PoStnlna plasans v aatavinl
• m'.k.-	a,
•MHJtttlO
JU letnik.	V	Ljubljani,	4,	dccembra	1920,	18.	štev.
Uhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. - Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. I. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 160.	- Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis član-
>jOY je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se~v Ljubljani. I isk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij Trg. lista. — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c.
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
Pred trgovsko pogodbo z Italijo.
Meddržavna pogodba, ki je bila sklenjena 12. novembra v Santa Mar-theriti, obsega poleg osnovnih določil za ureditev naših političnih mej z Italijo i udi član o obnovitvi gospodarskih stikov z njo. Definitivno črlo državne meje bodo v najkrajšem času v terenu ugotovile posebne razmejitvena komisije, in je pričakovati, da bodo še pred to razmejitvijo morali Italijani izprazniti ozemlje, ki nam na podlagi sporazuma kot korektura dosedanje demarkacijske linije pripada.
Saint Margheritska pogodba, ki ustvarja samostojno Reši<o državo, ne določa ničesar glede njene notranje uprave in ureditve in glede njenega odnošaja napram Itajiji. Vsled lega nam je nemogoče se v tej smeri danes pravilno orijentirati ali pa celo zavzeti v tem oziru stališče.
Grupacija interesov in gospodarska orijentacija posameznih pokrajin Jugoslavije je v vprašanju trgovske pogodbe z Italijo različna. V glavnem obstoje danes tri smeri.
I. Srbija ima z Beogradom kot političnim in gospodarskim centrom nove države skupno z Bosno, Hercegovino in Dalmacijo največji, rekel bi življenjski interes na tem, da se zgradi prvovrstna najkrajša železniško * v e z a k Jadranskemu morju. Ta projekt, za katerega seje Srbija borila cela desetletja zaman pod Avstrijo in katerega je hotela po turški vojni uresničiti preko stare Srbije in Albanije v južni del jadranske obale, obstoja danes v glavnem v treh varijan-tah. Vse izhajajo iz Beograda in končujejo ena v Boki Kotorski, druga v Neum Kleku, tretja v Splitu. Na eno strani govorijo za varijanto preko južne Srbije in Črne Oore nepobitni argumenti potrebe gospodarske povzdige teh siromašnih krajev na drugi strani pa govorijo bogati naravni zakladi predvsem premogovniki in rudniki ter neizčrpne šume Bosne in Hercegovine za to, da bi se zgradila železniška zveza preko Mačve, skozi Drinsko dolino na Višegrad preko Sarajeva in Mostara v Split.
Orijentacija hrvašhih gospodarskih krogov je vsa obrnjena na Reko, kjer nam je priznano pristanišče Baroš, predmestje Sušak ter Bakarska luka. Hrvati vidijo tu svoje najnujnejše izhodišče na morje in ves strokovni tisk zahteva enoglasno da naj se projekti na Brajdiči, Delti ter v Baroševem pristanišču, ki so jih svoječasno izgotoviti Madžari in ki se nahajajo sedaj v arhivih ministerstev v Budimpešti, nemudoma izvrše. Hrvaška ima v tem oziru to prednost, da ima njeno glavno mesto dobro železniško zvezo z Reko,_ katero hočejo tik pred Reko šena lastnem teritoriju primerno izpopolniti s skladiščnimi in pristaniščnimi napravami, da tako prisilijo Reko k največjim koncesijam in j° polagoma gospodarsko okupirajo.
Pri vsem tem jih vodi tudi skrb za to, da bi Zagreb ostal za naprej ^redišče izvozne in uvozne trgovine ter ne padel na stopinjo brezpomemnega provincialnega mesta.
Gospodarsko politična orijentacija Slovenije v vprašanju italijanske pogodbe je mnogo težja, ker je ravno Saint Margheritska pogodba presekala Slovenijo na dva dela, od katerega je važnejši del, namreč celo naše Primorje pripadlo Italiji ter Jugoslaviji ostal le amputiran trup. V sedanji obliki^ Slovenija nima po lastnem teritoriju primerne železniške zveze s pristaniščem v Kvarnerskem zalivu, ker sedanja državna, proga od Bubnarcev do Karjovca za praktičen promet največjega dela Slovenije nima pomena.
Dobre železniške zveze po državni in južni železnici z Italijo oziroma morjem imamo na Trst kamor je za enkrat, za našo trgovino čim najpraktičnejše izhodišče na morje, Železniška zveza Št. Peter — Reka, ki je pod italijansko upravo za nas nima pravega praktičnega pomena.
Gotovo je, da smo momentalno prisiljeni, da ti skušamo pri bodoči trgovski pogodbi zagotoviti v prvi vrsti sigurnost, pravilnost in varnost železniških transportov preko italijanskega ozemlja, priznanje posebnega sektorja v tržaškem pristanišču oz. zasiguranja vporabe vseh pristanišča)! in skladiščnih naprav ter vpoštevanja naših interesov pri ureditvi morskega prometa.
Tudi ni dvoma, da bo Trst sam pred vsem interesiran na tem, da pritegne promet iz Slovenije nase, ki je tvoril v predvojni statistiki eno dobro trejino vsega tržaškega prometa in to tern bolj, ker ga je fatalna prometna statistika leta 1919 v tem oziru pošteno iztreznila.
Toda dogodki preteklega leta, ko smo videli s kakšnim brutalnim nasiljem so nastopali Italijali proti našim podjetjem in našim bankam, kako fri-volno so uničevali imetje naših državljanov in kako pasivno se je pri tern zadržala italijanska vlada, so nam zapustili neizbrisen vtis, da bomo ne glede na papirne pogodbe v Trstu vedno le trpljeni gostje, ki so dobri za izkoriščanje za tržaško posredovalno trgovino in da je vsega prijateljstva takoj konec, kakor hitro se pojavi najmanjši poskus osamosvojiti se.
Kljub železniški konvenciji z meseca novembra pret. leta je železniški promet med Ljubljano in Trstom tako nesi g uren in tako nepravilen, da se v vsakem momentu dogajajo vsled štrajkov in drugih nered-nosti neprilike. Ta prekerna situacija se tudi v bodoče ne bo izboljšala in Italijani nam lahko A/sak hip ogrozijo celo zunanjo trgovino.
Edino izhodišče iz te negotovosti jo, da si Slovenija pred vsem njeno glavno mesto Ljubljana poišče po lastnem ozemlju direkni izhod v lastno luko in v to svrho bi nam bila za najnujnejšo silo potrebna zgradba
g 1 a v n o t i r r. e železniške zveze iz Kočevja na Brod Moravice.
Kakor stremi Trst z vso energijo po tem, da se zgradi železniška zveza preko Predila iz zasedenega ozemlja v avstrijsko republiko, dasi ima po določbah Saint Germainske mirovne pogodbe garantiran prosti prehod preko Jesenic in Bohinja, moramo mi postaviti pri sedanjih politčnjh mejah kod najvažnejšo življenjsko zahtevo zgradbo železniške zveze Kočevlje — Brod na našo vlado kot malo kompenzacijo za žrtve, ki jih nam je prinesla Saint Margheritska pogodba. Ta zahteva je tako bivstve-nega pomena za gospodarsko življenje Slovenije, da je o njej vsaka daljša diskuzija nepotrebna.
Kakor je sklepati iz pogodb in h časopisnih razprav bodo obsegale bodoče konference, ki se imajo vršiti v teku c vel; mesecev, tri skupine vprašanj in sicer vprašanje trgovske pogodbe z Italijo dalje vprašanje ureditve gospodarskih od noš ajev z Reško državo in konečno vprašanje gospodarskih koncesij Italijanom pri različnih podjetjih oz. trgovini v našem kraljestvu. Paralelno s temi vprašanji pa moramo natančno določiti program notranjega last n ega dela, predvsem železniških in pristaniščnih stavb, kakor je bil nekoliko že razmotrivan investični program svoječasno na veliki železniški konferenci maja meseca v Beogradu.
Za orijenfacijo navajamo gregled pogodb, ki so obstojale med bivšo Avstro-ogrsko monarhijo in kraljevino Italijo do izbruha svetovne vojne. Zadnja trgovska in plo-vitbena pogodba med obema državama je bila sklenjena dne 11. februarja 1906. Kot posebni deli te pogodbe so bili veterinarsko-sanitetna pogodba glede živinske kuge pogodba glede nakupa posesti, "premičnin in nepremičnin ter pogodba o carinski odpremi v železniškem prometu. Razen tega so bile v veljavi še druge štiri meddržavne pogodbe iz starejše dobe in sicer: pogodba o izročitvi hudodelcev z dne 27. februarja 1869, konzularna pogodba z dne 15. maja 1874, pogodba o zaščiti avtorskega prava z dne 8. julija 1890, in pogodba o prometu z rastlinami v obmejnem pasu z dne 10. novembra 1893, pogodba o uvozu medicinskih izdelkov z dne 23. decembra 1908.
Vse te pogodbe so izgubile veljavnost z napovedjo vojne med Avstro-ogrsko in Italijo maja 1915 in končno z razpadom Avstro-ogrske monarhije.
Med Srbijo in Italijo je obstojala konzularna in naseljevalna pogodba z dne 28. oktobra 1879 ter trgovska in plovitbena pogodba od 1. januarja 1907 ter veterinarsko-sanitetna pogodba glede živinske kuge z dne 1. januarja 1907.
Pogodba o pravni pomoči kakor je obstojala med Avstro-ogrsko in Srbijo ter pogodba o zapuščinah varstvenih rečeh, poveritvi listin itd. Med
Avstro-ogrsko in Italijo ni obstojala kot samostojna pogodba, marveč so bila njena določila po večini subsumi-rana pod drugimi pogodbami.
Pogodba o nakupu premičnin in ■nepremičnim ter posestev je postala za Avstrijo zelo usodepolna, ker so Italijani naše Primorje posebno obrežna mesta programatično in z velikimi vladnimi subvencijami kolonizirali ker so vedeli, da bodo njih politiki enkrat iz tega napravili svoje politične aspiracije. Pa tudi Avstrija je bila s svojo narodnostno politiko v tem oziru popolnoma slepa in je proti Jugoslovanom favorizirala v Primorju italijanski živelj.
Naša vlada je z naredbo ministrskega sveta z dne 21. marca 1919 razširila na enotno carinsko ozemlje cele kraljevine tudi vse trgovske in druge meddržavne pogodbe, katere srno zgoraj omenili. Vsled tega nam preti po srbsko-italijanski konzularni nase-ljevalni pogodbi iz leta 1879 ista nevarnost, da se bodo Italijani trumoma naseljevali po naših krajih in radi tega je .revizija te pogodbe nujno p otreb n a.
Prvi poizkus sklepanja trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo je bil storjen koncem maja lanskega leta. Toda ker so Italijani takrat hoteli samo obnovo prometa med zasedenim ozemljem, specijelno med Trstom Slovenijo ter tranzit preko Slovenije v Avstrijo, ni prišlo k trgovskim pogajanjem. Bil je to samo nekak reševalen poskus za Trst. Sklenila se je samo prometna in provizorna carinska konvencija, kakor so bile že poprej Avstrijska in Češka republika obnovile železnični promet, katera se je potem na konferencah meseca novembra 1919 v Ljubljani dopolnila. Na podlagi teh sklepov se je odprl s 1. januarjem letošnjega leta promet na državni in južni železnici z zasedenim ozemljem. Te pogodbe bo treba sedaj revidirati, posebno določila glede službe na obmejnem kolodvoru. Kakor se sliši nameravajo Italijani vstrajati na tem, da bi se vršila obmejna skupna služba še vedno v Logatcu, dasi nam pripadeta postaji Planina in Rakek in je posebno postaja Rakek važno trgovsko izhodišče za celo cerkniško dolino in ekspertni centrum. za bogate lesne zaklade snežniških kot kočevskih gozdov.
Ker so se omejene konference v Ljubljani vršile kljub našemu protestu brez pritegnitve zastopnikov trgovskih krogov zahtevamo v bodoče, da se tudi vtem oziru pritegnejo eksperti iz krogov interesentov konferencam, ker bo le na ta način mogoče vprašanje tudi v trgovskem oziru praktično rešiti. Z vprašanjem obmejnega kolodvora so v zvezi tudi druga vprašanja policijskega, veterinarskega in carinskega pregleda, spedicijskih skladišč in drugih prometnih naprav, ki so potrebne na mejnih kolodvorih, da ugled naše države in razvoj prometa ne bo trpel.
Revizija naseljevalne pogodbe med Italijo in Srbijo bo mogoča le v okviru že v Saint Germainski mirovni pogodbi Italijanom danih koncesij in Saint Margheritskem sporazumu. Po tej imajo Italijani po § 51 minoritetno pravico pri nas, ki jim je bila v Saint Margheritskem sporazumu ponovno zajamčena. Imajo tudi pravico v trgovski pogodbi zahtevati odredbe, ki so potrebne za jamstvo prostega prevoza in pravično upravo trgovskega prometa drugih narodov. S tem je že dana podlaga onim aspiracijam, katere hočejo v trgovski pogodbi Italijani v polnem obsegu uveljaviti. Radi tega bodo bodoča leta težka preizkušnja za naše ljudstvo v Sloveniji in v našeni Primorju ali bodo višje cenili narodnost in samostojnost kakor pa pohlep po denarju, ki danes žalibog v večini slučajev odločuje.
V obeh državah je zunanja trgovina glede nekaterih predmetov še prepovedana, glede drugih predmetov pa so v Italiji še izvozna dovoljenja, medtem ko je pri nas le valuta vezana. V tem oziru bo treba tudi besedilo nekdanje trgovske pogodbe, ki je osnovana na popolnem prostem prometu spremeniti.
Posebno važno ie pa pravilna uprava predpisov glede potovanja trgovcev, oziroma trgov-
skih potnikov po obeh državah, nabiranja naročil, donašanja vzorcev in dovažanja blaga. Potovanje je sedaj zelo otežkočeno in zvezano z velikimi stroški in izgube časa za vidiranje pasov. Tako na primer morajo v Ljubljani interesenti čakati na prostem in včasih po tri dni predno dobijo vizum. Enako zamudno je poslovanje tudi naših konzulatov v Italiji. Tu bo treba najobširnejše reforme in bi kazalo za tranzit preko ozemlja ene države brez prekinjenja vožnje dajati potni vizum zastonj za vpotovanje pa brez vsakih formalitet za mirodobsko takso. Treba bi bili tudi vpeljati, da pasovni odelek konzulatov uraduje najmanj 8 ur dnevno. Za trgovce.;in trgovske potnike bi bilo treba olajšati potovanje še posebej s posebnimi legitimacijami, da bo kontrola legitimne in nelegitimne trgovine mogoča. Paziti bo treba pri tem, da se tuji trgovci, oz. bolje rečeno verižniki ne poslužujejo naših tvrdk kot slamnatih firm, posebno ne spedicijskih tvrdk, da bi pod to pretvezo lažje razprodajali na konkurenco domačim trgovcem svoje blago. Kakih posebnih pristojbin za tujce ne bi kazalo upeljati, ker jih ne želimo plačevati recipročno tudi mi ne v inozemstvu in ker bi vsaka taka naša naredba izzvala represalije od strani prizadetih inozemskih držav.
(Dalje prihodnjič.)
Avstrijska prehranjevalna politika In izvoz.
Iz izvajanj Valter Federn-a v članku »Državno gospodarstvo z živili« v št. 319 »Neues \Viener Tagblatt« od 20./Xi. 1920 in o indirektnem vplivu tega gospodarstva na izvoz Avstrije, ki bi mogoče zanimala tudi našo javnost, naj navedem sledeče : Valter Fe-dern razmotriva in dokaznje v imenovanem članku z argumenti in statističnimi podatki težave in izgubo, ki jo ima avstr, republika pri svojem državnem gospodarstvu z živili. Država je primorana uvažati letno okoli 520.000 ton moke in žita iz inozemstva. Od teh naj bi se uvažalo po programu prehranjevalne politike, 120.000 ton na izprošeni kredit antante, zlasti Amerike, ki ga je pa treba vrniti glasom note dunajske sekcije reparacijske komisije z 6°/o petletnimi boni. Ostanek 400 000 ton se dovaža večinoma iz Jugoslavije, Rumunije in Bolgarije, deloma proti kompenzacijam, deloma proti plačilu v gotovini. Radi slabega stanja avstrijske
Krušna moka
krone znašajo svote, ki jih izda država za imenovani kontingent živil, ogromne miljone in miljarde, ki rapidno rastejo vsled vedno menjajočega se kurza valute na škodo avstrijske krone. Ker so cene, po katerih oddaja državni žitni zavod moko konzumu veliko nižje kakor pa cene, za katero je bila moka kupljena, mora kriti žitni zavod narasli manko z državno dotacijo. Dnevna kvota, ki jo potrebuje konzum, iznaša 1343 ton. Od teh je 819 ton krušne moke in 524 ton finejše moke, ki jih oddaja državni žitni zavod konzumu prvo po 3 K, drugo pa po 10 K za kilogram. Na tak način- je mogoče, da dobi vsak konzument 1 kg kruha za 6 K. 3 K namreč stane peka in drugi stroški za izdelovanje enega hleba kruha. Da je manko, ki ga mora doplačati država, na ta način zelo občuten, je razumljivo samo po sebi, zlasti ako se upošteva, da stane državni
P5en. m.
819
Kor. m, touali
žitni zavod 1 kilogram v inozemstvu kupljene moke od 30—50 K. Naslednja tabela naj predoči manko, oziroma višino denarne dotacije, ki nastane za državo pri različni kvalitativni mešanici krušne moke.
Fina m. Lastna cena Efektivni Pšen. m. drž. žit. zav. Izkupiček v m i 1 j o n i h
546
409-5
273
409-5
100% pšen. moka */s pšenične moke '/*/koruzne moke '/a pšenične moke V*2 koruzne moke
Po predstoječi tabeli krije efektivni izkupiček, ki ga dobi žitni zavod za prodano moko konzumu, komaj uvozne in postranske stroške. Pri vporabi samo pšenične moke za kruh mora doplačati država dnevno črez 32 miljonov kron, pri 'h pšenične in lh koruzne moke pa 28 miljonov. Na tak način iznaša državna dotacija samo na kruhu 1 Va miljarde kron, ako se računa kurz tuje valute, ki ga mora država plačati pri nakupu, razmeroma nizko in sicer ju-gosl. krone po 2 81, leji 670, nizozemski gold. 118. Pri sedanjem stanju valute (jugosl. K 3*40, lej 7‘35, niz. gold. 156) se manko izdatno zviša. Pod lastnimi cenami oddaja država konzumu še druga živila n. pr. mast in kondenzirano mleko. Manko, ki pri tem nastane, oziroma dotacija, ki jo mora doplačati država, znaša pri masti (rastlinski, ne svinjski) letno 3 miljarde in pri kondenziranemu mleku letnih 840 miljonov. Pasivum. ki nastaja pri taki prehranjevalni politiki in denarna bremena za službujoči personal, so glavni vzrok ogromnega državnega deficita. Saniranje tega stanja ni po mnenju V. Federn-a lahko izvedljivo. V slučaju namreč, da odtegne država svojo dotacijo pri najpotrebnejših živilih, zvišale bi se poslednjim cene tako, da bi jih ne zmogla ogromna večina konzumen-tov pri sedanjih denernib sredstvih. Naravna posledica tega bi bila zahteva
524
524
524
39-87
37‘19
35-86
770
7-70
7-70
Zato drž. dotacija dnevno h r on
32-17
29’49
2816
državnih in privatnih uslužbencev in delavstva sploh po izdatnem zvišanju plač in mezde, kar bi požrlo na eni strani ves državni prihranek iz nedo-tiranja živil, na drugi strani pa povzročilo nedogledno povišanje cen vseh drugih življenjskih potrebščin, zlasti pa industrijskih izdelkov. Povišanje cene poslednjim bi bil pa hud udarec za izvozno politiko. Dosedaj namreš lahho konkurira Avstrija z drugimi državami glede izvoza samo vsled sorazmerno nizkih proizvajalnih stroškov svoji industriji v primeru z višino paritete svetovnega trga in proizvajalnimi stroški drugih držav z visoko stoječo valuto. Če se pa ti stroški izdatno povišajo, je njena konkurenca nemogoča, ker ji pride tudi nabava surovin iz inozemstva vsled svoje nizke valute in ogromnih uvoznih in prevoznih stroškov dražje kakor pa drugim državam. Saniranje državnih financ z ukinjenjem dotacije za živila ne obeta po mnenju V. Federna mnogo uspeha za gospodarstvo države. On zaključuje, da je pasivnost državnega gospodarstva z živili posledica in izraz gospodarskega deficita Avstrije in se kot taka ne da odpraviti kar črez noč, ampak savno z intenzivnim, narodnogospodarskim koristnim delom in z izdatnejšimi inozemskimi krediti. — Izvajanja V. Federna glede umestnosti sedanje državne prehranjevalne politike Avstrije z ozi-
rom na njeno težavno gospodarsko stanje in njen izvoz so zanimiva. V splošnem pa smo mnenja, da tudi politika državnih subvencij ne bo vedla do nameravanih uspehov. A. L.
Hrvaški obrtniški dan fl2. decembra 1920.
s | Osrednji upravnf odbor hrvaških obrtnih zadrug je v seji dne 14. novembra t. I. sklenil, da se dan 12. t. m, proglasi za takozvani obrtniški dan. Pred vojno je bil vsako leto za obrtniški dan določen navadno 8 december. Ali letos, ko imamo itak že toliko praznikov, se je odbor odločil za nedeljo 12. decembra.
Glavni namen te institucije je, da imajo na ta dan vse zvezne organizacije sestanke članov in da na teh sestankih razpravljajo o najvažnejših obrtniških vprašanjih. T.a vprašanja so lahko splošnega obrtnega značaja, so pa lahko tudi samo lokalna. Baš v današnji dobi, pri ustvarjanju naše mlade države, je toliko problemov in stvari, ki se je treba o njih stvarno posvetovati. Obrtniki morajo imeti točen račun o vsem, kar se okrog njih dogaja, ako hočejo, da bodo jutri zavzeli v državi mesto, ki njihovemu stanu pristoji. Ravnotako važno pa je dviganje stanovske zavesti članov, vzbujanje ponosa in graditev organizacije do skrajne možnosti. Kajti samo organizacija, v kateri veje duh bratovske ljubezni, solidarnosti in medsebojnega zaupanja, je glavni predpogoj za uspešni napredek in preporod obrta; to so -sredstva v boju za varstvo obstanka in osiguranje doseženih ciljev.
Eno glavnih vprašanj je preosnova obrtnega zakona. Ne bo prešlo mnogo časa, in zakonodajna oblast bo morala urediti to vprašanje. Hrvatski Savez stoji na stališču, da je , treba priboriti čisti obrtniški zakon. Pri tem je vseeno, ako bodo določbe takega zakona obsežene v splošnem obrtnem zakonu, ali ako bode obrtni zakon, kolikor se obrtnikov tiče, posebej urejen. Glavna stvar je, da bo obrt kot tak priznan in da bodo obrtniške zadeve urejene ločeno od drugih obrtov, ki po svoji naravi niso strogo produktivni, ampak so lahko svobodni ali vezani samo na Koncesijo. Savezu je na tem ležeče, da je obrt v vsakem oziru zavarovan kot poklic, za izvrševanje katerega je treba posebne sposobnosti in stalne strokovne naobrazbe. Savezu je dalje na tem, da se posebno začetnike in one obrtnike, katerih obrt se giblje v majhnem okviru, zavaruje pred izkoriščanjem raznih špekulantov, ki se poprimejo obrtov, in pa da dobe državne podpore in druge ugodnosti, da se bodo vsaj deloma lahko kosali z gospodarsko močnimi obrtnimi podjetji.
Drugo važno vprašanje se tiče olajšav pri nabavi materijala in pol-fabrikatov, kot tudi nabave orodja in pomožnih strojev, medtem ko bi se na drugi strani moral urediti uvoz obrtniških izdelkov iz inozemstva.
Ako bo naša mlada država pravilno prijela ta vprašanja, bo njih rešitev brez večjih zaprek brzo izvedena. Država mora stati na stališču, da že radi svoje trgovinske bilance zaščiti domačo produkcijo ter da jo v vsakem oziru dvigne. Zato bi bilo treba oprostiti carine ves materijal, polfabrikate, orodje in stroje, v kolikor to blago uvažajo obrtniki ali obrtne organizacije, pod pogojem seveda, da teh predmetov ni dobiti v Jugoslaviji. Za kritje državnih potreb ne smejo biti dohodki iz carinskih vplačil glavni vir. Taka carinska politika spada v srednji vek, ali jo morejo izvajati samo zelo zaostale države, ki sploh nimajo razumevanja za domačo produkcijo in ekonomsko okrepitev domačih producentov. Ravnotako bi morala država -paziti na to, da se omeji uvoz izgotovljenega inozemskega blaga obrtniškega značaja. Le pri taki carinski politiki in pri taki zaščiti obrtnikov more država s polno pravico potom davkov urediti svoje finance in najti sredstva za ureditev državnih potreb.
Treba je imeti pred očmi predvsem, da bo Jugoslavija kljub svojemu naravnemu bogastvu na žemlji in pod zemljo morala živeti revno življenje,
ako vsi merodajni faktorji čimpreje ne začno z resnimi gospodarskimi pre-osnovami, ki jih je trebo smatrati za veliko enoto. Kajti Ie preveč nas bodo izrabljali naši mejaši, bogati Italijani, Nemci in Francozje. V tem primeru bi bila Jugoslavija sicer svobodna, ali istočasno bi se zgodilo, da bi bila suženj tujega kapitala.
Treba je namreč samo opazovati, kako se ta tuji kapital polagoma vriva v Jugoslavijo. Obrtniški stan ni proti temu, v kolikor gre kapital za tem, da izkorišča naše naravne dobrine, za katere nimamo dovolj domačega kapitala. Ali ta kapital sili v Jugoslavijo s pomočjo naših velebank, ki mu gredo na roko. To merodajno upliva tudi na naše kreditne razmere, pri čemur silno trpi naš mali človek, naš obrtnik.
Vidimo že danes, kako potreben je obrtnikom poceni kredit, a nikjer ne najdeš ne srca, ne razumevanja za ta kredit. Obrtnik že kupuje materijal na kredit, in ta neprilika bo zavzela vedno večji obseg. Ali vedo merodajni činitelji, kam to vodi? Hrvaški obrt je že pred vojsko dovolj krvavel vsled pomanjkanja kredita in izkoriščanja od strani raznih pijavk, i’n vendar sedaj v svobogni državi ne bo plaval v istih kalnih vodah ! In to niso samo neprilike za producenta, ampak tudi za konzumenta. Kajti ako propade domači obrt, si bo tudi konsument moral nabavljati svoje potrebščine na Dunaju in v drugih industrijskih centrih inozemstva.
Treba je na hrvaškem obrtniškem dnevu nadalje energično povdariti stališče obrtnega stanu glede delavnih razmer. Tu je treba, da načelno izvo-jujemo brezpogojno spoštovanje svobode dela. Delo, o katerem pravijo, da je vir vsega bogastva, da na njem sloni moč države in družbe, naj se zatorej spoštuje in naj bo svobodno za vsakega človeka, ki hoče delati in si na pošten način zasluži sredstva za svoj obstoj.
Naša država se je takoj v početku svojega mladega življenja odstranila od tega fundamentalnega načela, ko je hotela z eno potezo delavni čas zmanjšati na osem ur dnevno. Naša država je v tej dobi, sredi neznosnih porodnih bolečin, hotela biti naprednejša kot druge v resnici napredne, stare in urejene države. Kakšna zmota I Preprečevati delo v dobi, ko je delo tako nujno potrebno. Ne dovoliti, da se pro-dukbija zviša, in da se temu primerno regulirajo cene na domačem trgu. Na ta način se samo podpira uvoz inozemskega blaga in se uničuje domači element, kar je vendar zmota največje dalekosežnosti, ako že nočemo tega postopanja imenovati s še bolj karakterističnim imenov. Boj hrvaškega obrtništva mora iti potemtakem za tem, da se za vse obrte prizna deveturni delavni čas.
To so v glavnem vprašanja, ki jih bo treba, obravnati na sestankih, ki se bodo vršili na hrvaški obrtniški dan.
Pričujoči članek smo v splošnem povzeli po »Obrtniškem Vestniku«. Slovensko obrtništvo iskreno pozdravlja hrvaški obrtniški dan ter želi obrtnim shodom dne 12. t. m. najlepši uspeh. Naj bi pričujoča izvajanja prišla na vseh shodih do jasnega izraza, da bo tudi vlada občutila moč in energijo organiziranega obrtništva I
Izvoz in uvoz.
Izvoz krme. Naše ministrstvo za poljedelstvo je ugodilo prošnji dunajskega Jockey kluba, ki je prosil za dovoljenje, da sme izvažati iz naših zemelj krmo za svoje konje pod pogojem, da klub da v zameno odgovarjajoče število polnokrvnih konj v svrho zboljšanja konjskih pasem v naših pokrajinah.
Osiguravanje tuje valute pr! Izvozu. Ministrstvo financ objavlja imenoma vse one predmete, kateri niso samo popolnoma prosti v izvoz, ampak za katere tudi ni treba osiguravati tujo valuto in torej izvozniku ni potreba- da si preskrbi »uverenje«. Do-tični predmeti so: ajda, prosena kaša oluščena in moka iz iste, sočivje in povrtnina, sušena in mleta paprika, sveže in suhe gobe, sveže sadje, lavo-
rovo zrnje in listje, vrtni semenje, Če-bulovo semenje, paradižniki, pleva, krmska repa, bolhač, koko!j, izžeti razrezki sladkorne repe, otrobi, zmleti storži, zmleto trsje, zmlete kostanjeve lupine, hmelj in moka iz hmelja, koren iz čipovine, sirkova slama, čebelni panji in roji, sveže ribe, raki in školjke, skorja za strojenje, jezice in ruj, trska, ločje, Žir, divji kostanj, odpadki lesa pri izdelovanju ekstrakta, škrob in guma iz škroba, vino in mošt, mineralne vode, preostanki pri izdelovanju mastnih olj, mehki in trdi sir, soki iz sadja, kompoti, rastlinice in sadne konzerve v hermetično zaprtih posodah, klor in klorovo apno, kalcijev acetat, kalcijev karbid, ekstrakti za strojenje, ilovica, glina, razni pesek, kamni vsake vrste lomljeni in drobljeni, rožmarinovo olje, sortirane krpe izv-zemši volnenih, dna za sita iz konjske zime in iz lesa, preproge, moški in ženski klobuki brez razlike, izdelki iz trdega kavčuka, košarski in pletarski izdelki, sirkove metle, ščetarski izdelki, sita in rešeta, lesna volna in lesna moka, lesene palice, zobotrebci, izdelki iz galanita iz kosti in roževine, ter celuloze, kamenoseski izdelki, mlinski kameni, brusni kameni, zidna in strešna opeka, navadni lončarski izdelki, glazbeni instumenti, vse vrste keramični izdelki. Za vse zgoraj naštete predmete carinarnice ne smejo več zahtevati dokazila o osiguranju valute in so o tem že obveščene.
Uvoz. aparatov za industrijo in olajšave carine. Olajšava carine pri uvozu aparatov za industrijo, zazgla-šena v službenem listu št. 227, se razteza na vse one aparate, kateri so po svoji naravi namenjeni za industrijo, poljedelstvo in obrt ter so s tem potrebni da morejo izpolnjevati svojo nalogo. Kar se pa tiče vodovodnih, plinskih, električnih in tovarniških inštalacij, spadajo pa pod carinsko olajšavo taki predmeti, ki se uporabljajo v centralah za elekrrične, plinove in vodovodne naprave.
filnistfsKe ncretsbe.
Sprejemanje avstro-ogrskega železnega drobiža. Ministerstvo za pošto in brzojav opozarja s št. 31.820 od 23. septembra t. 1. podrejene urade, da avstro-ogrski železni drobiž ni izjed-načen z našim denarjem v paritetni veljavi, zato ga poštni uradi ne smejo sprejemati.
Sprejemanje pokvarjenih bankovcev. Kr. Narodna banka zavrača vse pokvarjene bankovce, oziroma odbije pri najmanjši poškodbi vsaj 2 kroni, zato vračejo poštne blagajne kot založni uradi take bankovce uradom, ki jih odvajajo. Da se pa zavarujejo poštni uradi, oziroma njihovi uslužbenci pred škodo, je ministerstvo za pošto in brzojav odredilo, da uradi niso dolžni sprejemati pokvarjenih bankovcev, posebno pa ne pretrganih in takih, ki jim manjka kak košček. Isto-tako opozarjamo na našo objavo v »Trg. listu« št. 17., da so vsi izza okupacije Srbije od avstrijske uprave preluknjani bankovci neveljavni in da jih Narodna banka brez vsake odškodnine zaplenja.
Predaja koroških poštnih uradov v upravo Avstrije. Med 26. in 29. oktobrom so bili razven poštnih uradov Dravograd, Kotlje, Guštanj, Prevalje, Možica, Črna pri Prevaijah in Jezersko, vsi v koroški glasovalni coni A nahajajoči se poštni uradi predani avstrijski poštni upravi. Pisemski in paketni promet z vsemi tu ne omenjenimi uradami se vrši seveda po mednarodnih predpisih. Tovarina za koroške poštne urade, ki so sedaj v Avstriji, se usmerja via Bruck na Muri, in sicer s potujočo pošto Maribor - Wien 9.
Slabo zaviti paketi. Poštnim rav-nateljstvam prihajajo dan na dan pritožbe radi poškodovanih paketov in zaradi odškodnine za take pakete Kakor trdijo poštni uradi, so pa večinoma le taki paketi pokvarjeni, ki niso zaviti z dovolj močno tvarino. Kakor hitro pa je poškodovam omot je jasno, da tudi vsebina trpi škodo!' Iz tega vzroka navešča kr. Ministrstvo za pošto in brzojav z odlokom št. 3&.284 od 25. oktobra najstrožje vsem
podrejenim uradom, da sprejmejo samo take pakete, katerih zavojna tvarina je dovolj močna, da vzdrži dolgo pot.
n*!
Carina.
Carinski posredniki niso javni organi. Opozarjamo naše čitatelje, da carinski posredniki niso javni organi in da ni nikdo primoran obračati se službeno do istih. Oni so le privatni podjetniki, katerili delokrog je omejen s § 22 srbskega zakona in smejo nastopati službeno le takrat, kadar jih ta ali ona stranka iz kakega vzroka zato pooblasti.
Carina na sir. Ker so carinski uradi neenako postopali pri carinanju sira, je generalna direkcija carine izdala odredbo, po kateri se sledeče vrste sira smatrajo kot mehke : srbski, lipski, somborski, prinzen, strahino di Milano, senkermenski imperial in tem podobne; kot trde pa:	kačkavali ementalski,
trapist, grojet, holandski, gorgonzola, rokfordski. Nejednako postopanje pri ocarinjevanju je nastalo radi tega, ker so bile izvozne carinske tarife izdelane za domače sirne izdelke.
Denarstvo.
Novo veliko posojilo. Med našo vlado in predstaviteljem neke večje švicarske finančne grupe so končani preddogovori za posojilo v znesku 500 miljonov švicarskih frankov za dobo 25 let brez obresti, ki se jih bo porabilo v kufturne svrhe. Zato dobi ta grupa pri nekaterih obstoječih kinematografih monopol svojih filmov v naši državi.
Podružnice prve hrvaške štedil-iiice v Moveniji. Kakor se poroča, je prva hrvaška štedilnica dobila dovoljenje od ministrstva za trgovino in industrijo, da raztegne svoj delokrog tudi na Slovenijo. Ustanovile se bodo v kratkem času podružnice v Ljpbljani, v Mariboru in v Celju, kjer se priprave že vrše.
Prepoved Izvoza srebrnega denarja. Vsak poskus izvoza srebrnega denarja se bo kaznoval z kaznijo od 5—10000 dinarjev in s zaporom od petih mesecev do enega leta, denar pa bo konficiran.
Kurz reške krone. Kurz lire proti reški kroni in avstrijski kroni je, kakor poroča Merkur službeno določen. Ena lira je 4.95 reških kron ali pa 10.30 avstrijskih kron ali kakor jih imenujejo Italijani jugoslovanskih kron prvega žigosanja.
Promet.
Radi različnih težkoč, ki se pojavljajo v železniškem prometu, obveščamo, svoje čitatelje, da veijajo to-časno sledeče omejitve: Ne sprejema se blago za postaje določene v lastni državi: a) za Maribor glavni kolodvor vagonski tovori namenjeni za reekspe-dicijo; b) za Pesnico tovor za reekspe-dicijo; c) za Zagreb južni kol. tovorno blago v kompletnih vagonih. Dovoljena so živila, režijske in vojaške pošiljke ter one na industrijske tire sledečih podjetij: 1) Slavija za les, 2) Zagrebačka dionička pivo vara i tvor-nica slada, 3) Hinka Franka sinovi, 4) Pongratzova tvornica parketa i pa-ropilana, 5) Šutejova industrija drva, 6) Gradska munjara i vodovod, 7) Bunzl i Biach, 8) Croatia d. d. za in-dustriju drva, 9) Ciglana Černomerec.
d). Na postajah proga Vinkovci- Indjija i tranzit je ustavljen ves tovorni promet razun premoga, žive živali, živila, režij, in vojaške pošiljatve; e) na progi Uszog-Macsek Szaboles je ves promet ustavljen. 2) za Italijo: a) Tovor za borgo franco - Aosta, b) Tovor za Domodossola (za postaje Liege-Luzern), c) Tovor za progo Tolmezzo - Villa Santina, d) Les čez Batipaglia in Meta-ponto v Kalabrijo in Sicilijo (do 15. XII.)
e) Blago nakazano carini v Milano porta Oaribaldi. f) Kotelni vozovi za Trst brez dovoljenja mag. generali. 3) Za Reko: je promet še popolnoma ukinjen. 4) Za Avstrijo: a) Popolnoma ukinjen je promet v postajo Passau in Passau tranzit, kakor tudi Regensburg tranzit. Že sprejeto blago se stavi na razpolaganje, b) Popolnoma ukinjen je blagovni promet čez Leoben na drž. železnici, izvzeta so le živila
in živina. Že sprejeto se še odpošlje, c) Popolnoma' ukinjen je tovorni kosovni promet v postajo Breclava (Lun-denburg) in tranzit, d) Ukinjen je promet v kompletnih vagonskih tovorih za Graz razun živil, drv, krme in rež žijskih pošiljk, e) Omejen za vse druge avstrijske postaje. Dovoljene so le sledeče pošiljatve:	Živila,	drva,	krma,
tiskovni papir, režijsko blago in posodje. f) Na progi Leibnitz in Spielfeid so ustavljene reekspedicije.
porethif.
Vrtna in poljska semena. Tvrdka Sever & Komp. nam iz prijaznosti pošilja sledeče poročilo:	Vreme za
vzgojitev zelenjadnih semen je bilo v tekočem letu in v zadnji zimi dokaj ugodneje, kakor v isti dobi prejšnjih let. Daljša suša, kije nastopila pomladi, je seveda neugodno vplivala in tudi povzročila nekoliko škode ; vendar pa je bilo stanje rastlin vseskozi dobro in nastavek zadovoljiv. — Ker pride pri nas za zelenjadna semena predvsem v poštev dobava iz tujine, je uvaževati sledeče:	Letos je dobava vsekakor
lažja, kot je bila zadnja leta, ko smo bili navezani le na Nemčijo, ki pa niti svojih potreb sama ni mogla kriti. Ponudbe dohajajo iz vseh strani v obilni meri; ugodne ponudbe so zlasti iz neutralnih in ententnih držav, katerih posluževati pa se je radi visoke valute precej težko in riskirano. Tudi Nemčija obljublja izvoz vseh semen, še celo za žlantne grahe in fižole, dasi v neznatni množini do 5 kg na posameznega odjemalca in od vsake vrste, kakor je bilo zadnji čas določeno. Glede dobave, posebno po pošti, se stavljajo razne druge neovržne težkoče, kakor: izvozna in prevozna dovoljenja, dolga in nesigurna vožnja, zapreke na carinarnicah itd. — Deteljnih semen radi lanskih visokih cen ni nikjer preostalo v pomembnih množinah, ker je obstojala bojazen, da se bodo cene istim lesos znižale. Pričakovalo se je obilnega pridelka in vsaj do polovice nižjih cen. To pa se ni vresničilo, ker vreme za deteljo hi bilo najugodneje. Vzrok temu je tudi manjša vrednost denarja, dalje to, da polaga producent večjo važnost na blago, kot na denar in slednjič to, da se seme za našo novčauico ne more v državi s tako-zvano zdravo valuto po ceni kupiti. Deteljnega semena se v naših krajih ob ugodnih letih precej pridela, vendar ne v zadostni množini. Tudi letošnji pridelek je dokaj ugoden, kljub temu da je deževno vreme pod jesen zelo škodovalo, vsled česar je seme drobno in ni tako lepe barve, kot bi bilo želeti. Prav ugodne letine se je letos pričakovalo v Franciji in Italiji, ki je pa pozneje vsled deževnega vremena nekoliko trpela in je cena poskočila v nekaj mesecih do treh njihovih enot. Prav dober pridelek je imela Amerika. Lepo deteljno seme, predenice prosto, nakupljeno v tujini, bi stalo do K 60'— in več za kg, medtem ko se dobi domače blago, ki je nekaj slabše kvalitete, izpod K 50'—. Dober pridelek je bil tudi glede lucerne, bodisi v Franciji, bodisi v Italiji: cene pa so kljub dobri letini visoke. Cena za predenice prosto in lepo blago je danes precej enaka črni detelji. — Travno seme. Angleška in laška ljulka sta obetali povsod dober pridelek. Cene teh dveh glavnih vrst so pa v zadnjem času poskočile, ker se letina, ni izkazala' tako dobro, kot se je prvotno računalo. Posebno velja to za angleško ljulko. Cena polno kaljivemu in čistemu semenu za angleško ljulko je danes K 24'—, za laško pa K 20'—. Mačji rep je obrodil na Poljskem in v Nemčiji izvrstno. Cene pa so visoke. Pričakovati je uvoza večje množine tega semena iz Amerike vendar je negotovo, da bo to blago vsled visoke ameriške valute kaj ceneje. Danes notira mačji rep čez K 20'—. — Vse vrste finejših trav, ki se rabijo predvsem za napravo mešanice, so z malo izjemo prav slabo obrodile in so jim cene zelo visoke, tako, da bi nekatere vrste stale do K 100'—. Radi te okolnosti bo za fine trave zelo malo interesa ali pa celo nič. — Semena krmilne pese je povsod v obilni meri, predvsem semena starejših letnikov s slabo ali pa prav slabo kaljivostjo.
Cena za letošnje, prvovrstno In dobro kaljivo seme je K 24'—.
Surovi gumi. Zanimiva je notica glede surovega gum,/ja v »Trgovskem listu«* št. 13, z dne 30. oktobra 1920, ki poroča, da je »Rubber grower asso-tiation« v Londonu, organizacija angleških gumijevih plantač, skrčilo na-rezovanje dreves na polovico zato, da dvignejo cene surovemu gumiju. Na podlagi lastnih opazovanj v izhodni Aziji pripomnim k temu sledeče: V zadnjem desetletju so podjetja različnih narodnosti nasadila različne plantaže posebno na Malajskem polotoku, v Siamu, Sumatri in vseh drugih ugodnih pokrajinah jugo-izhodne Azije. Te plantaže so pričele deloma že dajati gumi, deloma se bo to zgodilo v prihodnjih letih. Produkcija gumija bo torej na vsak način vedno večja, če tudi bodo skušali producenti ta fakturni preprečiti na ta ah oni način. Stalno tako početje ne more ostati. Na vsak način mora priti prej ali slej zbog nadprodukcije do pomembne krize in to bo tedaj, ko bodo vse plantaže v stanju najlepše in plodonosne dobe življenja, ako tehnični napredek ne bo zjednačil produkcije in konsuma. V vidiku je torej ugoden čas za gumijevo industrijo, vendar treba je, ako hočemo izrabiti razmere, da se zganemo o pravem času, da se informiramo natančno in si pridobimo za izrabljanje priložnost ter nam ugodno stališče tam zunaj. Brezdvomno bodo igrali važno špekulativno ulogo inozemski prekupci, ki posredujejo v trgovini predno dospo surovine iz daljne Azije preko različnih angleških inštanc v roke našega kon-sumenta. Takim špekulacijam v prid tuje trgovine pa bodemo podvrženi tako dolgo, dokler ne bodemo imeli lastnega zastopstva v jugo-izhodni Aziji, ki bi dobivalo vse nam potrebne surovine na mestu produkcije, kakor delajo to podjetja drugih naprednih narodnosti potom svojih zunanjih agentur.
Inžener Ferdo Lupša.
Zrnje in moka.
Osijek: Dovoz slab — prodaja živahna. Pšenica 950.— do 960.—, stara koruza 420.— do 430.—.
Sombor: Pšenica 940.— do 950.—, nova koruza 360.— promet slab.
Vinkovci: Nova koruza 860.— do 365.—, belo grah 700.—, pšenica 940.— do 950.— promet živahan.
Vino.
Naša vina Cene našega vina so v zadnjem času precej poskočile, ker je prodaja precej živahna. Kakor se vidi iz vsega, bodo letošnja vina še dražja, ker je bila letina slabša, kakor lanskega leta, tako da je en hektar vinograda dal komaj 6 hi mošta. Po kakovosti pa je letošnji mošt precej dober, ker ima 20 do 22 odstotkov sladkorja, boljši pa še celo 26 odstotkov.
Hmelj.
Ža te c, dne 25./11.1920. Neznaten promet, razpoloženje oslabelo, 4700 do 4800 č K za 50 kg.
Cene paličnemu železu za eksport je določila Nemčija tako-le: za Švico 350 frankov, za Itajilo 350 lir, za Če-hoslovaško in Avstrijo 3200 mark, za balkanske države 3500 mark, za Poljsko 4000 mark, za Francijo 950 frankov ter za prekomorske dežele 55 dolarjev za tono. Iz katerega vidika so se te cene določevale nam ni znano, vsekakor pa je čudno, da se je za Italijo predpisalo toliko lir kot za Švico frankov, dasiravno notira švicarski frank vtirikrat bolje od lire. Tržaški frgovec bi zamogel potemtakem kupiti v naše krone preračuojeno eno tono paličnega železa za ca. K 1750*—, naš trgovec pa bi moral dati za isto količino ca. K 7000'—.
Trst — svobodna luka. Pod tem naslovom prinaša Trgovinski glasnik telegram iz Trsta od 25. t. m., iz katerega je razvidno, da je trgovska zbornica poslala italijanskemu ministrskemu predsedniku Giolitiju telegram, da se v Trstu ustanovi svobodna luka na podoben način kakor je to v Reki.
Tovarna za dušik v Rušah pri Mariboru. Delničarji te tvornice, ki se pravzaprav imenuje, dasiravno v naši
državi se nahajajoča, Oesterreichische Stickstoffwerke A. G., imeli so te dni letni obračun* ki izkazuje za leto 1919 naših K 4,917.066 dobička. Določila se je 15°/o dividenda, tako da odpad*e na vsako delnico jgsi. K 30, ali pa v sedanji relaciji okolo 110 avstrijskih kron. Menda bodo avstrijski delničarji s tem uspehom prav zadovoljni. Radovedni pa smo, kaj se je z naše strani ukrenilo, da se to podjetje v resnici, ne samo na papirju, nacijonalizira. Morda pa ostanemo tudi zadovoljni, da smerno i v naprej tujim delničarjem s svojimi žulji služiti mastne dobičke. Pri nas je vse mogoče.
Pristojbina za pisma v mednarodnem prometu. Svetovni kogres pošt je sklenil, da se bodo morala v naprej pisma v mednarodnem prometu fran-kirati s 50, dopisnice s 30, tiskovine za vsakih 50 gramov ter vzorci z 10 centimi. Dežele, katerih valuta se razlikuje od franka, bodo seveda morale frankirati s znamkami v svoji valuti, vendar v vrednosti, za pismo v inozemstvo ki odgovarja vrednosti franka. Potemtakem bode stala pri nas znamka po sedanjem kurzu francoskega franka K 4.25, dopisnica 2.55 in pristojbina za tiskovine 85. vinarjev od vsakih 50 gramov.
Patentni urad. V »Službenih No-vinah« z dne 27. novembra razglašena je naredba ministrstva za trgovino in industrijo, glasom katere se ustanavlja v Beogradu za celo kraljevino patentni urad pod imenom »Uprava za zaščito industrijske imovine«. Ta urad, ki nam je bil že najnujneje potreben sestoji iz prijavnega odseka za patente prijavnega odseka za vzorce, modele in varstvene znamke, iz odbora za pritožbe, iz razsodišča in iz kasacijskega odbora. Naredba stopi takoj na snago, zakonito izvršilno moč pa zadobi 3.0 dnij po razglašenju, torej koncem decembra.
Nabava poljedelskega orodja. Kakor poroča Trgovinski glasnik, je ministrstvo za poljedelje nabavilo večjo količino poljedelskega orodja, ki se bo piodajalo poljedelcem po.znižanih cenah.
Preložitev vojaških dobavnih razpisov uprave vojne odeče v Beog adu. Na dan 17. novembra razpisana licitacija za dobavo 200000 metrov vojaškega sukna se vrši dne 17. decembra 1920; na dan 20. novembra razpisana licitacija za dobavo 300000 metrov vojaških trakov se vrši dne 20. decembra 1.1.
Trgovska korespondenca. Slov. trg. društvo »Merkur« je izdalo v ponatisu trgovsko strokovno knjigo »Klei-bel-Volc: Trgovska korespondenca«. Trgovce in trogovske sotrudnike opozarjamo na to knjigo, ki bo služila šolskemu pouku kakor tudi privatnemu študiju. Cena vezani knjigi je K 46.— po pošti K 2.50 več. Naroča se pri slov. trg. društvu »Merkur« v Ljubljani.
Bzftaz posredovalke slivenskega trgovskega ‘dmšS-va
„MEK UR16 v LJu&Bšani.
Sprejme se: 5 knjigovodij, 3 ko-rešpodenti, 1 poslovodja, 0 skladiščnik, 4 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnika železne stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 0 pomdčnik špecerijske stroke 7 kontonstmj, 2 blagajničarke, 8 prodajalk, 5 učencev, in 3 učenke. — Službe išče: 2 kontorista, 3 poslovodja, 0 potniki, 17 skladiščnikov, 22 pomočnika mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 15 pomočnikov manufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske stroke, 0 pomočnika modne in galanterijske stroke, 23 kontovistinj, 18 Magajmčark, 25 prodajalk, 5 učencev in 4 učenke — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini Gg trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobia vedno poslu-žu ejo naše posredovalnice, ki bo skušala ustreči željam kar najnatančneje.
80, 20-11
im
PRCizmi UJUBLJtiMB
^*S8aa««fi»aaa»«»fla»cia«iattaKaB«flNa
Zahtevajte povsod
i Ti i o i
I 1 Izlili«
krsmo m een
V
& i 1
LENAS1 & GERKMAN
Ljubljana Stritarjeva uh 4	-	Lingarjeva	ul.	?
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo. 6i, 20—18 Na drobno.
Anton Erker
Min uliti 1! Liiliaia telim testa !J
dalje Ilirija čistilo In čistilni prašek za kovine, parke tno voščilo, lak z 1 usnje, vaselin in kolomaz
iz domačs tovarno kemitniii Izdelkov
& Ko. I
n
n
•
d
Ljubljana-Vič.
M is kvaliteta povsem konkurenca.
^	102,	20—5	J
a
*
Najvofia saSoga
cigaretnega papirja in stroini \ pisemskega papirja, črnila, t udečih, kreme za Čevlje, čevljarske smole, apreture za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega blaga. — Ka 113, 10-5
S	u
j	Fr. Brumat	j
Ljubljana
i	Klesti*! iVg St 25, i. rcadstr.	|
\	Hattars In tMitfne.	j
«	! 1 ! Konkurenčne c^ne. ! ! !	;
s
118 52-4	i
K»KMisfia«aBKwiRn»«««B*M«oaaaoia«KB*:ci»*»M«««i,*»it»
defeeBo.
Na drobno.
B!2La 3 EVE K
Ljuaijnritjn.ouitJ
Tapetniška
delavnica
aaeaaaaaaaa« 'j^^Mxi.:»^tt»*0aatiffi«aaaMBaaa«
:	s
i	Na	dobe!®.	5
I Fr. Zebail
S	a
: Rudnik—Ljubljana f
a	a
Dolenjska cesta.
ni	o
S Telefon interurban št. 430. i
a	*
a	n
S Priporočam po najnižjih cenah: S
■ SLADKOR v kockali in kr stal. [ S RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, \ \ PETROLEJ bc-ii, VŽIGALICE !
itd. itd,-□ n
s	a
l Kupujem po najvišjih dnevnih ■
w	a
5 cenah In v vsaki množini
s	____________________ :
s fižol. Zahtevajte ponudbe! 5
l	82,	15-12	5
R-rr ‘*Maa»*tM»i*»aM»M«inaaii''e*,iaB»vana8a«f>Kaaaaaa
i
Opirava za pisarne
regi^trature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled I
rt
«s	o	>	bo
.£ '•g'	£	S
> S	E -8	••
MiS	O	U	m
v)	C	(U	~	‘
r~	c	M	t
^	'O	O	£
C	„	u	E	0
— 0J	OJ	o	ti
C	u	J=	r
?	O	C	w
Ksssa o =5	o	'Z	>	H
_ h	C	c	«	^
I •“	*	3	ti
X	C	,_Q	^	(/)
sbotot« o	3	m	n
»	4j	c
•«	•'	V
u
■38» (A	R	£	-	w	jJ
O	C	v	>Jl
o	^	/-s	Tl	^
X	>o	O	o	^	N
S	e	-g	I	■g	.Sc
o o	■ -pj —	X I
as .s- .5 S i> « a „ 1*^
<	o.	W	C	V)	J)	'S'
j2fsiusmmvMBsasvamair!>&aBSB&&jmBSB^U4,
UuMiana .................  (
Ttgoyi»a s papirjem. Šolske poSrefesčSne. -
106, 72—9
Na deS»eBo. Ma fiSrob«©.
M, TREBAK '
Tiisiiif! s im
Ljubljana
\ Wlik!oš'<č;eva cesta št. 6/I.
%	115,	10-
izdeluje	111,	5—4
Tovorna lesenih žeMiev
Ivan Seunlg ml.
Um pod imarno soro pri 'UubLaal.
OROaERlJA R^RFllVtRUA
I.CKOTAR
1^0 to-
v
iuainilaktiit‘u
S
i
o
LJUBLJANA VJOLFOVA UL>.
iiiiii
75, 10-9
Ljubljana, 5v.gcjrac.g.
Tovarna kemičnih iidelkov v Hrastniku
ponuja:
žvepleno kislino, solno kislino, kristalno sodo, grenko sol, Glauberjevo sol, kalijev soliti r, pralni prašek, umetno gnojilo (Superfosfat), rudeče b;rve, zeleno galico. — Nanovo vpeljane specijalitete: raznovrstne tinte v kakovosti prvih nemških znamk, modrilna esenca mo-clrilni prašek, ntodrilrie kocke in mo-drilne krogije.	101,5—3
H. Haveržnik
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
MARIBOR, Aleksandrova c. 16.
Zaloga vsakovrstnega usnja in vseh čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah. 124,10—1
AUTOMOBILI
Veletrgovina s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
j	46,	20—11 j
kupuje v vsaki množini po naj višjih dnevnih cenah
Teriloica in predilnica
Anton Šinkovec,
Grosuplje. 123,3-3
122, 2-2
Trpežna
poslovna
KOLESA
vsa oprerna vsa popravila
J. GOREČ,
UubUano. Goipostet.ka 14, Vego.o 8.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 15.
Sivdnl stroji \a m za pletenje
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalo! streli .Adler'.
Ceniki zastonj in franko. IJfilOTff *z Prvih tovarca. - Dlirkopp, Styria, Zaiasno znižana tanal IlUlKaU Waffc.".rad.	19,	5—4
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90.
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za Višino rabo in kadilo.
Kupuje 60>20-14 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
Vsem trgovskim tvrdkam, družbam’in korporacijam so priporoča za vse vrste tiskovin
A. & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TUG ST. 10.
CoSoniale
Ljubljana.
Uvos in prodaja vsakovrstnega inozemskega man&ifakturnega blaga in pSetenin.
Na debelo in drobno,
Zvonarja ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montana* Import. Eksport.
Šampanjske kleti
Gosposvetska cesta 1 priporoča svojo zalogo železnine, poljedelskih strojev in železnih blagajn na debelo.
Prodajamo in kupujemo na debelo:
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65, 26-18
prej W. Hintze
priporoča Joiperial" in ilite-M
Brzojavni naslov: Čučekcie
Veletrgovino mami- Hediet & Koritnik
!nMm tim
Dobiva pon?«jvee is An-glije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
UubSisna, Frančiškanska ulica it. 4
 ———— Telefon interurban št. 75. ——________—
O—18
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA JUHSHSM
STRITARJEVA ULICA 2
Delniška glavnica 50,000.000 K.
• ••
Obrestuje vloge v tekočem računu in na knjižice najugodneje ter plačuje sama rentni davek.
Kupuje in prodaja devize, valute in efekte vseh vrst.
Eskontuje in vnovčuje menice in devize na tu- in inozemska mesta.
Sprejema vsa borzna naročila na tu- in inozemske borze in jih vnovčuje najugodneje.
Daje vsakovrstne predujme na blago, efekte itd. Dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji. Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah.
Rezervni zakladi okrog 45,000.000 K. e®®
Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. - Telefon 261 in 413.
• o®
1	Račun	čekovnega	urada	v	Ljubljani	št.	10.509.
• 3®
Podružnice:
Split, Celovec, Sarajevo, Trst, Gorica, Celje, Maribor, Borovlje Ptuj in Brežice.	?s,	4-4
Prodajs srečk razredne loterij®.
8
©
& s* ra 22 ® a
VELETRGOVINA
Cesta ne GorenjsRo železnico št. 1
priporoča
| raznovrstno žganje, kakor slivovko, rum, brinjevec in konjak. — Vedno velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga.
= Konkurenčne C;jne. —
j! Telefon interurb. štev. 246.
\ mr Zahtevajte cenike 1 -m
1	71,	10-10
Semena za preprodajalce
priporoča
SEVER & KOMP.
LJUBLJANA.
Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
14, 20-17
n	irtfni^nar iriaifccrt hci
Ljubljana, Selenburgova ulica št.1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Kcipiml 20,000.000 K. — Rezerve okrog 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Sprejema: vloge na knjižice in na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
upuje n prodaja: devize, valute, efekte itd.
Eskontira: menice, terjatve, fakture.
Daje: kredite in predujme na blago, efekte itd.
Izdaja: akreditive na vsa tu- in inozemska
mesta.
Pospešuje: trgovino, industrijo ter uvoz in
izvoz.
Brzojral naslov: EsKomptno. interurb. tel. šl, 146.
50, 20-13
Ljubljana
veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50—17
a h
a n h a bs
rd
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št, 35.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—18
fcM
'«■ . m em
BI« 3C • • »a
ca
35
£3
«a
Z.S
CC
tsa
ca
aa
ca
am
ca
II
VB
ca
a«
sa
aa
*o
«rj
aa
aa
wn
RU
.ta«
3*1
tim
Mfl
su
UM
o ja »a
tea
aa
ss
»a
razmnože-JKlnl aparat, razmnožuje strojno in ročno pismo potom neferaliUi?e steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-15
The E3@x to. LJubtlana, Gradi«* 10.
Moderno »rejena popraoilnica vseli pisulnisi strojev.
»s*
KIS
aa
aa
ca
aa
aa
aa
ca«
ca
aa
aa
aa
aa
ca
ca
aa
ac
si
80
aa
aa
ai»
aa
ss
a»
gg
ac
ec
ca
aa
nit
na
aa
r..*e
tam
VeleMomo v ijulljoni
M. Rosner & Co.
>8M9®|£®<
naslednik
51. 10-7
m
VIKTOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
slivovlco, brinjevec, sadjevec, rum, Konjak In razne likerje po najnižjih cenah.
e & •
Kupuje sadje * seh vrst pripravno za Rn-
L| § Telefon 71. banje žganja. Telefon 71. |j 1 %
8e#8®a#©®««e®©®®iii©tt®®s®9©©®©®©®aa®o®®,®aac#*®**®e®®®®*®®*