DEMOKRACIJA Leto XIV. - Štev. 21 Trst - Gorica, 1. novembra 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu Podajmo bratske sl rohe! II edinosti je naša moč v slogi naš obstanek! Naši bazoviški mučeniki so bili prvi rušilci nasilnega fašizma. Svoja mlada življenja so darovali zato, da s svojim žrtvovanim življenjem oznanijo vsemu svetu, da živijo na tej zemlji Slovenci, ki jih je fašizem hotel ugonobiti, pa se uničiti niso dali. V tistem zgodnjem septembrskem jutru, pred tridesetimi leti, so naše matere jokale in po slovensko molile, so se naši očetje po slovensko hudovali nad našim trpljenjem, so slovenski fantje stiskali pesti in govorili: Ne bodo nas! Slovenska dekleta so s solzami in ponosom občudovala svoje junaške brate. Takega poguma, takih žrtev, ki jih človeštvo doprinaša v blagor skupnosti, današnji svet od nas ne terja. Ves slovenski narod doma in vtujini pa zahteva,da svobodni Slovenci v volilni celici, kjer jih nihče ne vidi, nihče ne ovaja, kjer se za odločitve nikomer niti las ne more skriviti, svojega naroda, svojega jezika, svojih izročil ne zatajijo, ampak možato potrdijo svojo slovensko zavednost. Slovenski narod doma pričakuje, da tržaški Slovenci izrečemo v volilni celici tudi njihovo lastno misel, ki je zasužnjeni bratje in sestre izreči ne smejo: da namreč vsi tržaški Slovenci in Slovenke volijo Slovensko listo. S svojim glasom Slovenski listi bomo bratom v domovini postregli z najlepšim božičnim darilom. Z glasom «Slovenski Iisti» bomo prepričevalno izrekli svojo solidarnost z brati onkraj meje. Z glasom «Slovenski I i s t i» bomo vsemu svetu izpričali, da smo zrel narod, ki misli z lastno pametjo in zna razlikovati zlo od dobrega, puhle obljube od resničnosti, diktaturo od demokracije. Vsi tisti, ki Vas še stresa prazen strah, dokažite ob teh volitvah svojo možatost, dokažite samemu sebi, da v Vaši notranjosti še ni usahnila moška beseda, dokažite, da se Vam hrbtenica ni zlomila in niti vpognila ! Ne strašite se komunističnih in titovskih priganjačev, ne plašite se gospodarjev! Ne bojte se in ne nasedajte neslovenskim strankarskim zapeljivcem! V volilni celici je za Vas vse najlepša priložnost, d& poplačate tiste, ki so Vas zaradi osebnih koristi prisilili, da ste se s stisnjenimi pestmi in škripajočimi zobmi vpognili pred skledo partijske ali kake druge tuje mineštre. To ste počenjali s kletvico na ustih. Volilna celica je pribežališče Vašega moralnega zadoščenja. Volite tudi Vi «Slovensko I i s t o » in vest bo potolažena ob misli, da ste storili svojo slovensko dolžnost. Dragi bratje in sestre! Zaradi slovenske besede so padali slovenski fantje in možje. Z bikovko so jih pretepali, z ricinovim oljem jih napajali, in niso nas pomandrali! Slovenska beseda je ostala trdna in odločna. Kateri Slovenec, katera Slovenka bi mogla to besedo v volilni celici zatajiti? Po internacijah in koncentracijskih taboriščih, po zaporih, po posebnih bataljonih so fašisti in nacisti vlačili naše očete in brate, naše matere in sestre samo zaradi slovenske besede, samo zaradi slovenske pesmi, samo zaradi slovenske molitve. Trpeli smo in prenašali največja poniževanja, sramotenja in telesne kazni; stradali smo, trpeli in bolehali. Nad glavami so nam požigali lastne domove, ropali po naših domovih, odganjali nam živino in nas pretepali, ali slovenskega duha v nas niso zatrli ! Bili smo narod trpečih, narod zasramovanih, zapostavljenih in ponižanih — in vendar smo ostali. Prav takšni kot nekdaj, moramo biti tudi danes, ko je kelih slovenskega trpljenja, vsaj tu na naši zemlji, izpraznjen. Čitaimo, preudarimo, odločimo SLOVENSKO LISTO 'M m Še več prav danes ne smemo pozabljati takihle vprašanj: Komu potožiš svoje težave, svoje nadloge, svoje skrbi ? Kdo Ti postreže s priložnostnim posojilom, s prgiščem moke ali masti? Kdo Ti da vola, oralo, škropilnik in drugo orodje na posodo? Kdo Ti prihaja na pomoč, ko Te delo preganja? Kdo Te je skrival, ko so Te tujci preganjali? Kdo Ti je bodril družino, ko si bil odsoten? Kdo je učil in navajal k dobremu in plemenitemu Tvoje otroke? Kdo Ti je bil za druga ali družico ob poroki? Kdo se s Teboj veseli ob rojstvu otroka? Kdo Te spremlja, če moraš na pot v tujino? Kdo Ti prihiti na pomoč, če Ti gori domačija? Kdo Te tolaži, kdo Ti streže, če se je bolezen vtihotapila v Tvojo hišo? Kdo Ti streho popravlja, če Ti voda uhaja v stanovanje? Kdo spremlja na zadnjo pot Tvojega umrlega svojca? Kdo uživa Tvoje popolno zaupanje sleherni dan, vsako uro? Tvoj brat, Tvoja sestra Slovenka, Tvoji prijatelji in prijateljice, Tvoji znanci, Tvoje znanke, Tvoji sosedje, Tvoji vaščani, Tvoji meščani, Tvoji rojaki in Tvoje rojakinje! Slovenci in Slovenke so tisti Tvoji zaupniki in zaupnice, ki se s Teboj veselijo in ki s Teboj sočustvujejo. Položi svojo desnico na srce in pošteno premisli ! Vedno in ob vsaki veseli ali žalostni uri si mislil in se zanašal samo na svojega brata, na svojo sestro, na svojega soseda, na prijatelje in znance, na svoje rojake, na Slovence in Slovenke. Vedel si in znal — in to veš prav tako danes kot boš vedel tudi jutri, da se vedno lahko zaneseš samo na svojega človeka, ker si se zavedal in si prepričan tudi danes, da samo on razume Tvoje misli, ugane Tvoje želje, ker mislf in dela tako kot misliš in delaš Ti. Zakaj potemtakem nekateri Slovenci in Slovenke pozabljajo v volilni celici na svoje brate in sestre, na svoje sosede, na prijatelje in znance, na svoje rojake in rojakinje, ki so združeni v «Slovenski I i s t i» ? Zakaj poznajo svoje ljudi ob sleherni uri svojega življenja in zakaj se prav v najodločnejših trenutkih izneverijo svoji lastni krvi? Zakaj se obračajo tistim, ki jih slepijo s tujo mislijo, s tujo ideologijo, prav k tistim, ki jih v nesreči ne poznajo? Živimo v deželi, kjer so obljube in obetanja prav tako obilna kot letošnji jesenski dež. Komunisti in titovci govoričijo, da so njih stranke «delavske stranke«. Če bi bile zares delavske, bi jih vodili delavci in ne plačani agentje. Če bi zares skrbele za delavce, bi se morali delavci po deželah, kjer vladajo komunisti, kopati v mleku in medu. Resnica pa je prav nasprotna. Najslabše živijo delavci in kmetje po komunističnih državah. Garajo kot črna živina, plačani pa so kot berači! Zato so komunistična in titovska govorenja prav taka kot letošnji jesenski dež, ki prinaša samo škodo. Praznih obljub, pa naj prihajajo od komunistov, titovcev, demokristjanov ali indipendentistov smo Slovenci siti do grla ! Tistim, ki jim zaupamo ob vsakdanjem delu, tistim bomo zaupali tudi v volilni celici! Združimo se zato vsi Slovenci, vse Slovenke, podajmo si bratske roke, ker samo v edinosti je moč, samo v slogi naš obstanek! Volimo vsi SLOVENSKO LISTO! Pokažimo sodržavljanom in vsemu svetu, koliko nas je in kakšni smo. Samo v edinosti smo bili močni in krepki in samo s slogo si bomo pribojevali spoštovanje in upoštevanje doma in po svetu. V nedeljo 6. novembra 1960 vsi na volišča, glasujmo vsi za «Slovensko I i sto » ! Z bralskimi željami Vas pozdravlja! GLAVNI VOLILNI ODBOR SLOVENSKE LISTE V TRSTU Trsi, 1. novembra 1960 VESTI z GO-RIŠKE© A K volitvam na Tržaškem Letošnje volitve na Tržaškem Deseta obletnica „ITlatajurja“ predstavljajo prvi odkrit poizkus italijanskih demokristjanov vri* niti se med Slovence, jih spraviti pod svoje okrilje ter s tem od« praviti njihovo politično neod* visnost in uničiti njih naeional* no prepričanje in zavednost. Že način, kako so s poizkusom začeli, jasno kaže na ta njihov namen. Predstavili so se namreč kot varuhi slovenskega ljudstva pred komunistično nevarnostjo. Zaradi tega so jeli z omaloivaže* vanj cm napadati slovenske de* mokrate, njihove organizacije, politične veljavnosti in zmogljj* vosti. Trdili so in trdijo, da slo* venski demokrati niso kos ko* munistom in da je zato potrebno, da se slovenski volivci izrečejo za italijanske demokristjane, o* drešenike Slovencev pred komunistično nevarnostjo. Pa so hvala Bogu naleteli na gluha ušesa in na odpor, kajti Slovenci so se stavili v bran in predložili svojo skupno volilno listo v Nabrežini, kamor so de* mokristjani, ki vladajo in odlo* čujejo ponoči in po dnevi, naselili veliko število italijanskih istr, skih izsel jencev z očitnim name« nom, da bi udušili slovensko pre* moč na tem področju. Slovenska javnost se je zado* voljno oddahnila, ko je zvedela ■za omenjeno skupno listo. Bila je namreč hudo zaskrbljena zaradi d em ok ris t j aroske predrznosti. Zelja vseh Slovencev je zdaj ta, da odnese slovenska skupna lista popolno zmago ter pusti de* mokriš t j ane daleč daleč za seboj! Na drugi strani pa slovenska javnost želi in tudi zahteva naj vse sile, ki predstavljajo skupno listo, spoštujejo dogovor, ki je li* sto omogočil. To pa zaradi časti in možatosti, pa tudi zato, ker bodo skupni nastopi potrebni tu* di v bodoče, ker demokristjani ne bodo odnehali s svojo ofenzi* vo proti slovenski veljavnosti. Volivne liste so demokristjani predložili tudi v Zgoniku in v Dolini. Volilno propagando vo* dijo tako, da lovijo povsod s' venske glasove. Demokristjani so svojo volil* no propagando med Slovenci za* čeli prav za prav že takrat, ko so jim začeli razpošiljati poročila agencije ITALIA, in sicer brez* plačno. Poltem je prišla na dan še revija TRIESTE z znanim popisom slovenskega življenja, ki mi bil točen in je kazal na ten* dencioznost. »Kam pes taco mo* V soboto 15. oktobra je bila'seja našega občinskega sveta, na kateri so se lotili reševanja številnih točk dnevnega reda. Precej vprašanj je bilo seveda že rešenih, o ostalih pa bodo razpravljali na prihodnji seji. j Med sprejetimi sklepi je tudi odobritev obračuna za leto 1959, kateri nam kaže z vštetim državnim posojilom 14,339.047 lir dohodkov in 13,597.581 lir izdatkov. V to vsoto spadajo, in zato se ne smemo, te številke strašiti, tudi stroški za otroški vrtec v Steverjanu in za osnovni šoli na Valerišču in v Jazbinah. Ker so omenjena poslopja dograjena, je svet skleni), zaprositi razne tvrdke, naj sporočijo, pod kakšnimi pogoji bi lahko poskrbele za potrebno šolsko opremo. Obenem so tudi sprejeli zahtevo ON AIR za sprejem otroškega vrtca, ter se obvezali, da bodo plačali zahtevanih 200 tisoč lir. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje vodovoda. Ker so svetovalci uvideli, da ni mogoče na noben drug način in pod boljšimi pogoji rešiti vprašanja, so po dolgem proučevanju morali le pristati na pogoje, ki jih je goriška občina stavila svoj čas za povezavo bodočega števerjan-skega vodovoda z goriškim. Vodo namenjeno v Jazbine bo občina plačevala po 30 lir na kubik, vodo za Steverjan pa po 40 lir. Svet je nato Se odobril povišanje plaf občinskim uradnikom, s čimer jih je izenačil z državnimi uradniki iste stopnje, ter sklenil, da bo vložil prošnjo za drža” prispevek potreben za asfaltiranje ceste od Bukovja do Sovence. li«?; so- se minogi Slovenci sp-ra* ševali, ko se je to pojavilo. Od* govor so jim dale voliitve z ome* njenim demokristjanskim nasto* pom,- Predrznost italijanskih demo* kristjanov je velika in nespamet* na. Oni so na vladi, pa nam ne marajo dati zaščitnega zakotna. Našo govorico pa ali prezirajo ali jo preganjajo. Pa ti pridejo med nas in zah* te vaj o, da jih kratko in malo sprejmemo za svoje pokrovitelje in odrešenike. Pravi kristjani te predrznosti ne poznajo! Slovenci pa ljubimo vse, kar je našega in •zahtevamo, da nas tudi demokristjani s p o* štujejo. Demokristjani niso bili niti to* liko olikani, da bi se s slovenski* mi demokrati pogajali in jim v marsičem pomagali pošteno in uslužno, ob spoštovanju vseh pravic slovenskega ljudstva. Pa ne! Mislili so morda, da so vsi Slovenci takega ničvrednega zna* čaja, kakor tistih nekaj prodan* cev, ki so se potujčili, ker niso znali ljubiti svojega rodu in jezi* 2e dva lista sta pisala o položaju naše šole na Plešivem v krminski občini, ki je padla na število devetih učencev. Ker smo slišali, da so temu krivi nekateri starši, ki so vpisali svoje otroke vy italijansko šolo v Krmin, precej daleč od Plešivega, smo se od blizu pozanimali za stvar in za očitek neznačajnosti in narodne nezavednosti teh ljudi. Izvedli smo za vzroke tega položaja, ki( so sledeči. Solo so Plešivci ob njeni ustanovitvi sprejeli z veseljem in prijazno* čeravno so bili zagrenjeni, ker so oblasti, pod pritiskom sovražnikov našega rodu in naše šole, ukinile slovensko šolo v Kr-minu, kamor so zahajali tudi otroci s Plešivega. Toda na Plešivem niso zadovoljni, keq menijo, da nekaj ni v redu s to šolo. Radi bi videli, da bi šola bila bolj živa in da bi učna moč stanovala na licu mesta za boljše spoštovanje šolskega urnika, za pripravo kake lepe šolske prireditve, ki bi otroke tesneje povezala s šolo in jim, hkrati nudila več veselja do šole in do pouka. Poleg tega se je tam pojavila razdiralna sila, ki uganja več ali manj tiho, toda nenehno propagando proti slovenski šoli. Sola je ustanova, ki zahteva spoštovanje in skrb staršev, oblasti in učnih močij pa tudi tistih podrejenih, ki imajo kakor] koli s šolo opraviti. Ali oblasti vidijo, kaj se na Plešivem dogaja? Ali upoštevajo nejevoljo staršev? Vsaka šoli nasprotna propaganda in vsi - pravilnim delovanjem šole povezani nedostatki se morajo odpraviti, sicer bo slovenska javnost upravičeno trdila, da se oblasti zato ne zanima- Posredno smo pa izvedeli, da se občina zanima, da bi dokončno rešila vprašanje prevelikega števila občinskih uradnikov in da je ta v ta namen že predlagala Prefekturi in sovodenjski občini, naj bi bil sedanji števerjanski tajnik imenovan še za sovodenjskega. Podoben primer imamo v dveh občinah v bližnji Furlaniji, in sicer v Kaprivi in Slovrencu, kjer opravlja tajniške posle ena in ista oseba. Na ta način bi števerjanska in sovodenjska občina prihranili precej denarja, ki bi ga lahko uporabili za kritje drugih važnih stroškov. Poleg tega naj omenimo še, da so težave z oddajo stanovanj v novem poslopju, ki ga je Istituto Autonomo Case Popolari zgradil na zgornjem delu Steverjana. To pa se dogaja, ker so nekateri gospodje, misleč, da vedo vse, napravili vse po svoji glav.i namesto da bi poslušali nasvete krajevnih oblasti, in tu mislimo na županstvo, ki je predlagalo za zidavo omenjene hiše mnogo primernejši prostor. Upajmo, da bo ta lekcija kaj zalegla in da se ne bodo več ponavljale podobne napake. ---------- Naši kmetje so razstavljali v Veroni Na 19. državni razstavi sadja in zelenjave, ki je bila preteklega meseca v Veroni, so se izkazali tudi goriški kmetje, med katerimi niso seveda manjkali naši Steverjanci in Standrežci, ki so do sedaj na podobnih razstavah dosegli vedno lepe uspehe. ka. Takih bastardov se,pravi Slo* venci niti ne sramujemo, ampak jih kvečjemu preziramo. Demokristjani so mislili mor* da tudi to, da bodo ponižal tudi tržaške Slovence na tisto sra* motno raven neuživanja svojih pravic, na kateri so Slovenci v Videmski provinci. Ob tej za nas Slovelnice žaljivi ofenzivi italijanskih demokristja* nov pozivamo vse brate in sestre slovenskega rodu, naj se ne pu* stijo zapeljati. Ta poziv velja še posebno vsem poštenim sloven* skiim katoličanom, ker je demo* kristjanski nastop namenjen v prvi vrsti njim, da jih prve zrno* ti jo in premotijo. Komunistično nevarnost zna* mo Slovenci sami odbijati na slo* venskem področju. Italijani naj skrbijo pa na svojem. V ostalem pa bodi demokri* stjanoan pove dano, da so oni ved* no zahtevali od komunistov ita* lijanskih komunistov, naj bodo prvo pošteni Italijani in šele po* tem; komunisti. To zahtevamo tudi mi Slovenci. od svojih ko* mlulnistov. A. S. majo, ker so morda še vedno na delu tiste zlonajmerne sile, ki so uničile šolo v Kr-minui in bi rade videle, da bi je ne bilo niti na Plešivem. Staršem pa rečemo, da smejo zahtevati vse, kar si želijo, da bo šola delovala, kakor sami vedo, da je prav in -v^skladu z zakonom. Tudi v Gorici sami smo slišali pritožbe in opazili neke vrste ogorčenje. Zgodilo se je namreč, da se je vpisalo v šolo v ulici Randaccio 27. otrok. Nekateri trdijo, da jih je bilo 29, Pravijo pa, da je didaktično ravnateljstvo tako nastopilo, da je šola ostala le s 17 učenci, ker so druge prepisali v ulico Croce. Didaktično ravnateljstvo naj bi namreč vplivalo na ta prepis iz ene v drugo šolo češ, da morajo biti razredi ustreznejše izpopolnjeni. Slijvenci pa verjamemo, da je bil to le izgovor, da bi šolo ,v ulici Randaccio oslabili in odpravili. Saj so-na primer na italijanski šoli v Steverjanu baje samo štirje učenci, pa je zaradi tega ne odpravijo. V Doberdobu je na italijanski šoli devet učencev, ki imajo dve učni moči in v Zgoniku na Krasu sta v italijanski šoli samo dva otroka, pa šole zaradi tfega niso zaprli. Slovenci priznavamo, da imajo italijanski otroci pravico do svoje šole „ne glede na njih število. To je pravično in pošteno. Toda isto zahtevamo . tu,di za slovenske otroke, ker vsi otroci* tfega sveU> morajo biti deležni vse ljubezni šolskih predstojnikov, ne samo eni. Slovenci smo enakopravni državljani, zato imamo vso pravico zahtevati spoštovanje naše šole. V zvezi z odpravo slovenske šole ^ Mirniku smo tudi zvedeli nekaj zanimivega. Tam, nam trdi glas, ni manjkalo otrok za slovensko šolo, ampak za italijansko. Pa se je tako zgodilo, da so slovensko šolo ukinili in slovenski otroci so bili prisiljeni prestopiti v italijansko šolo, kjer so ostali sami... Vidite, dragi Slovenci, tako se pogaja in zaradi tega moramo paziti, da nam naših šol ne bodo še naprej uničevali. Varujmo to našo šolo in se po potrebi pritožimo tudi pri najvišjih oblasteh v Rimu, če nas krajevne oblasti nočejo poslušati. Na žalost beležimo še eno grenko, in sicer da se nekatere učne moči ne zavedajo dolžnosti in lepe lastnosti, da bi govorile slovenski na učiteljskih sestankih. Pa kaj jih je sram svoje materinščine? Eni pravijo, da se to dogaja zaradi »prikupo-vanja«. Mi pa pravimo, da to ni niti resno niti lepo od strani slovenskih šolnikov na sestanku slovanskih učiteljev. Popotnik 'Idam ---------- Žalostno a vendar resnično Kakor se verjetno še vsi spominjajo, so si italijanski poslanci in senatorji tik pred odhodom na poletne počitnice izglasovali povišek plače in drugih doklad, da prejemajo sedaj mesečno od približno 450 tisoč do 500 tisoč lir. Kot opravičilo za ta povišek so seveda iznesli veliko' števi- lo stroškov, ki jih imajo pri izvrševanju svojih dolžnosti, vendar se nam zdi, da je taka mesečna plača le previsoka, posebno če pomislimo, da imajo gospodje onorevoli in senatorji tudi znatne olajšave, m*d katere spada tudi brezplačna vožnja po državnih železnicah, kar br