24. štev.
Veševno izdanje „Edinosti“ št. 50 z dne 24. junija 1893.
Г
Izhaja vsako soboto oh 8. uri zvečer.
j	-
Prodaja so v tistih tržaških tobokarnoh kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtis.
j Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vso loto, ako priložijo naročnini za ,Edinost1 so 1 gld.

4
NOV
"Г
.v
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za potit-vrstieo 8 kr., za naslove z debelimi črkami so plačajo prostor.kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Fraiikovanu pismu in rokopise je pošiljati vredništvu ,EiknosH‘.
Nefrtmkovann pimna mv nv sprejemajo.
Kukavičje izjave.
Najrudeeejši in najzagrizenejši tržaški list je paß vendar „L’ Indipeiiđente“, koji uporabi vsako priliko, da z blatom ometa ne samo kar je slovenskega, temveč očitno kaže svoje nasprotstvo proti Avstriji in njenemu presvitlemu vladarju smatrajoč kot svojo naravno prestolnico Rim, sedež italijanskega kralja, katerega vsikdar poveličuje v deveta nebesa ter očitno kaže svoje cikanje v blaženo deželo — v Italijo. Njega iredontistiški nazori so širom znani. Dokaz najboljši temu so menda najbolj večne zaplembe radi pisarjenja v proti-avstrijskem duhu. Ta list prinaša telegrame in poročila o vsaki malenkosti, ki so zgodi v Italiji, di.čim dosledno molči o važnih avstrijskih dogodkih.
Ko jo zloglasni Obordank nastavljal bombe, da z njimi umori presvitlega našega vladarja, in ko so se drugi ireden-tovski smrkavci posluževali enacih zlodelnih sredstev, da zlobno demonstvujejo proti Avstriji in njegovemu vladarju — ni imel ta list stroge besede proti tem hudodelcem, temveč jih je opisoval kot „mučenike* ter imenoval njih čine nedolžne otročarijo. Kadar je šlo za boj proti okoličanom ter hujskanje mestjanov proti njim , kedar so okoličani očitno kazali -svoje mišljenje, črnil jih je ta list proti magistratu ter sipal na njih ogenj in žveplo. Slovenski okoličani so pa bili vsikdar zvesti državljani, ljubeči Avstrijo in njenega modrega vladarja. Ne mine prilika, da bi okoličani ne pokazali tega avstrijskega prepričanja ter tekmovali v ljubezni do svojega vladarju. Uprav to žarko avstrijsko domoljublje jih je obvarovalo dosedaj narodnega pogina, a uprav radi tega avstrijskega domoljubja črtila jih je lahonska stranka v Trstu — zloglasni progresovci so se z
vas, da glasujete za njegove može, a namesto vas najema v svoje službe samo tujce in Italijane. Zajedno pa tirja od vas neznosne davke in pristojbine. No da bi vam s temi pomagal, odrekel vam je mestni zbor minolo poletje celo vodo — a z vašimi novci vzdržuje laške šolo, laške učitelje laške komisarje, laske zdravnike, polaščene kapovile, biriče itd. Ako magistrat česa prosite, odvrne vam prošnje zanikalno — da vam ne da ničesar. Ker magistrat ne vzmore z dosedanjimi sredstvi doseči svojih po-laščevalnih namenov, izumila je progres-sova stranka druga sredstva. Hotela je, da sami izpoveste svoje — grdo izdajstvo, da vas more staviti drugim v vzgled. Se svojimi izjavami ate izrekli, da zatajujete pravo avstrijsko čutenje slovenskih okoličanov, da ste zatajili svoj rod in prepričanje ter da ste se tako močno izpozabili, da vas ni sram to svoje početje na videlo staviti celo v rudečem „Indipondenteju*. Tako početje se na človeku samo kaznuje, enako vas doleti zaslužena sramota vseh vaših sobratov okoličanov, ako se za časa ne spokorite ter ne prekličete svojih podpisov na vseh sramotilnih izjavah. Mi smo gotovi, da so vas dovedli k temu koraku nezavedni in podkupljeni agitatorji in plačani sramotile! našega naroda. Prekličite torej svoje podpise ter pokažite se zveste okoličane inAvatrijce ! Naš list je pripravljen objaviti te preklice, ako se nam le naznanijo. Drugači se vam bode smejali uprav oni, ki so vas k temu naganjali, kajti misliti si morajo, da ste pač prav najivni in nezreli, ker se udajate tako z lehka njih spletkam. Besede o „ljubezni in spravljivosti“ mej mestom in okolico, katero jim rabijo v vabilo, so stare obrabljene fraze, kajti mestni Lahi in progres-sovci od okolice druzega ne zahtevajo,
bi mej okolico in mestom napravili „mir in spravo“, niso imela dosedaj zadostnega vspeha ter je progressovcem poskušati druga izdatnejša sredstva. Kaj razumevajo ahoni pod „mirom in spravo*,' pokazala nam je zadostno ranjka Cikorija, katera je ob zadnjih volitvah zopet se pokazala na videlo. Okoličan naj namreč zataji svoj rod in jezik, pripozna naj se za Laha, umrč naj narodno smrt ter na njega grobu naj se pokažejo zgolj Lahi, navdušeni za
progressova načela. Potem bode pač vladal v minoli pondeljek. — Minolo soboto vr-
mir in tihota, a o „spravi* (concordia) ni niti misliti, kajti stoprav tedaj bi se pokazal pravi razdor mej okolico in mestom. ,£do pa daje pravico drznim Lahonom gojiti enake misli in težnje P — Kakšna so )a obečana, drugačna sredstva, pokazal nam je „Indipendente* s svojimi, pozneje j
NOVICAR.
Nadvojvodinja udova Štefanija uame-
okoličani vsikdar norčevali. Te stranke, j nego da jim pokorno plačuje davke in do-katera jc avstrijski patrijotizem obesila na | klade ter si pusti ukazovati, a za plačilo klin, glasilo je „L’Indipendente“, kojiza-jvas pa pitajo s „ščavi*! jedno izraža mišljenje progressovcev ter j je po spričevanju celo liberalnih nemških j listov glasilo tržaške iredente.
To glasilo, ki bije v obraz avatrij-: skemu čutstvu ter tod razširja pogubne |
ideje in nauke, zbrali so si za s v o j o' rava baje kupiti neko vilo blizu Goriškega glasilo nekateri slovenski T r o-' kolodvora, kjer bi vsako zimo stanovala benci, Openci in Bani. Tužna vam; po par mesecev. Goriški Slovenci se go-majka ! Bog vas je sicer obdaroval s ska- tovo razvesele te vesti, lovito zemljo in druzimi neugodnostmi,! Tudi o položaju v mestu Tržaškem vendar pa si s svojimi čilimi močmi in bavi! se je menda poslednji miniaterski pridnimi rokami lahko preživljate družino, svet, vsled česar je čitati po listih razno ne da bi vam bilo treba iti s trebuhom ! govorice o premombah v Trstu. Ker so vse za kruhom, kakor tužni Furlani in Itali-' te govorice lo samovoljne kombinacije, se janci, katerim rodna zemlja ne zmore dati niti nečemo baviti žnjimi, tem manje, ker niti kos nezabeljene polente, temveč si; smo in ostanemo hladni do dna dušo, naj morajo iskati po svetu ter kradejo kruh iz j jo že ukrenejo tako ali tako. Mi smo
ust celo pridnemu tukajšnjemu delavcu. Kako bo li mogla ta izsesana zemlja preživljati vas, nezavedneže v Trebčah, Opčinah iu Banah, ki v svoji zasljepljenosti
storili svojo dolžnost a tem, da smo slikali Tržaške odnošaje kakoršni v resnici so. Da pa nas nikdo noče slušati, na tem nismo krivi mi. Tem večja odgovornost
iščete zatočišča pri listu, kateri želi, da'sloni na tistih, ki nas nočejo slušati. No, se tukajšnjo dežele priklopijo k lačni Ita-mimogrede naglašamo danes še enkrat liji! Ni li to najveća neumnost, katero ste da a spremembo te ali one osebe ne pridobi
mogli storiti v prid znanim agitatorjem? Dokaz jo temu najbolj fotografija, na kateri je „oče slovenskega naroda“ naslikan z „Indipendentejem“ pred seboj !
avstrijska misel prav nič, ampak le s spre membo z i s t e m a.
„II sentimentu del territorio“. Pod
tem zaglavjem jo „L’ Indipendente* pri
Pač moramo soditi, da ne vidi pred nosom, občil par člankov, nanašajočih so na raz-kdor ne razumi, kam pripravlja „Indipeu- more v tržaški okolici. V prvem članku deute“ okoličane s svojo „spravljivostjo“ trdi, „da se Slovenci v okolici ne dajo in volčjo ljubeznijo. Magistrat zahteva od poitalijančiti*. Vsa dosedanja sredstva, da
Vipavska železnica. Početkom prihodnjega tedna bo komisija izvedencev preiskovala načrte za novo krajevno železnico iz Gorice v Ajdovščino. Opozarjamo občine in posamičnike v Vipavski dolini, ki imajo kakoršne koli pomisleke o načrtih ali pa kake posebne želje, naj se oglase pri deželnem odboru ter utemeljijo svoje nazore ali prošnje.
Dolenjske železnice. Z zgradbo telegrafa ob dolenjskih železnicah pričeli so
šilo se je slavnostno otvorjenje ravno dovršenega predora pri Višnji gori.
V Tolminu je bil dne 11. „kmetijski shod“, kojega je sklical g. Ignacij Kovačič. Sklenilo se je ustanoviti sadjarsko društvo.
Odgovornega urednika goriškega „Cor-
orijavljenimi izjavami zaslepljencev v Treh- rlera“ obsodilo je okrožno sodišče v Go-čah in Opčinah, o katerih govorimo drugje, rici na 20 gld., ker ni hotel sprejeti ne-ahoni torej hočejo, da se poleg vsega kega „poslanega* slovenskih profesorjev, okoličani sami javno v njih glasilu pro- koje je hil razžalil na nesramen način, glase za izdajalce svojega naroda in oko-,Zajedno mu je sodišče naložilo, da mora ičanskih teženj ! Kaj tacega tirjati od njih objaviti dotični popravek, ker se je tudi je pač perfidno. Na led so jim brez dvojbe , že zgodilo.
šli samo prej omenjeni zaslepljenci, dočim ! Tamburaški zbor se je ustanovil iz bode se vsak drugi zaveden okoličan sra-1 srede „Goriškega Sokola“. Prav je, da se moval enacoga noznačajnnga početja, dobro tako lepo širi slovenska glasba, vedoč, da je izdajstvo smrten greh. Letošnje vojaške vaje ua Štajerskem 0 volitvah V mestni zbor tržaški ob ogerski meji in potem na Ogerskem )iše prav primerno naš sodrug „Primorski bodo od 22. avgusta do 21. septembra. List*. On pravi namreč: Jasno je, torej, Rezervisti pokličejo se k vajam dne 3. da smo ostali pri starem. Avstrijsko ču- septembra in ostanejo pri njih do 21. sep-tenje se v zboru takih poslancev ne bo tembra. Vaj na Ogrskem udeleži se 27 gojilo, to je gotovo ; Slovenci nimajo pri- pešpolkov, mej njimi tudi 17. in 97. 14 čakovati nič, ako no, da se bo njihova na- lovskih bataljonov, 3 batoljoni bosenskih rodnost prezirala in zatirala, kakor in morda pešcev, 6 polkov dragoncev, 6 polkov hu-bolj ko dosedaj ; katoličanje pa tudi no zavjev, 2 polka ulancev, 15 baterijskih di-morejo pričakovati nič, ker pravih katoli- vizij poljskih topničarjev in primerno šte-čanov v mestnem zboru sploh ni, so pa vilo pijonirjev, honvedov in sanitetne čete. pravi in krščeni Židje, kojim je verski čut Vsak pešpolk bo imel gotovo na 2 tisoč katoliškega ljudstva deveta briga. Da-li se mož, bo torej samih pešcev nad 55 tisoč bode v gospodarskem oziru kaj vspešnega mož. — Deželni brambovci ne gredo na storilo za Trst, je jako dvomljivo, ker tudi1 Ogersko k vajam, temveč imajo isti čas v tej zadevi se niso pokazali mestni za-1 Svoje vaje v ljubljanski okolici, stopniki splošno posebno vnete. Sporočila,1 Vojakom, ki niso v dejanski službi je objavljena po dunajskih listih, da baje strogo prepovedano nositi posamične koso odstopi Rinaldini, so menda povse izmišljena, uniforme. V tem zmislu so prejele poli-Denašnji „L’Indipendente“ kar poska-: tične oblasti ukaz, z vso strogostjo kazno-kuje samega veselja videč, da kratkovid- | vati vsak prestopek v tem pogledu. Opo-neži iz V. okraja tako pridno pobirajo zarjamo torej vse dotičnike na to prepoved, kostanj iz žerjavice — ne za se, ampak za 1 da ne bodo imeli nepotrebnih sitnosti.
„L’ I n d i p e n d e n t e j o v e“ „ideal e“. '■ Pozor davkoplačevalci! „Prim. List* Dragi Trebenci in Openci, kaj se Vam še' pišo, da se je finančni minister v svojem nič ne zdi, komu delate tlako! | govoru odločno izrekel, da se pri iztirjanju Obrtna enketa. V zbornici poslancev1 davkov ne smejo goditi nepostavnosti in se je predlagalo, da se nekoliko premeni | 8e je treba, kolikor mogoče, ogibati trdosti sedanji obrtni zakon, kateri povsem ne'in brezozirnosti, in prosil je, naj se mu ugaja sedanjim potrebam obrtnikov. Izvolil i naznanijo slučaji, v katerih so se godile se je poseben odsek, kateri sedaj pretro-' kake napake, in bode hitro zaukazal pre-suje to stvar. Zbornica je pooblastila od- iskave, in ukrenil, kar je prav. Zapomnite sek, da zboruje tudi mej parlamentarnimi I si to davkoplačevalci, in ravnajte se po počitnicami. Da poizve potrebe obrtnikov, i tem! Ako mislite, da so vam resnično je odbor sklenil povabiti več obrtnikov, da; godi krivica, vam godmanje nič ne po-
povedo želje svojega stanu. Sklenilo se je, da odbor ne bode sam izbiral, koga bode vabil, temveč se povabijo nekatera društva obrtnikov, da pošljejo k enketi svoje odposlance, katere sarni zbere. Ta enketa se je že začela in nekateri odposlanci so že bili poprasani. Odsek je sestavil neka vprašanja, na katera mu morajo odposlanci odgovarjati. Odposlancem se povrnejo potni stroški in jim prizna tudi primerna odškodnina za tisti dan, ko so poklicani k enketi. Odposlancem bode odgovoriti na razna vprašanja.
maga, pomngalo pa vam bo, ako skrbite, da primernim potem (najboljše po poslancu) dotična zadeva pride ministru na znanje.
Tržaška zavarovalnica proti nezgodam.
Zavarovalni doneski pomnožili so se v mi-nolem letu za 22.970 goldinarjev in znašajo sedaj 173.397 gld. 94 noč. Odškodnin je izplačala ta zavarovalnica v mindern letu 31.128 gld. 25 nvč, proti 20.270 gld. 95 nvč. v prejšnjem letu. Ta svota se je povišala torej za 10.857‘gld. 30 nvč., največ vsled naraščajočega števila za delo trajno nesposobnih.
Izpred porotnega sodišča Včeraj in dXmes. ee je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem obravnava pvoti onim poživi-njencera, ki so blizu sv. Ivana napali in posilili neko pošteno dekle, katerega ime zamolčimo iz ozirov, ki smo jih dolžni tej nesrečni. Zločinci se zovejo Karol Suzzi, Ivan Zoch, Pran Merschnik in Jakob Odinal in so v s i oženjeni, izvzemsi Zocha. Zločin se je dogodil dne 19. marca na nekem travniku blizu sv. Ivana. Zatožbo je zastopal sam državni pravdnik Taddei. Povabljenih jo bilo 22 prič, mej temi 11 žensk. Oškodovana revica nosi še sedaj sledove prestanih bolesti, duševnih in telesnih. Vstopivši v sodno dvorano se je britko zjokala.
Zatožba pravi, da je po dovršenem zločinu padla v omedlevico. Krivce so našli kmalu ter jih zaprli. 8 prvega so tajili trdovratno, pozneje pa, ko so videli, da jim nič ne pomaga, jeli so valiti krivdo jeden na drugega. Puškodovanka je spoznala obtožence kot tiste, ki so jo napadli. Na vprašanje predsednikovo, kako odškodnino zahteva, odgovorila je poškodovanka: Kdo mi more povrniti mojo izgubljeno čast P
Priče so dokazalo, da so se toženci še bahali se svojim dajanjem. (V trenotku, ko sklepamo list, nam še ni znan izid.)
Toča potolkla je dne 13. t. m. v Studenci, Hudembrezji, Rovišči in Zavratci pri Krškem. Trta je pokončana za več let. — Vsled toče, o kateri smo zadnjič poročali, da jo naredila dne 12. t. m. mnogo škode okrog Kranja in deloma po sorškem polji, prizadete so najbolj župnije Šmartno pri Kranji. Mavčiče in Reteče. Dne 16. t. m. bila je zopet v treh krajih toča in napravila mnogo škode po Žabnici in Dor-farjih.
Na Nabrežini dobč lekarno. S tem je odpomagano zares veliki potrebi.
Porod v rakvi. V vasi Aubeln pri Jägerndorfu umrla je hišna posestnica Roza Blasche na pljučnici. Ker je pa soprog še enkrat hotel videti nje truplo, dal je odpreti rakev tikoma pred pogrebom. Morete si misliti njegov strah, ko je v rakvi zagledal mrtvega novorojenčka. Žena je bila namreč, ko so jo položili v rakev, le na videz mrtva in je porodila.
Poslanec — sodrug tolovajev. V hodniku poslanske zbornice italijanske bilo je nedavno grozno razburjenje, kateremu je bil vzrok nastopni: Po vsej Italiji znani tolovaj Tiburzi pozval je nedavno — po lepi navadi italijanskih tolovajev — nekega veleposestnika, da pošlje pod označenim naslovom v Rim, poste restante, neki veliki znesek. Dotičnik se je obrnil do policije, kaj mu je storiti. Policija mu je svetovala, da nuj odda na pošto zavoj umazanega papirja, da se bode videlo, kdo pride in sprejme ,denar“. Redarstvo je postavilo ob jednem 2 skrivna redarja k ograji poštnega urada, da primeta dotičnika, ki pride prašat po denarjih. In glejte, kdo je prišel: bil je neki poznani poslanec! Dne 14. junija že so pričakovali, da bode kdo interpeloval v poslanski zbornici, a nijeden poslanec se ni mogel odločiti za to z ozirom na veliko odgovornost. In še sedaj ne vemo, ali se je pričela preiskava proti dotičnemu poslancu Je že tako v blaženi Italiji 1
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne dne 11. junija do uštete sobote dne 17. junija je umrlo v Trstu 72 oseb, in to 30 možkih in 42 žensk. V istem tednu minolega leta jih je umrlo 72.
Mesto, ki 86 pogreza. Mesto Schneidemühl na Pruskem, koje šteje kakih 10 tisoč prebivalcev, jelo se je pogrezati. Podrlo se je že mnogo hiš, škode je pa 1 Vi milijonov mark.
Rusija. Po nekem poročilu iz Petrograda izdal se bode o novem letu 1894. ukaz, s katerim se bode naredil konec pošiljanju kaznjencev v Sibirijo.
Ljudje ki stanujejo v brlogih. Poto-valec dr. Cornet poroča, da ob gorovji
Kundulungen v Afriki biva neki narod, imenovan Belamoto. Ti ljudje prebivajo največ v pečovji v berlogih, v krajih, kjer drugi ljudje ne morejo do njih. Znajo jako dobro plezati po skalovji, tako da jih tujec jedva zapazi. Polja ne obdelujejo, temveč žive se z lovom in ribstvom. S prebivalci v dolinah zamenjavajo ubite živali, sem-tertje za žito in sadje. S sosednimi narodi žive v miru, samo k svojim brlogom ni-cakor ne puste. Govore jezik, popolnoma drugačen od jezikov drugih narodov v tistih krajih.
Za kratek čas.
Protest cikorije!
Bazovica, Gropada, Piščanci, Padriči —
Da bi vas poteptali vsi črni hudiči! Obljubili slovesno ste letos in lani,
Da postopali boste in delali z nami.
Vi ne veste, kakošen korak ste storili S tim, da ste na cedilu Andrejčka pustili. Da Sežanci no boste — uložite protest,
Da kedaj ne bo pekla in grizla vas vest.
Vi popačili sebe in nas ste umorili,
Cio Slovenci bi tega ne bili storili.
Še pred vazmom se pela živahna bo glorija, Le podpišite ! — zmaga gotovo Cikorja.
Vse na delo pokličimo Kajnove sine,
Da iz Opčin na veke le Nabergoj zgine. To dolžnost je Cikorje od vekomaj bila, Naj pomore njoj Pacor in naš capovilla !
Odmev iz V. okraja.
Lažem ne verjemite vi možaki,
Na skalo zidajte le svoje nade,
Bodite vsi jedini v sili vsaki Pa nam Slovenija nikdar ne propade.
Tu je naš dom, tu zemlja naša mati,
Le nje pravice so nam sestre prave:
Za nje borimo krveni se brati!
Naprej naš rod, naprej zastava slave.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
VII.
(Dalje.) *)
Ha! ha ! Krokar ! Saj se poznava,
je-li ?
Vi me menda ne poznate gospod ! A jaz Vas dobro ! Nn nosu Vam berem, da ste od Cikorje!
Pustiva to, vsak ima svoje prepričanje, vrniva se rajši h kukcu. — Jetra, srce, pljuča in čreva bodo moja — povej to
praščarju........pa mu ni potreba bo-
lete . . , . . Ali velja P
Jaz Vas ne razumem gospod . . .
Ali ne veš kaj je skrivno uvažano blago P........Kontrabant P . . . .
Hodite k streli, jaz nemam kontra-banta. Jaz sem poštenjak 1 odrezal se je Krokar.
Prokleti poštenjaki ! zaklel je osiveli Cikorjaš Luka Nebodigapotreba, kateri je zares mislil, da pelje Krokar na svojem vozičku živega prasca, zavitega v plahto, ne da bi bil plačal dac od njega pa da bi si bil preskrbel boleto.
Jezen in nevoljen vzel je Luka svojo železno šibico v roko ter približavši se vozičku začel zbadati in dregati ob volneno žrd, ki je ležala po dolgem raztegnjena med lestvicami. Zbadal in drezal je tako hudo, da je ubogi dohtar Cucek kar cvilil, akoprem v globokem in nezavestnem spanju.
Stoj! posegel je vmes Klinov, ter zgrabivši dačnega stražarja za roko, mu jo je zaustavil, da je onemogla izpustila na tla železno šibico, jako nevarno za vsebino onega kontrabanta, ki se je peljal na vozu.
*) Na koncu nadaljevanja v zadnji številki stalo je po pomoti „konec“.
Norec ! dejal jo Klinov, ali se no bojiš da se raztrese Cikorija, ki je skrita pod plahto p
Cikorija? Hm! Ta ne plača dača, mrralal je med seboj Nebodigapotreba in stisnil z ramenom, češ, da že kakovost blagä zasluži nekako svoboščino.
Ko mu je pa Krokar naravnost povedal, da je dozdevni kontrabant na vozu živi kandidat dohtar Cucek, prestrašil se je Luka Nebodigapotreba in začel trepetati na udih kakor prod. Padel je na kolena, trkal jo na svoje prsi in jadikoval kakar uborno nezmožno dete.
Ob službo sem, je dejal, ako dohtar izve, da sem ga tako neusmiljeno zbadal z železno šibico. Na kolenih vaju prosim se vzdignjenimi rokami, da ne črhnita nikomur nič o vsem tem, da me ne bac-nejo na cesto.
Krokarju se je tako moledovanje tako gnjusilo, da je kar pljunil na stran. Fej 1 jih bodi — je dejal Klinu — take begune, izdajice naroda, kukavice, ki za košček kruha prodajo svojo svobodo, zatajijo svoj narod in hočejo po vsej sili biti sužni in robovati vse svoje žive dni! Hej 1 je še zarohnal nad Kejšekom in hajdi proti mestu naprej 1
VIII.
V mestu N., na starem trgu, stoji hiša dohtarja Cuceka v sredi druzih poslopij, zidana v bizantinskem slogu. V prvem nadstropju biva on se svojo družbino. Družbina so mu čvetero otrok, dve služkinji, stari kočjaš Martin in soproga, gospa Nina Vikvik.
Vse že spi v tihem pokoju. Le gospa Nina Vikvik sedi v obednici pri mizi ter zamišljeno oprta ob laket, z naočniki nad nosom, preža skozi steklo na neki beli listič, ki leži pred njo.
Iz nje mrdanja z ustni se vidi, da čita in tikoma premišljuje pomen črnih besedi, pisanih na belem papirju. Kolikokrat je že prečitala to pisemce gospa Nina v svojem življenju, kolikokrat ga je prebrala, ko je čakala svojega moža, ko ga ni hotelo biti domov in ga ni hotelo biti! Kak razloček med sedaj in nekdaj, ko je prvikrat čitala to-le pisemce. Takrat bila je ISletna krasna deva, a sedaj ima jih uže 60 na hrbtu. Kaki čuti so jo obhajali tedaj, ko je prvikrat prejela po pošti oni beli listič, koje odprla pisemce in zvedela, da jo nekdo neizrečeno ljubi, nekdo, ki jo morda še nikdar videl ni — pa jo ljubi tako goreče ! Koliko britkosti bi jej bilo prihranjenih, da ni verjela črnim besedam na belem papirju ! Zobe bi pohrustala od jeze, da je morala ravno ona dobiti moža ponočnjaka in pijanca, ona, ki je bila vedno sama čednost iz nje, in se kot nedolžna deklica ni nikdar predrznila pogledati možkemu v obraz. Le ono-le pisemce je bilo krivo, da je stopila z dohtarjem Cu-cekom prod oltar, da je morala uživati pozneje toliko zakonskih grenkosti — toliko obrekovanja od hudobnih in strupenih jezikov ta včasih celo trpeti, da so jej padali na hrbet debeli cmoki dohtarjevih pesti. Uboga Nina ! Kaj ne, da bi bila vedela poprej, kaj se da vse pisati črno na belem, raztrgala bi bila oni listič na sto koščekov, tako ga pa moraš hraniti v večni spomin. Takisto si je očitala sama sebi Nina Vikvik in brala pismo zdaj na tihem, zdaj poluglasno, brala in brala, pa ko ga je prebrala vsega, pričela je zopet vznovič deklamovati in končala je branje s kacim globocim vzdihom. Pisemce bilo je zelo kratko, a za Nino Vikvik bilo je dolgo, dolgo brez konca in kraja. Pisal jej ga je bil dohtar Cucek, ko jo jo snubil za ženo. Snubil jo je pa tri leta pozneje ko se je bil vanjo zagledal. V teh treh letih ljubil jo je tajno tako, da Nina še vedela ni zanj.
(Dalje prih.)
Narodno-gospodarske zadeve.
Karbolinej v zeljniku. Kadar si posadil v zelnik salato, zelje, karfjol, kapus in drugo zelenjavo, potem vzemi posodo a karbolinejem in spusti nekoliko kapljic te tekočine v zemljo med posamezne rastline, kar lahko ponoviš čez 2 do 4 dni ali pa po dežju. S tem ne odženeš le škodljivih bramorjev, krtic, rovk, krtov, ampak ves zeljnik ostane mnogo bolj čist in prost vsakovrstnega mrčesa. Paziti pa moraš, da ne pride karbolinej na rastline, kajti rastlina potom ali popolnoma usahne ali pa usahnejo samo zadeti deli. Tudi miši, podgane, mravlje in druge živalice preženeš s karbolinejem.	„G. L.“
Prehod konjske bolezni smrkavosti
na Človeka. Na medicinski vseučiliščni kliniki v Königsbergu opazovali so v slednjem času, kako prehaja smrkavost konj tudi na človeka. Pripeljali so hlapca kje, kateri je služil pri nekem kočjažu v Berlinu in katerega konji so imeli smrkavost. Še le leto dni potem, ko je tam pustil službo, pokazala so se na njem znamenja bolezni, levo lice mu je bilo zateklo, levo oko je bilo popolnem vneto in naredile so se mu gnoječe se oteklino za levim ušesom. Pozneje prikazale so se po vsem truplu na raznih mestih. Bolezen je bila sploh kronična, bolnik je rad jedel in počutil se je z ozirom na bolezen prav dobro. Ker so pa opazili, da bolnik prav dolgo ne bo ozdravil, sklenili so ga vzeti na dom in sicer je moral potovati pod posebnim nadzorstvom.	„G. L.*
Pridelano vino v Italiji. Po poročilu italijanskega ministerstva in podatkih, katere ju objavila „Gazetta ufficiale1*, pridelale so leta 1892. posamezne pokrajine italijanskega kraljestva poprečno naslednje množine vina :
Piemont................... 2 920 100 hi.
Lombardija............. 920.000	„
Benečija ...................... 858.000	„
Ligurija............... 294.900	„
Emilija............... 3,459.800	,
Marka in Umbrija	.	.	.	3,376.000	„
Toskana............... 3,467.500	,
Lacija ...................... 1,261.200	„
Adrijanski južni del	.	.	.	7,051.400	„
Srednjega morja južni del	4,775.990	„
Sicilija.................. 4 186.900 „
Sardinija................ .
786.300
Vkupe . . 33,365.600 hi. Pristnost medu. Vzemi nekaj medu, deni ga v kak kozarec ali steklenico in vlij nanj trikrat toliko vode. Sedaj to zmes dobro stresij. Če na dnu ne ostane nič sluzaste odcedline, je med pristen, drugače je pa pomešan s sirupom, cukreno vodo ali drugimi stvarmi.
Kumena je za kmeta jako važna rastlina. Zrela kumenina zrna pomagajo konjem in govedom, če slabo prebavljajo. Goveda in ovce tudi rade jedo seno ali deteljo, v kateri je bilo mnogo kumene. Živine mlada detelja ne napenja, ako je mej njo posejane nekaj kumene. Zato se priporoča, da se nekoliko kumene poseje mej deteljo.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
Rrodajalnica i zaloga jestvin
„Rojanskoga posojilnega in konsunmoga društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz deželo.	85 -104
B. Modic in Grebenc, sVlLmi
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mn|e*i|| l/iein Piazza 8. Giovanni, št. 1 Ivldl lili l\l Av, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.