46 številka. Trst, v četrtek dne 26. februvarija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razan nedelj in prazaitov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto £4 K. za pol I«'t a 1 2 K. za četrt leta 6 K in za en m^aec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na uaročbe brez priložene naročnine ae upravniStvo ne ozira Po tobakaraah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 stot (3nvČ.l; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. ^ p glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin piccolo št. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. ^ * ■' ■> Uredništvo In tiskarna ; ulicp. Garintia štev. 12. Politično društvo „Edinost"^ Vabilo javni shod katerega priredi politi«-110 društvo „E d i 11 o s t" y „Narodnem ionu" pri Sv. Ivani v nedeljo dne t. marca t. I. DNEVNI RED : a) Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah. b) Slučajn<**ti. Začetek ob 4. uri popoliidne. Na obilo udeležbo vabi Odbor. Dogodki v Ricmanjih. Interpelacija poslanca Plantana in tovarišev na goep- ministersfcega. predsednika dr. pL. K->erberja kak' r voditelja ministerstva notranjih stvari in na goep naučnega ministra glede postopanja e. kr. okr. glavarstva v Kopru in c. k. name*mi* va v Trstu v stvari prestopa okraja Ricmanje pri Trstu iz rimSko-katoli*ke cerkve v gr&ko-katoli^ko cerkev. (Zvršetek ) Najprej so odprli kapetanijo t?r jo preiskali po vseh kotili; na to so jo zaklen li ter izročili kija? dolinskemu mežnarju in komisija je od«la ponosnih korakov v zavesti, da je storila junaški č n. Siioraj neverjetno je, da taki »as'opi politične oblasti niso dovedli do krvavih spopadov z miroljubnim prebival-t> om iz Ric , manj in Lo£a ; in ravno tako neverjetno je, ' da se v pravni državi z mirnimi državljani postopa tako n e z a - ! slišano in skrajno izzivalno. Kakor kaže, nima politična oblast v Kopru in Trst-i ni kakega pojma o državnopravno zajamčenih pravicah držav-; 1 j a n o v, o lastninski pravici in posest', kikor tu Ji o cerkveni jurisdikciji, kajti sicer bi se ne bila mogla postaviti v službo tržaškega ordinarijata, k ateremu manjka vsakršna jurisdikcij a glede R i c m a o j in Loga, ko so vendar vsi prebivalci teh vasi prest »pili v vseh pravn;h oblikah k grsko-katoliškemu obredu ter bili po škofu Droholeczkem pravove-Ijavm sprejeti v grAko-katoliško eerkev. Postopanje političnih oblasti ie jasen dokaz za namene vladnih organov, da bi trprn čene prebivalce iz R cmanj in Loga s pritiskom na vse načine in ceh* z močjo bajone t >v izgnali iz grško katoliškega obreda nazaj v rimsko katoliški obred pod uzurj at eno oblast dolinskih župnikov, ne bi se obiafui men le za nevarnost, da bi mogla o teh nasilnih poskus h priteči celo nedolžna kri. Proti temu, naravnost škandaloznemu in izzivajočemu nastopanju omenjenih oblasti nasproti taktnemu in mirnemu prebi vahtvu iz Ricmanj in Loga, ki s^ je vedno zakonitim potom prizadevalo in prosjačilo, da se uredi pekoče cerkveno vprašanje, se mora protestirati najodločneje, in podpisani so primorani, da že sfdaj opozarjajo vlado na mogoče resne in skrajno obžal>valoe posledice, ki morajo nastopiti, ako se bo na ta način ša dalje z nogami teptala dobra pravica prebivalstva. Ricmanjci in Ložani so trezni in miroljubni državljani in pravico imajo, da s3 postopa z njimi kakor takimi, ne pa kakor z uporniki in zloč nci. Ob zaključku naj omenim, da je okrajno glavarstvo kopersko menilo venčati svoj čin s tem, da je z reš tvijo od dne januvarja 1902, štev. 1430 opozorib neko ženo v Ricmanjih, da glavarstvo ne more odobrujč vzsti na znanje njene izjave iz , oziroma prestopa, ker da ni verjetno, da bi si bila iz lastnega prepričanja izbrala novi obred, temuS da je opravičeno mnenje, da se je ta prestop izvršil vsled hujskajoče agitacije S tem si je prisvoj lo okrajno glavarstvo C3I6 pravico izskušivanja verskega prepriča nja dutičue osebe, kar pomenja naravnost zaušnico določ >am državnega osnovnega zakona in se pač še ni moglo nikjer zgoditi. UvažujČ vse zgoraj opisana dejstva, z ozirom na neznosni položaj prebivalcev v Ricmanjih in L>gu, so podpisani primorani, staviti s'edeča vprašanja : 1. Ali hoče vlada zakonito braniti v državnih temeljnih zakonih zajamčene pravice prebivalcev Ricmanj in L>ga glede svobodne izbere svoje vere? 2. Ali je vladi znano nasilno in protizakonito postopanje njenih organov v stvari izstopa Ricmanjcev in Ložanov iz rimskoka-toliške cerkve in o prest >pu k grško-katoli-škemu obredu, in če jej je znano, ali je voljna, preskrb ti zadoščenje užaljenemu pravu in zakonu ? 3. Ali hoče vlada vspostaviti nekdanje lastninstvo glede cerkve in kapelanije v Ricmanjih in Logu ter škofijski ordinarijat v Trstu z njegovimi navideznimi pravicami zavrniti na redni pravdni pot? 4. Ali hoče vlada že leta 1900. storjeni iz-, oziroma prestop Ricmanjcev definitivno priznati ter takoj vse potrebno ukreniti glede mtanovitve grš io-katoliške župnije v Ricmanjih in glede ureditve premoženjskih razmer iste Župnije ? Politični pregled. V Trstu, 26 fdbruvarija 1903. O položaju. Kako prav smo imeli včeraj, ko smo, govoreči o vesteh, ki se širijo o namerah Koerberja za preosnovo kabineta v parlamen tarni smeri, dopuščali možnost, da-si je snažna gospoda, ki ee zbirajo okolo »Neue Freie P.«, vso stvar 1 e izmislila v ta nameti, da še bolj razburijo Nemce, poojstre razmerje med posled njimi in Čehi ter tako še bolj zastrupijo ves pcložaj. Tako delajo vedno, ker od tega žive, ker od nesreče, ki tišči državo, hranijo evoj frakcijski interes. Danes imamopred seboj izjave toliko ljudske stranke (glede namišljene min'sterske kandidature posl. dr.a Derschatta), kolikor od češke strani (glede slične kandidature dr.a Kramari): decidiran® izjave, da na vsej stvari ni niti besedice resnice in da je vse le zgolj drzna kombinacija znanih političnih krogov, ki se posebno bavijo s političnimi intrigami in parlamentarnimi spletkarijami. Kar se dostaje namišljenega imenovanja kakega Nemca ministrom rojakom za Nemce, pripominja praška »Politike povsem opravičeno, da to bi bil pravi pleonazem. Mari ni g. Koerber s svojimi tremi portfelji pravi pravcati nemški minister rojak ? Mari ni ves kabinet, izvzemši dr.a Pientaka in dr.a Re • j-.eka, trdno sklenjeno nemško jezikovno območje? Čemu še dr.a Derschatta kikor pri-klado ? ! Kar pa ss dostaje namišljenega vstopa dr.a Kramari v kabinet, oziroma izstopa dr.a Rezeka iz istega, pripominja isti nraški list zopet povsem umestno, da nikdo ne bo verjel, da bi bilo s tem, ako dr. Kramar stopi na Rezekovo mesto, že ustreženo zahtevam češkega naroda ter poravnana vsa krivica, storjena temu narodu. Dunajska »Information« črta položaj tako-le : »St danje parlamentarično situvacijo so naslikali jako drastično z izrekom, da ministeri-jalni voz mora preko mladočeške mitnice in da bo moral tam plačati cestnino, in sicer v gotovini, ne z obljubami. To je vsej odkrito-srčao in treba tu i i priznati, da je tudi resnično. Saj delajo druge stranke tuii tako. Če je nemška levica izsilila, da je Gaut-schovo m nisterstvo odpravilo Badenijeve jezikovne nareibe, in potem Ciarv jevo mini-sterstvo Gautschev« naredbe, je bila to tudi mitnina, in sicer izdatna, ker je šel po vrhu dober kos državne avtoritete. Vprašanje je, v čem bodo Mladočehi videli zadostno mit-nino, ali bodo zahtevali stvarnih ali osebnih PODLISTEK. 45 Na rojstni zemlji Spisal Ei&ver-Šandor-Gjatgkt ; prerel M. C. XVI. — Sto in petnajst tisoč! je poaovii Bli-njevi<5 mehanično, zaslepljea po velikosti svote. Vaa njeg rt razsodna duša se je pre-tres'a. V-pričo take ponudbe kakor da je v njem vse izginilo in ostalo edino le prepri čanje, da more napraviti sijajno kupčijo. Tudi Lev ni mogel ničesar reči v prvi hip. Tomica *>a je ma'>al z rokama v začujenju in se vrtil na mestu ter nezadovoljno kimal z glavo na levo in na desno, mrmraje : ' »Kako da se more še obotavljati. — drug pameten človek bi hitro zagrabil z obema rokama«. — Pravite torej — tudi ves fundus instruetus ? — je vprašal B injevič le tako, a se je komaj vzdrževal v duši, dat ni pritrdil ponudbi. Sjajna svota, za njega in v njegovih očeh ogromaa evota, je vaa njegova druga Čutstva popolnoma potisnila v senco. Ali vendar se ni mogel odloČiti. — Da, tudi f indus instruetus — na ravno — tako se povsodi kupuje in prodaje! — sta odgovorila Mikolaš in Rakoci v isti hip. Sedaj se jima je pridružil tudi Tomica in je tudi on začel priporočati prodajo. Le Lev je molčal. V njem je navBtala silna borba med čutetvi in razumom. Njega je v teh nekoliko urah rojstni ma dom osvojil popolnoma in je razvnel v njem silno ljubezen do stare hiše. Misel, da bi jo zapuščal radi denarja — radi posvetnih razlogov, zdela se mu je grda in strasoa, ali razum je razum, a ta razum je govoril za-povedalnim načinom, da bi bila grozna po greška, ako bi zamudili tako prodajo. On«le Tomica je nagovarjal Blinjeviča v tem zmislu. No sedaj se je oglasila stara gospa. Ooa, ki bi se sicer iz strahu pred soprogom ne drznila za nobeno ceno mešati v gospodarska opravila, je skočila k skupini možkih in je začela živo nasprotovati prodaji. — Dragi L'vij — se je obrnila do so- proga — slušaj mene! Kako se moreš le razgovarjati o tem? Kam naj mdva starca — sedaj od tu X — Skoro štirideset let sem tu — a ti, odkar si na svetu — vedno tu. Kaj naj mi v mestu ? A da kupimo drugo posestvo, kakor pravi gospod doktor — tudi to ni nič. Ako želimo še na dalje gospodariti — e pa dobro, ostanimo tu. Oemu da bi mi prepuščali prost)r drugim? — A — jaz sem le žena, ne znam misliti kakor možka glava, ali — jaz ne vidim nikake koristi. Ni mi le srce proti tej prodaji, ampak — jaz računam tudi. Kaj je danes stotieoč? NiČ. V mestu ne bi mogel s tem imetjem niti na pol tako živeti, kakor živimo danes tu. — Hvala Bagu, vsega imamo. In ti — kako bi živel brez svojega gospodarstva ? Ti nisi lenuh — tebi treba opravila. Ah — ne — ne — to ni za nas ! Ali radi otrok ? E — tudi za njih je bolje, da imasia svoj piči li terre — svojo streho, kam se bodo mogli zatekati, ako se jim v svetu dogodi kaka neprilika. Denarji nieo tako gotovi kakor zemlja. Ne — ne, jaz nisem za prodajo! Glas starkin je skoro zamiral v joku. Vsa je koncesij? Kolikor znano nam, stavlja mlado-češki klub za sedaj v ospredje gotove zahteve glede na prevzetje čeških srednjih šol v državno oskrb; v drugi vrsti je pač vprašanje drugega češkega vseučilišča na Moravskem. Vse to so Btvari, ki težko morejo provzroČiti posebne težave. Kočljiveje pa bi postalo po-loženje, ako bi Čehi prišli z zahtevo po zastopstvu v ministeratvu. Navstalo bi potem vprašanje, da li g. Koerber smatra, da je že prišel primeren trenotek, da svoj kabinet iz nestrankarskega urad. ministerstva preustroji v parlamentariško. V takem kabinetu bi morali biti Čehi in Nemci jednakomerno zastopani; eventuvelno bi morali tudi Poljaki dobiti enega resortnega ministra. Je že prišel trenotek za to ? Eni mislijo, da tako minister-stvo bi moralo biti naravni rezultat vspre-jetju nagodbe z O gersko. Drugi so zopet tega mnenja, da je taka sprememba predpogoj za votiranje nagodbe«. Predvčerajnjim je imel izvrševalni odbor mladočeške stranke v Pragi svojo sejo, v kateri so razpravljali v glavnem o položaju in o bodoči taktiki, oziroma o — da govorimo z »Information« — mitnini, ki jo bodo zahtevali od voza ministerstva Koerberjevega. Nič se ne zna do sedaj, kaj so sklenili. Ali to jedno je smeti menda Bmatrati kakor izključeno, da bi zahtevali osebnih koncesij brez stvarnih pridobitev. Ali da govorimo jasneje: da bi se zadovoljili le z imenovanjem kakega ministra. To izhaja že iz decidirane izjave poslanca dr.a Kramara v omenjeni seji izvrše-valnega odbora. Dr. Kramar je namreč VBe govorice o spopolnjenju po parlamentariških ministrih-rojakih označil le kakor manever, naperjen proti Cehom. O razvoju te eeje izvrševalnega odbora mladočeške stranke so obvestili tudi v Pragi navzočega ministra dr. Rezeka. Vprašanje letošnjih naborov. Vsled parlamentarnih dogodkov so morali na Oger-skem letošnje nabore odložiti na pozneji čas. Razni listi so menili, da se vsled tega mora slično zgoditi tudi v naši polovici. Uradna »Wiener Zeitung« pa oporeka temu in opozarja na § 2. vojne predloge, ki je bil spo-polnjen v tem zmiahi, da se nabor vrši vsa-kako. Pač pa je resnično uvrščenje v vojsko z dnem 1. oktobra odvisno od tega, da je tudi Ogerska dala nanjo spadajoče število novincev. Dr. Koerber in jugoslovanski poslanci. Dunajski liet »Die Zeit« je priobčil nastopni dopis iz krogov jugoslovanskih po-s ancev : »Slovansko novinstvo na jugu živo pretresa odgovor, ki ga je bil dal dr. Koerber odposlanstvu poslancev, ki so došli k njemu pod vodstvom viteza Vukovima, da se pritožijo radi tega, da je dunajska policija prepovedala akademijo Macedoncein na korist. drhtela od razburjenosti. In ko so jej začeli dokazovati nasprotno, je začela najprej mahati z rokama od sebe, a potem je omenila, kako je sosed Petrovič umrl od žalosti pol leta potem, ko je prodal svoj rojstni dom. XVII. Lev je od prvega začetka z vso dušo stal na strani .matere. — Seveda je moral priznati v sebi, da ga vodi čutstvo, a ne razum. Da-li morejo razlogi materini prenašati tudi kritiko duha, na to ni mogel še dati odgovora v njenem zmislu. On je bil še vedno prepričan, da je prodaja izvrstna. In to ga je bolelo, jezilo ga je, in njegova mržnja na svet, to kraljestvo razuma, kjer ni mesta srcu in čutstvu, je sedaj močneje nego kedaj vsplamtela v njem. On je skoro v jasnih oblikah kake slike gledal to silno obilico zlata, ki jo predstavlja denar, a ki objemlje vse, poplavlja vse, pa tudi njegov rojstni dom, v kateri je on pribežal, da se izogne svetu — a sedaj mu ga ta strašna sila jemlje in izroča svetu ! (Pride še.) na- Postopanje ministra-predsednika. iziasti sproti Dalmaciji, se obsoja enoglasno in se naglasa, da, če tudi so v Dalmaciji Bepovoljni odnošaji, to ne more dajati nikomur povoda, da neugodno kritizuje delovanje poslancev v humanitarni stvari, a na korist slovanskih narodov. Novinstvo odobrava enoglasno, da se v stvari predloži zasoljena interpelacija, k i je podpisana od vseh slovanskih strank v zbornici poslancev in ki bo prečitana v eeji od petka. Obstrukcija v ogrski zbornici. V ogrski poslanski zbornici še vedno nadaljuje obstrukcija opozicije proti vojni predlogi. Včeraj je govoril košutovec posl. B a -r a b a s in je povdarjal, da vsi argumenti in dokazovanja tekom pettedenske razprave o vojni pretil' gi niao omajali viaile, ker si ista domišlja, da zastopa večino naroda. Vladna stranka pa da se moti, ako si domišlja, da zastopa večino naroda, ker se je ogrski narod že izjavil proti vojni predlogi. Govornik je protestiral proti trditvi, da se opozicija smatra premagano; pač pa da se vlada nahaja pred dilemo: ali odtegniti vtjno predlogo, aii razpustiti zbornico. Govornik je predlagal resolucijo, ki pozivlje vlado, naj predloži zbornici zakonski načrt, ki bi določal, da stopijo cesarske naredbe, tičoče se vojske, v veljavo še-le tedaj, ko jih podpiše honvedski minister. Na zaključku govora izjavil je govornik, da je njegova stranka sklenila, ako bo nje boi proti vojni predlogi brezvspešen, spraviti v zbornico vprašanje o inkompati-biliteti avstrijske cesarske krone z ogrsko kraljevo krono. (T. j. da avstrijski cesar ne bi smel biti ob enem tudi ogrski kralj. Op. ured.) Predsednik ga je radi tega pozval na red, na kar je posL Ba**abas dokazal, da na podlagi zborničnega poslovnika ni zabranjeno pritegati krono v razpravo. Včeraj je imela Košutova stranka klu-bovo sejo, v kateri ee je sklenilo tirati do skrajnosti boj proti vojni predlogi. Balkansko vprašanje. Ruski uradni list »Praviteljstveni vjestnik« priobčuje sledečo noto : Carska vlada, poučena od svojih zastopnikov o resničnem stanju stvari v Ma-cedoniji, ni nikoli opustila, da bi ne bila opozarjala Porte na neobhodno potrebo zboljšanja položaja kr stijanov v vilajetih Monastir, Kosovo in Solun. Irade, izdan v novembru L 1902, pa ni nud i nikakega poroštva glede zboljšanja razmer in ni mogel niti popolnoma pomiriti duhov. Kljubu nasvetovanjem druzih balkanskih držav nadaljevala je medtem agitacija macedonskih odborov. Nota se spominja potem potovanja ruskega ministra za vnanje stvari, grtl'a Lamedoitla, v Sredec in Beligrad in povdarja, da so se o sestanku med grofom Goluchowskim in grofom Laras-dortfom na Dunaju določile temeljne točke reformam, projektiranim za imenovane tri vilajete, katere reforme je Turčija vspre jela. Ncta navaja reforme ter zakijučuje : »Te odredbe, ki ee bodo mogle v bodočnosti še bo i j razviti, so sedaj zad( s ne, da izdatno zlioljšajo ekzistenco kristijanov v evropejski Turčiji. Balkanske države mon-jo priznati, da carska vlada ne zanemarja po treb ter duševnih n gmotnih interesov kristijanov. Ta protekcija Rusije pa jih ne sme dovesti do uverjenja, da Rusija hoče in more storiti se več. RuHija ne bo žitvovala niti kaplje krvi svojih sinov, niti najmanjšega dela dedščine svojega naroda, ako balkanske države ne bodo slušale treznih lesil in bodo skušale z revolucionarnimi ki so 0 K, Stepancič 10 K, g. Zupančič, g. dr. Gregorin po 8 K; g. F. g. Horak in dr. S. iz Trsta po Mand 6 in g. Bartelj po 4 K ; K ; g. Mašera 3 K : g. Spinoza 1 K 20 st. ; g. Car, g. dr. Treo, g. dr. Lukež, g.ca Godina, g. nfdporcčnik Skabar, g. poročnik Kollmann, ga. Ivanka Epple po 1 K ; igralci »prtferance« 5 K. Ker ee niso udeležili plesa bo darovali : g. profesor Jesenko 5 K, g.a Zmagoslava Zelen 2 K, g.a Vinšek 2 K, g. Josip Gregor,'č 5 K, g. Zadnik 2 K. g. Prelog 2 K> g. Bizjak 2 K, a ker je f-lužbeno nadome-Btoval zabavajočega se kolego, še 1 K, skupaj 3 K. Oni, ki so bili vabljeni, a 8e niso udeležili plesa, so aljudno naprošeni, da vrnejo vstopnice, aii pa vsaj kak^ bodi (udi mal darček, tfa tako povspe.&ijo delovanje naše v plemenit namen. Prispevke vsprejema go=pa Zinka dr. RvVafeva, ul'ca San Spiridione štev. 3, .lavna zahvala. Podpisani odbor si usoja iereSi javno zahvalo slavnemu občin stvu posebno zunanjim goltom, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo ter pripomogli, da sta se naša plesa, prvi 17. januvarja, drugi 21. tebruvarja, tako častno in animirano završila. Zahvaliti se moramo gOBpodu plesovodju LT m e k u, ki nam je obojekrat vedi I plfs brezplačno, nadalje č. čitalniškemu odboru, ki nam je vedno -bil v pomoč, dalje vnem velespoštovanim damam, posebno onim ljubeznivim, W so nas s svojimi krasnimi kostimi očarale, slednjič vsem rodo-liubom, ki so nam v materijalnem obziru pripomrgli do tega vspeha in nas tako zagotovili, da lahko rtčunamo na njih pomoč. Ljubi Bog plati vsem ! Odbor tržaških gospa za prireditev ple«a M ozki podružnici družbe st. Cirila in Hetodija na Greti je občni zbor »Kon-sumnega društva« v Rojanu daroval svoto 50 K. Na istem občnem zboru se je dovolila svota 25 K za otročki vrtec na Greti. — Pogrebno društvo »Arimat^j« v Barkovljah je na občnem zboru dovolilo svoto 20 K. — Med zborovaloi se je nabralo o priliki občnega zbora pogrebnega društva v Rojanu 3 K. — Na plesu *Barkovlja^skih rodoljubov* je nabral Gustinčičev Cirilček (iz gips«) sedeči na mizi o priliki »narodnega ofra« svoto 81 K 6*5 Bt. — Srčca hvala. In tako dalje....! Denes zjutraj je po lič inki oficijal K>einer ca zdravstvenem uradu zopet vaprejemal skupino drfgib in milh in — lačnih gostov, ki bo dospeli v Trst fera preko velike luže. B lo jih je kakih 200 ! Da so že danes, ali da bodo vsaj jutri že na delu, na tem ne dv< mi nikdo, kdor pozna naš komurialni zisterr. Oomeči delavci-brezpo-selniki — to lažite svoje in svojih rodbin lačne želodca kakor ve^te in znnte! «>rmfbr ©r*»T*i*atn V petek, dn- 27 ■feb. ob 1©. ar? nr«*lpolnda** se bo l i vsi« Ink. kr. oVra;neg£ m^lifre* ca 1 vilne stvari vršil« slod^«. dražbe prem ^uiu : ulica Montecucco 17, h šna oprava ; pri sv. Ani S:04, fpomtniki ; prehod S. Giovaniii. oprema v zalogi; prehod S. Giovanni 4, h šna oprava ; u! ca Cassa di Ri-parmio 7, železna blaga'nt ; Korzo 39, hišna oprava. Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj <3.6, ob 2. uri popoludne 12 5 C. — Tlakomer rb 7. uri zjutraj 772.3. — Danes plima ob 9.19 predp. in ob 9.24 pop ; os*ka ob 1 2) predpoludne in ob 129 popoludne. Vesti iz ostale Primorsfte X Dru§tto delavcev in delavk (Fe derazione dei lavorator: e lavoratriei) v Gorči je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor, na katerrm je bil izvoljen nov odb'«r, v katerem eo Sfmi Slovenci; predsednik je Ant. Grrkč. X V Tolminu so aretirali 23 letnega zidarja Št* fana PapiČa iz Crkvenice na Hrvatskem radi razžaljenja Vel čanstva ter ga prepeljali v goriške zaj ere. • »Slov. učit drostvo za koperski Okraj« bo imelo dne 5. marca t. 1. na Spod nje Sk fije ob uri zjutraj izreden občni abor z nastopnim dnevn:m redom: 1. Prečitanje zapisaika zadnjega občnega zliora. 2. Razprava o prošnji za razdelitev uradne okrajne učit. kt»nf<;rence v dva, po na rodnesti ločena oddelk«, katerih vsak nsj bi v bod< č- c. kr. uradne uč t. koiif. obdržaval sam z?, se v uradno stalno dolt čenem kraju. 3. O kolegijalnosti in intenzivnejem občevanji učiUrljstva v okraju med seboj. 4. Poročilo dotičnih gg. delegatov o zadnji glavni skupščini »Zaveze« v Trstu. 5. Poročilo dotičnega odposlanca o občnem zboiu »Narodne prosvjete« v Roču dne 3. u'ija m. 1. 6. Morebitni predlogi. Na poln« številno udeležbo najuljudneje ve bi odbor. Ridi obela zg!a-iti se je vsaj do 3./III. g. G:eg. Leonards, naduč. — Spodnje, Sk fije. v i Vesti iz Kranjske. * »Slavec« in »Ljubljana«. V »Slov.! Narodu« čitamo, da se vrše prizadevanja v ^ ta namen, da bi se ti ljubljanski pevski j društvi v gotovih t »čkah združili. »Glas« v reČenem listu pozdravlja z radostjo ta prizadevanja. V obeh društvih je izbornega pevskega materijala in želeti bi bilo, da ustvariti skupen zbor, ki bo le vekšal simpatije v občinstvu do o^eh združenih društev. * V Ameriko se je predminolo noč odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 138 izseljercev Hrvatov. * Po nedolžnem aretiran. Pečarskega pomočnika Frana Cerarja, ki je bil došel s Solnrgraškrga- so v Ljubljani aretirali, ker je došla proti njene u neka ovadba radi goljufije. Sedaj ee je izkazalo, da Cerar ni storil nikake grljufije, ampak da je v upravičeni lezi v Solnogradu priložil zaušnico ne • kemu Nemcu, ki mu je dejal »Saukrainer«. Dot'čni Nemec se je na zgoraj omen;eni na čin maščeval nad Cerarjem. Tudi znak slavne — kulture!! Vesti iz Štajerske. — Kaj Tse se sme pisati o Slorencih ! O tem priča vnovič neki spis v »Marburger Zeitung«, ki je (mimogrede bodi omenjeno) nekako glasilo c. kr. t radni kov v Mariboru. Ta remški list s^ je povepel do več nego nečuvene trditve, da je v slovenskem narodu običaj, da koljejo svoje lastne otroke, da iste pečejo injedtf, da razsekujejo svoje lastne soproge, svake in zete in da z istimi krmijo Bvoje prašiče! Krfjev da je nred slovenskim ljudstvom, katerih ee treba izogibati, ako noče potnik, da mu lobanja prde kakor corpus delieti na mizo sodnikov ! 1 Kaj pravite o taki pisavi ?! Nič vam ne bi zamerili, ako bi nam rekli, da fo ni možno — da emo ai le izmislili. Ne mogli bi vam zameriti, ker je res težko verjeti, da je ljudij na svetu s tako iofernalno zlobno&tjo, peklensko dušo in — satanskim peresom. Taka lo-povetva smejo pirati nemški listi, tako krvavo žaliti smejo eno celo narodnost, ne da bi se radi tega vznemirjal ni en sam državni pravdnik in ne da bi se — kar je še veliko huje — mej nemškimi novinarji našla ena sama živa krščena duša, ki bi imela v sebi toliko zdravega moralnega čutatva in poštenja, da bi v imenu človeškega čutstvovanja pro protestirala poti takemu brezprimernemu časnikarskemu lopovf-tvu. Kako vse di ugače se postopa, če je kakov Slovenec zakrivil kaj nelepega, oziroma, Če se tudi !e sum', da je storil kaj tacega ! Evo vam izgled. Ko je »hujskač Krrošecc — urednik »S'ov. Gosp.« — beležil govorico, ki se je taktično širila, da so nen škutarji zapalili neko poslopje blizu Ptuja, k^r hitro eo ga tirali pred sodnike, ki so ga obsodili v občutno kazen Zato pa, da Fe res»ramno žali ves narod slove n?ki — zato je ni kazDi. — Opravičeno pravi »Sudsteierische PresBe«, da se človeku, krt gleda tako dvojno mero, mora razgreti kri, da začenja vreti. Kakor med vsaki m narodom je tudi med Slovenci zv» ri v Človeški podobi! To pa ne daje nikomur pravice, da geDeralizuje in da ves narod < znača kakor tolpo zveii. In vendar so zmržni takega lrpovstva ravno oni, ki se ponašajo, da so širitelji — kulture med »barbarskimi« Slovenci ! ! No, Slovenci bi jim mogli vračati z enako mero, ako bi mo rilca \Veid ngerja, o katerem smo poročali opetovane«, ki je bil v strah in grozo vsemu prebivalstvu v Slov. Gercah, ako bi — pravimo — to zver v človeški podobi, ker je bil Nemec po rodu, označali kakor tip nem ških kulturencocev, ako bi njegova zverstva pisali vsemu nemškemu narodu na rovaš ! Ali mi ne delamo tega, ker vemo, da bi s tem delali krivico nemškemu narodu. PaČ pa pa delajo tako — našemu narodu na škodo — tisti nemeki novinarji, polni sovražtva in fanatizma ! Na tem eksempeTnu more videti svet, s kak mi elementi Fe mora naš narod V oriti ne le za svojo narolno ekzistenco, ampak tudi tudi za svoje pofteno dobro ime. — Po plesu — poboj. V neki gostilni v Tob* rsu blizu Maribora so imeli v nedeljo ples. Plesa sta se udeležila tudi kovaški 50-1. mojster Fran Vregant in kovaški 26 letni pomočnik S^baatjan Leskovar. Ta dva sta se že na pletu sprla radi nekega dekleta. Domov grede sta se pred Vregantovo hišo zopet sprla. Prep ru žalostni konec je bil ta, da je Vregant najprej pogrebil kladivo "n pobil Leskovarja na tla in mu je potem še zasadil v srce neko staro ostro boelalo. Le skovar je e stal mrtev na licu me*ta. Zločinca so že zaprl*. Razne vesti. Kaj sovražijo angležke pisateljice. Neka angležka revija se je obrnila do najpoznanejih angležkih pisateljic z vprašanjem, kaj da sovražijo najbolj, pa je dobila med drrgimi tudi nastopne značilne odgovore : 1) Moža, ki se smatra vsemogečr im Bogom ; 2) Zeno na bici kiju, in sploh »rse žene, ki po opičje posnemajo me žke ; 3) Amerikanske milijonarje ; 4) Gospe viših krogov, ki dovoljujejo javno razprodajanje s rojih slik. ] Starost papežev. Lev XIII. je 257ti papež. Od teh 257 papežev jih je malo, ki so preseg'i 12 let vladanja. Papeži, ki bo prekoračili 80 leto so: Gregor XIV., umrl 1846 ; Gregor XII., Kalist II , Benedikt, XIII., Aleksander VIII., Pij VI., Gregor, VIII., Inocent X., Benedikt XIV-, Pij VII., Pavel III., Kliment V., Kliment VIII. in Pij IX. j Od vseh papežev je najdalje živel Pavel IV., ki je bil izvoljen v 80. letu svoje dobe in je umrl v 93. le+n. Po trajanju vladanja zavzimlje Lev XIII. trinajsto mesto, a po dovršenem jubilarnem letu bo tretji tudi po dolgosti življenja, ker sta samo dva papeža prekoračila 93. leto : sv. Agaton (umrl leta ■ 682) in Gregor IX. (umrl leta 1241 ) Zdravje papeža Leva XIII. »Eho de Pariš« je priobčil ne*i razgovor s telesnim zdravnikom papeža, Lapponijem, ki pravi, da papež Lev zbog svoje nenavadne iivljenske moči gotovo doživi 100 let. Tatvina v petrograjski katedralki. Iz i dotičnega brzojavnega poročila so že izvedeli čitatelji o ul' mu v petrograjsko Izakovo katedralki'. Tatovi so odnesli krono, posejano 78 malimi bnlijant1' in vredno 50 000 rubijev. Radi te tatvine je petrograjssa polic ja stopila v zvezo z berolinsko policijo, ker je opravičeno domnevanje, da tatovi niso svojega plena v Rusiji pa mi postavili na trg, marveč da b« elo skušali v Berolinu napraviti kupčijo. Berolinska policija je že potom' listov obve-at la berolint-ke juvelirje in jih svarila pred kupovanjem briliiantov. ■Rom; n egiptovske princese. Tudi one v Orijentu bo začele ! V Kairu je provzročila velikansko Fenzacijo vest, da je soproga princa Djemil PonBOun-paše, princesa Nenut Allah Hanem, s* stra egiptovskega kedive-3, zapustila svojega moža in svoje petletno dete ter je pobegnila v Tr*t, ker 8e hoče poro čiti z nekim avstrijskim grofom. Piincesa je še jako mlada, še le v 20. letu svoje dobe je. Omožila ee je bila v 14. letu. Njeremu dosedan emu možu je 30 let in je že 4 leta svetovalec ra turškem ] oslaništvu na Dunaju. To je b«"gat človek in ima do 600 000 frankov letnega dohodka. Živel je sijajno in njegovo stanovanje na Dunaju je pravo čudo vztoČnega lukau=ia. Njegova soproga je nenavadna orijen'aleka krs3jtica, ki se je popolnoma oprijela evropej«kih običajev. Nosi se jako elegantno po parižki moli in zahaja v družbe, česar ce delajo druge žene členov i turškega poslan'stva. Radi trga so jej tudi zamerjali. Pred dvema letoma je morala čuti | huda očitanja od strani svojega brat*, pod kralja rgiptovskega. Zt četkoma je živela se svojim možem v srečnem zakonu, ali par let sem so začela nastajati neeoglas a, tako, da t je moral njen brat zopet intervenirati. Ali ta intervencija ni imela vsp« ha, kajti princezinja je skušala pred malo časom vzeti si življenje, t>li je bila rešena. Sedaj pa je zapustila moži in dete. Kakor javljajo iz TCaira, so že storjeni koraki za loči'e v za kona. Pa naj še kdo skuša tajiti zenagonosno napredovanje proti Or jentu naše — evropske c.'vi'izacije! NaTal na češko hranilnico. PRAGA 26. (B.) Naval ulagateljev, ki hočejo dvign ti svoje uloge v Č^ški hranilnici, je bil danes zopet močneji. Do 10. ure in pol je bilo 540 ulagateljen zplačanih S85.700 kron. Zaprisega tajnih svetoval cer. DUNAJ 26. (B.) Danes predpoludne je ceBar zapr segel novoimenovane tajne svetovalce v finančnem mini3ter*tvu, KolbenBtei-nerja in Stibrala ter sekcijskega načelnika v naučnem ministerstvu Bernda. in jih je potem VFprejel v avdijenci. Dogodki na Španskem. MADRID 25. (B.) Neko uradno poročilo nalaga odgovornost z \ dogodke v Vgo markiranim osebam, k i so bile napale orožnike. Orižniki potem niso mogli drugače, nego da fo se branili. Župan v Vigo je podal svojo OBtavko. — Policijski inBpektor, ki je pustil streljati na mn-žco, je odstavljen iz plužhe. zdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Svoji k avojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge f Borici (Soliau; vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Inton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorste dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. BV Album pohištev brezplačen X x x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X * k X l X % X X X X lllijzij Muti I i J J _ .... p i nasl. Fr. Hitty I TRST.-ul. Barriera vecchia 13-TRST. i —~— i I Zaloga snovij za m o š k e | i iz tu in inozemskih tovarn. f j Perilo — Platnina — Ple- I ^ tenine — Pleteno spodnje ^ j zimsko perilo. ^ I Izbor drobnarij. I Sprejema naročbe za obleke po meri. lam! ZOBOZDRAVNIK Uni?. led. D.r Mso Brillant v TRSTU ulica S. Giovanni štv. 5, X. nadstr. Izvršuje zadel sinja z emajlom, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi .»elo zobovje. ORDINIRA ob 9—12. pre^p., 3.-5. popol. I Brzojava porodi Smrt zgraditelja dunajske mestne že lezniee. DUNAJ 26. (B.) Zgraditelj dunajske mestne želesnice, ^ekc jaki načelnik Biechi f, je danes po noči umrl. Posojilnica st. Vaelara. DUNAJ 26. (B.) Listi javljajo iz Prage : Včerajšnji izredni obeai zbor posojilnice sv. Vaolava je sklenil, da se daficit porazdeli s 300 K na vsaki delež, s Čemer se bo končao veljavno izognilo konkurzu. Lord Chamberiain se vračm fz Afrike. CAPSTADT 25. (B) Angležki minister sa kolonije, lord Chamberlain, je sinoči od potoval na Angležko. O njega odhodu so priredili ministru navdušeno ovecijo. (Kdo jo je priredil ? Morda j a oni, ki eo — morali ! Ured ) Prra la isajTedj* toTaraa pok fS ▼eefc mt, —•t TRST J«.— m ^ aJMHiier Levi Mini S s> & & & V) ® m »u tovarna• Via Te»%. vogal Via U*ltua« ZALOOA: j Piazza Roaarii 1 ? I (šolsko poslop t/ | la Via Rlbaric K. if Ttlafon St. 670. --HOM- Velik is bo upetarlj, trcJ U« «t'k. rri«j« aarofb« ir.ć) po posebnih aućn h Otnt brti konkamr« ILDITEOTili CI1U umi! li /K«i>0 _ Predmeti poc»:av let. Prednost imajo taki prosilci, kateri so vešči tudi se laškem'i jeziku. Pravilno opremljene prošnje so predložiti podpisanemu deželnemu odboru do 25. marca 1903. Od ieielsefa odbori tranjstop. V Ljubljani, dne 20. februvarja 1903. .AAAAAAAAA A Pri svetem Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi 86 bogata izbira pianet, Oalrustik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kol x rje v jreuiki*«, nihalo v, brevirjev, ritua'ov, diur >ov 111 mšteviloo nabožnih raz ično fino vezanih kniig. sv>čnik>vf križev. svetilnic kelihov, ciboriev se srebrnu kupo. / Jedina zaloga za celo Primorje k -po v v vsak« vratni velikosti in kvaliteti, / umetniffco delo v ion nn-«ke in dečke. Velik izt>or oblek za rao^ke od gld 6.50 do 24, za dečke od gld. 4. do 12. suknene jope ▼ velikem izboru od gld 3 do 8. zimske močne in pod:ite jope z ovratnikom od a^trahana od gld. 5 — 14, ravno take podrite s koiuhovino po gld 12. — Povr-ne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah in b&rvah, volnene hlače od gld. 2-50 — 4.50, finej^e od gld. 5—9 Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld 2 0 — 1(J. Haveloki za moške in dečke po cajniiiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža U delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga nnovij za mo£ke obleke na meter ali tuii za naročbe na obleke, ki »e izgotovi z največjo tofiaoatjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic ▼ ulica Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleki po meri ter se se posebno vdobiva vsake vrste oblek ▼ raznih ri-anicah in merah za moške in dečk e. TOUflRNfl POfllŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m oc H H! * H ===== Borzni trg št- 2 II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene. Bazprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa i/. 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 Ura od riklja, Anker remont, (na željo tnd1 posr< br.) 7 lepo razr uljanim pokr »vom (o?"o> urejena h 3 letnim jamstvom in skatliico* l kracra goldin ali niklpnta okrapna verižica h privezom. Pwrižki Hi^tem. 1 gnld n igla. za kravat** z im tir. briljaot'. 1 par gumbov za mansete, znamka »Garantie«. L garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. i par uhanov iz pristnega srebra, uradno pnncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 zspno ogledalo v etviju. eeh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont. vred pošilja le ta 2 flld. 95 nč. 8 povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ k'rakovo - Stmlom 17. - Krakovo istrski refošk po 36 nvč., NeodgovarjajoCe sprejmem v 8 dneh nazaj in u j rtn nvr povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. OeiO VlpaVSKO pO 40 11 \ C. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago- Kuhinja bo vedno preskrbljena Z dobrimi jedili. Velikanski izbor raznega pohištva Spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. ir 3°9at ^bor divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani zalogi pohištva -^m Rafael Italia Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst. Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu j rraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud šolo 8 >gata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrAe takoj. Pošiljatve so pošt aine proste. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip St&ntič čevlj. mojster. Z&lagatelj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr piiv. avstr. Lloyda. Naznanjam slavnemu občinstvu, da 3em odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna 111 pristna \ina. in sicer dalmatinsko vino po J2 Um Miil stroje! za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamsto Meiiaiiit-specualist za popravljanje strojev vseli vrst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. Caterinu štv. 2. — TliST JIATTO^s menjati brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen ^epni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. ulica Cassa di Stisparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Gžulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olj:«, navadnega in najfinejega. Naj fine je testenine po jako nizkih cenah tor m<»ke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Cenike razpošilja franku. A. BUCHBINDER TRST. — ulica Riborgo št 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljali je po železnici ali morju. lOO do 300 goldinarjey ramorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-JoselV-CJuai št. 1 a (v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K ustanovljena od dunajskega bančnega društva m bavarske hipoterkarne in menične banke v Monako vu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih k aabinacijah in proti nizkim premijam Specijalno zavarovanje otrok brez ravniškeira ogleda, izplača*si v slučaju že ■it\e aii prehoda v vojake zavarovani zne »fcfc proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni sastop v Trstu, Corso ti. j 7. Telefon 469. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rebar. 1 o o Pekarna in slasčičarna Antona Peternel t ulici Solltario št. 25. Podpisani priporoča svojo pekarno in dlasčičarno, v katerej se dobiva trikrat na dan svež kruli in slasčice \'3ake vrste. Prodaja tudi : vsakovrct ie moke iz ogrskih mlinov po najni2jiii cenah, in pristni najfineji refošk v steklenicah. Sprejema se tudi doma5 kruh v pecivo Udaui A. Peternel. ■ 000 3 -00—00— M. Aite 000» o o o trgovina z mani fakturnim blagom ul. Nuova. ogel u!. S. Lazzaro št. 8 8 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5. Bi dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go ^ kakor tudi povečala prostore s tem, da je A ustanovila zgoraj omenjeno podružnico oibao da more v polni meri zadostiti vsem zah1 oQ cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce. o\ratnike, ovratnice, tu ^ 0 je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q Oblaga, prtov in pi tičkov ter vsake vrste perila, A bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-niue raznovrstni okraski za šivilje iu kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. Poskušati, za se prepričati ! ^ -000» o o •000 o o 00—00 Prodajalnica vlv f. }(aslinger £'j»prisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrže v kate risi koli množini in k a te resi bod i vrste, i-akor kronometri itd, z vso natančnostjo in točnostjo na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. od c kr finančnega £ j n b 1 j a n s k a kreditna banka ministerstva določeno * • rente priglaševališče LJUBLJANI. brez kacih troškov!