtih TVinchester in Pieper domači patent Gi-»isl in Krona z ekstraiorjem in brez njejffl; velika zatoga revolverjcr, bambitk, ha-rabin, liobertk. boqni kakor tudi zaloga smodnika in streliva in vseh lovskih potrebščin priporoča z redno postrežbo J. Havranka sin v Roudnici nad L., &žko> Cenik s slikami pošiljamo na zahtevanje poSIninf prosto. Gabrijel Piccolj lekarnar pri angelu • Ljubljani, Dunajska eesta Kaj.išje pniznanje na II. mejnarodni farm. razstavi v Pragi 1890. London — Pariz - Že- never 1892-1893. Njegora Svetost Papež Leon XIII. je sporočil po svojem zoravniku profesorju dr. Lapponi-ju tukajšnjemu lekarnarju PICCOLl-ju v Ljubljani najsrčne'šo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano tinkturo za želodec. Omenjeni zdravnik, kakor veliko dmgih odličnih profesorjev medicine so Piecolijevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstna krepilo za želodec, katera krepca želodec, pomno-žiije tek, ter pospeSuje prebavanje in ei 5 če nje. — Cena 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjem 1 gld. M ir., poštna poSiljatev 10 steklenic 6 gld. 50 kr. . Najvišje priznanje lokarju PICCOLI-ju v Ljub-Ijam kot prirejevalcu kapljic za r.ahm katere je z zadovoljnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna l?ospa prestolonaslcdn.-vdova nadvojvod Štefanija »volila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic i gld. 50 kr. 20° pristni biinjeirec liter po gld. 1*10 in brinjevo olje (defet 2 kr.) se dobi pri r>it-s Jožefu Rojic-Cerin o Cerknem, (Ceno se nizninijo v Cerknem). \ Vaelav Zima, % J* izdelovalniriiffospniUrRkiliMn.jrvv Pr«T*rbarli J S n Oporna na Ceškfm. izddiije kul p»s» l.no-l %, 1 Čistil, mline za žito I 2 po svojem pnlentuv.'ii»in iz.iriut. Mlini b« znani L 5 v -.oveij; dobi kot i,.y»...li5i. L 4 oiamoreznice ,.,il,..*„n„.. l,» naj i. ., i j s.-, t 2 :,; -t 1 kakor lu.Ii t i /ilni drobilci i ii.linskiii:! I J kamni L JJ svojega patpntAv.m.>va izuma, ki sr> »ti ilruinh h L močno lazlikujcji), bi; lož- ponijo in brdje ib'Iajako hišo, ker >e ž njimi % J ¦ pri piamii potr.vii •> prihrani. J 2 »BP* Zi» v*! ¦•"'J'- izil,,lk'' j«m'-iiii ni.jb.dj;.. Z 3 jako,t, solidno poMrežlifi in z-lf, zmeni- ren,-. f 4 Cmike pošiljam n.i zalile«, bn-zplačno in {.o;t- t 2 »i«« !"•-'•>• ~*m I Deloljubne osclie ¦ jHivsoil kalen; Ir.ijni denarni zasslii/ck i.Wr'jci, naj pismeno povprašajo pod „Kl'.kuiiftsvorM>rL(!u Gradec, post. re.-l. p. n. g. trtorejcem! Odrezki amerikanskili trt Riparia- Solonis- Rupestris za cupljenje, katerih se ne prime t rt na tiS, kakor tudi (lrti#c kakovosti sadik iloinučili in francoskih h laslhili Irlne uSi prostih nasadov priporoCa 10 :! Iv. Jož. Strekel veleposestnik 27—7 v .SemeniSki ulici v (Joiici. risino Y»m^'» snknrno blago. Jciifii Oilre/i-k :M(> ni. dolu", zadosten zajeduo moko obleko stnnc miuio Jeden odreKok za ¦t-10 „ pristne ¦t"«!) (i iz ImljSe I ovčne 77."i i/, lino j !!¦— iz lineje j volne lOr.O iz najlinejej io salonsko obleko (rl. 10. Hla-^o zr» vrlino suknjo, Imlen. Peruvienne, Doskin-r's, biujto /..t državne uradnike, lini ivanun|!iirnc in Clie-vint itd. r.izpošilja po tovarniških ecnali poznana, reelna ">."> IG- 2 sir Kiesel-Ambof v Brnu, Brunn. rzc!i,i zastonj in "muko. PoSiljulve po uzorrih. Pozor! P. n. občin*!"« npozarju se posebno, da se bla|:o dobiva uui.i^o ceneje, ako se ilirrktnn n.iro.i mesto pri prekupov .lcih. l-'int:a Kicsel- Amliof v Ml-liil (HrKillt) razpošilja \>e lila^o po resničnih to.'aruiSkih cenah bri-z dodalksi rabata, knjega krojači dobivajo. Te&Qor Slalianja srebrar v Gorici, ulica Morelli St. 17. Pr.poroča se pr. .istiti duhovščini za izpotvirljenje crkvenih posod in orodij po najnovejem uzorcu in najnižji ceni. kot: Sfonstranr. kelihov, svečnikov, itd. ild. Stare reči popravlja ter jih v oiruju po-srelneiii in pozlati. Da si za-moiejo tudi menj ptemožne cerkve omislili razne cerkvene slvaii, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov slavijo prav vgodni plačilni pi.goji. ' Strclorode iz bakra r ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlafenje priporoča tudi po najnižjih cenah. —• Pošilja vsako blago dobro spr«vlje«"» in poštnine frnnko! » & Vinarsko in sadjarsko društvo j Y za Brda J s sedežem »Ourlci, ulica barzellini št. 20. | priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu i svo\a pu^na %v\^da \ \ viti a*. xe^ulo, modvo ; ) Jtan^\tv\o vtv Avu^a na-i va4na črna vina, nt\* ', detfce $\Jo\\n Itanov. j i Ilazpog.Ija na vse kraje od 5« litrov naprej. ( Uzorce vin pošilja na zahtevo. Keichenburško sukno in snovi za obleke! Neposredna razpiodaja mej zasebnike! gPP"- Naj se zahtevajo uzorci naSih krasnih novostij. NajeleganOu-je obleke z*, spomlad — cela obleka gW.«-70, sW. S»-t (,'ld. 10*- itd, Franc Rchwald & Sčitme Tuchfdbrikslager .16 r. Reiebeniior? i. B. 1 Anton Potatzky i % v Raifslju stv. 7 v Gorici i | prodajalniea drobnega « | in niirnberškega blaga J * na drobno in na debelo. « —.-----------------------------___------ J Jediiio :«, -J«-". ! J in nnjcrPiifjše kupovališčc, «---------------------------------------------- * Posebnji zaloga 5 za knpovalei' in ruzj.rod.ij.dre 11,1 ili-želi, * za kn.4n].ire m cmijurjc * Največja zaloga J «»-\ij;iiskd., krnj.i^kdi. pisiirskili, popo- * tov..imh in kiniilnili polrch.Vin. % Zimska obuvala. J Vozirki in stoli na kolesih za otroke. * Strune za godala. «...... . . * Ton. lnio-il: ^.-tii.-ti.t /.a zelenjavo iti trave. * Prosim doi.ro paziti na naslov: « Na sredi Raštelja štv. 7. trgovec i vinom na veliko Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 12 CL priporoča dalmatinsko vino iz Jelše fp Šibenifca, potem pristna bela j^^^ furlanskih, In črna vina ^Olp briških in Iz "^Wr islersklh vipavskih, *^ vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - agentke monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pojilja tudi uzorce. C«na imarnt. Postraab* poitena. A. C1umar priporoča posebnosti za hiš.te i kuhinjske potrebščine. Itotfufii zaloga predinc-tov v oliConem cinkti. Mila-metle-kar iace. ZALOGA umivalnikov 12 KeSesa. Žlic«, noži, vl-ice, samovarl za kavo in čaj, - kletke itd. "OeU&a u%eva vencev \z bov\ne.*^|^ Cene nube. Klepar Artur Makutz Czl:2 ulica I. - G 0 H 1C A - - Via Stretta X. Škropilnic« proti paronoaporl (pninnljcno po Ver-llimelovi sestavi). U.ikerje lul in .-velel. Zulislke (val\ole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljeiia piiprosto in tako, ila »kropi l.ihko na I.'! 4 Meh za /vepljaiije fcrozdja raznih hislemov. ^^ Sprejer.ilje v (lopravljanje vsakovrstne .lnifre Jkrojiilnice, ¦>*22?" kakor tudi prevzema vsa ilruita v kleparsko obrt sjia.lajora dela. &j@ldL>Jp/?J@ (^O^td/d/d/Z/d/dldjCl lil 2 *•* a, o rs s« j- O *i0 p ,H ^ (B) vtfau tWL $€l <ŠT ¦rK :S0 Vsak kdor hoČ9 *voi° 2!*ravl»ohra-' niti In utrditi, pa obenem noče pogrešati prijetnega kavinaga už.tka. Bobova kav* ja, kako- znano, škodljiva, , ker preveč živce razburja; ako se jej pt Kathrtlnarjeva primeša, je) odvzame škodljive učr.k*. *e««*«*««*»**»*****«t«* Vsak J° p'^e' k' sa no ^J,i prav *drav*8a- Posebno ze taka, ...... ki bolehajo na živcih ali v želodcu, izkazala »a )a Kathrainecjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. ********* Vsak ot ok !n VSika žsnska naj pije Kathrelnerjevo kavo, ki •^_»_ je tečna in se prilaga slabemu In rahlemu telesu, naj bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmato vat m prikupi. ***#****«************ Vsak ki hoče Pri gospodarstvu kaj prihranit! In vendar uživati , m * okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathrelnerjevo kavo. Naj bo čista a!i mešana z bobovo ugajala bo po okusu v«iakomu. Kathremer-Kneippova stadna kava '"V 1 3 LB Z B . druiinttt pl]»!» alod « c.lih trnih, tx nsjbaljhta »Udi \*4t-thr«ln>rj»«m, » *i»h dtlalah prltnlntm to jl.h itroluvnjikov ' pr«*ltu$«ii«in iu8lnu i boba«* km pr»ktt