VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2023 ............................................................................................................3 Razvoj vremena v marcu 2023 .............................................................................................................. 28 Podnebne razmere v Evropi in svetu v marcu 2023 ............................................................................. 35 AGROMETEOROLOGIJA 41 Agrometeorološke razmere v marcu 2023 ............................................................................................ 41 SVETOVNI DAN VODA IN SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE 46 HIDROLOGIJA 58 Vodnatost rek v marcu 2023.................................................................................................................. 58 Temperature rek in jezer v marcu 2023 ................................................................................................ 65 Dinamika in temperatura morja v marcu 2023 ...................................................................................... 68 Količine podzemne vode v marcu 2023 ................................................................................................ 74 ONESNAŽENOST ZRAKA 80 Onesnaženost zraka v marcu 2023 ....................................................................................................... 80 POTRESI 90 Potresi v Sloveniji v marcu 2023 ........................................................................................................... 90 Svetovni potresi v marcu 2023 .............................................................................................................. 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Kanja (Buteo buteo) je ujeda iz družine kraguljev; Podolševa, 19. marec 2023 (foto: Aljoša Beloševič) Cover photo: The common buzzard (Buteo buteo); Podolševa, 19 March 2023 (Photo: Aljoša Beloševič) 94 100 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Nataša Sovič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2023 Climate in March 2023 Tanja Cegnar marec je prvi mesec meteorološke pomladi. Dolžina dneva se marca najhitreje daljša, moč sončnih žarkov pa hitro narašča. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob mirnem in jasnem vremenu lahko velika. Za primerjavo uporabljamo povprečje obdobja 19912020, ki ga v tekstu označujemo za normalo. M Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2023 od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1991–2020, March 2023 Marec 2023 je bil v državnem povprečju 1,4 °C toplejši kot normalno, padlo je le 96 % toliko padavin kot v primerjalnem obdobju, sonce pa je sijalo 96 % toliko časa kot v povprečju obdobja 1991–2020. Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna mesečna temperatura je bila v večini Slovenije med 0,5 in 1 °C. Večji odklon, in sicer med 1 in 1,5 °C, je bil v osrednjem delu Slovenije, v Ratečah, ponekod na Štajerskem in Dolenjskem ter v vzhodnem delu Bele krajine. Padavine so bile najobilnejše v delu Julijcev, kjer so mestoma presegle 210 mm. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 90 mm padavin. Najmanj padavin je bilo na jugozahodu države, delu Krasa, Koroške in na severovzhodu Slovenije. Na Obali je padlo manj kot 40 mm dežja. Na območju iznad Krško-Brežiške kotline do Pomurja je padlo od 20 do 60 % več padavin kot običajno. V zahodni polovici Slovenije je padavin večinoma primanjkovalo. Najbolj v Slovenski Istri, Ilirski Bistrci in delu Zgornjesavske doline, kjer padavine niso dosege 60 % normale. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo preseženo vzdolž meje z Avstrijo, v Beli krajini in ponekod na jugu države, vendar odkloni niso presegli desetine normale. Velika večino ozemlja je bila nekoliko slabše osončena kot običajno, a razen na Trnovski planoti primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 187 ur, najmanj pa na Kredarici, kjer je bilo 122 ur sončnega vremena. Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. Tokrat je bila največja debelina snežne odeje 280 cm. Po kotlinah je bil začetek meseca hladen, na Primorskem pa nadpovprečno topel, 4. in 5. dne se je tudi na Primorskem temperatura spustila pod normalo (slika 1). Druga polovica prve tretjine marca je bila večinoma toplejša kot običajno. Krajši ohladitvi sredi meseca je sledilo nadpovprečno toplo obdobje, ki ga je prekinila krajša hladna epizoda v drugi polovici zadnje tretjine, mesec pa se je iztekel z dvema nadpovprečno toplima dnevoma. Temperatura ( C) 18 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 -3 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 8,4 °C, kar je 1,3 °C nad normalo. Tako jutra kot popoldnevi so bili toplejši kot normalno. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, na drugo mesto se je uvrstil marec 2017 s povprečno temperaturo 10,2 °C, sledi marec 2012 z 10,1 °C, nato marec leta 2014 z 9,9 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo 1,4 °C, z 2,4 °C mu je sledil marec 1955, 2,5 °C je bila povprečna temperatura v marcih 1958, 1962 in 1976. Navedeni so homogenizirani podatki. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,7 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem v Ljubljani. V nizu homogeniziranih podatkov so bila jutra najhladnejša marca 1987 z −2,8 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 13,8 °C, kar je 1,5 °C nad normalo. V bazi homogeniziranih podatkov so bili popoldnevi najtoplejši marca 2012 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,9 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) 0 -3 Kredarica -6 -9 -12 -15 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka na Kredarici v marcu Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in March Tudi v visokogorju je bila povprečna temperatura v marcu 2023 nad normalo. Na Kredarici je bila povprečna mesečna temperatura zraka −4,5 °C, kar je 1,4 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Doslej je bil v visokogorju najtoplejši marec 2012 z −2,5 °C, sledil mu je marec 1994 z −2,7 °C, marca 2017 je bilo povprečje −3,1 °C, sledi marec 1990 z −3,2 °C, v letu 1957 je bila povprečna temperatura −3,3 °C, sledi pa marec 1981 z −3,5 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −12,1 °C, stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11,2 °C); v marcu 1962 je bila povprečna temperatura −11,0 °C, leta 1958 pa −10,9 °C. Na sliki 3 sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. 30 25 Hladen Ljubljana Leden Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 4. Število hladnih in ledenih dni v marcu Figure 4. Number of days with minimum daily temperature and maximum daily temperature below 0 °C in March Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer so bili taki vsi dnevi. V Babnem Polju jih je bilo 22, v Ratečah je ta pogoj izpolnjevalo 21 dni. V Slovenj Gradcu je bilo 17 takih dni, v Kočevju 14 in v Postojni13. Drugod je bilo takih dni manj. Na Letališču Portorož je bil tak le en dan, v Biljah pa šest. V Ljubljani so bili štirje hladni dnevi. Od sredine minulega stoletja je bil v prestolnici le en hladen dan marca 2014. V marcih 1991, 1999, 2001, 2016, 2017 in 2019 so zabeležili po dva taka dneva, največ pa jih je bilo marca 1958, ko so jih našteli 26 (slika 4). Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja; takim dnevom pravimo ledeni. Na Kredarici je bilo 22 takih dni, v Babnem Polju in Novi vasi na Blokah pa en. V Ljubljani marca 2023 ni bilo takih dni. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani dvanajst marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, ko jih je bilo pet, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964 ter 2013. Mrzli so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo −10 °C ali manj, na Kredarici je bilo osem takih dni. Po dveh zaporednih hladnejših marcih od normale, je bila na državni ravni povprečna marčevska temperatura tokrat 1,4 °C nad normalo. Od leta 1950 je bil najtoplejši marec 1994, s presežkom 3,2 °C nad normalo, sledi mu marec 2017 s presežkom 3,0 °C, tretji najtoplejši je bil marec 2012, ki je bil od normale toplejši 2,7 °C. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna marčevska temperatura je začela naraščati že v šestdesetih letih minulega stoletja in od takrat so marci v povprečju že za okoli 2 °C toplejši. V tem stoletju je bilo nekaj zelo toplih marcev, v zadnjih 17 letih pa sta bila le dva hladna marca z negativnim odklonom vsaj −1 °C, pred tem pa so bili kar trije marci z odklonom vsaj −1 °C. Zadnji zares hladen marec, ki je bil od normale hladnejši za vsaj 3 °C, je bil leta 1996; pred tem je bilo od leta 1950 še deset takšnih marcev. Najhladnejši je bil marec 1987 z odklonom −5,9 °C, drugi najhladnejši je bil marec 1958 z odklonom −4,6 °C, tretji pa leta 1963 z odklonom −4,4 °C. Slika 5. Odklon povprečne temperature zraka v marcu na državni ravni od povprečja obdobja 1991–2020 Figure 5. March temperature anomaly at national level from the corresponding mean of the period 1991–2020. Marca se je najnižja izmerjena temperatura povsod spustila pod ledišče. V Biljah je bilo najhladneje 5. marca, ohladilo se je na −2,3 °C, istega dne je bilo najhladneje tudi v Ljubljani, kjer so izmerili −1,7 °C. V večini krajev je bilo najhladnejše jutro 16. ali 17. dne. Slika 6. Zgodaj cvetoče sadno drevje v termalnem pasu je privabilo številne čebele. Mali Lipoglav, 26. Marec 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Early blooming fruit trees in the thermal belt attracted many bees. Mali Lipoglav, 26 March 2023 (Photo: Iztok Sinjur) V visokogorju, na Kredarici, se je ohladilo na −15,3 °C, na tej visokogorski postaji je bilo že večkrat bolj mraz, npr. marca 2020, ko je bilo −20,2 °C, bolj mraz je bilo tudi leta 2010 (−21,6 °C), najnižja temperatura v marcu pa je bila izmerjena leta 1971 (−28,1 °C). V Ratečah se je ohladilo na −6,4 °C. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila na −9,0 °C, v Babnem Polju na −10,9 °C, na Vojskem na −5,5 °C. Na Letališču Portorož se je ohladilo na –0,3 °C, v Godnjah na –0,8 °C, v Biljah pa na −2,3 °C. V Postojni in Kočevju je bila najnižja temperatura −5,1 °C, v Murski Soboti −5,3 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) -10 -14 -18 -22 Kredarica -26 -30 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 2 -2 -6 -10 Ljubljana -14 -18 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 0 -4 -8 -12 -16 Murska Sobota -20 -24 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 4 0 Portorož -4 -8 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 7. Najnižja izmerjena temperatura v marcu Figure 7. Absolute minimum air temperature in March Slika 8. Prvo pomladansko cvetje v gozdu; Rožnik, Ljubljana, 8. marec 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. The first spring flowers in the forest; Rožnik, Ljubljana, 8 March 2023 (Photo: Iztok Sinjur) V visokogorju je bilo najtopleje 18. marca, na Kredarici se je temperatura povzpela na 9,4 °C, kar je največ odkar imamo kontinuirane meritve na tej visokogorski postaji. Na Obali je bilo najtopleje 26. marca, na Letališču Portorož je bila najvišja temperatura 19,4 °C. Drugod je bilo najtopleje v dneh od 21. do 23. marca. V Ljubljani je temperatura dosegla 21,7 °C. V Biljah so izmerili 21,1 °C, v Postojni 18,4 °C, v Ratečah 18,6 °C. V Črnomlju je temperatura dosegla 24,0 °C, v Metliki pa 24,2 °C. 7 Temperatura ( C) 10 8 6 4 2 0 -2 -4 Temperatura ( C) Agencija Republike Slovenije za okolje 26 24 22 20 18 16 14 12 Kredarica 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Ljubljana 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 26 Temperatura ( C) 24 Murska Sobota 22 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 24 22 Portorož 20 18 16 14 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 9. Najvišja izmerjena temperatura v marcu Figure 9. Absolute maximum air temperature in March Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka marca 2023 od povprečja obdobja 19912020 Figure 10. Mean air temperature anomaly, March 2023 Marca 2023 je bila povprečna temperatura zraka na večini ozemlja med 0,5 in 1 °C. Večji odklon, in sicer med 1 in 1,5 °C, je bil v osrednjem delu Slovenije, v Ratečah, ponekod na Štajerskem in Dolenjskem ter v vzhodnem delu Bele krajine. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 10 25 Ljubljana 5 20 0 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) Kredarica -5 -10 -15 10 5 0 -20 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 25 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 20 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 7 Bilje 20 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 25 25 Celje Novo mesto 20 20 15 15 Temperatura ( C) Temperatura ( C) 5 25 Portorož 10 5 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 25 25 Let. ER Maribor Murska Sobota 20 Temperatura ( C) 20 Temperatura ( C) 3 15 10 5 15 10 5 0 0 -5 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, marec 2023 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), March 2023 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura ( C) -2 -4 Kredarica -6 -8 -10 -12 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 Novo mesto 8 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Let. ER Maribor 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 10 8 Murska Sobota 6 4 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Temperatura ( C) 12 10 8 6 4 Portorož 2 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 12. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 12. Mean air temperature in March 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Na prikazanih potekih povprečne temperature (slika 12) v marcu je na Obali najtoplejši marec 2001, drugod marec 1994; najhladnejši od sredine minulega stoletja pa je marec 1987. Od leta 1950 je bil po mesečni statistiki temperature in padavin marec 2023 še najbolj podoben marcu 1959, ki je bil na državni ravni enko topel in povprečno namočen. Seveda sta se potek vremena in prostorska porazdelitev razlikovala. Slika 13. Razsevni prikaz odklona temperature in odklona padavin za marce v obdobju 19502023; modra barvna lestvica označuje časovno razdaljo, marec 2023 je označen z rdečo barvo. Figure 13. Temperature and precipitation anomaly for all March months in the period 19502023 Slika 14. Konec meseca so na Obali zacveteli travniki. Izola, 28. marec 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. At the end of the month, meadows bloomed on the coast. Izola, 28 March 2023 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 15. Porazdelitev padavin, marec 2023 Figure 15. Precipitation, March 2023 Višina padavin marca 2023 je prikazana na sliki 15. Padavine so bile najobilnejše v delu Julijcev, kjer so krajevno presegle 210 mm. Tako so na primer na Voglu namerili 221 mm, v Kneških Ravnah 208 mm, v Zgornji Sorici pa 165 mm. Na večini ozemlja je padlo od 60 do 90 mm padavin. Najskromnejše so bile padavine na jugozahodu države, delu Krasa, Koroške in na severovzhodu Slovenije. V Dekanih in Strunjanu je padlo le od 25 do 30 mm dežja, pa tudi drugod na Obali je padlo manj kot 40 mm dežja. Slika 16. Višina padavin marca 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 19912020 Figure 16. Precipitation in March 2023 compared with 19912020 normals V primerjavi z običajnimi padavinami je bil marec 2023 na območju iznad Krško-Brežiške kotline do Pomurja nadpovprečno moker z 20 do 60 % presežkom padavin nad normalo. V Rogaški Slatini so padavine presegle normalo za 60 %, v Sromljah za 56 %, v Jeruzalemu za 55 %. V zahodni polovici Slovenije je padavin večinoma primanjkovalo. Najbolj v Slovenski Istri, Ilirski Bistrci in delu Zgornjesavske doline, kjer padavine niso dosege 60 % normale. Tako je v Dekanih padlo le 38 % normalnih padavin, v Strunjanu in Ilirski Bistrici polovica. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 17. Odklon padavin v državnem povprečju v mesecu marcu glede na povprečje obdobja 19912020 Figure 17. March precipitation anomaly at national level compared with the 19912020 normal Padavine so marca 2023 na državni ravni zaostajale za normalo za 4 %, to je že peti zaporedni marec s primanjkljajem padavin. Od sredine prejšnjega stoletja sta bila najbolj suha marca 1953 in 2003, ko je padlo le 6 oz. 7 % normalnih padavin, tretji najbolj sušen je bil marec 2012. Med zelo suhe se uvršča tudi marec 2022, ko je na državni ravni padlo le 11 % običajnih padavin. Najbolj namočen je bil marec 1975, ko so padavine dosegle 248 % normale, drugi najbolj namočen je bil marec 2001 s kazalnikom 228 %, tretji pa marec 2013 s kazalnikom 226 %. Po letu 1990 je opazno zgoščevanje suhih marcev, ki prevladujejo nad obilno namočenimi. Čeprav je medletna spremenljivost marčevskih padavin velika, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja povprečna višina marčevskih padavin na ravni države upada. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednico 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, ki jih v preglednici 2 ni, a je tam padavin običajno veliko ali malo. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Kredarici in na več merilnih postajah v Posočju, našteli so jih 11. Na Obali so bili le štirje taki dnevi. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2023 Table 1. Monthly meteorological data, March 2023 Postaja Lokve Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Bovec Kneške Ravne Nova vas na Bl. Sevno Luče Lendava Ptuj NV 946 362 876 622 485 441 739 720 501 513 190 240 RR 148 70 99 122 156 140 208 69 59 89 60 70 LEGENDA: RR RP SD SS NV SSX RP 88 84 84 96 98 79 110 71 88 94 142 149 SD 9 6 8 11 11 — 11 6 6 6 7 8 SS 8 0 14 0 0 — 1 9 3 3 0 0 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − nadmorska višina (m) − največja debelina snežne odeje (cm) RR RP SD SS NV SSX 13 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normal − number of days with precipitation − number of days with snow cover − altitude (m) − maximum snow cover depth (cm) SSX 30 0 36 0 0 — 1 35 17 3 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Vogel Kn. Ravne Krn Soča Breginj Tolmin Bovec Trenta Železniki Boh. Češnjica Kanin Zg. Jezersko Vedrijan Vojsko Luče Nanos Kredarica Bizeljsko Idrija Podraga Kranj Ptuj Solčava Ljubljana Let. JP Ljublj. Vrhnika Nova vas na Bl. Novo mesto Črnomelj Celje Mežica Velenje Babno Polje Domžale Godnje Kočevje Bilje Veržej Lendava Dravograd Sevno Metlika Sevnica Bled Rateče Maribor Murska Sobota Rakitovec Lesce Slovenj Gradec Podčetrtek Slavnik Ilirska Bistrica Martinje Postojna Portorož Normala Marca 2023 0 30 60 90 120 150 180 210 240 270 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm marca 2023 in povprečje obdobja 1991–2020 Figure 18. Monthly precipitation amount in March 2023 and the 1991–2020 normal Marca je v Ljubljani padlo 70 mm, kar je 85 % normale. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj namočen marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 so marca namerili 197 mm, marca 2013 je padlo 189 mm, med bolj namočene se uvršča tudi marec leta 1985 s 175 mm padavin. Najbolj suh je bil marec leta 1973, ko je bilo padavin manj kot en mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. Na sliki 19 so prikazane padavine v marcu od leta 1950 do 2023 za merilne postaje Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Letališče ER Maribor, Kredarica in Portorož. Marec je bil v Celju in na Obali najbolj namočen leta 1970, v Novem mestu leta 1985, v Murski Soboti leta 1995 in na Kredarici leta 2001. Na Obali sta bila povsem suha marca 2002 in 2012, na Kredarici je bil marec 2022 najbolj suh od začetka kontinuiranih meritev, po homogeniziranih podatkih pa marec 1953. V Murski Soboti in Novem mestu je bilo najmanj padavin leta 2012, v Ljubljani leta 1973, po homogeniziranih podatkih pa kot sušen izstopa tudi marec 1953. 14 Padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje 400 350 300 250 200 150 100 50 0 Kredarica 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 Ljubljana 150 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Novo mesto 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Let. ER Maribor 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Murska Sobota 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 250 Padavine (mm) 200 150 Portorož 100 50 0 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 Slika 19. Padavine v marcu Figure 19. Precipitation in March 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Osončenost (ura) 300 250 Kredarica 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 Let. ER Maribor 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 Murska Sobota 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 2021 Portorož 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 Osončenost (ura) 300 1981 1985 Novo mesto 250 200 150 100 50 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v marcu Figure 20. Bright sunshine duration in hours in March 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja marca 2023 v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020 Figure 21. Bright sunshine duration in March 2023 compared with 19912020 normals Na sliki 21 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2023 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje osončenosti je bilo preseženo vzdolž meje z Avstrijo, v Beli krajini in ponekod na jugu države, vendar odkloni niso presegli 10 %. Velika večino ozemlja je bila nekoliko slabše osončena kot običajno, a razen na Trnovski planoti primanjkljaj ni presegel desetine normale. Največ sončnega vremena je bilo na Letališču Portorož, kjer je sonce sijalo 187 ur. V Ratečah je bilo 171 ur sončnega vremena, v Slovenj Gradcu pa 160 ur. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, kjer je sonce sijalo le 122 ur, na Iskrbi 131 ur in v Celju 139 ur. Slika 22. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja v državnem povprečju v marcu glede na povprečje obdobja 19912020 Figure 22. March sunshine duration anomaly at national level compared with the 19912020 normal Po štirih zaporednih nadpovprečno sončnih marcih na državni ravni je bil tokratni marec nekoliko slabše osončen kot običajno, a primanjkljaj je bil le štiri odstoten. Marec 2022 je bil na državni ravni najbolj sončen vsaj od leta 1961; od takrat imamo primerljiv niz podatkov o osončenosti na državni ravni, presežek nad normalo je bil kar 58 %. Drugi najbolj sončen je bil marec 2012 s kazalnikom trajanja sončnega obsevanja 159 %. Najmanj sončen je bil marec 1964 s kazalnikom 43 %. Kljub veliki medletni spremenljivosti osončenost marcev na državni ravni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v povprečju narašča. Linearni trend znaša skoraj 5 % na desetletje in je statistično značilen. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje V Ljubljani je sonce sijalo 150 ur, kar je 96 % normale. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani je bilo največ sončnega vremena marca leta 2012, ko je sonce sijalo 253 ur, sledi mu marec 1953 (248 ur), na tretje mesto se je uvrstil marec 2022 z 246 urami. Najbolj siv je bil marec 1964 s 54 urami sončnega obsevanja, 73 ur je sonce sijalo marca 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. Upoštevani so homogenizirani podatki. Slika 23. Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) pod Rožnikom v Ljubljani. 8. marec 2023 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Common snowdrop (Galanthus nivalis); 8 March 2023 (Photo: Iztok Sinjur) Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. O največ jasnih dnevih so poročali na Obali, našteli so jih 10, v Biljah jih je bilo devet. Po sedem takih dni je bilo v Novem mestu, Črnomlju in Murski Soboti. Najmanj jasnih dni je bilo na Kredarici, kjer je bil pogoj za jasen dan izpolnjen le enkrat; v Kočevju sta bila le dva jasna dneva. V Ljubljani so bili štirje jasni dnevi (slika 24), od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, največ jasnih dni je bilo v Ljubljani marca 1953, in sicer 14, marca leta 1961 in 2022 pa 13. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Razen na Obali in v Prekmurju je bilo oblačnih dni več kot jasnih. Po 15 oblačnih dni je bilo v Novem mestu in Kočevju. Na Kredarici in v Ljubljani jih je bilo 13. V prestolnici je bilo največ oblačnih dni marca 1964, in sicer 25, le en oblačen dan pa so zapisali v marcih 1953 in 2012. Na Obali so oblaki v povprečju prekrivali 4,5 desetin neba, drugod pa je bila povprečna oblačnost med 5,4 in 7 desetin. 30 25 Jasno Ljubljana Oblačno Št. dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 24. Število jasnih in oblačnih dni v marcu Figure 24. Number of clear and cloudy days in March 18 Agencija Republike Slovenije za okolje 12 48 12 10 32 8 24 6 16 4 8 0 5 7 9 32 8 24 6 16 4 2 8 2 0 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 0 1 12 32 8 24 6 16 4 8 5 7 9 12 8 24 6 16 4 2 8 2 0 0 Padavine (mm) 32 0 1 12 32 8 24 6 16 4 8 0 7 9 12 24 6 16 4 2 8 2 0 0 Padavine (mm) 8 32 8 24 6 16 4 8 9 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 12 10 32 8 24 6 16 4 2 8 2 0 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Padavine (mm) 40 Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 7 3 Murska Sobota 40 0 0 1 12 5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 32 Let. ER Maribor 3 9 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 1 7 40 Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 5 5 Novo mesto 40 3 3 48 Celje 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 48 9 40 Osončenost (ura) Padavine (mm) 10 3 7 Ljubljana 40 1 5 48 Kredarica 0 3 Osončenost (ura) 3 10 Osončenost (ura) 1 40 Padavine (mm) 40 Osončenost (ura) Bilje Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož Osončenost (ura) 48 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2023 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 25. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2023 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2023 Table 2. Monthly meteorological data, March 2023 Postaja Temperatura Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 538 468 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS −4,5 3,6 9,3 6,1 5,7 8,4 7,8 7,9 8,3 7,0 7,4 6,0 7,5 6,0 10,0 TOD 1,4 1,4 1,1 1,2 1,5 1,3 1,0 1,4 1,4 1,3 1,4 1,4 1,4 1,3 1,3 TX −1,7 10,6 15,3 11,5 12,3 13,8 14,7 14,5 15,0 13,9 13,5 12,5 14,0 11,9 15,7 TM −7,3 −1,2 4,0 1,3 0,5 3,7 2,3 2,4 2,2 1,1 1,5 −0,3 1,6 1,0 5,1 TAX 9,4 18,6 21,1 18,4 21,6 21,7 23,2 23,1 24,0 22,1 21,3 20,0 22,0 20,2 19,4 DT 18 23 21 22 23 22 23 23 23 22 23 23 23 23 26 Sonce TAM −15,3 −6,4 −2,3 −5,1 −5,1 −1,7 −4,0 −3,1 −3,7 −5,2 −4,3 −4,9 −5,3 −3,8 −0,3 DT 16 16 5 17 17 5 17 17 17 17 17 17 17 17 16 SM 30 21 6 13 14 4 10 9 11 11 10 17 10 11 1 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 758 509 324 430 444 339 361 339 317 390 369 435 366 433 247 OBS 124 171 158 153 — 150 — 151 — 139 150 160 146 — 178 RO 92 110 91 96 — 96 — 97 — 96 97 104 95 — 97 Oblačnost PO 6,8 — 5,4 6,7 7,0 6,3 5,5 6,2 6,0 — — 5,5 5,4 — 4,5 SO 13 — 11 12 15 13 6 15 11 — — 9 6 — 5 SJ 1 — 9 3 2 4 5 7 7 — — 6 7 — 10 Padavine in pojavi RR 81 57 63 39 64 70 80 68 68 67 65 48 55 54 36 RP 67 64 75 40 73 85 135 114 90 112 134 81 132 65 65 SD 10 8 6 8 9 5 7 6 9 8 8 5 7 6 4 SN 1 1 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 2 2 SG 19 — 0 0 7 3 4 3 2 1 2 1 2 — 1 SS 31 14 0 3 6 2 0 1 2 2 2 5 1 — 0 Tlak SSX 280 39 0 5 22 0 0 5 8 0 0 1 0 — 0 DT 27 — — 1 2 1 — 1 1 1 1 7 2 — — P 743,6 — 1006,8 950,1 — 978,4 — 987,5 995,2 984,5 981,4 — 990,9 953,2 1012,8 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi 12 °C). n TD   (20 C  TSi ) i 1 če je TS i  12 C 20 PP 3,6 — 8,2 7,1 — 7,3 — 7,3 7,7 7,3 7,0 — 7,1 6,6 8,4 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje m/s Slika 26. Vetrne rože, marec 2023 21 Figure 26. Wind roses, March 2023 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 27. Burja je razburkala morje; slovenska obala, 1. marec 2023 (foto: Edvard Gerželj) Figure 27. Rough sea due to bora wind; Slovene coast, 1 March 2023 (Photo: Edvard Gerželj) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti temperature, padavin in sončnega obsevanja od povprečja 1991–2020 v marcu 2023 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1991–2020, March 2023 Postaja Let. JP Ljubljana Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. ER Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož Temperatura zraka I. II. III. 1,3 0,8 2,2 1,2 0,7 2,3 1,5 0,6 1,1 1,4 0,6 1,7 1,2 0,7 2,4 0,9 0,8 2,3 0,1 0,6 2,1 0,5 0,8 2,8 0,7 0,4 2,9 0,7 0,7 2,3 1,3 0,8 2,0 1,2 0,9 2,1 1,6 0,7 1,8 0,9 0,9 1,8 2,1 0,3 1,5 M 1,5 1,4 1,1 1,2 1,5 1,3 1,0 1,4 1,4 1,3 1,4 1,4 1,4 1,3 1,3 I. 44 8 31 23 51 27 47 107 88 91 81 50 55 22 1 Padavine II. III. 28 143 105 94 94 99 91 31 72 89 25 160 138 194 89 130 157 57 31 174 31 224 14 137 38 234 32 121 119 91 M 84 64 75 40 73 85 135 114 90 112 134 81 132 65 65 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1991–2020 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1991–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1991–2020 normals(%) − thirds and month V Ljubljani je jugozahodni veter skupaj s sosednjima smerema pihal v 29 % terminov, bilo je 13 % brezvetrja. V Novem mestu je bil severovzhodnik s sosednjima smerema zastopan v 14 % terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 44 %. Na Letališču Portorož je močno prevladoval 22 Agencija Republike Slovenije za okolje vzhodjugovzhodnik, ki je skupaj z jugovzhodnikom pihal v 44 % terminov. V Biljah je prevladoval vzhodni veter, s sosednjima smerema jim je pripadlo 56 % terminov. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 58 %, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 13 % terminov. V Murski Soboti je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 28 % terminov. Prva tretjina marca je bila toplejša kot običajno, odkloni so bili večinoma v intervalu od 0 do 2 °C. Razen v Novem mestu je bilo padavin manj kot običajno, na Obali in v Ratečah je desetdnevno obdobje minilo skoraj brez padavin. Tudi osrednja tretjina meseca je bila nekoliko toplejša kot normalno, a so bili odkloni manjši kot v prvi tretjini. Presežek nad normalo nikjer ni bil večji od ene °C. V primerjavi z normalo so bile padavine porazdeljene neenakomerno, v Slovenj Gradcu jih je bilo komaj za vzorec, na Obali, v Ratečah, na Bizeljskem in Črnomlju pa so padavine presegle normalo. Zadnja tretjina marca je bila toplejša kot običajno. Odkloni so bili od 1 do 3 °C. Padavine so bile v primerjavi z normalo zelo neenakomerno porazdeljene, ponekod so presegle dvakratnik normale, v Postojni pa je padla le slaba tretjina običajnih padavin. Najv.debelina (cm) 700 600 Kredarica 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Najv. debelina (cm) 250 200 Rateče 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Največja debelina (cm) 80 Ljubljana 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 28. Največja debelina snežne odeje v marcu Figure 28. Maximum snow cover depth in March Marca na Kredarici tla vedno prekriva snežna odeja, tokrat je bila z 280 cm najdebelejša 31. marca. Marca je bilo veliko snega v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm), na četrto mesto se s 550 cm uvršča marec 2018, sledi pa marec 2014 (530 cm). Malo snega je bilo v marcih 2012 (120 cm), 1957 (130 cm), 1989 in 2002 (po 135 cm), 1964 (153 cm) ter v letu 1993, ko so namerili 165 cm. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 29. Zima na Uršlji gori; 17. marec 2023 (foto: Aljoša Beloševič) Figure 29. Winter on Mt. Uršlja gora, 17 March 2023 (Photo: Aljoša Beloševič) 30 Št. dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 35 Rateče 30 Št. dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 30. Število dni z zapisano snežno odejo v marcu Figure 30. Number of days with snow cover in March Debelina snežne odeje (cm) 300 Kredarica 250 200 Slika 31. Dnevna višina snežne odeje marca 2023 na Kredarici Figure 31. Daily snow cover depth in March 2023 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Na merilnih mestih, kjer deluje le samodejna merilna postaja, podatki o snežni odeji pogosto niso primerljivi s klasičnimi opazovanji snežne odeje. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 32. V začetku meseca je bilo v sredogorju še zimsko. Kosmati vrh (1643 m n.m.v.), 4. marec 2023 (foto: Rok Damjanić) Figure 32. At the beginning of the month, it was still winter in the highlands; Kosmati vrh, 4 March 2023 (Photo: Rok Damjanić) V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla 14 dni v mesecu, največja debelina je bila 39 cm. Na Obali in Goriškem snežne odeje ni bilo, tudi drugod snežne odeje večinoma ni bilo, so pa poročali o nekaj dnevih s skromno snežno odejo oz. njenih sledovih. V gorah je bila snežna odeja v mejah običajne debeline. 150 40 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) Vogel 120 90 60 30 0 30 Vojsko 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 60 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 Debelina snežne odeje (cm) Debelina snežne odeje (cm) 50 Lisca 40 30 20 10 0 30 Rateče 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 33. Dnevna višina snežne odeje marca 2023 Figure 33. Daily snow cover depth in March 2023 Nevihte so marca še zelo redke. Ker samodejne meteorološke postaje neviht ne beležijo, imamo po uvedbi avtomatizacije o tem pojavu precej manj podatkov, kot smo jih imeli v preteklosti. Marca 2023 so ponekod na zahodu in v Prekmurju zapisali po dva ali en dan z grmenjem ali nevihto, na večini postaj neviht niso opazili. V Ljubljani je bil en nevihten dan. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Št. nevihtnih dni Ljubljana 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 34. Število dni z nevihto in/ali grmenjem v marcu Figure 34. Number of days with thunderstorm in March Na Kredarici so zabeležili 19 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki; tudi po nižinah so večinoma opazili po nekaj dni z meglo. V Kočevju so meglo opazili v sedmih dnevih. V Novem mestu in Ljubljani so bili po trije dnevi s pojavom megle. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili od leta 1951 štirje marci brez opaženega pojava megle. 20 Ljubljana Št. dni z meglo 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 2023 Slika 35. Število dni z meglo v marcu Figure 35. Number of foggy days in March Na sliki 36 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V začetku meseca je vsebnost vodne pare večinoma naraščala vse do 9. marca, ko je bila z 11,0 mb dosežena najvišja vrednost tega meseca. Do 12. dne je vsebnost vodne pare upadla na 5,2 mb, 14. marca pa je bilo dnevno povprečje 10,5 mb. Sledilo je hitro znižanje na 4,3 mb 16. marca. Po vmesnem zvišanju se je vsebnost vodne pare 28. marca znižala na 3,6 mb, kar je najmanj v tem mesecu. Nato je vsebnost vodne pare naraščala in zadnji dan je bilo dnevno povprečje 10,4 mb. 12 990 10 Delni tlak vodne pare (mb) Zračni tlak (mb) 985 980 975 970 Ljubljana 965 8 6 4 Ljubljana 2 960 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 36. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani, marec 2023 Figure 36. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in Ljubljana, March 2023 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 36 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bil povprečni zračni tlak 986,8 mb, sledilo je upadanje vse do 10. marca, ko je bila z 962,8 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Nato je zračni tlak večinoma naraščal, le 14. dne se je prehodno znižal, 16. dne je bilo dnevno povprečje 986,9 mb, v nadaljevanju je zračni tlak večinoma padal in 27. marca je bilo dnevno povprečje 972,4 mb. Sledilo je hitro naraščanje in 29. marca je bila z 987,4 mb dosežena najvišja vrednost tega meseca. SUMMARY At the national level, March 2023 was 1.4 °C warmer than normal, 96 % of the normal precipitation fell, and the sun shone 96 % as long as on average in the period 1991–2020. The average monthly temperature anomaly in most of Slovenia was between 0.5 and 1 °C. Larger anomaly, namely between 1 and 1.5 °C, was in the central part of Slovenia, in Rateče, in some parts of Štajerska and Dolenjska and in the eastern part of Bela krajina. Precipitation was the most abundant in the Julian Alps area, where in some places it exceeded 210 mm. In most of the territory 60 to 90 mm of rain fell. The least precipitation was in the south-west of the country, part of the Kras, Koroška and in the north-east of Slovenia. Less than 40 mm of rain fell on the Coast. In the area extending from the Krško-Brežiška kotlina up to Pomurje, 20 to 60 % more precipitation fell than usual. Precipitation was mostly below the normal in the western half of Slovenia. In Slovenian Istra, Ilirska Bistrica and part of the Upper Sava Valley fell less than 60 % of the normal precipitation. The long-term average of sunshine duration was exceeded along the border with Austria, in the Bela Krajina and in some places in the south of the country, the anomaly did not exceed a tenth of the normal. The vast majority of the territory was slightly less sunny than usual, but the deficit did not exceed a tenth of the normal. The sunniest was in Portorož, where the sun shone for 187 hours, and the least sunny weather was reported on Kredarica (122 hours). On Kredarica, the maximum snow cover depth was 280 cm. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 27 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2023 Weather development in March 2023 Janez Markošek 1. marec Oblačno, občasno ponekod rahle padavine, deloma dež, deloma sneg Nad osrednjim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 1–3). Oblačno je bilo, občasno so bile ponekod rahle padavine, ki so se nadaljevale v noč. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem do 9 °C. 2.–3. marec Na jugozahodu občasno delno jasno, drugod oblačno, občasno ponekod rahle padavine, šibka burja Iznad severozahodne Evrope se je proti Alpam širilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa je vztrajal plitev ciklon. V višinah je bilo tam jedro hladnega in vlažnega zraka. V jugozahodni Sloveniji je bilo občasno delno jasno. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Prvi dan zjutraj in drugi dan v prvi polovici dneva so bile manjše krajevne padavine. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 10, na Primorskem do 15 °C. 4. marec Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod po nižinah megla Nad severozahodno Evropo in Alpami je bilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah je od severovzhoda pritekal prehodno bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 14, na Primorskem do 17 °C. 5. marec Pretežno jasno, ponekod v notranjosti precej nizke oblačnosti Nad zahodno in delom srednje Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je pihal severozahodni veter, v spodnjih plasteh pa je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bilo sprva oblačno, čez dan so se oblaki trgali, najprej v južni in severovzhodni Sloveniji, pozneje tudi drugod. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 do 11, na Primorskem do 15 °C. 6. marec Pretežno oblačno, občasno krajevne padavine, ponekod jugozahodnik Nad severnim Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah je z zahodnim vetrom pritekal vlažen zrak (slike 4–6). Pretežno oblačno je bilo, občasno so bile manjše, krajevne padavine, ki so se v zahodni in osrednji Sloveniji nadaljevale v noč. Ponekod je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 12 °C. 7. marec Sprva oblačno z nekaj dežja, popoldne ponekod delne razjasnitve, jugozahodnik Nad večjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v višinah je nad južno polovico celine pihal močan zahodni veter. Sprva je bilko oblačno, zgodaj zjutraj je ponekod v severni polovici Slovenije še rahlo deževalo. Popoldne se je oblačnost ponekod trgala. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 3 °C v Zgornjesavski dolini do 15 °C v Beli krajini. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 8. marec Na zahodu oblačno, v hribih občasno rahel dež, drugod zmerno oblačno, jugozahodnik Nad Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje. Prek srednje Evrope se je proti vzhodu pomikala vremenska fronta. Od jugozahoda je pritekal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo oblačno, v hribovitem svetu je občasno rosilo ali rahlo deževalo. Drugod je bilo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Krepil se je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 15 °C. 9. marec Sprva ponekod na zahodu in jugu dež, popoldne pretežno jasno, jugozahodnik Nad Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, vremenska fronta je zjutraj oplazila Slovenijo. V višinah je nad južno polovico Evrope pihal močan zahodni veter. Sprva je bilo predvsem na zahodu in jugu pretežno oblačno z nekaj dežja, ki je dopoldne povsod ponehal. Popoldne je bilo pretežno jasno. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ki je popoldne slabel. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 20 °C, najtopleje je bilo v Prekmurju. 10.marec Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne padavine, deloma plohe, jugozahodnik Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo ciklonsko območje. Prek Alp se je proti vzhodu pomikala višinska dolina s hladnim zrakom, ozračje je postalo nekoliko nestabilno (slike 7–9). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Sredi dneva se je pas dežja pomikal prek južne Slovenije proti vzhodu, popoldne in zvečer so nastale še krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 18 °C. 11. marec Delno jasno, na zahodu manjše kratkotrajne plohe, severni veter, šibka do zmerna burja Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z močnim severozahodnim vetrom pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo, v zahodni Sloveniji je nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 14, na Primorskem do 18 °C. 12.–13. marec Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, drugi dan jugozahodnik Nad Alpami in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je drugi dan slabelo. Vremenske fronte so se proti vzhodu pomikale severno od Alp in na vreme pri nas vplivale z občasno zmerno oblačnostjo. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, predvsem drugi dan je bilo občasno več oblačnosti. Drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Prvi dan je bilo še razmeroma hladno, drugi dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 19 °C. 14.–15. marec Oblačno s padavinami, ki drugi dan ponehajo, jugozahodnik in jugo, drugi dan severnik in burja Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je nastalo tudi nad Italijo in Jadranom. Vremenska fronta se je ob jugozahodnem višinskem vetru počasi pomikala proti vzhodu (slike 10–12). Drugi dan se je od zahoda nad Alpe širilo območje visokega zračnega tlaka, veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. Prvi dan je bilo oblačno, padavine so do večera od zahoda zajele večji del Slovenije, le v severovzhodnih krajih je bilo še povečini suho. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Ponoči je bilo oblačno s padavinami, zapihal je severni veter. Drugi dan dopoldne so padavine povsod ponehale, popoldne se je od zahoda delno zjasnilo. Pihal je severni veter, na Primorskem šibka burja. Najmanj dežja, manj kot 2 mm, je padlo v severovzhodni 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Sloveniji, največ, okoli 70 mm, pa ponekod na območju Julijskih Alp. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 12, na Primorskem do 15 °C. 16.–18. marec Pretežno jasno, vetrovno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan nad srednjo Evropo oslabelo. V višinah je s severozahodnim vetrom pritekal topel in suh zrak, zadnji dan se je višinski veter obrnil na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo. Prvi dan je ponekod še pihal severni do severovzhodni veter, drugi dan je že zapihal veter južnih smeri, zadnji dan je prevladoval jugozahodnik. Postopno je bilo topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 19 °C. 19. marec Zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik Nad zahodno Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Zmerno do pretežno oblačno je bilo. Oblačnost je bila najgostejša na Primorskem in Notranjskem. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 20 °C. 20. marec Pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne na jugozahodu rahel dež Na vreme pri nas je vplivalo manjše višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je nahajajo nad severno in srednjo Italijo. Pretežno oblačno je bilo, zjutraj in dopoldne je ponekod na Primorskem in Notranjskem rahlo deževalo. Zvečer so se oblaki trgali. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 16 °C. 21.–23. marec Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno do pretežno oblačno, jugozahodnik, toplo Nad severozahodno Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, nad južno in vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je krepil jugozahodni veter, pritekal je topel in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Več oblačnosti je bilo drugi dan zjutraj in dopoldne ter zadnji dan ponekod v jugozahodni Sloveniji. Drugi in tretji dan je pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 24. marec Na jugozahodu zmerno do pretežno oblačno, drugod delno jasno, jugozahodnik, jugo Nad Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka, drugod pa ciklonsko območje. Nad Evropo je pihal močan zahodni veter, vremenska fronta je dosegla zahodne in severne Alpe. Delno jasno je bilo, le na Primorskem in Notranjskem zmerno do pretežno oblačno. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 23 °C. 25. marec Oblačno s padavinami, deloma plohami in nevihtami s sodro, popoldne še krajevne plohe Nad severno polovico Evrope je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je ob višinskem zahodnem vetru pomikala prek Slovenije (slike 13–15). Od druge polovice noči naprej so se pojavljale padavine, deloma plohe in dopoldne ter sredi dneva tudi posamezne nevihte s sodro. Popoldne se je ponekod delno zjasnilo, nastale so še krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 12, na Primorskem do 15 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje 26.–27. marec Pooblačitve, padavine, jugozahodnik, jugo, drugi dan plohe, severnik Nad večjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je ponoči ob jugozahodnem višinskem vetru prešla Slovenijo. Za njo se je drugi dan nad zahodno Evropo krepilo območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obrnil na severozahodno smer. Prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo še pretežno jasno z meglo po nekaterih nižinah. Popoldne se je pooblačilo, od zahoda so zvečer in ponoči padavine zajele vso Slovenijo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Do jutra so padavine ponehale, ob koncu padavin se je ponekod na Kočevskem in Notranjskem meja sneženja spustila do nižin. Drugi dan je bilo spremenljivo oblačno, popoldne so bile krajevne plohe. Nekoliko se je ohladilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 8 do 16 °C. 28. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, severni veter V območju visokega zračnega tlaka je s severozahodnim vetrom pritekal razmeroma hladen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, pihal je severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 15 °C. 29. marec Na zahodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. Prek Alp se je proti vzhodu ob severozahodnem višinskem vetru pomikala oslabljena vremenska fronta. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V zahodnih in osrednjih krajih je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 °C v severovzhodni Sloveniji do 17 °C na Primorskem. 30. marec Pretežno oblačno, občasno ponekod rahel dež, jugozahodnik Nad severozahodno in severnim delom srednje Evrope je bilo ciklonsko območje. Zjutraj se je prek naših krajev pomikala topla fronta, hladna fronta pa se je zadrževala severno od Alp. Z zahodnim vetrom je pritekal vlažen zrak. Pretežno oblačno je bilo, popoldne na severovzhodu delno jasno. Zjutraj so bile manjše krajevne padavine v severovzhodni Sloveniji, pozneje je bilo nekaj kratkotrajnih krajevnih ploh tudi drugod. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 16 °C. 31. marec Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, na zahodu krajevne plohe, jugozahodnik, jugo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah je z zahodnim vetrom pritekal vlažen zrak (slike 16–18). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno. Drugod je bilo pretežno oblačno. V hribovitem svetu zahodne Slovenije so bile krajevne plohe. Več padavin, ki so zajele vso Slovenijo, je bilo zvečer in ponoči. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15, ob morju in na vzhodu do 17 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 1. 3. 2023 ob Slika 2. Satelitska slika 1. 3. 2023 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 1 March 2023 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 1 March 2023 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 1. 3. 2023 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 1 March 2023 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 3. 2023 ob Slika 5. Satelitska slika 6. 3. 2023 ob 13. uri 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 March 2023 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 March 2023 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 3. 2023 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 March 2023 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 10. 3. 2023 Slika 8. Satelitska slika 10. 3. 2023 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 10 March 2023 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 10 March 2023 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 10. 3. 2023 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 10 March 2023 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 14. 3. 2023 Slika 11. Satelitska slika 14. 3. 2023 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 14 March 2023 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 14 March 2023 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 14. 3. 2023 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 14 March 2023 at 12 GMT 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 25. 3. 2023 Slika 14. Satelitska slika 25. 3. 2023 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 March 2023 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 March 2023 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 3. 2023 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 March 2023 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 3. 2023 Slika 17. Satelitska slika 31. 3. 2023 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 March 2023 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 March 2023 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 3. 2023 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 March 2023 at 12 GMT 34 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V MARCU 2023 Climate in the World and Europe in March 2023 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v marcu 2023 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Za primerjavo uporabljamo tridesetletno povprečje obdobja 1991–2020. Slika 1. Odklon temperature marca 2023 od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for March 2023 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature v obdobju od januarja 1979 do marca 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2023. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 35 Agencija Republike Slovenije za okolje V Evropi je bil marec 2023 (slika 1) toplejši od normale v južni in srednji Evropi, največji presežek nad normalo pa je bil v jugozahodni Rusiji. V večjem delu severne Evrope je bilo hladneje od normale. V Reykjavíku na Islandiji je bil to najhladnejši marec v zadnjih desetletjih. Razen prve tri dni meseca je bila povprečna dnevna temperatura v kraju Tromsø na severu Norveške enaka ali nižja od normale. V delu Španije je bil začetek marca hladen, do konca meseca pa se je temperatura dvignila na rekordne ali skoraj rekordne vrednosti. Precej topleje od normale je bilo na obsežnem območju, ki se razteza iznad severne Afrike prek osrednje Azije do daljnega vzhoda. Od Maroka do Kitajske in Japonske so bili doseženi številni novi temperaturni rekordi za mesec marec. Precej nadpovprečno temperaturo so zapisali tudi na severovzhodu Severne Amerike, v Argentini in sosednjih državah, velikem delu Avstralije ter obalni Antarktiki. V osrednji in zahodni Severni Ameriki je bilo precej hladneje od normale. Temperatura v Winnipegu v osrednji Kanadi je ves mesec ostala pod lediščem, kar je bilo v preteklosti opaženo le enkrat, in sicer leta 1899. Na zahodni obali ZDA v San Franciscu so bili zadnje dni marca popoldnevi najhladnejši v nizu podatkov, ki sega v leto 1872. Nadpovprečno toplo je bilo nad večino oceanskega površja, zlasti nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom, kjer se je končal skoraj tri leta trajajoč pojav la niña. Temperatura je bila precej pod normalo zahodno in jugozahodno od južnega Čila ter nad Grenlandskim in Norveškim morjem. Posebej nizka temperatura je bila nad in severno od Danske ožine, kar je povezano z visoko koncentracijo morskega ledu in s tem povezanim prevladujočim severnim tokom. Podpovprečna temperatura zraka je bila tudi nad nekaterimi drugimi morskimi regijami, vendar v manjši meri ali na manjšem območju. Slika 3. Odklon povprečne svetovne mesečne temperature od januarja 1979 do marca 2023 od povprečja obdobja 1991–2020, marčevski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Monthly global-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, from January 1979 to March 2023. The darker coloured bars denote the March values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Na svetovni ravni je bil marec 2023:     0,51 °C toplejši od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020; deli si drugo mesto med najtoplejšimi marci; 0,11 °C hladnejši od najtoplejšega marca, ki je bil leta 2016; temperaturno podoben marcem 2017, 2019 in 2020. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne povprečne temperature (slika 2). V Evropi je bila povprečna marčevska temperatura 0,86 °C nad normalo, vendar se marec 2023 ne uvršča 36 Agencija Republike Slovenije za okolje med deset najtoplejših v nizu podatkov, ki sega v leto 1940. Evropska povprečna temperatura je bila marca 2023 kar 1,3 °C nižja kot marca 2014, ki je v Evropi najtoplejši marec do zdaj. Dvanajstmesečno povprečje Slika 4. Odklon povprečne temperature v dvanajstih mesecih od aprila 2022 do marca 2023 glede na povprečje obdobja 1991–2020; Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for April 2022 to March 2023 relative to the average for 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF. Povprečna svetovna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih je bila:         0,31 °C nad normalo; nadpovprečna na večini kopnega in oceanov; nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; nad normalo nad morjem okoli Antarktike in evropskem sektorju Arktike in nad večino severnega Tihega oceana, delu južnega Tihega oceana, zahodnem severnem Atlantiku in najbolj južnim delom Atlantika in Indijskega oceana; precej nad normalo nad vzhodno severno Ameriko, Grenlandijo, zahodno Evropo in severozahodno Afriko, severozahodno Sibirijo, osrednjo Azijo in delih vzhodne Antarktike; pod normalo nad vzhodnim tropskim Tihim oceanom, kjer je la niña vztrajala iz leta 2020 vse v začetek leta 2023; podpovprečna nad več oceanskimi območji vključno z južnim Tihim oceanom in zahodnim Indijskim oceanom; podpovprečna na nekaj območjih, vključno z osrednjo in zahodno Kanado, vzhodno Južno Ameriko, večino Avstralije ter deli Afrike in Antarktike. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo po zadnjih ugotovitvah odklonu od obdobja 1991–2020 prišteti 0,88 °C. Zadnje dvanajstmesečno povprečje svetovne temperature je približno 1,2 ºC višje od povprečja predindustrijske dobe. Najtoplejše koledarsko leto je 2016 z odklonom 0,44 °C nad povprečjem obdobja 1991–2020. Leto 2020 je bilo podobno toplo kot leto 2016, saj je bilo hladnejše za manj kot 0,01 °C, kar je precej pod razponom med različnimi nabori podatkov o povprečni svetovni temperaturi. Tretje in četrto najtoplejše koledarsko leto sta leti 2019 (odklon 0,40 °C) in 2017 (odklon 0,34 °C). Leto 2022 je bilo peto najtoplejše z odklonom 0,30 °C, a le malo toplejše od let 2015, 2018 in 2021. Povprečje v dvanajstmesečnih obdobjih izravnava kratkoročne odmike v regionalni in svetovni povprečni temperaturi. Najtoplejše dvanajstmesečno povprečje doslej je normalo preseglo za 0,46 °C, zaključilo se je septembra 2016. Drugo in tretje najtoplejše dvanajstmesečno obdobje se je končalo maja in junija 2020. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost večja zaradi boljše pokritosti z meritvami. Povprečna temperatura v Evropi v zadnjih dvanajstih mesecih, torej v obdobju od aprila 2022 do marca 2023, je 1,0 °C nad normalo. Leto 2020 je bilo z odklonom 1,2 °C v Evropi najtoplejše. Slika 5. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1991–2020. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 5. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1991–2020, based on monthly values from January 1979 to March 2023. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2022. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Padavine Marca 2023 je bilo bolj namočeno kot običajno v pasu, ki je segal od zahoda do severovzhoda preko severne Evrope in nad Turčijo. Bolj sušno kot običajno je bilo na večini Iberskega polotoka, kjer so bile razmere ugodne za požare v naravi. Sušno je bilo tudi na območju Alp, v delih srednje Evrope, na vzhodnem Balkanu in na severozahodni obali Kaspijskega morja. Izven Evrope je bilo marca 2023 bolj vlažno od normale v delih ZDA, več območjih Azije, Afriškega roga, Nove Zelandije, severne Avstralije, delov južne Afrike in Brazilije. Na mnogih območjih so obilne padavine povzročile poplave. V Argentini se je nadaljevala suša. Bolj suho od normale je bilo v južni Avstraliji, jugozahodni Afriki in delih Azije. Morski led Marca 2023 se je arktični morski led v povprečju raztezal nad 14,5 milijona km2, kar je 0,6 milijona km2 (ali 4 %) pod marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020. To je četrta najmanjša marčevska površina v nizu satelitskih podatkov in zelo podobna površini v marcu 2006. Je tudi zelo blizu trem najmanjšim 38 Agencija Republike Slovenije za okolje površinam, ki so bile opažene v marcih 2015, 2017 in 2018. Ledeni pokrov je dosegel največjo površino v začetku marca in od takrat se je začelo obdobje taljenja. Zanimivo je, da sta bila površina in odklon od normale skoraj enaka razmeram v februarju, kar kaže na podobne podnebne razmere v obeh mesecih. Slika 6. Levo: povprečen ledeni pokrov marca 2023. Oranžna črta označuje rob povprečnega marčevskega območja ledu v obdobju 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na marčevsko povprečje obdobja 1991–2020 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Left: Average Arctic sea ice concentration for March 2023. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Arctic sea ice concentration anomalies for March 2023 relative to the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega arktičnega območja za marce od leta 1979 do 2023 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 7. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Koncentracija morskega ledu je bila marca 2023 pod normalo na večini obrobnih morij arktičnega oceana vključno z Barentsovim morjem, morjem okoli Svalbarda, Beringovim morjem, Ohotskim morjem in Labradorskim morjem. Najbolj izrazita izjema z nadpovprečno koncentracijo je bilo Grenlandsko morje, kar februarja še ni bilo opazno. Manj izrazita kot v preteklih mesecih sta bila negativna odklona v Barentsovem morju in okolici Svalbarda, kar je posledica prevladujočega vremenskega vzorca z območjem visokega zračnega tlaka nad Grenlandijo in Baffinovim zalivom ter ciklonskim območjem vzdolž severne sibirske obale. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Nad Antarktiko je bilo marca 2023 v povprečju 3,2 milijona km2 morskega ledu, kar je 1,2 milijona km2 manj od normale in 28 % manj kot v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. To je druga najmanjša površina morskega ledu v 45-letnem satelitskem nizu podatkov; podobne so bile razmere marca 2022 (28 % negativni odklon). Najmanjši marčevski obseg je bil leta 2017, z negativnim odklonom 33 %. Čeprav je ledeni pokrov morja po februarskem minimumu znova začel naraščati, se je odklon koncentracije morskega ledu okoli Antarktike marca 2023 v primerjavi s februarjem relativno malo spremenili. V vseh sektorjih Južnega oceana še vedno prevladujejo precej podpovprečne vrednosti, predvsem v Weddllovem, Bellingshausnovem, Amundsenovem in Rossovem morju. Večji del morskega ledu je bil še vedno v Weddllovem morju, malo morskega ledu je bilo vzdolž vzhodne Antarktike, vzdolž zahodne Antarktike so bile le redke zaplate morskega ledu. Slika 8. Odklon z morskim ledom pokritega območja Antarktike za marce od leta 1979 do leta 2023 v primerjavi z marčevskim povprečjem obdobja 1991–2020 v % (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all March months from 1979 to 2023. The anomalies are expressed as a percentage of the March average for the period 1991–2020. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 9. Antarktični ledeni morski pokrov marca 2023, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v marčevskem povprečju obdobja 1991–2020. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od marčevskega povprečja obdobja 1991–2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 9. Left: Average Antarctic sea ice concentration for March 2023. The thick orange line denotes the climatological ice edge for March for the period 1991–2020. Right: Antarctic sea ice concentration anomalies for March 2023 relative to the March normal. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 40 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V MARCU 2023 Agrometeorological conditions in March 2023 Marko Puškarić arec je bil nadpovprečno topel in običajno moker mesec. Temperature zraka na državni ravni so bile za okoli 1,4 °C višje kot običajno. Največji odkloni od povprečja so bili v osrednjem delu države. Povprečne mesečne temperature zraka so se gibale med 6 in 9 °C, na Obali okoli 10 °C. Minimalne dnevne temperature zraka so se večkrat spustile pod ledišče. V severovzhodnem delu države je bilo 10 dni z negativnimi temperaturami, v višje ležečih krajih jih je bilo nekoliko več (Rateče 21 dni, Slovenj Gradec 17 dni), v osrednji in zahodni Sloveniji pa nekoliko manj (Ljubljana 4 dni, Bilje 6 dni). Najtopleje je bilo v tretji dekadi meseca, ko so se najvišje dnevne temperature po večjem delu države povzpele tudi nad 20 °C. M Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2023 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2023 Postaja pov. Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno pri Sl.Gradcu Tolmin Velike Lašče 1,7 1,2 1,3 1,1 1,1 1,6 1,3 1,4 1,2 1,0 1,5 1,0 1,0 1,2 1,4 1,2 1,0 1,9 2,0 1,2 1,4 1,1 1,2 1,2 1,2 1,0 I. dekada max.  2,4 17 2,4 12 2,7 13 2,5 11 1,8 11 2,1 16 1,6 13 2,0 6 2,2 12 1,9 10 3,3 15 1,5 10 1,6 10 2,4 12 3,2 14 2,3 12 1,8 11 2,7 19 2,6 20 2,1 12 2,6 14 1,9 11 2,4 12 2,1 12 2,3 12 1,6 10 II. dekada max. 2,1 2,9 1,9 2,5 2,2 3,0 1,6 2,4 1,8 2,5 2,0 2,4 1,8 2,2 1,7 2,3 2,1 2,5 1,8 2,5 2,3 3,0 1,8 2,5 1,9 2,4 2,1 2,9 2,1 2,9 2,0 2,5 1,7 2,2 2,5 3,4 2,2 2,8 1,9 2,3 2,0 2,6 1,8 2,2 1,9 2,4 2,0 2,3 1,9 2,7 1,8 2,4 pov. 41  21 19 22 16 18 20 18 17 21 18 23 18 19 21 22 20 17 25 22 19 20 18 19 20 19 18 III. dekada pov. max. 2,1 2,8 2,2 3,4 2,5 4,2 2,2 2,8 2,0 2,5 2,2 2,9 1,9 2,5 1,9 2,6 2,1 3,2 2,1 3,2 2,4 3,6 2,1 3,0 2,2 3,0 2,5 4,1 2,3 3,3 2,3 3,3 1,9 2,5 2,5 3,2 2,7 3,3 2,0 2,6 2,3 3,3 1,9 2,4 2,1 3,2 2,1 2,5 2,0 2,8 2,1 2,7  24 24 28 24 22 25 21 21 23 23 27 23 25 27 26 26 21 27 29 22 25 21 23 23 22 23 mesec (M) pov. max. 2,0 2,9 1,8 3,4 2,0 4,2 1,6 2,8 1,6 2,5 1,9 2,9 1,7 2,5 1,7 2,6 1,8 3,2 1,6 3,2 2,1 3,6 1,6 3,0 1,7 3,0 1,9 4,1 1,9 3,3 1,8 3,3 1,5 2,5 2,3 3,4 2,3 3,3 1,7 2,6 1,9 3,3 1,6 2,4 1,7 3,2 1,8 2,5 1,7 2,8 1,6 2,7  61 55 63 51 51 61 51 43 56 52 65 51 54 60 61 57 49 71 71 53 59 51 54 56 54 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka nad 0 in 5 °C so povsod po državi za nekaj deset stopinj presegle običajne vrednosti. K akumulaciji toplote je največ prispevala tretja dekada meseca (preglednica 4). Povprečne temperature zraka so v večjem delu države prešle vegetacijski temperaturni prag 5 °C okoli 18. marca, kar je malo prej od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem in Obali pa je bil temperaturni prag 5 °C dosežen že v sredini februarja. Suhem februarju je sledil povprečno namočen marec. Na državni ravni je kazalnik višine padavin znašal okoli 96 %. Najmanj padavin je bilo v zahodni polovici države, največ pa v delih ob meji na vzhodu. Večina padavin je padla v tretji dekadi meseca. Izhlapevanje je bilo zaradi nadpovprečnih temperatur nekoliko višje kot običajno, z izjemo delov Primorske, kjer so bila manjša negativna odstopanja. Dnevno je v povprečju izhlapelo od 1,5 do 2,3 mm vode. Skupna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 43 in 71 mm (preglednica 1). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za marec 2023 in za obdobje dormance (od 1. oktobra do 31. marca 2023) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in March 2023 and for the dormation period (from October 1, 2022 to March 31, 2023) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v marcu 2023 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Bilje −8,5 −2,2 10,8 0,1 303,6 Ljubljana −3,6 −13,9 30,5 13,1 429,5 Novo mesto 2,0 −6,8 10,6 5,8 392,1 Celje 4,8 −14,7 20,3 10,5 320,5 Šmartno pri Sl. Gradec −3,3 −18,2 14,1 −7,4 220,3 Maribor - let. −3,8 −18,2 23,7 1,8 226,0 Murska Sobota −7,0 −17,4 17,2 −7,1 141,7 −19,8 −10,7 −3,5 −34,0 118,2 Portorož - let. mesec (1. 10. 2022–31. 3. 2023) Meteorološka vodna bilanca je bila v prvih dveh dekadah meseca povsod po državi negativna. Dobrodošle padavine ob koncu marca so mesečno meteorološko vodno bilanco prevesile v pozitivne vrednosti, z izjemo Koroške in Pomurske regije, kjer je bil primajkljaj okoli 7 mm in Obale, kjer je primanjklaj znašal 34 mm (preglednica 2). Glede na dolgoletno povprečje je bilo največje odstopanje v osrednji Sloveniji, kjer je bila mesečna vodna bilanca za 22 mm nižja od vrednosti, ki bi jih sicer pričakovali v marcu. Povprečne temperature površinskega sloja tal so se v mesecu marcu gibale med 6 in 8 °C, na Obali in Goriškem pa okoli 10 °C. Tla so se tekom meseca postopoma segrevala. V posameznih dneh, predvsem v tretji dekadi meseca, se je površinski sloj tal na globini 5 cm ponekod segrel tudi nad 15 °C (preglednica 3). Tla so bila tako kot že v v predhodnih dveh mesecih nekoliko toplejša kot bi jih pričakovali v tem delu leta. V Murski Soboti je bila mesečna temperatura tal v globini 5 cm za 1,6 °C višja od dolgoletnega povprečja in je znašala 7,7 °C, drugod so bila odstopanja nekoliko manjša. V začetku marca so koščičarji postopoma začeli odpirati brste, marelice na najbolj toplih in zaščitenih legah so pričele s cvetenjem. Na Primorskem so začele brsteti tudi zgodnje sorte hrušk. Zaradi toplega in nestanovitnega vremena se je povečalo tveganje za razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni. V drugi dekadi meseca se je nadaljeval intenziven fenološki razvoj. Brsti zgodnjih sort češenj in višenj so se pričeli odpirati. Breskve in nektarine na Primorskem so prešle v fazo cvetenja, medtem ko so marelice prešle v polno cvetenje. Tudi pečkarji, ki imajo sicer nekoliko kasnejši razvoj, so bili v sredini 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, marec 2023 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, March 2023 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Tz5 max Tz10 max Tz5 min Tz10 min Tz5 Tz10 Bilje 8,1 8,1 14,8 13,4 3,3 4,4 9,8 9,9 14,8 13,4 4,4 5,7 11,9 11,9 18,0 16,4 6,4 7,9 10,0 10,0 Bovec - let. 5,0 5,1 9,2 8,7 2,3 2,8 7,2 7,3 9,9 9,5 3,9 4,5 9,1 9,2 12,7 11,9 5,7 6,1 7,2 7,0 Celje 5,6 5,6 8,9 8,3 3,5 3,9 7,6 7,6 9,5 9,1 4,8 5,8 9,1 9,1 11,4 10,7 6,1 6,9 7,5 7,0 Cerklje - let. 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Črnomelj 5,5 5,7 10,2 9,6 3,0 3,5 8,1 8,2 10,1 9,7 5,6 6,3 10,2 10,3 12,5 12,0 7,4 8,1 8,0 8,0 Gačnik 5,3 5,1 12,2 9,2 2,0 2,8 7,3 7,2 12,9 9,8 2,3 4,1 9,4 9,2 16,1 13,0 3,5 5,0 7,4 7,0 Ilirska Bistrica 5,2 5,2 8,4 8,0 2,5 3,3 6,9 6,9 9,6 8,9 3,8 4,7 8,1 8,1 10,3 9,5 5,6 6,2 6,8 6,0 Lesce - let. 4,4 4,5 8,5 8,5 2,4 2,5 6,4 6,5 8,5 8,4 4,0 4,1 8,1 8,1 11,1 11,0 4,7 4,9 6,4 6,0 Maribor - let. 5,2 5,3 11,8 9,8 1,7 2,7 6,6 6,8 12,3 9,8 1,7 3,6 8,9 8,9 15,8 12,7 2,7 4,5 7,0 7,0 Ljubljana - let. 5,7 5,5 14,5 11,8 1,5 2,1 7,6 7,5 15,7 12,7 1,5 2,8 9,3 9,1 18,2 14,7 2,4 3,8 7,6 7,0 Ljubljana 5,5 5,4 9,4 8,6 3,1 3,4 7,8 7,7 10,1 9,4 4,7 5,5 9,6 9,5 12,5 11,5 6,2 7,0 7,7 7,0 Maribor Vrbanski Plato 5,1 5,1 14,6 10,5 1,0 2,5 6,5 6,6 15,3 11,0 0,1 2,4 9,4 9,2 19,9 14,5 1,7 3,5 7,1 7,0 Murska Sobota 6,2 6,1 12,0 10,7 2,7 3,4 7,3 7,2 11,9 10,6 2,5 3,4 9,5 9,4 15,8 14,0 3,4 4,3 7,7 7,0 Novo mesto 5,2 5,2 12,7 10,3 1,2 2,0 7,4 7,5 14,9 11,5 1,5 3,3 9,7 9,7 17,8 13,8 2,4 4,8 7,5 7,0 Portorož - let. 8,6 8,7 12,5 11,6 5,7 6,5 10,3 10,4 13,0 12,2 7,1 8,1 12,0 12,0 15,4 14,1 8,8 9,6 10,4 10,0 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 10 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2023 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2023 Tef > 0 °C Postaja Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2023 II. III. M Vm > 0 °C 10 7 18 35 17 702 283 45 42 4 3 10 16 6 631 229 19 57 20 0 0 0 0 −1 378 99 0 33 61 22 0 0 1 1 −2 296 86 3 0 14 16 7 0 0 0 0 0 164 16 0 9 15 34 58 28 0 0 2 2 1 319 68 2 54 8 13 34 55 23 0 0 2 2 0 266 56 2 190 46 10 15 36 61 25 0 0 2 2 0 307 69 2 115 262 62 20 33 60 113 40 3 1 14 18 8 487 171 21 77 115 246 55 20 30 60 109 38 4 3 15 22 10 448 167 25 60 77 121 257 58 21 30 66 117 39 4 5 20 30 15 509 204 42 Celje 49 67 101 217 43 13 22 49 83 25 1 1 8 10 3 391 121 13 Maribor - let. 58 69 102 229 57 17 22 48 87 29 3 2 10 14 6 421 125 14 Murska Sobota 62 69 101 233 56 18 25 50 93 32 3 3 10 16 7 440 137 16 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. Portorož - let. 97 88 124 309 51 47 38 69 154 43 Bilje 86 88 114 288 53 36 38 59 134 Postojna 50 58 83 191 49 14 13 30 Kočevje 40 52 85 177 39 13 14 Rateče 21 32 60 114 38 2 Lesce 40 61 87 187 57 Slovenj Gradec 43 56 86 185 Ljubljana - let. 43 57 89 Ljubljana 63 83 Novo mesto 55 Črnomelj > 5 °C > 10 °C LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 44 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje meseca v različnih fazah razvoja socvetij: nekatere zgodnje sorte jablan so pričele z odpiranjem brstov, hruške pa so ponekod že bile v fazi mišjega ušesa. V sadovnjakih se je začel pojavljati tudi jablanov cvetožer, predvsem v nasadih v bližini gozdov. Hrošči jablanovega cvetožera postanejo aktivni zgodaj spomladi, ko se povprečna temperatura zraka povzpne na 10 °C. Napadeni cvetovi porumenijo in se posušijo, zaradi česar posledično ni plodov. Razvoj je bil opazen tudi na njivskih površinah tako pri posevkih kot pri plevelih, ki so pričeli vznikati. Oljna ogrščica je prešla v fazo podaljševanja stebel in nastavka socvetij. Ozimna žita so pričela z razraščanjem in ponekod tudi že prešla v fazo začetka kolenčenja. V tretji dekadi meseca so na najbolj toplih legah pričele s cvetenjem breskve. Pri zgodnjih sortah vinske trte so pričeli nabrekati brsti. Jablane so bile večinoma v fazi brstenja, zgodnje sorte hrušk na toplih lokacijah pa so že dosegale stadij rožnatih popkov. Ob toplem vremenu so bile aktivne tudi čebele, ki so kljub vetrovnemu vremenu intenzivno izletale. Ob zaključku meseca so začele cveteti tudi zgodnje sorte češenj in sliv ter jagode v zavarovanih prostorih. Negativne temperature v zadnjih dneh marca so ogrozile cvetoče sadno drevje in zelenjadnice na prostem. Minimalne dnevne temperature so se v dveh zaporednih dneh (28. in 29. marca) povsod po državi z izjemo Obale spustile pod 0 °C (Brnik −4,1 °C, Celje −3,8 °C, Novo mesto −2.4 °C, Maribor −2,1 °C, Bilje −1,3 °C, Ljubljana −0,7 °C). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 5 in 10 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 5 in 10 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 max maximum soil temperature at 10 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz10 min minimum soil temperature at 10 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY March was 1,4 °C warmer than average, while the amount of precipitation was normal. Monthly climatological water balance was positive with the exception of Goriška, Pomurska and Coastal region where was a small deficit. Soil temperatures recorded at 5 cm depth was between 6 and 8 °C and in warmer regions around 10 °C. Higher air temperatures stimulated intensive plant growth and development. 45 SVETOVNI DAN VODA IN SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE WORLD WATER AND WORLD METEOROLOGICAL DAY Tanja Cegnar marca obeležujemo svetovni dan voda, naslednji dan pa svetovni dan meteorologije. Slednji sovpada s 150-letnico ustanovitve Mednarodne meteorološke organizacije, ki je predhodnica Svetovne meteorološke organizacije, slednja pa letos praznuje 70-letnico obstoja. Pred dvajsetimi leti so v Svetovni meteorološki organizaciji ustanovili tudi urad za Evropo, ki je prispeval k odkrivanju in aktivaciji potencialov za krepitev mednarodnega meteorološkega in hidrološkega sodelovanja v Evropi. Meteorološka skupnost se ves čas trudi, da bi družbi ponudila čim boljše informacije in storitve, ki bi pripomogle k varnejši, uspešnejši in bolj zdravi družbi. Svetovna meteorološka organizacija prispeva k širjenju meteorološkega znanja in tehnologij ter zagotavlja izmenjavo podatkov med državami, saj brez hitrega in obsežnega pretoka podatkov napovedovanje vremena, predvsem pa opozarjanje na nevarne in škodljive vremenske ter podnebne pojave, ne bi bilo mogoče. Letošnja tema »Vreme, voda in podnebje skozi generacije« je bila priložnost za pregled preteklih dosežkov in predstavitev napredka pa tudi možnosti, ki se z razvojem tehnologije odpirajo v prihodnje. 22. »Pospešiti spremembe« je letošnja tema svetovnega dneva voda, z njo opozarjajo, da še vedno preveč ljudi nima dostopa do pitne vode in sanitarij. Poleg tega pa izpostavljajo, da podnebne spremembe ogrožajo zaloge pitne vode in moramo vodo varovati pred onesnaževanjem in pretiranim izkoriščanjem, saj je izjemno pomembna naravna dobrina. Slovensko meteorološko društvo in Agencija RS za okolje sta letos pripravila dogodek ob svetovnem dnevu voda in svetovnem dnevu meteorologije. Na dogodku so sodelovali: Mateja Nadbath, Branko Gregorčič, dr. Jože Rakovec, mag. Andrej Kranjc, mag. Zlatko Mikulič, dr. Peter Frantar, mag. Roman Trček, Filip Štucin, Gregor Vertačnik, dr. Andeja Sušnik, Uroš Perkan in Deja Mavri. Pogled v preteklost Mateja Nadbath: Opazovanje in beleženje vremena na ozemlju Slovenije Opazovanje in beleženje vremena na slovenskih tleh ima že dolgo tradicijo. Tako so prva znana opazovanja vremena potekala v Piranu v obdobju od 1785 do 1808. Slika 1. Mesečna višina padavin za leto 1785 za izbrane postaje, tudi Piran, iz publikacije Toaldo Giornali. Figure 1. Monthly precipitation in 1785 for several measuring stations, also for Piran Podatki o padavinah so se ohranili, ker so bili objavljeni v takratnih publikacijah Toaldo Giornali in kasneje v Beiträge (Toaldo G., 1802, Toaldo Giornali, Tomo Terzo, Completa raccolta di opuscoli, osservazioni, e notizie diverse contenute nei Giornali astro-meteorologici dall' anno 1773 sino all' anno 1798, Venezia 1802; Beiträge zur Hydrographie Österreichs, Hydrographischen Zentralbureau im k.k. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Ministerium für öffentliche Arbeiten, X. Heft: Die Niederschläge in den österreichischen Flussgebieten, Wien 1918). Naslednja zabeležena opazovanja so se začela januarja 1818 v Ljubljani, leta 1849 pa v Postojni. Prvo poročilo, ki ga hranimo v arhivu na ARSO pa je iz marca 1850 s postaje v Ljubljani. Slika 2. Izrez prvega poročila s postaje v Ljubljani od 23. marca do 7. aprila 1850. Meritve so opravljali na telegrafskem uradu železniške postaje (arhiv ARSO) Figure 2. Part of the first report from Ljubljana station Slika 3. Železniška postaja v Ljubljani sredi 19. stoletja, kjer je bila do leta 1857 meteorološka postaja (kopija litografije; Trontelj, M., 2000, 150 let meteorologije na slovenskem, Hidrometeorološki zavod RS, Ljubljana marec 2000) Figure 3. Railway station in Ljubljana where the weather station was placed since 1857 Sistematična in organizirana meteorološka opazovanja so se tudi na ozemlju Slovenije začela leta 1851 z vzpostavitvijo Central-Anstalt für Meteorologie und Erdmagnetisums na Dunaju. Osrednji zavod je vzpostavil način dela, ki mu sledimo še danes na državni meteorološki mreži postaj. Že davnega leta 1851 je monarhija prepoznala pomen in potrebo države po meteoroloških podatkih. Prvi meteorološki opazovalci so bili izobraženci: profesorji, duhovniki, uradniki … Med njimi je bila Serafina Dežman, ki je opazovanja vršila od 1861 do 1895 na postaji v Ljubljani. Slika 4. Serafina Dežman, prva znana meteorološka opazovalka na slovenskem, opazovala je na meteorološki postaji v Ljubljani v obdobju 1861–1895, (Slika Serafine Dežman, slikarja Ladislava Beneša s spletne strani Narodnega muzeja Slovenije https://www.nms.si/si/zbirke/digitalnezbirke/umetnostne-zbirke/slike/9681Serafina-Dezman) Figure 4. Serafina Dežman, first known meteorological observer in Slovenia Leta 1851 sta bili na slovenskem dve meteorološki opazovalnici, v Ljubljani in Postojni. Leta 1895 je število opazovalnic prvič preseglo 100, toliko jih je bilo tudi v času obeh svetovnih vojn. Največ meteoroloških opazovalnic je bilo sredi 70-ih let 20. stoletja, okoli 350. V začetku 90-ih let 20. stoletja so se začele pojavljati prve samodejne. Zabeležene meteorološke izmerke in opazovanja so že od samih začetkov z objavo posredovali javnosti, s tem so ostali tudi za naslednje rodove. Iz istega razloga je danes pomembna skrb za arhivsko gradivo. Zato želimo na ARSO z digitizacijo zaščititi pred propadanjem bogato meteorološko dediščino in jo približati širšemu krogu ljudi. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Meteorološki arhiv ni le zbirka podatkov o vremenu tistega časa, pač pa je odsev zgodovine naroda, govori o njegovi kulturi in znanju, o opazovalcih, krajih, instrumentih, razvoju stroke … Slika 5. Število meteoroloških postaj od 1851 do 2020 Figure 5. Number of meteorological stations from 1851–2020 Slika 6. Bogat meteorološki arhiv je rezultat truda in vztrajnosti več tisoč opazovalcev, ki so z entuziazmom in natančnostjo dan za dnem opazovali in beležili vreme. Nekatere zgodbe opazovalcev so naravnost neverjetne – kot je zgodba z našega facebooka #mojakredarica. Figure 6. Meteorological archive Mag. Andrej Kranjc: Delo meteorologa, ko sem prišel na HMZ (leta 1973) Približno prvih 15 let sem delal v prognozi vremena, že takrat in še približno nadaljnjih 10 let pa tudi na obrambi pred točo. Meteorologi so seveda delali tudi na drugih področjih, npr. v klimatologiji, agrometeorologiji, na meritvah onesnaženosti zraka, medicinski meteorologiji. Razlika med delom v prognozi v 70. letih prejšnjega stoletja in zdaj je ogromna. Medtem ko imajo prognostiki sedaj okrog sebe približno 10 ekranov s satelitskimi in radarskimi slikami, modelskimi prognozami itd. in računalniško analizirane karte, smo imeli takrat svinčnike in barvice, s pomočjo katerih smo analizirali vremenske karte, v katere so prej tehniki v zbirnem centru vnesli podatke, ki so jih dobili po teleprinterju. Imeli smo tudi klasičen pisalni stroj, na katerega smo pisali napovedi, ki so jih prišli iskat kurirji časopisov, radia, TV. Poleg tega pa smo iz meteoroloških centrov v Nemčiji in Veliki Britaniji dobivali nekatere že analizirane prizemne in višinske karte; te karte so prihajale po dolgovalovni radijski povezavi, ki ni bila vedno dobra, tiskali pa so jih z ruskimi stroji Ladoga na fotokemičnem papirju, za katerega se ni zanesljivo vedelo, če je strupen ali ni. Znatna razlika glede na sedanji čas pa je bila tudi glede dela v zimskem času. Ko je takrat prišel dežurni prognostik ob 4h zjutraj v službo, je moral najprej odnesti pepel iz peči v kanto na dvorišču, nato zakuriti v peči, nato pa je začel delati, če so se prsti že dovolj ogreli. Branko Gregorčič: Razvoj napovedovanja vremena v Sloveniji v zadnjih štirih desetletjih Mednarodna izmenjava meteoroloških podatkov je v 80 letih prejšnjega stoletja potekala preko vozlišča v Beogradu. Tehnično je temeljila na teleprinterski povezavi, vnos prejetih podatkov na nižinske in višinske karte Evrope pa je potekal ročno z dvobarvnimi peresi. Tudi analize polj smo risali ročno. Prognostične karte DWD smo sprejemali s pomočjo radio-faksimilne naprave. Zaradi zgodovinske navezanosti in osebnih poznanstev smo leta 1984 vzpostavili računalniško povezavo z avstrijsko meteorološko službo na Dunaju, od koder smo pričeli sprejemati izračune novoustanovljenega Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF). Približno istočasno smo dobili tudi prvi sprejemnik satelitskih posnetkov vremenskega satelita Meteosat. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Konec 80-ih let je direktor Zveznega hidrometeorološkega zavoda v Beogradu postal naš sodelavec Jože Roškar. V zelo kratkem času mu je uspelo zastarelo tehnologijo prenosa podatkov posodobiti in računalniške povezave z Beogradom so po hitrosti celo presegale povezavo z Dunajem. A prišlo je do razpada Jugoslavije in zaradi vojne na Hrvaškem tudi do prekinitve telekomunikacijskih kanalov z Beogradom. K sreči smo lahko tako rekoč čez noč prešli na že utečeno pot izmenjave podatkov s centrom na Dunaju, ki dejansko poteka še dandanes. V naslednjih letih se je Slovenija kot samostojna država postopno pridružila vsem mednarodnim organizacijam s področja meteorologije (ECMWF, WMO, EUMETSAT, EUMETNET …) in tudi številnim mednarodnim projektom (COST, MAP, ALADIN, METEOALARM …). Danes naše napovedi temeljijo na izračunih modelov ALADIN in ECMWF. Vsi podatki in napovedi so prosto dostopni na svetovnem spletu (www.meteo.si, www.vreme.si), aktivni pa smo tudi na družabnih omrežjih (Twitter, Facebook, Instagram). Posebno pozornost, kot vse državne meteorološke službe, posvečamo izdaji opozoril. Prof. Dr. Jože Rakovec: Obramba pred točo in drugi meteorološki radar Ker je toča res huda ujma, se ji že dolgo skušajo upreti – z zvonjenjem, možnarji1, posipanjem s srebrovim jodidom s pomočjo raket, letali itd. Da pa bi vedeli, kam streljati z raketami, je bilo treba oblake pregledovati z radarjem. Čeprav je bil radar zasnovan za gledanje tudi skozi oblake, pa je z vse večjo občutljivostjo postal tudi orodje za gledanje oblakov samih. Prvi radar za obrambo pred točo po sovjetskem vzoru z raketami s srebrovim jodidom je bil vojaški rada 3-MK-7, postavljen na Žikarcah leta 19712, potem pa je Slovenija kupila pravi vremenski radar WR-77 ameriške firme Enterprise Electronics Corporation (EEC) in ga 1981 postavila poleg vojaškega na Žikarce, leta 1984 pa premestila na Lisco. Ker pa vreme prihaja večinoma od zahoda, si je meteorologija želela še radar nekje v zahodni Sloveniji, s katerim bi se videlo tudi, kaj se nam bliže od tam. To bi bilo zelo koristno pri hujših nevihtah – lahko bi npr. izdajali dokaj zgodna opozorila, vsaj uro ali dve vnaprej. No, v sosednji Furlaniji so tudi imeli obrambo pred točo in kupili so meteorološki radar, postavili so merilnike toče na tleh, najeli so raziskovalno letalo … Slovenska meteorologija je preko slovenske vlade dosegla, da je (tedaj še) Jugoslavija (na željo Slovenije) v osemdesetih letih prejšnjega stoletja sklenila z Italijo (za deželo Furlanijo – Julijsko krajino) mednarodni sporazum o skupni obrambi pred točo. Mnogi so verjeli, da utegne biti taka obramba uspešna3, nekateri pa, morda malo zvijačno: na ta način bomo vsaj dobili drugi radar v zahodni Sloveniji. Mednarodni komisiji sta se sestajali, razpravljali o tipih radarjev, kako izmenjevati radarske podatke, ali je mogoče kombinirati podatke dveh dopplerjevskih radarjev in podobno. Na slovenski strani naj bi radar stal na Slavniku in tam so se že začela gradbena dela 2. A kot vedno se je pojavila civilna iniciativa4, ki se je bala vpliva radarskih žarkov na okolje in ljudi, ki je uspela preklicati gradbeno dovoljenje. In tako se je v Podgorje pod Slavnikom napotilo nekaj ljudi, da bi krajanom razložili, da je sicer res, da bi bilo zdravju lahko škodljivo, če bi koga oplazili radarski mikrovalovi, toda saj radar vendar »gleda« navzgor ne pa dol v Podgorje. Pa tudi najvišje ležeči kraji v Tu je pred 1. svetovno vojno v Evropi prednjačila Slovenska Bistrica, po njej so se zgledovali Italijani, Francozi,… glej članek v ameriškem meteorološkem časopisu: History Repeated: The Forgotten Hail Cannons of Europe v https://journals.ametsoc.org/view/ 1 journals/bams/62/3/1520-0477_1981_062_0368_hrtfhc_2_0_co_2.xml 2 Marjan Divjak v publikaciji ob 50-letnici SMD, http://www.smd.v-izdelavi.si/zgodovina/pol-stoletja-smd/ 50let-publikacija/#CmsC234E1 Čeprav so bili takrat že znani za obrambo dokaj porazni rezultati raziskovalnega projekta Grossversuch IV v Švici. članek Main results of Grossversuch IV v ameriškem meteorološkem časopisu https://journals.ametsoc.org/view/journals/apme/25/7/15203 0450_1986_025_0917_mrogi_2_0_co_2.xml 4 Tedaj se še ni reklo tako… 49 Agencija Republike Slovenije za okolje okolici (npr. Artviže v Brkinih) bi bili po vseh kriterijih na varni strani5. Potem je bilo ljudi strah, da bi bile zaradi obsevanja padavine, ki bi padale k njim v nižine, radioaktivne. Pač niso vedeli, da ne gre za radioaktivno sevanje, ampak za mikrovalove (podobne radijskim valovom). In ko se MW sevanje enkrat absorbira v snežinkah ali kapljicah, se pretvori v toploto, padavine segreje in s tem ga ni več … Skrbelo jih je tudi, da bi burja krivila radarske žarke, da bi tako segli v dolino. Pojasnjeno jim je bilo, da se radarski žarki zaradi vetra, če je še tako močan, ne krivijo. Izgledalo je že, da so te razlage ljudi kar prepričale. Potem pa se je oglasih nek profesor iz Fakultete za elektrotehniko in je pokazal na svojo uro, na kateri so se mu ponoči svetile oznake za ure. Rekel je nekaj takega: »Jaz jo sicer nosim, ker je sevanje zelo, zelo majhno, ampak nekaj ga pa je vseeno …« Pri tem je zamolčal, da oznake oddajajo vidno svetlobo, ki je povsem nenevarna6. Pa je bilo vsega konec – lokacija radarja na Slavniku je bila dokončno pokopana. Sledila so dolgotrajna iskanja nadomestne lokacije na Slatni, Vremščici, Trstelju in Krimu, kajti radar bi morala Slovenija postaviti, če že ne zaradi drugega, pa zaradi sporazuma z Italijani. In ga je tudi kupila: radar DWSR-88, od istega proizvajalca EEC, a dopplerjev in z dvema polarizacijama je bil kupljen in dobavljen leta 1989. A na nobeni lokaciji ni bilo uspeha. Radar je bil medtem leta 1995 zaradi staranja poslan na splošni pregled in popravilo nazaj k proizvajalcu. Vrnil se je leto dni kasneje z nekaterimi zamenjanimi komponentami. Leta in leta je stal v skladišču in leta 1997 je radar dočakal ukinitev obrambe pred točo in leta 2000 zamenjal že postaranega na Lisci. Vere v obrambo pred točo je bilo namreč vse manj, dogodile so se tudi nezgode z raketami, tako da so raketno obrambo pred točo v Sloveniji leta 1997 opustili. Po koncu obrambe pred točo so radarski podatki služili in še služijo kot pomoč pri vremenskih napovedih, v hidrologiji in za opozarjanje pred vremenskimi ujmami. Potreba po opozarjanju na vremenske ujme pa je seveda ostala. To je seveda dobro razumela civilna zaščita in ker ta spada v isti resor kot vojska, je potem vojska dala na razpolago svojo lokacijo na Pasji ravni za drugi meteorološki radar. Tako je Slovenija pokrita z radarskimi informacijami o vremenu 7. Poleg tega pa so državne službe začele radarske podatke izmenjavati med seboj v realnem času in tako imamo na razpolago celo pan-evropsko operativno radarsko sliko8 s samo okrog 15-minutno zakasnitvijo! Pa ne samo dvodimenzionalne slike – celo 3D radarske meritve večine evropskih radarjev v okviru OPERA – tudi s samo 15-minutno zakasnitvijo. Spoštovanja vreden dosežek! Te meritve na ARSO že asimilirajo v model ALADIN s horizontalno ločljivostjo 1,3 km z analizo in napovedjo na vsako uro. In tu se sreča ta spomin na točo in radar iz 70-tih in 80-tih let prejšnjega stoletja s spominom na vključevanje Slovenije v srednjeevropsko skupno LACE za napovedovanje vremena nad omejenim območjem iz desetletja kasneje. Prof. Dr. Jože Rakovec: Kako se je Slovenija vključila9 v modeliranje vremena z modelom ALADIN Globoke politične spremembe v Evropi je vneto izkoristilo več vizionarskih skupin. Leta 1990 je bil na Dunaju sklican sestanek, da bi preučili možnost ustanovitve regionalnega centra za modeliranje atmosfere z visoko ločljivostjo na omejenih območjih za uporabo pri operativnem napovedovanju vremena10. Koncept projekta ALADIN je leta 1990 predlagal Météo France z namenom vzpostavitve vzajemno koristnega sodelovanja z državnimi meteorološkimi službami srednje in vzhodne Evrope. To sodelovanje naj bi potekalo na področju numerične vremenske napovedi (NWP), ki predstavlja osnovo za orodja sodobnega napovedovanja vremena. Francoski akronim ALADIN: Aire Limitée Adaptation dynamique Développement InterNational - ALADIN. 5 6 7 8 9 COBISS https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20230319_084243_a2026595.html Morda je kdaj slišal, da so imele starejše ure radioaktivne premaze, a takih okrog leta 1970 seveda ni bilo več. https://meteo.arso.gov.si/met/sl/weather/observ/radar/ https://www.eumetnet.eu/activities/observations-programme/current-activities/opera-radar-animation/ Pravzaprav »vštulila«. 10 https://rclace.eu/main-page/short-history-of-rc-lace 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sestanek na Dunaj je avstrijski ZAMG povabil tudi svojo sosedo Slovenijo, ki takrat še ni bila država. Z dunajskimi prognostiki je namreč slovenska meteorologija tesno sodelovala že dalj časa – zelo tesne in tudi prijateljske stike je imel z njimi predvsem Miran Trontelj. Direktor slovenskega HMZ (sedaj ARSO) je bil tedaj Janko Pristov in ta je na Dunaj poslal Jožeta Rakovca iz Univerze in Aleša Poredoša iz HMZ. No, na sestanku se je hitro pokazalo, da Jean-François Geleyn na udeležbo Slovenije pri ALADINU sploh ni računal. Eden od vzrokov je bil morda državno-politični, drugi pa morda tudi ta, da je tedaj v Jugoslaviji tudi že bil meteorološki model za omejeno območje, imenovan LAPEM (Limited Area Primitive Equations Model). Tega sta razvila Fedor Mesinger in Zaviša Janjić in beograjske univerze, z njim pa je modeliral tudi Jože Rakovec ob raziskavah za svoj doktorat. Kljub očitnemu dejstvu, da so Météo France prvotno zanimale udeležbe Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Romunije, sta slovenska udeleženca dunajskega sestanka ves čas tečnarila z namero Slovenije, da se temu projektu pridruži. Ko je Jožetu Rakovcu prišel na misel tudi akronim za model za srednjo Evropo LACE (Limited Area for Central Europe – kar pa pomeni tudi »čipka«), je bil morda prebit prvi led in LACE je bil ustanovljen v enem letu, v njem pa so sodelovale državne meteorološke službe11 Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Poljske pa navezava na ALADIN tedaj ni zanimala. Leta 1994 je bilo uradno vzpostavljeno regionalno sodelovanje RC LACE 1994, ki se mu je 2007 priključila Romunija. Francoska vlada, ki je prav tako hitro opazila priložnosti za sodelovanje v srednji Evropi, je zagotovila znatno finančno podporo za spodbujanje tesnejših povezav. S to podporo je Météo France predlagal za razvoj različico svojega globalnega modela ARPEGE z omejenim območjem.12 Po drugi strani pa je Francija vzpostavila tudi finančni okvir za raziskovalno sodelovanje z novimi državami – tisti s Slovenijo se je imenoval Proteus. Ker HMZ ni bil raziskovalni zavod in celo »ni smel« raziskovati, se je sodelovanje vzpostavilo z meteorologijo na Univerzi. Kmalu sta v Toulouse odšla Miran Trontelj in Jože Rakovec ter Mark Žagar in Jože Rakovec, ki so vzpostavili začetne kontakte. Kasneje je Mark Žagar tudi študiral v Toulousu, saj je delal doktorat v tim. co-tutelle – torej v sodelovanju ljubljanske univerze in Universtite Paul Sabatier iz Toulousa. Kasneje so v Toulousu, pa tudi v Ljubljani delali na ALADINU še mnogi drugi slovenski meteorologi – po opravljenih mesecih dela na ALADINu razvrščeni: Neva Pristov, Jure Jerman, Jure Cedilnik, Mark Žagar, Gregor Gregorič itd. (več glej v Vetrnici 04/12) …, tja je vodil študente docent Tomaž Vrhovec, Jožeta Rakovca pa je Jean-François Geleyn zaprosil, naj bo v Toulousu zunanji mentor štirim doktorandom iz Romunije, Bolgarije, Češke in Slovaške. Na koncu morda še anekdota s povratka Rakovca in Poredoša z Dunaja. Ko sta se z avtom pripeljala na Šentilj, sta tam avstrijska policaja vneto klepetala z nekim dekletom, potniki pa smo čakali … No potem jima je Jože po angleško rekel, da naj malce prekineta klepet in naj ju z Alešem spustita čez mejo. Eden od obeh je rekel »Kuck mal, der Kerl spricht Englisch mit mir.« Jože mu je odgovoril da seveda, saj če bi poskusil po nemško, bi bil s svojo nemščino takoj v močno podrejenem položaju. Potem je policaj rekel, da naj se ne šopiriva, ampak naj se raje bojiva svojih carinikov. Odgovor v smislu: z njimi nisva še nikoli imela kakih težav; no potem sta se naju usmilila, a ko je Aleš zaprosil še za štempelj na potrdilu glede MwSt, pa je bil spet halo; med drugim so nama podrobno pregledali cel avto, a našli samo neko malenkost opreme za kampiranje … Mag. Zlatko Mikulič: Podzemne vode Raziskovanje in spremljanje količinskega stanja podzemnih voda ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Kmalu po ustanovitvi Hidrometeorološkega zavoda (HMZ) leta 1947 je bila vzpostavljena mreža stalnih postaj za meritve gladine in temperature podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih prodno peščenih zasipov, 11 na http://www.meteo-drustvo.si/data/upload/Vetrnica_0412.pdf 12 https://www.umr-cnrm.fr/aladin-old/ 51 Agencija Republike Slovenije za okolje ter pozneje pretokov, temperature in elektroprevodnosti vode izvirov kraških vodonosnikov. Na podlagi meritev so se začele izdelovati in objavljati analize količinskega stanja, sprva na letni ravni, pozneje že na mesečni ravni in danes celo na tedenski ravni. Več kot šest desetletij nazaj se je začelo z načrtnimi občasnimi simultanimi meritvami gladine podzemne vode na mreži več kot dva tisoč točk. Iz ovrednotenih meritev so nastale hidrogeološke karte podzemne vode in pozneje konceptualni modeli. Ti modeli omogočajo analize o virih napajanja, globini vode, smeri toka in napovedi ogroženosti podzemne vode ob morebitnem onesnaženju. S samostojnostjo Slovenije se je začela skokovita rast rabe analitičnih orodij, ki sovpada z razvojem merilne tehnike in računalništva. Od ročnih meritev in mehanskih naprav se je prešlo na elektronsko merjenje in avtomatizacijo mreže postaj. V uporabo se je vpeljalo komercialne numerične modele za modeliranje toka podzemne vode in modeliranje širjenja onesnaženja, v prejšnjem desetletju pa je bil na ARSO, v sodelovanju s tujim partnerjem, razvit lastni model GROWA-SI. S tem modelom se izdeluje vodno bilančne analize za celotno ozemlje države s prostorsko ločljivostjo enega hektarja. Danes mu že sledi model mGROWA, s katerim so možne tudi tedenske analize podzemne vode. Potrebno je poudariti veliko prednost slovenskega pristopa meteorološki in hidrološki službi, ki sta skupaj v enoviti organizaciji, kar omogoča učinkovito spremljanje celotnega vodnega kroga in izmenjavo podatkov. V taki organizaciji je sedem desetletij neprekinjenega niza izmerjenih podatkov o podzemni vodi neprecenljiva osnova za ocene podnebne spremembe. Iz dolgoletne strokovne tradicije izhaja tudi najpomembnejše sporočilo za javnost. Podzemno vodo je treba ceniti, jo spoštovati in jo varovati. Vir skoraj vse pitne vode v Sloveniji je podzemna voda. Zavedajmo se, vsakič ko odpremo pipo, si v kozarec natočimo podzemno vodo. Na zdravje, s čudovito slovensko podzemno vodo! Mag. Zlatko Mikulič je bil hidrogeolog na HMZ in ARSO v obdobju1986–2016; Hidrološki svetovalec Slovenije pri WMO pa v letih od 2007 do 2016 Sedanjost Dr. Peter Frantar: Podzemna voda Podzemna voda v dobi vizualnih atrakcij ni »redno« prepoznana. Ker je enostavno dostopna na vsaki pipi, samoumevna in nevidna. V Sloveniji je glavni vir pitne vode v Sloveniji (98 %) podzemna voda in tudi tega se le slabo zavedamo. Podzemna voda je povsod. Povsod pod površjem, zato je potrebno njeno varovanje povsod, saj imajo vse naše dejavnosti prej ali slej vpliv na podzemno vodo. Količinsko in kakovostno. Tudi zato ni dovolj, da varujemo podzemne vode samo na varstvenih pasovih, ampak tako kot zahteva Vodna direktiva EU – na celotnih vodnih telesih. Ocena količinskega stanja tako poteka preko merilnih mest na izvirih in podzemni vodi ter s pomočjo vodno bilančnega modela mGROWA – s tem lahko ustrezno pokrijemo celotno območje Slovenije. Ocene stanja podzemne vode tedensko po regijah objavljamo tudi v ti. Sušomeru. Vpliv na podzemno vodo imajo tudi reke, saj so le-te v stalni povezavi, interakciji s podzemno vodo. V času suš praktično vsa voda v rekah prihaja kot »bazni tok« podzemne vode. Podzemna voda postane v javnosti vidna, ko zmanjka vode na pipah. Ob pomanjkanju. Vsakoletno imamo težave ob morju, ko izviri Rižane ne zadoščajo več potrebam aktivnosti ob obali. Takrat se začnemo zavedati, da je podzemna voda stabilen in kvaliteten vir pitne vode. Za pitno vodo je bo vedno dovolj. Za nenujne dejavnosti, kot so tuširanje, zalivanje, pranje pa je v času suše potrebno zavedanje, da vodni viri niso neskončni in da poraba presega naravne zmožnosti. Z izobraževanjem in osveščanjem ter dolgoročnim načrtovanjem rabe vode lahko prilagodimo naše aktivnosti tudi novi realnosti v spremenjenem podnebju ter zagotavljamo zadostne vodne vire za prebivalstvo in naravo. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Mag. Roman Trček: Voda kot naravno bogastvo Voda je pomembno naravno bogastvo, s katerim v Sloveniji gospodari država. Dober gospodar želi imeti v vsakem trenutku na voljo čimbolj natančne podatke o stanju vira, s katerim razpolaga, njegovih zalogah, razporeditvi, kakovosti, trendih v prihodnosti ipd. V Republiki Sloveniji je ta naloga podeljena Agenciji RS za okolje (ARSO), ki preko mreže merilnih postaj skrbi za beleženje osnovnih, z vodami povezanih veličin: nivo gladine, temperatura, pretok reke, specifična elektroprevodnost in vsebnost suspendiranih snovi. Na ozemlju Slovenije se nahaja skupaj preko 350 merilnih postaj za meritve podtalnice (podzemna voda) ter meritve rek, jezer in izvirov (površinska voda). Vsako merilno mesto ima povezavo s sedežem ARSO, ki podatke zbira, sproti pregleduje in objavlja. Primera merilnih postaj sta prikazana na spodnjih slikah. Slika 7. Merilna postaja za meritev podzemnih voda Iška Loka Figure 7. Measuring station Iška Loka Slika 8. Merilna postaja Vešter na Selški Sori Figure 8. Measuring station Vešter Zbrane podatke ARSO sproti tudi obdeluje in nadgrajuje z uporabo računalniških oz. numeričnih modelov (npr. hidrološki prognostični model, vodnobilančni model), na podlagi katerih objavlja hidrološke napovedi in opozorila, karte stanja ipd. Podatke in rezultate modelov ARSO posreduje javnosti preko medijev, spletnih strani, družabnih omrežij ipd. Filip Štucin: Sedanja meteorološka merilna mreža v Sloveniji Sodobne zahteve za meteorološke podatke narekujejo postavitev vse večjega števila avtomatskih merilnih mest s sprotnim prenosom izmerjenih podatkov. Avtomatska merilna mreža trenutno obsega 104 merilna mesta, poleg tega pa deluje še 15 ročnih temperaturnih postaj in 140 padavinskih. Meteorološke meritve ponekod potekajo tudi na hidroloških in ekoloških merilnih mestih. Avtomatske meritve praviloma nudijo neprimerljivo obsežnejše in kakovostnejše podatke v primerjavi z ročnimi meritvami. Seveda le v primeru, da brezhibno delujejo. Brez podatkov največkrat ostanemo zaradi izpada električnega napajanja ali komunikacijskih povezav. Občasno se zgodi, da na meritve vplivajo izredne vremenske razmere in celo živali. Visoka snežna odeja lahko povsem zasneži merilne inštrumente, ki takrat ne morejo kazati realnega vremena. V zimi pred dvema letoma je tako delno zasnežilo inštrumente na merilnem mestu Kanin, pa 53 Agencija Republike Slovenije za okolje čeprav so nameščeni na 2,5 m visokem podestu. V takem primeru lahko le ustrezen vzdrževalec na kraju samem odstrani ovire in znova vzpostavi reprezentativne meritve. Slika 9. Meritve potekajo tudi v zahtevnih zimskih razmerah Figure 9. Measurements are performed also in tough winter conditions Višino snega merimo z laserskim merilnikom, ki pokaže razdaljo od oddajnika do površine snežne odeje. Krajša razdalja do izhodiščne plošče na tleh pomeni snežno odejo. Razlika razdalj pa je višina snežne odeje. Laser osvetli snežno površino vsako minuto za nekaj sekund in naredi na snegu rdečo pego, ki je v nočnem času dobro vidna in privlači radovedne živali. Ko se z njo igrajo, pa nehote spremenijo višino snežne odeje, ki se bodisi potlači pod njihovo težo bodisi se odbija od njihovega telesa in poveča oziroma dvigne višino snega. Kljub ograji okoli merilnega mesta se nam meritve vedno ne posreči zaščititi. Primer iz letošnje zime je na merilnem mestu Planina v Podbočju, kjer se je višina snega za skoraj uro in pol dvignila za okoli 15 cm. Slika 10. Zapis debeline snežne odeje Figure 10. Snow depth record Gregor Vertačnik: O razvoju in sedanjem stanju klimatologije na ARSO Meteorološke meritve so se v Sloveniji in tudi drugod po svetu do sredine 20. stoletja večinoma uporabljale za analizo tekočega vremenskega dogajanja in izračun dolgoletnih povprečij (podnebja). Do leta 1977 so se klimatologi (večinoma geografi) na Hidrometeorološkem zavodu RS ukvarjali skoraj izključno z opisom podnebja v določenem kraju ali območju (tudi za uporabo v kmetijstvu in gospodarstvu). To je bilo težko in zamudno ročno delo statistične obdelave meritev. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje S prvimi računalniki in zaposlitvijo izšolanih meteorologov se je klimatologija začela usmerjati v poglobljen študij vremenskih in podnebnih procesov. V 80. letih 20. stoletja so bile narejene številne študije lokalnih značilnosti podnebja in vpliva dejavnikov, izvedene posebne meteorološke meritve za naročnike, ocenjena potenciala vetra in sonca za izkoriščanje ter druge študije. Izhajati so začeli zvezki Klimatografije Slovenije 1951–1980 in kasneje 1961–1990. V 90. letih je HMZ začel izdajati tudi Meteorološki letopis in Mesečni bilten (zdaj Naše okolje). Nov velik skok je klimatološka stroka na ARSO in tudi v Sloveniji doživela okoli leta 2005. Začeli smo s prvimi analizami podnebnih sprememb in sprotno analizo izjemnih vremenskih dogodkov (npr. poplav 2007 v Železnikih). Vse večja zmogljivost računalnikov je omogočala uporabo geografskoinformacijskih sistemov (podnebne zemljevide smo prej risali ročno). Vse več podnebnih informacij je bilo dosegljivih na spletnih straneh ARSO. S pomočjo mednarodnih projektov in kadrovskih izboljšav smo v zadnjih 15 letih na oddelku za klimatologijo izvedli dva velika projekta: Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011 in Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji v 21. stoletju. Zdaj gradimo na teh rezultatih in posodabljamo vedenje o podnebnih spremembah in vremenskih ter podnebnih ekstremih. Z letošnjim letom prehajamo na novo primerjalno obdobje, 1991–2020, zato bomo znatno posodobili in razširili spletne vsebine. Dr. Andeja Sušnik: Meteorološka podpora pridelavi hrane – včeraj, danes, jutri Kmetijstvo je ena najstarejših in najpomembnejših gospodarskih panog na svetu. Trenutno je v EU 10 milijonov kmetov, v Sloveniji imamo po popisu 2022 68.331 kmetijskih gospodarstev. V povprečju ima vsako v obdelavi okrog 7 ha zemljišč. Kmetijstvo je v preteklih tisočletjih prehodilo dolgo pot razvoja. Odvisnost kmetijske pridelave od vremena/podnebja/okolja pa ostaja močna in znanje o tem postaja neprecenljivo, še posebno v času soočanja s podnebnimi spremembami. Informacijski obrat V davni preteklosti je kmet znanje o vplivu vremena na kmetijsko pridelavo pridobil na izkustvu prednikov, opazovanj, ga ubesedil v vremenske pregovore oziroma koledarje. Z razvojem kmetijstva pa se je razvijala znanstvena veda agrometeorologija in s tem se je krepila meteorološka podpora kmetovanju. Njena značilnost je izjemna interdisciplinarnost med različnimi okoljskimi vedami. Z opaznim razvojem lahko sedaj v novejšem obdobju stoji ob strani novim tehnologijam za povečanje produktivnosti in se sooča z izzivi trajnostnega kmetovanja, zmanjševanja obsega obdelovalne zemlje in prehranjevanja naraščajočega števila svetovnega prebivalstva. Podnebno pametno (climate-smart) kmetovanje V zadnjih 30-ih letih se je dostopnost in natančnost podatkov v tej panogi meteorologije precej spremenila. Novi monitoringi, moderna oprema za opazovanja, daljinsko zaznavanje, geografski informacijski sistemi ter izboljševanje meteoroloških napovedi v kombinaciji z novimi komunikacijskimi tehnologijami danes omogočajo dostop do številnih podatkov, od vremenskih, podnebnih, fenoloških do podatkov o tleh, vodnih virih, pridelkih itd. To bogastvo informacij omogoča boljše poznavanje kompleksnih povezav med okoljem in kmetijsko pridelavo. V tem informacijskem obratu v kmetijski meteorologiji je vedno večja skrb za podnebne spremembe gotovo odigrala pomembno vlogo. Napovedovanje učinkov podnebnih sprememb je postalo enako pomembno kot napovedovanje sezonskega vremena, to pa zahteva učinkovito uporabo podatkovnih virov in sposobnost učinkovitega posredovanja teh informacij kmetom. Kmetijstvo se opremlja s tehnologijami umetne inteligence, digitalnih orodij in mobilnih aplikacij za podporo pridelavi, zlasti pri spremljanju stanja tal in rastnih razmer in številnimi drugimi dejavniki, ki so povezani v verigi preskrbe s hrano. Na ta način lahko kmetovalec dobesedno v svojo dlan na polju prejema izsledke analize v realnem času, kot so vremenske razmere, napovedi, opozorila, tehnološke nasvete (namakanje, škropljenje, gnojenje in drugo). Pridelovalec hrane tako postaja visoko kvalificiran uporabnik modernih tehnologij, ki so 55 Agencija Republike Slovenije za okolje nepogrešljiva podpora njegovim odločitvam pri izbiri ustrezne vrste in tehnologije pridelave s čim manjšim okoljskim odtisom. Pri tem naša država ni, oziroma ne sme biti izjema. Agrometeorologija na ARSO v zadnjih letih Tudi agrometeorološka stroka v Sloveniji je v zadnjih desetletjih naredila velik strokoven napredek, kar poleg znanstvenega razvoja omogoča tudi članstvo v številnih nacionalnih in mednarodnih projektih ter aktivnim delom v uglednih mednarodnih organizacijah, predvsem Svetovni meteorološki organizaciji. Na ARSO v zadnjem desetletju posebno pozornost posvečamo monitoringu suše, ki z realnostjo podnebnih sprememb vse bolj postaja preteča spremljevalka kmetijske pridelave. Več kot desetletje in pol vodimo Center za upravljanje suše v JV Evropi (DMCSEE), kjer skupaj s številnimi mednarodnimi eksperti in s sodelovanjem v mednarodnih projektih skrbimo za razvoj sušnih kazalnikov, metodologij za oceno tveganja in upravljanja suše ter krepitev znanj s tega področja (projekti DriDanube, ADO, XRISK-CC, Impuls4Action, Clim4Cast). S projekti smo razvili orodja za spremljanje suše v delu evropskega prostora, v Podonavju in alpskem prostoru, v zadnjem času prenašamo znanje in izkušnje tudi v druge regije (centralna Evropa, Armenija). Poudarek nacionalne krepitve znanja in tesnega interdisciplinarnega sodelovanja na tem področju je tudi Sušomer, spletno orodje za spremljanje sušnih razmer in stanja tal v Sloveniji, ki po ogledih na spletu in odzivih uporabnikov ter za sušo odgovornih inštitucij potrjuje svoje poslanstvo in daje zagon za nenehne izboljšave. Tudi obveščanje splošne in strokovne javnosti o vplivu vremena/podnebja na ekosisteme je naše poslanstvo in tudi tu moderna tehnologija prenosa podatkov omogoča uporabnikom prijazne nove izdelke, kot so dnevna agrometeorološka napoved (»traktorčki«), fenološki razvoj izbranih rastlin prikazan na fenorisanki, modeliranje vodne bilance rastlin in napoved namakanja, analiza vpliva podnebnih sprememb, ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov (suše, moče, pozebe), vzpostavljanje interaktivne mreže poročevalcev o suši in drugo. Naše poslanstvo podpori kmetijstvu je danes drugačno, predvsem nadgrajeno v primerjavi s preteklim. Ne smemo pa pozabiti na neprecenljivo delo v preteklosti, ki je gradilo na ustvarjanju podatkovnih baz, ki omogočajo gradnjo in ovrednotenje izsledkov moderne tehnologije. Pogled v prihodnost Uroš Perkan: Napovedovanje vremena s strojnim učenjem V zadnjih desetletjih je strojno učenje doživelo razcvet in se razširilo v množico različnih področij. V meteorologiji lahko metode strojnega učenja uporabljamo tako v znanstvenih analizah dinamike ozračja, kot pri napovedovanju vremena. Modeli strojnega učenja se napovedovanja učijo na podlagi podatkov o vremenu v zadnjih desetletjih in sedaj so dohiteli tudi najboljše klasične vremenske modele. Njihova prednost je izjemna sposobnost učenja kompleksnih povezav med različnimi spremenljivkami, ki jih trenutni numerični modeli še ne znajo ali ne zmorejo simulirati. S pomočjo strojnega učenja lahko napoved izvedemo tudi nekaj tednov ali mesecev v prihodnost, kjer izkoriščamo počasi spreminjajoče se vremenske vzorce, kot so anomalije v temperaturi morja ali pokritost tal s snežno odejo ter množico drugih spremenljivk. Koristi dobrih dolgoročnih napovedi bi imele močan doprinos k blaginji človeštva, saj bi z njihovo pomočjo lahko podaljšali čas napovedi ekstremnih vremenskih dogodkov in izboljšali načrtovanje pridelave hrane in energijskih zalog. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 11. Slika prikazuje napoved temperature zraka 2 metra nad tlemi 1 in 18 tednov v prihodnost, izvedeno 1. julija 2021. Model strojnega učenja je brez informacij o datumu ali sončnem sevanju dobro predvidel prihod jeseni in s tem pokazal, da imajo takšni modeli dobro sposobnost iskanja kompleksnih povezav med spremenljivkami in veliko potenciala za izboljšave v prihodnosti. Vir slike: Uroš Perkan. Figure 11. Machine learning model temperature forecast for one and 18 weeks in future. Source: Uroš Perkan Deja Mavri: Kako si predstavljam delo hidrologa Delo hidrologa si predstavljam kot preučevanje vode in njenega gibanja v okolju, vključno z njeno distribucijo, kroženjem v naravi in fizikalnimi ter kemijskimi lastnostmi. Predstavljam si, da bomo znanje o vodnih sistemih, ki ga pridobimo v času študija, uporabljali za razumevanje in upravljanje vodnih virov, za razumevanje obnašanja narave okrog nas, za zaščito ljudi pred človeku nevarnimi dogodki ter za pomoč pri varovanju okolja. V splošnem si delo hidrologa predstavljam kot izredno pomembno vlogo pri ščitenju narave pred prevelikim poseganjem človeka ter zagotavljanju trajnostne rabe in zaščite voda za prihodnje generacije. 57 HIDROLOGIJA HYDROLOGY VODNATOST REK V MARCU 2023 Discharges of Slovenian rivers in March 2023 Maja Koprivšek, Florjana Ulaga odnatost slovenskih rek je bila v marcu za približno petino manjša od povprečne marčevske vodnatosti v primerjalnem obdobju 1991–2020, kar nam pove skupni kazalnik vodnatosti, prikazan na sliki 1. Ta je izračunan kot povprečje obteženih mesečnih razmerij na merodajnih vodomernih postajah, običajno izbranih na iztoku iz porečij. V Povprečno ali nekoliko nadpovprečno vodnate so bile Kolpa, Krka, Savinja, Dravinja in Sava Bohinjka. Podpovprečno vodnate pa so bile Mura, Drava, Sava v srednjem toku z Ljubljanico in Soro ter reke jadranskega povodja, katerih vodnatost pa se je v primerjavi s februarjem kljub vsemu nekoliko povečala. Slika 1. Razmerja med srednjim mesečnim pretokom v marcu 2023 in povprečjem srednjih mesečnih pretokov v primerjalnem obdobju 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 1. The ratio between March 2023 mean monthly river discharges and the reference period 1991–2020 mean monthly discharges at the representative gauging stations Srednji mesečni pretoki v marcu so bili na merodajnih vodomernih postajah uvrščeni med 25. in 75. percentilom srednjih mesečnih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 (slika 2), le pretok Mure v Gornji Radgoni se je spustil pod 25. percentil. Njen srednji mesečni pretok je bil 5. najmanjši marčevski pretok od leta 1991 naprej. Pretoke pod 50. percentilom so imele še Drava, Pesnica, Sava v srednjem 58 Agencija Republike Slovenije za okolje toku s pritoki in reke jadranskega povodja. Pretoke nad 50. percentilom pa so imela Kolpa, Krka, Savinja in Sotla ter Sava v skrajnem zgornjem in spodnjem toku. Slika 2. Srednji mesečni pretoki rek marca 2023 in uvrstitev v percentilne razrede pripadajočih pretokov primerjalnega obdobja 1991–2020 na reprezentativnih vodomernih postajah Figure 2. Mean monthly discharges in March 2023 and its percentile classes ranking among the reference period 1991–2020 corresponding discharges at the representative gauging stations Značilni pretoki rek v marcu 2023 in v obdobju 1991–2020 so predstavljeni v preglednici 1. Na grafikonih na sliki 3 so predstavljena razmerja med značilnimi pretoki rek v marcu 2023 in v primerjalnem obdobju. Na večini merodajnih vodomernih postaj so bili letošnji mali marčevski pretoki (Qnp) blizu povprečnega malega marčevskega pretoka (Qnp) primerjalnega obdobja. Izrazito nadpovprečna mala marčevska pretoka (Qnp) sta bila zabeležena le na Kolpi in Savinji, pri čemer je Kolpa v Metliki dosegla 5. največji mali marčevski pretok (Qnp) od leta 1991 naprej. Podpovprečne male marčevske pretoke pa so imele reke jadranskega povodja: Soča, Reka in Rižana. Izrazito nadpovprečni marčevski konici visokih pretokov sta bili letos zabeleženi na Dravinji v Makolah in na Savinji v Laškem. Nekoliko nadpovprečni visoki konici sta bili zabeleženi še na Dravi in Ljubljanici. Najmanjše visoke konice pretokov pa so glede na primerjalno obdobje dosegle reke na jugozahodu Slovenije: Reka, Rižana in Vipava. Razmerja med srednjimi mesečnimi pretoki letošnjega marca in srednjimi marčevskimi pretoki primerjalnega obdobja, prikazana na drugem grafikonu slike 3, so opisana že v uvodnem delu besedila pri opisu slike 1. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki v marcu 2023 in značilni pretoki rek v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Low (Qnp), mean (Qs) and high (Qvk) discharges in March 2023 and the reference period 1991–2020 characteristic discharges Vodotok/River Vodomerna postaja/ Gauging station Mura Gornja Radgona Drava Februar 2022 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s Dan/ Day Dan/ Day 18. 3. 78,3 95,8 201 27. 3. Črneče 5. 3. 126 166 409 27. 3. Dravinja Makole 22. 3. 3,06 5,31 55,2 27. 3. Sava Radovljica 3. 3. 17,9 32,9 81,7 14. 3. Sava Litija 23. 3. 91,9 131 403 27. 3. Sava Čatež 25. 3. 151 257 768 27. 3. Sora Suha 24. 3. 8,88 15,9 91,5 27. 3. Sotla Rakovec 24. 3. 3,09 10,1 47,8 28. 3. Kolpa Metlika 25. 3. 41,5 94,9 259 10. 3. Ljubljanica Moste 24. 3. 25,3 43,3 172 27. 3. Savinja Laško 22. 3. 22,5 39,0 255 27. 3. Krka Podbočje 24. 3. 24,8 62,2 121 28. 3. Soča Kobarid 6. 3. 8,40 17,1 100 14. 3. Soča Solkan 4.3. 22,3 62,9 372 27. 3. Idrijca Hotešk 24. 3. 8,14 16,2 125 27. 3. Vipava Miren 24. 3. 5,72 11,0 42,9 27. 3. Reka Cerkvenikov mlin 24. 3. 1,94 3,18 17,5 27. 3. Rižana Kubed 13. 3. 0,821 1,51 6,53 27. 3. Legenda: mesečne značilne vrednosti / monthly characteristic values n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v n s v Februar 1991–2020 Qnp Qs Qvk m3/s m3/s m3/s 52,7 75,8 119 87,1 126 272 149 233 611 60,4 103 203 118 178 353 343 426 767 1,06 1,36 2,55 2,56 5,40 30,2 5,97 13,7 93,5 6,26 13,2 30,1 16,8 35,6 129 45,9 89,7 367 37,0 49,8 66,0 86,0 164 468 207 328 1309 62,4 86,5 142 147 295 799 349 659 1984 3,26 4,80 11,1 8,47 23,0 104 18,6 50,9 314 1,39 2,50 8,08 3,47 10,7 46,3 9,48 29,2 131 11,2 22,5 48,6 28,0 87,1 341 67,1 233 967 6,58 11,7 19,0 26,8 64,8 151 85,1 154 277 7,74 10,9 18,0 17,0 39,9 181 40,8 100 443 9,45 17,1 37,7 24,4 63,6 161 78,2 183 324 5,41 5,98 8,49 11,5 23,7 106 27,0 66,7 385 15,6 22,0 68,8 32,0 86,9 484 66,5 224 1357 4,43 5,77 8,99 9,21 26,9 177 17,2 66,4 610 1,98 3,59 5,73 5,70 20,0 97,6 14,6 63,6 377 0,697 0,853 2,04 2,51 9,20 55,6 9,72 31,8 178 0,144 0,225 0,586 1,02 4,53 18,0 5,33 16,6 52,0 Qnp Qs Qvk najmanjši mesečni pretok – dnevno povprečje srednji mesečni pretok največji mesečni pretok – konica the lowest monthly discharge – daily average mean monthly discharge the highest monthly discharge – peak obdobne značilne vrednosti / periodical characteristic values: n – najmanjši / minimum mali obdobni pretok – dnevno povprečje srednji obdobni pretok veliki obdobni pretok – konica s – srednji / mean low periodical discharge – daily average mean periodical discharge high periodical discharge – peak v – največji / maximum 60 Agencija Republike Slovenije za okolje razmerje pretokov vQnp/sQnp nQnp/sQnp Qnp(marec)/sQnp 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SOLKAN HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKOV MLIN KUBED HOTEŠK MIREN CERKVENIKO V MLIN KUBED KOBARID SOLKAN nQs/sQs PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA vQs/sQs SOLKAN razmerje pretokov ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 0,0 Qs(marec)/sQs razmerje pretokov vQvk/sQvk nQvk/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Qvk(marec)/sQvk KOBARID PODBOČJE LAŠKO MOSTE METLIKA RAKOVEC SUHA ČATEŽ LITIJA RADOVLJICA MAKOLE ČRNEČE GORNJA RADGONA 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Slika 3. Razmerja med malimi (Qnp, zgoraj), srednjimi (Qsr, v sredini) in velikimi (Qvk, spodaj) pretoki rek v marcu 2023 in primerjalnem obdobju 1991–2020 (sQnp, sQsr, sQvk), ki so umeščena med pripadajočim največjim (vQ../sQ..) in pripadajočim najmanjšim (nQ../sQ..) obdobnim razmerjem Figure 3. Ratios between low (Qnp, upper), mean (Qs, the middle) and high (Qvk, lower) discharges in March 2023 and the reference period characteristic discharges (sQnp, sQsr, sQvk) positioned between the corresponding maximum (vQ../sQ..) and minimum (nQ../sQ..) periodical ratio Na slikah 4 in 5 so prikazane urne vrednosti pretokov rek v marcu. Podatki o pretokih so ob pripravi tega prispevka informativni in se lahko med procesom obdelave podatkov še nekoliko spremenijo. V prvem tednu marca je v slovenskih porečjih prevladovala srednja vodnatost rek, ki se je počasi zmanjševala, medtem ko je bila vodnatost rek na Primorskem, v Pomurju in v povirju Save mala in ustaljena. Med 8. in 10. marcem so padavine zajele predvsem južni del Slovenije, kar je povzročilo povečanje pretokov Kolpe, Krke in Vipave. Pri tem je Kolpa, ki je narasla do velike vodnatosti, dosegla svoj največji pretok v mesecu. V istem času so zaradi intenzivnega taljenja snega v sredogorju nekoliko 61 Agencija Republike Slovenije za okolje narasle tudi Idrijca, Sora ter manjše reke v porečjih Savinje in Dravinje. 14. marca so obilne padavine zajele severozahodni del Slovenije, pri čemer je bila meja sneženja visoko, zato se je povečal pretok Soče in Save v zgornjem toku. Soča je narasla do velikega pretoka, obe pa sta takrat dosegli svoj največji pretok v mesecu. pretok [ Mura Gornja Radgona I ] m3/s pretok Drava Črneče [m3/s] 400 250 200 150 100 50 0 300 200 100 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok Dravinja Makole [m3/s] 3 Sava Radovljica [m3/s] 100 80 60 40 20 0 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok 500 400 300 200 100 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok Sava Litija [m3/s] 3 Sava Čatež I [m3/s] 1000 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 Sora Suha I [m3/s] 100 80 60 40 20 0 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Sotla Rakovec [m3/s] 60 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 pretok 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 300 250 200 150 100 50 0 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 pretok Kolpa Metlika [m3/s] 3 Ljubljanica Moste I [m3/s] 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 5 7 9 pretok Savinja Laško [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Krka Podbočje [m3/s] 140 120 100 80 60 40 20 0 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 4. Urni pretoki v marcu 2023 na izbranih vodomernih postajah v Pomurju, Podravju in Posavju Figure 4. Hourly discharges in March 2023 at the selected gauging stations in Pomurje, Podravje and Posavje 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Med 16. in 25. marcem so reke povsod po državi postopoma upadale, ob koncu meseca pa ponovno narasle, marsikje do velikih pretokov. Pri tem so se 27. marca Sotla, Dravinja (slika 6) in Rogatnica razlile na običajnih mestih ob strugi. Ob tem dogodku je večina rek dosegla svoje največje pretoke v tem mesecu (tabela 1). V zadnjih dneh meseca je večina rek ponovno upadala, le Mura in Drava sta nekoliko naraščali. pretok pretok Soča Kobarid I [m3/s] Soča Solkan [m3/s] 400 120 100 80 60 40 20 0 300 200 100 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 5 7 9 pretok Idrijca Hotešk [m3/s] 3 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vipava Miren I [m3/s] 50 40 30 20 10 0 140 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Reka Cerkvenikov mlin [m3/s] 1 3 5 7 9 pretok 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Rižana Kubed II [m3/s] 7 6 5 4 3 2 1 0 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Urni pretoki v marcu 2023 na izbranih vodomernih postajah rek jadranskega povodja Figure 5. Hourly discharges in March 2023 at the selected Adriatic Sea Basin rivers gauging stations Ob povečani vodnatosti rek nekaj dni pred koncem meseca je bila povečana tudi motnost vode (Mv). V Makolah je bil s samodejnim merilnikom zabeležen nadpovprečen porast motnosti Dravinje, saj je ta 27. marca dosegla vrednosti 683 NTU. NTU je kratica za Nephelometric Turbidity unit, enoto, ki se uporablja za merjenje motnosti vode ali prisotnosti suspendiranih delcev v vodi. Večja kot je vsebnost suspendiranih trdnih snovi v vodi, večja je njena motnost in bolj kalna je voda videti. Srednja obdobna motnost (sMvs) Dravinje v Makolah v obdobju izvajanja meritev 2018–2022 znaša 21,70 NTU. Največja motnost na tej vodomerni postaji je bila sicer izmerjena 5. maja 2018 in sicer 1079 NTU. Iz grafikona na sliki 7 lepo vidimo odziv motnosti na povečanje pretoka, pri čemer je motnost vode dosegla konico pred konico pretoka. Konica motnosti vode običajno nastopi nekoliko pred konico pretoka, kadar pride do padavinskega dogodka po dlje časa trajajoči manjši vodnatosti. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Ob povečani vodnatosti rek se poveča tudi motnost vode, reke pa s seboj nosijo tudi večje kose plavja. Dravinja v Makolah, 27. marec 2023 Figure 6. With a high water discharge, the turbidity of the water increases, and in addition, the rivers can also carry large pieces of driftwood along. The Dravinja River in Makole, 27 March, 2023 Dravinja Makole motnost vode [NTU] Mv sMvs (2018-2022) pretok [m3/s] pretok 700 60 600 50 500 40 400 30 300 Slika 7. Mesečni potek motnosti in pretoka Dravinje v Makolah v marcu 2023 v primerjavi z večletno povprečno motnostjo Figure 7. Turbidity and discharge of the Dravinja River in Makole in March 2023 compared to the multi-year average turbidity 20 200 10 100 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUMMARY The water abundance of Slovenian rivers was about a fifth lower than the average March water abundance in the reference period 1991–2020. The Kolpa, Krka, Savinja, Dravinja and Sava Bohinjka rivers were average or slightly above average water-abundant. The Mura, Drava, middle Sava, Ljubljanica, Sora and the rivers of the Adriatic Sea river basin were below average water-abundant. Among them, Mura reached the 5th lowest mean March discharge from 1991. There were no extremely high or extremely low March discharges recorded on Slovenian rivers this year. 64 TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2023 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2023 Mojca Sušnik emperatura izbranih opazovanih rek je bila v marcu 2023 v povprečju 1,1 °C višja od srednje marčevske temperature 30 letnega primerjalnega obdobja, 1991–2020. Bohinjsko jezero je imelo 1,7 °C višjo, Blejsko jezero pa 1,1 °C višjo srednjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Povprečna razlika med najvišjo in najnižjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila v letošnjem marcu 4,4 °C. T Največ rek po Sloveniji je imelo najnižjo mesečno temperaturo 1. marca, precej rek pa tudi 2., 5. ali 17. marca, ko se je večina rek nekoliko ohladila. Najvišjo temperaturo je imela večina rek med 22. in 24. marcem. Po teh najvišjih temperaturah so se reke izraziteje ohladile in pred koncem marca spet nekoliko segrele, a najvišjih mesečnih temperatur niso dosegle. Nihanje temperature kraških rek, zlasti blizu izvirov, je bilo manj izrazito. Po manjši ohladitvi ob začetku meseca so se počasi segrevale do 22. oziroma 24. marca, nato so se malo ohladile oziroma so imele bolj ali manj ustaljeno temperaturo. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v marcu 2023 in v obdobju 1991–2020 Table 1. Average March 2023 and long-term 1991–2020 temperature in °C postaja / location Mura - Gornja Radgona Ledava - Polana Drava - Ptuj * Mislinja - Otiški Vrh Dravinja - Videm Pesnica - Zamušani Sava - Radovljica Sava - Šentjakob Sava - Čatež Sora - Suha Kamniška Bistrica - Kamnik Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste Unica - Hasberg Savinja - Laško Dreta - Kraše Paka - Rečica Krka - Podbočje Soča - Log Čezsoški Bača - Bača pri Modreju Vipava - Miren Nadiža - Potoki * Reka - Trnovo Rižana - Kubed * Bohinjsko jezero Blejsko jezero MAREC 2023 8,0 8,9 7,1 6,5 7,8 8,8 7,1 8,2 10,2 7,5 7,7 9,6 8,0 7,9 8,2 7,6 8,2 9,9 7,3 8,0 9,6 7,2 8,3 10,9 5,9 6,9 obdobje / period 1991–2020 6,8 4,3 6,5 5,9 7,2 6,5 5,8 7,1 9,4 6,1 6,7 9,3 7,9 7,1 6,6 7,1 7,1 9,1 6,3 7,2 8,8 7,1 6,8 10,6 4,2 5,8 * obdobje, precej krajše od 30 let / period much shorter than 30 years 65 razlika / difference 1,2 4,6 0,6 0,6 0,6 2,3 1,3 1,1 0,8 1,4 1,0 0,3 0,1 0,8 1,6 0,5 1,1 0,8 1,0 0,8 0,8 0,1 1,5 0,3 1,7 1,1 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 4 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Drava Ptuj Mislinja Otiški Vrh Ledava Polana 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 8 6 4 2 Dravinja Videm 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Sava Radovljica Sava Šentjakob marec Sava Čatež Sora Suha 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Pesnica Zamušani 8 6 Kamniška B. Kamnik Kolpa Metlika 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Ljubljanica Moste Unica Hasberg Savinja Laško Krka Podbočje Dreta Kraše Paka Rečica 14 10 12 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 8 6 4 2 10 8 6 4 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec marec Soča Log Čezsoški Nadiža Potoki Bača Bača pri Modreju 66 Vipava Miren Reka Trnovo Rižana Kubed Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Temperatura (°C) 8 6 4 2 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. marec Bohinjsko jezero Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v marcu 2023, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in March 2023 in °C Bohinjsko in Blejsko jezero sta se do 22. marca počasi segrevala, z vmesnimi manjšimi prehodnimi ohladitvami. 22. marca sta dosegla najvišjo srednjo dnevno temperaturo. Sledila je manjša ohladitev, nato pa se do konca meseca srednja dnevna temperatura ni veliko spreminjala. Od začetka meseca, ko sta imeli jezeri najnižjo srednjo dnevno temperaturo, do konca marca, se je Bohinjsko jezero segrelo za 2,3 °C Blejsko jezero pa za 3,5 °C. Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v marcu 2023, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in March 2023 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in March 2023 was 4.4 °C, The average observed river’s temperature was 1.1 °C higher as a long-term average 1991–2020, The average monthly temperature of Bohinj Lake was 1.7 °C higher and Bled Lake was 1.1 °C higher as a long-term average. 67 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2023 Sea dynamics and temperature in March 2023 Špela Colja, Sašo Petan arca je v začetku meseca pihala zmerna burja s sunki do 25 m/s, pri čemer so valovi na oceanografski boji Vida dosegli višino 2,6 m. Preostanek meseca, razen občasne šibkejše do zmerne burje in juga, ni bilo močnejših vetrov. Temperatura morja je postopoma naraščala in se do 24. marca ob obali povišala za približno 4 °C, nato pa je v zadnjem tednu ostala ustaljena okrog 12,5 °C. Srednja mesečna višina je bila četrta najvišja marčevska višina morja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Izrazitih nizko ali visokovodnih razmer ni bilo, le 8. marca je morje nekoliko preseglo visokovodno vrednost 300 cm na mareografski postaji Koper. M Višina morja Srednja mesečna višina morja, izmerjena na mareografski postaji Koper, je bila marca 229 cm. Srednja višina je bila za 13 cm višja od dolgoletnega marčevskega povprečja, kar je četrta najvišja marčevska srednja mesečna višina v primerjavi s povprečjem v obdobju od 1991 do 2020. Marca sicer ni prihajalo do izrazitih odstopanj višine morja od dolgoletnih marčevskih povprečij. Najvišja višina morja je bila s 301 cm malo nad dolgoletnim marčevskim povprečjem, in prav tako je bila malo nadpovprečna najnižja višina 153 cm (preglednica 1). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja februarja 2023 in v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 1. Characteristic sea levels in March 2023 and in the reference period 1991–2020 VIŠINA MORJA / SEA LEVEL Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Marec 2023 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas cm cm cm cm SMV NVVV NNNV — 8. 3. 22:10 21. 3. 15:30 229 301 153 200 261 118 216 294 142 245 345 174 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Jadransko morje Koper višina morja Hmer in Hast [ cm ] merjena višina (Hmer) astronomska višina (Hast) rezidualna višina (Hrez) višina morja Hrez [ cm ] 320 80 290 60 260 40 230 20 200 0 170 -20 140 1 .3. 2 .3. 3 .3. 4 .3. 5 .3. 6 .3. 7 .3. 8 .3. 9 .3. -40 10 .3. 11 .3. 12 .3. 13 .3. 14 .3. 15 .3. 16 .3. 17 .3. 320 80 290 60 260 40 230 20 200 0 170 -20 140 16. 3. 17. 3. 18. 3. 19. 3. 20. 3. 21. 3. 22. 3. 23. 3. 24. 3. 25. 3. 26. 3. 27. 3. 28. 3. 29. 3. 30. 3. 31. 3. -40 1. 4. Slika 1. Merjena (Hmer), astronomska (Hast) in rezidualna višina morja (Hrez) marca 2023 Figure 1. Measured (Hmer), astronomic (Hast) and residual (Hrez) sea level in March 2023 Glede na astronomsko plimovanje so bile pričakovane največje razlike med višino morja ob plimi in oseki od 5. do 9. marca ter od 17. do 22. marca. Najvišje izmerjene višine morja so bila ob večernih plimah med 6. in 9. marcem, ko je gladina segla čez 290 cm. Med 18. in 25. marcem se izmerjena višina zelo dobro ujemala z napovedano astronomsko višino morja. Razen 8. marca, ko je morje seglo čez 300 cm višine na mareografski postaji Koper, marca ni bilo izrazito nizkovodnih ali visokodnih razmer (slika 1). Valovanje morja Srednja mesečna višina valov je bila februarja 0,26 m. Najvišji valovi (2,59 m) so bili na oceanografski boji Vida izmerjeni prvi dan v mesecu, ko je pihala burja s sunki do 22 m/s. Preostanek meseca, kljub občasni zmerni burji, valovi niso segli čez 2 m, značilna višina valov pa je bila do konca meseca pod 1 m (slika 2). 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) višina valov [m] značilna višina valov (mediana) maksimalna višina valov (maksimum) perioda valovanja [s] perioda valovanja (mediana) 4,0 4 3,0 3 2,0 1,0 ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ → ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ ↙ → ↙↙ ↗↗ ↗↙↖ ↑ ↗ ↙← ↖↑↗ ← ↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗↗ ↗ ↗↗↗ ↗ ↗↗↑ ↗↗ ↗ ↗ ↗ ↑ → ↗↗ ↗ ↗ ↗↗ ↗ ↑ ↑→ ↑↗↑↗↑↑↑→↗↗→→→↗↗↗ ↗←↗↗↗↗↗↗↗→ ↗↗ ↗↗ ↑ ↗↗↗ ↗→↗ ↗↗↑ ↗ ↗→→↗↗↗ ↑ ↖↖↗ →→ ↗→ 0,0 2 1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [m/s] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (maksimum) 25 20 ↙ ↙ 15 ↙ ← ← ↙ ↖ ↙↙↙ ↙ ↙ ↑ ↖ ↙ ← ↖ ↙ ← ↙ ↙ ↑ ↑ ↑ ↑ ↑↑ ←→ ↑ ↖ ↑ ↑ ↑← ↑ ↙ ← ↗ ↖↗ ↑ ↑ ↙↗ ↘ ↖ ↑ ↑↑ ↙ ↑ ↑ ←← ↗ ↑↑↗↑↑ ↑ ← → ↙ ↑ → ↖ ↖ ↑ ↗ ↙ → ↑← → ↗→ ↑ ↖↗ ↖↑↖↘←↖ ↙ ↖↑ ↑← ↑↗ ↑ ↑↗ ↖↖↑←↖↑↙→↖↖↗ ↖↑→→↖↑→→↖↖↗ ← ←←← ← 10 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 2. Valovanje morja (zgoraj) in hitrost vetra (spodaj) na oceanografski boji Vida v Piranskem zalivu (6-urni intervali) marca 2023. Smer valovanja in vetra je prikazana s puščicami Figure 2. Sea waves (above) and wind speed (below) measured at the oceanographic buoy Vida near Piran (6- hourly intervals) in March 2023. The arrows present the wave and the wind direction Temperatura morja Srednja mesečna temperatura morja, izmerjena na mareografski postaji Koper, je bila marca 11,3 °C, kar je za 1,3 °C višje od dolgoletnega marčevskega povprečja. Tudi najnižja in najvišja izmerjena temperatura, 8,6 °C oziroma 14,0 °C, sta bili nekoliko nadpovprečni (preglednica 2). Preglednica 2. Najnižja (Tnk), srednja (Ts) in najvišja (Tvk) temperatura morja marca 2023 in značilne marčevske temperature morja v primerjalnem obdobju 1991–2020 Table 2. Low (Tnk), mean (Ts) and high (Tvk) sea surface temperature in March 2023 and characteristic sea surface temperatures in the reference period 1991–2020 TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Mareografska postaja Koper/ Tide gauge Koper Marec 2023 Marec 1991–2020* minimalna povprečna maksimalna čas °C °C °C °C Tnk Ts Tvk 2. 3. 6:30 — 24. 3. 19:00 8,6 11,3 14,0 6,2 8,2 10,1 8,3 10,0 12,5 10,8 11,9 14,6 *niz podatkov ni homogen / the data set is not homogeneous Srednja dnevna temperatura je bila v začetku marca malo pod 9 °C, nato pa se je postopoma zviševala in dosegla maksimum 24. marca. Od 26. marca do 31. marca je temperatura nekoliko nihala med 11,9 °C 70 Agencija Republike Slovenije za okolje in 12,8 °C (slika 3, zgoraj). Na oceanografski boji Vida se je temperatura zviševala manj izrazito, od 10,2 °C na začetku marca do najvišje izmerjene temperature 13,5 °C 22. marca (slika 3, spodaj). M areografska postaja Koper temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Oceanografska boja Vida (Piranski zaliv) temperatura morja [ °C ] najnižja temperatura povprečna temperatura najvišja temperatura 14,0 13,0 12,0 11,0 10,0 9,0 8,0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 3. Temperatura morja (6-urni intervali) marca 2023 v Kopru (zgoraj) in Piranskem zalivu (spodaj) Figure 3. Sea temperature (6-hourly intervals) in March 2023 at Koper (above) and Piran bay (below) Vpliv vremena na dinamiko in temperaturo morja Ob koncu prvega tednu v marcu se je zaradi obsežnega ciklonskega območja nad Evropo zračni tlak znižal do 996 mbar, kar je povzročilo dvig višine morja nad predvideno astronomsko višino. Padec zračnega tlaka je sovpadel z izrazitimi astronomskimi plimami, istočasno je ob obali med 7. in 9. marcem pihal jugo, zaradi česar je 8. marca morje doseglo višino nad 300 cm. Naslednje dni je bila zaradi lastnega nihanja Jadranskega morja nekoliko izrazitejša predvsem višina morja ob večerni plimi (slika 4). 14. in 15. marca sej zračni tlak znižal zaradi prehoda ciklona, kar je povzročilo dvig morja do 50 cm nad napovedano astronomsko višino. Od 17. do 25. marca je bil zračni tlak ustaljen, zato merjena višina morja skorajda ni odstopala od predvidene astronomske višine. 26. in 27. marca se je zaradi ciklonskega območja nad večjim delom Evrope tlak ponovno znižal in je višina morja dosegla skoraj 290 cm. V obdobju od 28. do 30. marca je rezidualna višina nihala zaradi nekoliko močnejših vetrov, vendar ni prišlo do izrazitih nizko ali visokovodnih vrednosti višine morja. Temperatura zraka je marca nihala med približno 7,3 °C in 14,4 °C, s trendom počasnega naraščanja. Morje se je medtem počasi ogrelo za približno 4 °C ob obali v Kopru ter za približno 2 °C na oceanografski boji Vida. V začetku meseca je bila temperatura morja hladnejša predvsem zaradi burje, ki je premešala toplješe zgornje plasti morske vode s hladnejšimi spodnjimi plastmi, kasneje pa zaradi 71 Agencija Republike Slovenije za okolje šibkejših vetrov ni prišlo do izrazitejšega mešanja plasti in je temperatura vode postopoma naraščala do 25. marca, ko se je rahlo znižala ob pojavu juga. M areografska postaja Koper rezidualna višina morja [ cm ] najvišja Hrez povprečna Hrez najnižja Hrez zračni tlak [ mbar ] zračni tlak (mediana) 50 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 1038 1033 1028 1023 1018 1013 1008 1003 998 993 1 2 3 4 5 6 7 8 hitrost vetra [ m/s ] 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 hitrost vetra (mediana) sunki vetra (mediana) 25 20 15 10 ↖ ← ↑ ↑ ↖ ↗ ↑ ↑↖ ← ↗ ↖ ← ↖ ↗ ↗ ↗ → ←↑ → ↙ ↖ ↑ ← → ↑ ←↑← ↙↙↙↙ ↙↙ ↙↗ ↗ ↖ ↖↖ ←← ←← ↙↙↙ ↖ → →→← →→← →→ → ← ←← ↖ ← →↓← ←← ←← ↙ ←←↙ ← ← ←←↑ ← ↖←← ← → ← ← ↗ ↑ → ← ← ← ← → ← → ← ↙← ← ← ←↑ ↖ ←↗ ←← ←← ← ← ←← ↑ ↖ ← ← ↖ ← ↗ 5 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Temperatura morja, zraka in globalno sončno sevanje globalno son. sevanje temperatura morja in zraka [ °C ] T zraka (Koper) T morja (Koper) T morja (boja Vida) glob. sončno sev. (Koper) [ W/m 2 ] 16 300 14 240 12 180 10 120 8 60 6 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Slika 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in March 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Figure 4. Residual sea level and air pressure (above) and wind speed (middle) at the Koper mareographic station (6- hourly intervals) in March 2023. The arrows present the wind direction. Below: mean daily values of sea and air temperature and global sun radiation at the at the Koper mareographic station and mean daily sea temperature at the Vida buoy in Piran Astronomsko plimovanje morja v prihodnjem mesecu Maja bodo največje razlike med astronomskimi višinami oseke in plime med 5. in 8. majem ter v drugi polovici meseca med 18. in 21. majem, ko bo astronomska višina morja ob oseki presegla 60 cm odklona 72 Agencija Republike Slovenije za okolje od srednje višine morja (224 cm) na mareografski postaji Koper (slika 5). Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2023 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja maja 2023 na mareografski postaji Koper. Figure 5. Tidal predictions for May 2023 at the Koper mareographic station. SUMMARY During the first days of March, bora gusts reached a speed up to 25 m/s, causing waves to rise to 2.6 m at the Vida oceanographic buoy. There were no distinctly strong winds for the rest of the month, except for occasional weak to moderate bora or sirocco gusts. Sea temperature gradually increased by about 4 °C until 24th of March and then remained relatively constant at about 12.5 °C during the last week of March. The mean monthly sea level was the fourth highest March sea level compared to the long-term average. There were no pronounced low or high water conditions, except on 8th of March, when the sea level slightly exceeded the high water mark of 300 cm at the Koper mareographic station. 73 KOLIČINE PODZEMNE VODE V MARCU 2023 Groundwater quantity in March 2023 Urška Pavlič arca je v medzrnskih vodonosnikih prevladovalo običajno stanje količin podzemne vode tako z vidika dolgoletnih vrednosti kot tudi v primerjavi s preteklimi gladinami podzemne vode v primerljivem mesecu dolgoletnega referenčnega obdobja meritev (slika 6). Izjemo so predstavljali vodonosnik Krškega polja, deli Ptujskega polja in Dolinsko Ravenskega, kjer so bile gladine podzemne vode v tem mesecu višje od dolgoletnega povprečja ter vodonosnik območja Vipave in Ajdovščine, kjer se v marcu vodne gladine niso dvignile do običajnih dolgoletnih vrednosti. Kraški izviri so imeli vodnatost blizu dolgoletnega povprečja. Večjo izjemo so predstavljali izviri z napajalnim zaledjem v visokogorju in območje Krasa pri Brestovici, kjer smo marca spremljali podpovprečne količine podzemne vode. M Slika 1. Izvir iz dolomitnega vodonosnika na pobočju Storžiča, 4. marec 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 1. Spring from the dolomite aquifer at the mount Storžič slope, 4 March 2023 (Photo: U. Pavlič) V večjem delu države je marca padlo manj padavin kot je običajno za ta mesec. Najmanj padavin so prejeli kraški vodonosniki v prispevnem zaledju Velikega Obrha ter Kočevskega, kjer so zabeležili le približno eno polovico običajnih marčevskih padavin. Okrog dve tretjini teh vrednosti so prejeli kraški vodonosniki Bele Krajine, območja Vipave in Ajdovščine ter Vrtojbenskega polja, na območju vodonosnikov Krške in Savinjske kotline pa je marca padlo okrog štiri petine običajnih mesečnih padavin. Več vode neposrednim prenicanjem padavin so marca prejeli vodonosniki Pomurja in Podravja ter območja Kamniških Alp. Največ padavin je padlo v zadnji dekadi meseca z viškom 26. marca. Pred tem so bili padavinski dogodki pogosti vendar količinsko manj izraziti. 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Merilni objekt za ocenjevanje stanja podzemne vode v okolici Tenetiš, 1. marec 2023 (Foto: U. Pavlič) Figure 2. Groundwater status measuring object near Tenetiše, 1 March 2023 (Photo: U. Pavlič) Izdatnost izvirov Dinarskega krasa je marca nihala blizu dolgoletnih povprečnih vrednosti referenčnega obdobja 1991–2020 (slika 3). Iz hidrogramov teh izvirov je mogoče razbrati več padavinskih dogodkov v prispevnih zaledjih vodnih virov. Večjo izjemo je predstavljalo območje vodonosnika Krasa, kjer smo marca beležili nižje gladine podzemne vode od dolgoletnega povprečja. Tudi izdatnost Alpskih izvirov je bila marca nižja od dolgoletnega povprečja zaradi zadrževanja padavinske vode v obliki snega v gorah. Specifična električna prevodnost vode (SEP) na območju Krasa pri Brestovici se je že drugi mesec zapored postopno zniževala, kar kaže na dotok mlajše padavinske vode v vodonosnik. Postopno zniževanje teh vrednosti smo spremljali tudi na območju izvira Bilpe, Studene in Krupe, medtem ko se je na območju izvira Kamniške Bistrice SEP vode marca zvišala, kar kaže, da je iz izvira v tem mesecu odtekala postopoma starejša voda, ki se je dlje časa zadrževala v vodonosniku. Temperatura vode se je marca praviloma postopoma zviševala, na območju Krasa pa smo marca beležili nekoliko nižje temperature vode kot v mesecu pred njim. Medzrnski vodonosniki po državi so marca z nekaj izjemami izkazovali običajne vodne razmere v primerjavi z meritvami v referenčnem obdobju 1991–2020 (slika 6). Gladine podzemne vode so se tekom meseca postopoma zniževale (slika 5). Odstopanja od običajno visokih gladin so izkazovale nizke vodne količine v vodonosniku območja Vipave in Ajdovščine in visoke količine podzemne vode v vodonosniku Krškega polja ter v delih Ptujskega polja in Dolinsko Ravenskega. V primerjavi z marcem leta 2022 smo letos marca spremljali ugodnejše količinsko stanje podzemne vode. Pred enim letom so vodne gladine na območju vodonosnikov osrednje Slovenije, Savinjske kotline ter območja Vipave in Ajdovščine že dosegale izjemno nizke višine, ki so se mestoma ohranjale vse do konca poletja tega leta. V primerjavi z istim mesecem referenčnega obdobja meritev smo letos na večini merilnih postaj beležili gladine primerljive običajnim vodnim razmeram (slika 4). Večje odstopanje smo beležili v vodonosniku območja Vipave in Ajdovščine, kjer smo marca spremljali manj ugodno količinsko stanje kot je značilno za ta mesec. SUMMARY Normal groundwater quantitative status prevailed in alluvial as well as in karstic aquifers in March 2023. The exceptions were Alpine karstic springs where low discharges reflected snow retention in highlands (Figure 3) and low groundwater levels in Vipava and Ajdovščina alluvial aquifer. In parts of Ptujsko polje 75 Agencija Republike Slovenije za okolje and Dolinsko Ravensko as well as in Krško polje aquifer, high groundwater levels prevailed in Mach 2023 (Figure 6). Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (rumeno) na izbranih merilnih mestih kraških monitoringa kraških vodonosnikih v zadnjem trimesečju Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (yellow) oscillation on selected measuring stations of karstic in last three months 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Potek standardiziranega indeksa povprečnih mesečnih gladin podzemne vode (SGI) od leta 2010 na izbranih merilnih mestih. Več na povezavi http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ Figure 4. Standardized mean monthly groundwater level values (SGI) from 2010 on selected measuring locations. More information is available on http://www.meteo.si/met/sl/watercycle/diagrams/sgi/ 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje dnevne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v preteklem letu v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1991–2020, zglajenimi s 7 dnevnim drsečim povprečjem in dnevno vsoto padavin območja vodonosnika Figure 5. Daily mean groundwater level (m a.s.l.) in previous year in relation to percentile values for the comparative period 1991–2020, smoothed with 7 days moving average and daily precipitation amount in the aquifer area 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Uvrstitev povprečnih mesečnih gladin podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih v percentilne razrede gladin (P) referenčnega obdobja 1991–2020; marec 2023 Figure 6. Average monthly groundwater level in alluvial aquifer classified in percentile values (P) of reference period 1991–2020; March 2022 79 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V MARCU 2023 Air pollution in March 2023 Tanja Koleša akovost zraka je bila v marcu zaradi pogostih padavin dobra. Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM10 in PM2.5 je bila v marcu bistveno nižja kot v februarju. Do preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za PM10 je prišlo na treh prometnih merilnih mestih, kjer se izpustom iz malih kurišč pridružijo še izpusti iz prometa. Dvakrat je prišlo do preseganja na merilnih mestih Ljubljana Center in Ptuj Spuhlja ter enkrat v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Od začetka leta in do konca marca je največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 v letu 2023 zabeleženih na prometnem merilnem mestu Murska Sobota Cankarjeva, in sicer 17. Tudi povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v marcu na vseh urbanih merilnih mestih nižje kot februarja. K Ravni dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, ozona, ogljikovega monoksida in benzena so bile v marcu nižje od zakonsko predpisanih standardov kakovosti. Podatkov iz merilnega mesta Sv. Mohor za mesec marec nismo prejeli. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TOL MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TOL, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM10 in PM2,5 V marcu so bile ravni delcev PM10 nižje od februarskih. V februarju je prišlo do preseganj mejne dnevne vrednosti na 25 merilnih mestih od 36, v marcu pa le na treh. Dvakrat je prišlo do preseganjana merilnih mestih Ljubljana Center in Ptuj Spuhlja ter enkrat v Murski Soboti na Cankarjevi cesti. Najvišja dnevna raven PM10 (58 µg/m3) je bila izmerjena na Cankarjevi cesti v Murski Soboti. Od začetka leta in do konca marca je zabeleženih največ preseganj mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3 za delce PM10 ravno na tem merilnem mestu (17). Dovoljeno število vseh preseganj v koledarskem letu je 35. Povprečna mesečna raven delcev PM2,5 je bila marca najvišja v Kranju in na Cankarjevi cesti v Murski Soboti (20 µg/m3). Predpisana mejna letna vrednost znaša 20 µg/m3. Na Cankarjevi cesti v Murski Soboti je bila izmerjena najvišja dnevna vrednost PM2,5, in sicer 42 µg/m3. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon V marcu so se ravni ozona glede na prejšnje mesece nekoliko povišale. 8-urna ciljna vrednost 120 µg/m3 je bila presežena na treh merilnih mestih: dvakrat na Otlici in po enkrat v Novi Gorici in v Mariboru na Teznem (preglednica 3, slika 4). Najvišja 8-urna vrednost (124 µg/m3) je bila 22. marca izmerjena v Novi Gorici. V tistih dneh se je v višinah krepil jugozahodni veter, nad Slovenijo je pritekal topel in razmeroma suh zrak,najvišje temperature so bile tudi do 23 °C. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost (116 µg/m3) in najvišja povprečna mesečna vrednost NO2 (44 µg/m3) je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Ravni NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom se je v marcu na posameznih merilnih mestih, na Graški Gori in v Škalah, ki sta pod vplivom Termoelektrarne Šoštanj, občasno povišala. Najvišja urna vrednost 171 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Graška gora. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 5. Ogljikov monoksid Ravni ogljikovega monoksida so bile v marcu na edinem merilnem mestu, kjer potejako meritve ( LJ Bežigrad), precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna raven benzena je bila v marcu na petih merilnih mestih, kjer potekajo meritve, bistveno nižja od predpisane mejne letne vrednosti, ki je 5 µg/m3. Najvišja povprečna mesečna raven je bila marca izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 1,4 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v marcu 2023 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in March 2023 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ TE-TOL MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Gregorčičeva IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Celovška LJ Vič MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna NG Vojkova Novo mesto Ptuj Trbovlje Velenje Zagorje* Žerjav LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj Mobilna postaja Zadobrova Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Morsko Gorenje Polje Dan / 24 hours Podr >MV ∑od 1.jan. 10 7 1 4 2 0 12 5 10 13 9 1 0 17 4 11 13 0 5 4 0 4 0 15 3 0 0 0 0 2 4 UB UT UB UT SI RB UB UB UB UT UB UT UB UT RB UB UT UB UB UB UB UT RI UT SB SB SB SI SB RB UB % pod 100 100 100 100 100 94 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 87 100 99 99 100 100 100 100 97 100 Cp 25 25 20 19 13 7 14 22 21 23 20 24 16 27 20 19 22 18 22 19 17 20 22 32 21 17 13 17 16 28 21 Cmax 46 49 37 35 25 15 31 41 44 46 40 39 29 58 42 33 37 34 46 37 29 38 43 53 35 30 25 31 27 48 40 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 TB 100 22 44 0 7 SB RB RB RB 100 100 100 100 27 17 14 19 51 37 28 44 2 0 0 0 14 0 6 9 *Zaradi težav z merilnikom so podatki informativne narave. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v marcu 2023 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in March 2023 MERILNA MREŽA/ Postaja/Station MEASURING NETWORK CE bolnica CE Ljubljanska Hrastnik IB Rečica Iskrba Koper Kranj LJ Bežigrad LJ Vič DKMZ LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Cankarjeva MS Rakičan NG Grčna Novo mesto* Ptuj Trbovlje* Zagorje* OMS Ljubljana LJ Center Pesje Škale EIS TEŠ Šoštanj Mobilna postaja Podr. UB UT UB SI RB UB UB UB UB UT UT UB UT RB UB UB UB UB UT UT SB SB SI SB % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 97 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 — 100 — — 100 100 100 100 100 16 19 14 10 5 10 20 13 16 18 13 13 20 18 12 — 16 — — 18 11 11 10 10 34 41 32 21 12 27 41 29 37 39 27 26 42 34 23 — 39 — — 36 21 23 20 20 *Ni podatkov zaradi težav z merilnikom. Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v marcu 2023 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in March 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURING NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB TE-TOL MO Maribor Postaja/ Station CE bolnica Iskrba Koper Krvavec LJ Bežigrad MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Otlica Zagorje Zavodnje Velenje Mobilna postaja Sv. Mohor Zadobrova Pohorje Tezno Podr. UB RB UB RB UB UB RB UT UB RB UT RI UB SB RB SB RB UB Mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV >CV ∑od 1. jan. 100 100 96 100 100 100 100 99 100 100 100 100 99 100 — 98 91 95 49 60 78 93 52 56 56 57 54 93 45 82 52 57 — 48 82 60 122 115 122 122 121 113 117 130 118 128 109 114 115 119 — 113 110 134 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 118 110 109 120 116 105 110 124 112 122 103 110 108 113 — 105 105 123 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 — 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 3 0 0 0 0 — 0 0 1 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v marcu 2023 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in March 2023 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje TE-TOL MO Maribor Podr CE bolnica Koper LJ Bežigrad LJ Celovška MB Titova MB Vrbanski MS Rakičan NG Grčna Novo mesto Zagorje LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Mobilna postaja Sv. Mohor AMP Gaji Zadobrova Tezno UB UB UB UT UT UB RB UT UB UT UT SI RI SB SB RB UB SB UB Mesec / Month NOx 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 100 100 100 100 100 100 100 95 100 100 100 97 99 100 99 — 100 98 95 26 14 25 34 28 10 11 26 14 22 44 10 4 7 14 — 21 23 18 91 69 88 93 87 53 72 92 67 69 116 39 23 28 46 — 58 87 79 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 44 17 34 63 52 11 15 43 17 35 88 12 5 8 21 — 32 36 31 Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v marcu 2023 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in March 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station CE bolnica DMKZ Zagorje Iskrba OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh EIS TEŠ Graška gora Velenje Pesje Škale Mobilna pos. EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji TE-TOL Zadobrava Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UT RB UT SI SB RI RI RI UB SB SB SB RB UB SB 100 99 96 95 100 100 100 100 100 100 100 100 100 — 100 98 2 2 2 2 3 4 5 5 5 6 5 5 5 — 4 4 32 6 5 4 35 12 23 21 171 11 16 104 23 — 25 12 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 4 4 2 3 6 5 8 7 24 7 10 13 7 — 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v marcu 2023 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in March 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ LJ Bežigrad Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB 97 0,3 0,7 0 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v marcu 2023 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in March 2023 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Iskrba LJ Bežigrad MB Titova LJ Center Medvode Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen RB UB UT UT SB 92 92 92 100 99 0,1 1,1 0,8 1,4 1,2 0,0 1,7 1,1 2,4 6,8 0,1 0,4 0,3 0,2 0,5 0,0 1,1 0,8 0,9 0,3 0,0 0,3 0,2 — 0,0 Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v marcu 2023 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2023 Figure 1. Mean PM10 pollution level in March 2023 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2023 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (g/m3) in padavine v marcu 2023 Figure 2. Mean daily pollution level of PM10 (g/m3) and precipitation in March 2023 Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (g/m3) v marcu 2023 Figure 3. Mean daily pollution level of PM2,5 (g/m3) in March 2023 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v marcu 2023 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2023. Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in March 2023 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2023. Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v marcu 2023 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in March 2023 with the number of 1-hr limit value exceedences 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v marcu 2023 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in March 2023 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV) 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 5 40 (MV) 20 (MV) – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution was lower in March than in February. The measured daily pollution levels of PM10 were above the daily limit value at three monitoring sites, in Ljubljana center and Spuhlja by a maximum of 2 times. In the first three months the allowed yearly number of exceedances has not been exceeded at any monitoring site. The mean level of PM 2,5 was also lower in March than in February at all monitoring sites. In March, the levels of ozone were higher than in February. Consequently, the 8-hour target value was exceeded at three monitoring sites, but not yet the 1-hour information threshold. NO2, NOx, SO2, CO and benzene pollution levels were below the limit values at all stations. The monitoring site with highest levels of nitrogen oxides was Ljubljana center. 89 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2023 Earthquakes in Slovenia in March 2023 Tamara Jesenko eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2023 zapisali 147 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 31 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za pet šibkejših, ki so jih prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. S Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro (da bi dobili naš čas, mu je treba prišteti eno uro). Od 26. marca 2023 mu je, zaradi prehoda na srednjeevropski poletni čas, treba prišteti 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in okolici, ki jih je marca 2023 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in jim je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Velikost krožca pomeni magnitudo potresa, barva pa globino njegovega žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2023 Figure 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2023 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2023 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighbourhood, March 2023 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 3 1 6 44 45,85 15,14 5 2023 3 1 15 16 45,30 15,26 2023 3 1 17 33 46,98 2023 3 4 7 28 2023 3 4 11 2023 3 4 2023 3 2023 čutili 0,3 Gorenje Kamenje 1 1,1 Popovo Selo, Hrvaška 15,40 1 1,2 Oberpremstätten, Avstrija 45,30 14,51 7 1,1 Rožmanići, Hrvaška 33 46,06 15,75 9 1,2 Sveti Križ, Hrvaška 13 30 46,50 13,65 9 1,1 5 2 45 45,59 15,29 5 III–IV 0,7 3 9 8 31 46,08 13,59 15 III 1,5 Ukanje 2023 3 9 9 0 46,15 14,05 15 1,1 Dolenji Novaki 2023 3 10 0 45 45,88 15,14 12 čutili 1,1 Podturn 2023 3 10 5 30 46,12 14,62 10 III 1,0 Ihan 2023 3 10 11 43 45,39 14,58 16 1,3 Soboli, Hrvaška 2023 3 14 7 49 46,05 13,72 14 1,4 Banjšice 2023 3 16 13 35 45,32 14,95 20 1,2 Begovo Razdolje, Hrvaška 2023 3 16 19 43 46,04 13,73 14 1,1 Lokovec 2023 3 16 19 43 46,04 13,74 13 1,2 Lokovec 2023 3 17 2 42 46,49 13,78 11 čutili 0,9 Kranjska Gora 2023 3 17 11 51 45,90 15,38 6 III–IV 1,7 Mali Koren 2023 3 17 12 17 45,89 15,40 6 čutili 1,2 Mali Koren 2023 3 17 12 22 45,89 15,40 5 1,0 Veliki Koren 2023 3 18 2 19 45,57 15,30 6 IV* 1,5 Sračak, Hrvaška (blizu meje Hrvaška – Slovenija) 2023 3 18 15 43 46,13 13,80 11 čutili 1,5 Slap ob Idrijci 2023 3 19 18 56 45,91 16,03 7 1,8 Zagreb, Hrvaška 2023 3 19 19 5 45,91 16,02 6 1,3 Zagreb, Hrvaška 2023 3 20 12 7 46,12 14,62 11 III–IV 1,9 Ihan 2023 3 20 13 35 46,13 14,63 10 čutili 1,0 Goričica pri Ihanu 2023 3 21 23 53 46,09 14,45 13 čutili 0,6 Gunclje 2023 3 23 18 58 46,10 14,45 14 čutili 1,0 Dvor 2023 3 23 20 23 46,07 15,08 7 čutili 0,8 Borovak pri Podkumu 2023 3 24 13 45 45,27 14,54 14 2,4 pod jadranskim morjem, blizu Kraljevice, Hrvaška 2023 3 25 19 48 45,70 14,20 13 III 2,0 Selce 2023 3 25 20 21 46,06 14,94 10 čutili 1,3 Dolgo Brdo 2023 3 27 5 51 45,95 14,88 10 IV 2,2 Grm 2023 3 27 11 16 46,15 14,04 16 1,1 Dolenji Novaki 91 III Fusine In Valromana (Bela Peč), Italija Krasinec, blizu meje Slovenija - Hrvaška Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan Žariščni čas Zemljepisna Zemljepisna Globina Intenziteta Magnituda Območje (UTC) širina dolžina ura minuta °N °E km EMS-98 MLV 2023 3 29 4 16 46,55 15,02 7 2023 3 29 19 5 45,64 15,27 4 2023 3 30 11 31 45,71 15,49 9 čutili 1,0 Koroški Selovec 0,1 Gornje Dobravice 1,0 Vlašić Brdo, Hrvaška Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom. *: največja intenziteta v Sloveniji Marca 2023 so prebivalci Slovenije čutili 20 potresov z žariščem v Sloveniji oz. bližnji okolici ter dva bolj oddaljena. Najmočnejši potres, z žariščem v Sloveniji, se je zgodil 27. marca ob 5.51 po UTC (7.51 po lokalnem času) v bližini Šentvida pri Stični. Lokalna magnituda potresa je bila 2,2, največja preliminarno ocenjena intenziteta je bila IV EMS-98. Opazovalci so poročali o kratkotrajnem tresenju tal in zamolklemu bobnenju. Posamezni prebivalci Slovenije so čutili tudi potres, ki je zatresel območje Perugie v Italiji (9. 3. ob 15.05 po UTC; M = 4,4 (vir: INGV)), ter potres 30. marca ob 22.26 po UTC z žariščem v bližini avstrijskega mesta Gloggnitz, v zvezni deželi Spodnja Avstrija. Magnituda potresa je bila 4,2 (vir: GeoSphere). 92 SVETOVNI POTRESI V MARCU 2023 World earthquakes in March 2023 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2023 Table 1. The world strongest earthquakes, March 2023 Datum Vir: Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 1. 3. 5.36 4,83 S 149,50 E 6,6 601 pod morskim dnom, Bismarkovo morje 2. 3. 18.04 15.36 S 166,38 E 6,5 10 pod morskim dnom, območje otočja Vanuatu 4. 3. 6.41 29,50 S 178,80 W 6,9 210 pod morskim dnom, območje otočja Kermadec 16. 3. 0.56 30.17 S 176,20 W 7,0 10 pod morskim dnom, območje otočja Kermadec 18. 3. 17.12 2,84 S 79,85 W 6,8 64 18 pod morskim dnom, ob obali Ekvadorja 21. 3. 16.47 36,51 N 70,95 E 6,5 192 21 Hindukuš, Afganistan 22. 3. 16.00 23,48 S 66,51 W 6,5 210 Jujuy, Argentina USGS – U. S. Geological Survey Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_earthquakes_in_2023) V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2023. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). E (East) = Vzhod; N (North) = Sever; S (South) = Jug; W (West) = Zahod; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2023 Figure 1. The world strongest earthquakes, March 2023 93 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger1, Tanja Cegnar, Anja Simčič1 marcu 2023 so meritve cvetnega prahu potekale v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi 11.266 zrn, v Izoli 8.330, nekoliko manj v Ljubljani, 8.244 zrn in najmanj v Mariboru 7.521 zrn. V Zabeležili smo cvetni prah 29 različnih skupin rastlin. Marec je bil po obremenitvi podpovprečen v primerjavi s povprečjem obdobja 2012–2022. Delež breze je v Lendavi znašal 30 %, v Mariboru 17 %, v Ljubljani 2 % in na Obali le desetinko procenta. Cipresovke so bile najpogostejša vrsta cvetnega prahu na Obali, kjer je njihov delež znašal 57 %, na ostalih merilnih mestih pa od 18 % do 49 %. Gabra je bilo od 5 % do 18 % in topola 6 % do 16 %. Poleg omenjenih vrst, so nekoliko več cvetnega prahu prispevali še jelša, leska, javor, jesen, bor, vrba in brest. 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ Izola 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu marca 2023 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2023 1000 800 Število zrn/m³ CIPRESOVKE/TISOVKE 600 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk marca 2023 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2023 Cvetni prah jelše, leske ter cipresovk in tisovk smo v zraku opazili že v januarju, v februarju se jim je pridružil še cvetni prah jesena, topola, vrbe in bresta. Njihove sezone pojavljanja cvetnega prahu so se raztegnile še v marec. Marec 2023 je bil na državni ravni toplejši kot običajno, povprečno namočen in osončen. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Za večje obremenitve zraka vreme v začetku marca ni bilo naklonjeno. Mesec se je začel z oblačnim vremenom, občasno so bile ponekod rahle padavine, ki so se nadaljevale v noč. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. 2. in 3. marca je bilo večinoma oblačno z občasnim rahlim dežjem, le na Primorskem je bilo ob šibki burji občasno deloma jasno. Tu so bile 3. marca vremenske razmere že ugodnejše, obremenjenost zraka se je povečala, na ostalih postajah pa šele naslednjega dne, ko je bilo večinoma jasno, zjutraj in dopoldne je bila po nekaterih nižinah megla. Na Primorskem je bilo 5. marca večinoma jasno, drugod pa je bilo precej megle in nizke oblačnosti. V tem obdobju smo zabeležili cvetni prah jelše, leske, cipresovk in tisovk, jesena, topola, vrbe in bresta. 6. marca je bilo večinoma oblačno, občasno so bile manjše, krajevne padavine, ponekod je pihal jugozahodni veter. Ta dan je bil v Ljubljani dosežen mesečni vrh obremenjenosti s cvetnim prahom. Prevladovala so zrna cipresovk in tisovk, jelše in leske, nekoliko manj je bilo zrn topola, bresta in jesena. 100 80 Število zrn/m³ JELŠA 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše marca 2023 Figure 3. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2023 350 300 TOPOL Število zrn/m³ 250 Izola 200 Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola marca 2023 Figure 4. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2023 7. marca je bilo sprva oblačno, popoldne se je oblačnost ponekod trgala. Pihal je jugozahodnik. Po nekoliko bolj obremenjenih dneh se je na celinskih merilnih mestih obremenjenost zraka tega dne znižala, v Izoli je bilo znižanje dan kasneje, ko je bilo na Primorskem oblačno, drugod pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, krepil se je jugozahodni veter. 9. marca je bilo sprva precej oblačno z nekaj dežja, ki je dopoldne povsod ponehal. Popoldne je bilo pretežno jasno. Pihal je okrepljen jugozahodni veter, ki je popoldne slabel. V Mariboru smo beležili najvišjo mesečno obremenitev, tudi tu so cipresovke in tisovke prispevale največji delež zrn cvetnega prahu. 10. marec je bil precej oblačen, v notranjosti je občasno deževalo. Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo je bilo 11. marca, pihal je severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja, ki je prinesla nekoliko več zrn leske, jelše ter predvsem cipresovk in tisovk. V Izoli je bil 11. marec najbolj obremenjen dan v mesecu. Sledila sta dva večinoma sončna dneva, drugi dan je zapihal jugozahodni veter. Znižanje obremenjenosti zraka 12. marca na celinskih merilnih mestih je sledilo neugodnemu vetru predhodnega dne. Oblačno je bilo 14. marca, v Izoli in 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Lendavi smo beležili prva zrna gabra, na ostalih dveh merilnih mestih 4 dni kasneje. Količina cvetnega prahu leske in jelše je bila vse manjša, sezona se je zaključevala, njuna zrna so bila prisotna v zraku do konca meseca. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Lendavi, Ljubljani, Mariboru in Izoli, marec 2023 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Lendava, Ljubljana and Izola in %, March 2023 javor jelša breza 0,5 5,4 11,7 2,3 2,2 3,4 2,8 4,4 0,1 30,1 1,8 16,1 Izola Lendava Ljubljana Maribor gaber/ gabrovec leska 17,6 15,5 5,2 7,8 cipresovke /tisovke 3,8 2,4 4,6 3,8 jesen bor topol vrba brest 1,3 4,1 5,7 7,7 3,5 0,0 0,1 0,1 6,1 15,5 13,8 12,6 0,9 4,0 1,9 2,5 2,9 1,7 1,8 2,5 57,0 16,5 49,3 38,6 15. marca je dež povsod ponehal, popoldne se je od zahoda delno zjasnilo. Pihal je severni veter, na Primorskem šibka burja, ki je prinašala zmerne količine cvetnega prahu. Od 16. do 18. marca je bilo večinoma sončno in vetrovno; prvi dan je ponekod še pihal severni do severovzhodni veter, drugi dan je zapihal južni veter, zadnji dan pa je prevladoval jugozahodnik. V Lendavi so bila v zraku prva zrna breze in že čez pet dni je bila obremenitev visoka, v Mariboru se je začel pojavljati gaber. Precej oblačno je bilo ob jugozahodnem vetru 19. marca, nekaj sončnega vremena je bilo v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Opazno znižanje smo na nekaterih postajah zabeležili 20. v mesecu, ko je bilo pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne je ponekod na Primorskem in Notranjskem rahlo deževalo. Nizke obremenitve zraka so vztrajale do izboljšanja vremena, v Ljubljani smo opazili prva zrna gabra. Preglednica 2. Mesečni seštevek za marec v letih 2012 do 2023 Table 2. Monthly pollen integral for March in the years from 2012 to 2023 Izola Ljubljana Maribor Lendava 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 8.330 5.948 9.259 — 22.504 3.876 17.416 12.283 7.593 6.603 6.758 14.524 8.244 7.521 11.266 10.449 — 24.844 4.100 5.618 17.573 5.507 7.404 16.111 10.637 7.230 10.790 5.727 6.368 11.701 13.526 12.222 11.260 9.748 6.331 — 5.333 7.593 — 9.292 — — 7.032 6.191 — 20.464 18.237 — 100 80 Število zrn/m³ LESKA 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske marca 2023 Figure 5. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2023 Od 21. do 23. marca je bilo večinoma sončno, le občasno je bilo na Primorskem nekaj več oblačnosti. Drugi in tretji dan je pihal jugozahodni veter. V zraku je bilo več cvetnega prahu, v Ljubljani in Mariboru smo beležili prva zrna breze, v Primorju pa se je začelo obdobje z večjo obremenitvijo z gabrom, ki je trajalo do konca meseca. V Lendavi smo izmerili v obdobju od 22. do 24. marca visoke obremenitve z gabrom in brezo ter povečano obremenitev z zrni topola. To je bil čas, ko je bil v Lendavi dosežen vrh obremenitve za mesec marec. Zacvetel je javor jesenovec, tujerodna, ponekod invazivna vrsta. Je vetrocveten in sprošča večje količine cvetnega prahu, zaradi svojih zanimivih cvetov je pogosta okrasna vrsta v mestnih nasadih. 96 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 250 JAVOR Število zrn/m³ 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja marca 2023 Figure 6. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2023 1000 800 Število zrn/m³ BREZA 600 Izola Lendava Ljubljana Maribor 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze marca 2023 Figure 7. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2023 120 100 JESEN Število zrn/m³ 80 Izola Lendava Ljubljana Maribor 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena marca 2023 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, March 2023 Na Primorskem je bilo 24. marca precej oblačno, ob morju je pihal jugo. Drugod je bilo ob jugozahodnem vetru dokaj sončno z visokimi obremenitvami zraka, večje količine cvetnega prahu je v tem obdobju na celinskih merilnih mestih sproščal topol. Sledil je oblačen dan z občasnimi krajevnimi padavinami, popoldne se je ponekod delno zjasnilo. V Izoli in Lendavi se je začelo obdobje visokih obremenitev z gabrom, ki je trajalo z manjšimi prekinitvami do konca meseca. V tem času je na vseh merilnih metih v zraku poleg gabra prevladoval cvetni prah breze, jesena, v manjši meri topola, vrb in javorja. Izjema je bila Izola, kjer smo opazili le nekaj posamičnih zrn breze. Brest pa je že zaključil sezono. 97 Agencija Republike Slovenije za okolje 80 VRBA Število zrn/m³ 60 Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe marca 2023 Figure 9. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2023 50 BREST 40 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta marca 2023 Figure 10. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2023 500 400 Število zrn/m³ GABER/GABROVEC 300 Izola Lendava Ljubljana Maribor 200 100 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/gabrovca marca 2023 Figure 11. Average daily concentration of Hornbeam/hop hornbeam (Caprinus/Ostrya) pollen, March 2023 Zjutraj in dopoldne je bilo 26. marca pretežno jasno z meglo po nekaterih nižinah. Popoldne se je pooblačilo, od zahoda so zvečer in ponoči padavine zajele vso Slovenijo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Naslednji dan je bilo spremenljivo oblačno s popoldanskimi krajevnimi plohami. Ob severnem vetru je bilo 28. marca spremenljivo oblačno. Naslednji dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. V notranjosti države je zapihal jugozahodni veter. Vremenske razmere so botrovale nižjim obremenitvam zraka do predzadnjega dne v marcu. 30. marca je bilo večinoma oblačno, le na severovzhodu popoldne delno jasno. Zjutraj so bile manjše krajevne padavine v severovzhodni Sloveniji, pozneje je bilo nekaj kratkotrajnih krajevnih ploh tudi drugod. Pihal je jugozahodni veter. Zadnji dan meseca je bilo na vzhodu države delno jasno, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Pihal je okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. V zadnjih dveh dneh meseca se je obremenitev ponovno zvišala, cvetni prah so prispevali gaber, breza, topol, vrbe, jesen, javor in v manjši meri cipresovke in tisovke. Izjema je bila Ljubljana, kjer so bile obremenitve nižje kot na drugih merilnih mestih. Brest, jelša in leska so zaključili sezono. 98 Agencija Republike Slovenije za okolje Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v maju 2023 April je zaznamovan s cvetenjem večjega števila vetrocvetnih listavcev in velja za s cvetnim prahom najbolj obremenjeni mesec v letu. Z iztekom aprila bomo vstopili v obdobje cvetnega prahu trav. V prvi polovici maja bodo v zraku še prisotna zrna cvetnega prahu nekaterih dreves, prispevali jih bodo hrast, črni in beli gaber, mali jesen, vrbe, oreh, cipresovke, v mestih platane ter tudi bukve, ki bodo letos predvidoma slabo cvetele. V maju cvetni prah sproščajo drevesa, ki cvetijo v neugodnih rastiščih ali ga prinesejo vetrovi iz nekoliko višjih nadmorskih višin oziroma od bolj oddaljenih krajev. Cveteli bodo iglavci, v zraku bodo večje količine cvetnega prahu smreke in bora, vendar ga bo manj kot v lanskem rekordnem letu, ko so maja »rumene padavine« močno obarvale zunanje površine. Trave v naseljih ob cestah in pločnikih lahko zacvetijo nekoliko prej, že v zadnjih dneh aprila. V maju se bo obremenjenost zraka tekom meseca povečevala in v drugi polovici meseca dosegla visoke vrednosti. Poleg trav bodo na travnikih cvetele kislice in trpotec, v živih mejah oljkovka kalina (liguster), bezeg, v vinogradih trte. V Primorju bo poleg naštetih vrst v zraku tudi cvetni prah oljke, predvidoma v drugi polovici meseca in krišine ves mesec. Nekoliko višje obremenitve z zrni trav pričakujemo že v začetku meseca. SUMMARY In March 2023, the pollen measurement was performed on four sites in Slovenia: in Lendava in the Pomurje region, in Maribor in the Štajerska region, in the central part of the country in Ljubljana, and on the Adriatic coast in Izola. An outlook for the May is included in the article. 99 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Aljoša Beloševič Lesna sova (Strix aluco) je srednje velika sova. Živi v iglastih in listnatih gozdovih ter v sadovnjakih, predvsem tam, kjer je veliko starih dreves. Lovi ponoči in se hrani pretežno z mišmi in drugimi majhnimi glodavci, Uršlja gora, 11. marec 2023