TA TEDEN / TA TEDEN
Balmn mrih hm
čeprav se človeštvo še ni povsem otreslo strahu pred izbruhom bo-
lezni sodobnega sveta, predvsem genskih anomalij in aidsa, ki se po
svetu vse bolj razširja in ubija, smo pred novo neznanko z britanske-
ga otoka, poimenovano "bolezen mrih krav". Ta je zruinosti sicer
znana že nekaj let, vendar je šele pred kratkim izbruhnil preplah za-
radi ugotovitve, da obstaja verjetna zveza med BSE - govejo spongi-
formno encefabpatijo ali na kratko boleznijo norih krav, in bolezni-
jo pri ljudeh. Vse dotlej smo bili pač žrtev profitne mentalitete kapi-
talistov, politikov in, kot kaže, tudi znanstvenikov, ki so nojevsko
tiščali glavo v pesek.
Če naravno selektivne bolezni dopuščamo kot razvojno sprejemlji-
ve, nas vsaka nova oblika bolezni spravlja v obup. Ne le zaradi
običajnega strahu pred neznanim, predvsem zaradi spoznanja, daje
človeški rod resnično in vse bolj ogrožen. Čeprav veterinarska služba
v Sloveniji še ni odkrila nobenega primera niti suma te bolezni pri
nas, je Zveza potrošnikov Slovenije reagirala dokaj hitro in med
prvimi javnost seznanila z nekaterimi dejstvi, ki so evforičnost in bo-
jazen pred to boleznijo do neke mere omilila in nas vsaj delno tudi
pomirila.
Toliko bolj, če k temu dodamo ugotovitve Inštituta za varovanje
zdravja Republike Slovenije, da v letih 1995 in 1996 v Sloveniji ni
bilo registriranega nobenega primera Creutzfeld-Jakobove bolezni
pri ljudeh, ter zagotovila Veterinarske službe, da pri vsakem uvozu
živali, živil živalskega izvora in krme govejega porekla izvajajo vse
potrebne in predpisane preventivne ukrepe. Državni zbor Republike
Slovenije je že leta 1994 to bolezen uvrstil med kužne bolezni, ki so
pomembne za našo državo in zaradi katerih je obvezno izvajanje
splošnih in posebnih ukrepov, ki so natančno določeni v zakonu o ve-
terinarstvu.
Celotna mesnopredelovala industrija v Sloveniji je torej pod
nadzorom in tudi zaradi tega Zveza potrošnikov Slovenije ocenjuje,
da trenutno zaradi "bolezni norih krav" ni nobene nevarnosti za
zdravje potrošnikov v Sloveniji.
Da bi se pred nevarno kužno boleznijo vendarle čim bolj učinkovi-
to zaščitili, so predlagali slovenski vladi, naj začasno prepove uvoz
goveje živine, semena ali embrijev, mesa in vseh izdelkov iz govedi-
' ne, pa tudi medicinskih, kozmetičnih in farmacevtskih izdelkov in
gnojil ne le iz Velike Britanije, ampak tudi iz vseh tistih držav, pri
katerih je bila ta kužna bolezen že ugotovljena.
In če želimo storiti še sami kaj zase in za varnost svojih potomcev,
moramo ukrepati tako, da bo za vedno konec tudi klanju na črno. Ne
igrajmo se ruske rulete z raznimi cenenimi nakupi na podeželskih
"frajpankih" ter v raznih neregistriranih prodajalnah, kjer ni zagoto-
"^il, da so bile živali pred zakobm ali po njem veterinarsko-sanitamo
pregledane. Kupujmo in užijmo torej le tisto meso, za katerega smo
prepričani, da je pod ustreznim nadzorom. Še sreča, da so pred nami
'Velikonočni prazniki, ko bodo mize od mesa obložene predvsem s
svinjino.
Martin Ozntec
JUDO / 9. MEDNARODNO PRVENSTVO
Maf Pffvl« '9€
^ soboto, 6. aprila, bo športna
^vorana Center prizorišče 9., tra-
'^'cionalnega mednarodnega
P^^enstva za pokal Ptuja '96. Or-
ganizator tekmovanja Judo klub
rava Ptuj, pričakuje udeležbo
^^ kot 15^ /ekmovalk in tekmo-
valcev. Borbe bodo potekale na
treh borilnih prostorih. Tekmo-
vanje se bo pričelo ob 10. uri, fi-
nalne borbe pa ob 14. uri.
Za učence osnovnih in
srednjih šol je vstop prost.
Vabljeni!
Čas od cvetne nedelje do
velike noči je čas pričakovanj
in upanja. Tudi za 78-letno
Rozalijo Fošnarič iz Gra-
dišča pri Leskovcu, ki je v
svoj presmec ali butaro poleg
fušpaja tudi letos vpletla
vinsko trto s poganjki
grozdov. Tako je bilo v Halo-
zah še od nekdaj v navadi.
Že za svečnico je treba dati
rozgo v vodo, da požene. In
potem zrastejo grozdki, po
nekaj centimetrov dolgi.
Včasih so fantje tekmovali,
kateri ima večji grozd. Po
dolžini grozdkov se tudi
pozna, kakšna bo letina. In
letošnja dobro kaže!
LENART / 800. OBLETNICA PRVE OMEMBE
OHi^dlnip prosfeniff ssn^tudhjti
Letos mineva 800 let, odkar se prvič omenja cerkev sv. Lenar-
ta. To je bilo daljnega leta 1196; po cerkvi, ki sojo postavili
na majhno vzpetino nad tržnim prostorom, pa je kraj dobil
tudi današnje ime. Cerkev sv. Lenarta, ki jo imajo tudi v le-
narškem občinskem grbu /ta je pravzaprav grb mesta Lenart/
je lep primer pozne slovenskogoriške gotike. V njej so lani
blagoslovili nove orgle in tako naznanili začetek praznovanja
visokega zgodovinskega jubileja. V tem znamenju je bila
lanska Lenartova nedelja, na kateri je mariborski škof dr.
Franc Kramberger, sicer rojak iz bližnje Šetarove, poudaril,
da so takšni zgodovinski jubileji nova priložnost, da se zave-
mo svojih korenin.
Kako bodo njegove besede od-
mevale v praksi, je za zdaj še
težko napovedovati, dejstvo je,
da se veliko Lenarčanov zaveda
pomena tovrstnega praznovanja.
Zato ni naključje, da so že lani
staknili glave sodelavci ZKO
Lenart in v bistvu postavili te-
melje programu, ki ga zdaj soob-
likujejo v številnih društvih, or-
ganizacijah, krajevnih skupnos-
tih in v mestu Lenart. Na pova-
bilo župana Slavka Kramber-
gerja (ta je očitno prisluhnil po-
budi članov TD Lenart, ki je o
tem razpravljalo na minulem
občnem zboru) so se zbrali na
delovnem	posvetovanju
predstavniki političnega, javne-
ga, kulturnega in društvenega
življenja v Lenartu. S
predstavniki občine in KS Le-
nart so razpravljali o dosedanjih
pripravah in povedali, da gre v
prvi vrsti za praznik Lenarta, ne
pa celotne občine, torej mesta ali
bolje rečeno krajevne skupnosti
z imenom Lenart. Največ časa in
pozornosti so namenili dogovo-
ru o programu prireditev do
konca leta, ki jih bo veliko.
Več na 3. strani.
Marjan Toš
Rent-a car
KOMBI IN OSEBNA VOZILA
Dostsva na dom I
PluJ. tel: 062/7Se-040 NON STOP
2
četrtek, 4. april 1996 - TEDNIK

KIDRIČEVO / BURNA SEJA SVETA OBČINE
Proraiun spreieli
brez svetnikov LDS
Na seji sveta občine Kidričevo so v četrtek, 28. marca, po
krajši razpravi potrdili zaključni račun proračuna občine za
minulo leto in to odločitev potrdili še z ustreznim odlokom.
Največ razprave, prepričevanj in očitkov je bilo pri obravnavi
predloga letošnjega občinskega proračuna, saj je kidričevski
odbor Liberalnodemokratske stranke nanj predložil nekaj
bistvenih pripomb. Župan Alojz Šprah je nanje odgovoril s
pismom, ki pa ni zadovoljilo predlagateljev. Ker pa tudi na
seji njihovih pripomb niso upoštevali, so trije od štirih svet-
nikov - članov LDS na predlog predsednika stranke sejo pro-
testno zapustili. Tako je proračun v višini 402.631.000 tolar-
jev sprejelo enajst članov sveta.
Pri obravnavi zaključnega
računa proračuna občine za lani
ni bilo bistvenih pripomb. Po-
membno je bilo priporočilo svet-
nika SLS g. Medveda, da vse
postavke ovrednotijo v nemških
markah, da pozneje ne bo podti-
kanj, koliko sredstev je bilo po-
rabljenih za posamezne kraje.
Ob glasovanju so bili trije svet-
niki proti, vendar je predsednik
ugotovil, da je predlog zakl-
jučnega računa sprejet.
Po pričakovanju je bilo največ
besed slišati ob obravnavi pred-
loga občinskega proračuna za
leto 1996, ki je bil, po razpravi
sodeč, od prvotnega osnutka (ta
je bil nekaj nad 322 milijonov
tolarjev) višji za pričakovano in
do sedaj neplačano nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča
Taluma v znesku nekaj nad 80
milijonov tolarjev. Proračun
predvideva nekaj nad 402 mili-
jona tolarjev. Po krajši
obrazložitvi župana Alojza Špra-
ha, zakaj in koliko sredstev je
predvidenih za posamezne pos-
tavke, je v okviru razprave svet-
nik SLS g. Unuk prenesel sklep
svoje stranke, da se s predlaga-
nim v celoti strinjajo, svetnik
LDS g. Jevšovar pa je pojasnil
stališče svoje stranke in obsežne
pisne pripombe, na katere stran-
ka ni dobila ustreznega odgovo-
ra. Župan Alojz Šprah je sicer
napisal prav tako obsežno pis-
mo, vendar po mnenju LDS v
njem ni pojasnil niti odgovoril
na njihove pripombe. Županu so
celo očitali, da je bil njegov od-
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik). Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba, grafika in prelom:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, n 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: •a- (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12.2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
govor nestrpen, saj naj bi besede
prehitevale misli. G. Jevšovar je
nadalje pojasnil, da LDS v pred-
laganem proračunu ne vidi krat-
koročnih in dolgoročnih ciljev,
ter očital predlagatelju, da se je
dela lotil brez planskega dela.
Dopolnil ga je strankarski kole-
ga LDS g. Forbici in dodal, da
so tudi v preteklem letu delali na
pamet, brez vseh programov.
Kolegom iz "vladajoče koalicije
SLS in SDSS" je očital, da njiho-
vih pripomb niso nikoli upošte-
vali in da so vse predloge, torej
tudi predlog proračuna za letos,
snovali brez njihovega sodelo-
vanja. "Tako ne gre, tisti, ki vla-
da brez javnosti, vlada z diktatu-
ro, zato je to treba volilcem po-
vedati," je še dodal Forbici.
Svetnik SLS g. Medved je
poskušal vročo kri umiriti z ugo-
tovitvijo, da je treba več sredstev
nameniti za napeljavo plina v
naselju Kidričevo, za ureditev
kanalizacije v naselju in še kje,
4a je treba urediti stanovanja, ki
po njegovih besedah niso vredna
človeka. Svetnik LDS g. Jurtela
je ugotovil, da ne prenese več ne-
katerih policijskih in partijskih
prijemov, zato naj bi ga izločili
pri snovanju strankinih pri-
pomb k predlaganemu pro-
računu. Po njegovem mnenju
"smo včasih morali misliti dru-
gače, sedaj pa nam ni treba več".
Izrazil je ogorčenje nad Talumo-
vim neplačevanjem prispevka za
nadomestilo	stavbnega
zemljišča, češ "fabrika se z nami
heca, mi pa smo nesposobni, ne-
rodni in boječi". Svetnik LDS g.
Jevšovar se je čudil svetnikom
iz Njiverc in Kungote, da
molčijo in so se umaknili v mir
in samozadovoljstvo. Svetnik
LDS e. Forbici ie ucotovil. da
"ni cilj razprave, da se eni dere-
mo fašisti, drugi pa komunisti,
med hribi pa odmeva le ...isti
...isti".
Svetnik g. Čelofiga je opozoril
na nujnost dodatnih sredstev za
gasilska društva: "Če teh ne bo,
bomo nekaterim gasilskim
društvom pač morali reči, da ne
morejo več delati." Svetniki so
mu prisluhnili in izglasovali
sklep, da za investicijsko
vzdrževanje gasilskih domov na-
menijo milijon tolarjev.
Potem je bilo spet podanih ne-
kaj žogic očitkov med Cirkovca-
mi in Kidričevem v smislu Vi
ste dobili lani to in to, letos smo na
vrsti mi. Nasploh je bila razprava
še naprej usmerjena bolj na
zavzemanje v korist krajev, iz
katerih so posamezni svetniki,
kot na strankarsko pripadnost.
Predstavniki LDS, ki so v
glavnem iz Kidričevega in okoli-
ce, so opozarjali na svoje pri-
pombe in na ugotovitve, da je
predvidenega premalo denarja
za naselje Kidričevo in več za
okoliške kraje, predvsem Cirko-
vce in okolico, od koder je
večina svetnikov vladajoče koa-
licije.
Stopnjevanje razpravljalske
temperature je ustavil
predsednik sveta g. Skrila ter na
predlog svetnika SDSS g.
Megliča ponovno pričel prebi-
rati predlog proračuna in svetni-
ke pozval, naj pri vsaki postavki
povedo svoje pripombe. Svetniki
LDS se s pripombami k posa-
meznim postavkam niso
vključili, saj so ostali pri svojih
pisnih pipombah. In ker teh po
ugotovitvi svetnika in
predsednika odbora LDS g.
Jevšovarja še zmeraj niso
upoštevali, pa tudi zaradi tega
ker LDS ni imela možnosti so-
delovati pri njegovem obliko-
vanjuje in naj bi bil proračun
sprejet v naglici, je pozval svet-
nike LDS, da sejo zapustijo, "ker
ljudem v krajih, od koder izhaja-
mo, ne želimo odgovarjati za
takšne odločitve". Potem je sku-
paj s strankarskima kolegoma
svetnikoma Forbicijem in
Peršuhom sejo zapustil; poziva
ni upošteval svetnik g. Jurtela,
član te stranke. Tako je enajst
članov sveta proračun v višini
402.631.000 tolarjev tudi spreje-
lo.
M. Ozmec
PTUJ / S 16. SEJE MESTNEGA SVETA
Mosš MU p0Š€C boi
Ptujski svetniki in svetnice so v petek s potrebno dvotret-
jinsko večino sprejeli spremembe in dopolnitve statuta
mestne občine Ptuj. Emil Tomašič (SKD) je pri tej točki po-
jasnil, da njihova poslanska skupina ne nasprotujejo aktu
kot celoti, vendar se ne strinjajo z nekaterimi spremembami.
Odlok o določitvi volilnih
enot za prve volitve v krajevne
svete ter števila članov krajevnih
svetov v mestnih in primestnih
četrti v mestni občini Ptuj ter
predlog odloka o zaključnem
računu mestne občine Ptuj za
leto 1995 so obravnavali in spre-
jeli po hitrem postopku. Niso pa
so se odločili za hitri postopek
pri odloku o taksi za ustvarjanje
odpadkov in povračilu za izko-
riščanje in rabo pitne vodev
mestni občini Ptuj, in to kljub
temu da je v obrazložitvi odloka
v zadnjem odstavku zapisano, da
bi odlaganje sprejema pomenilo
zastoj, zavrnitev pa celo prekini-
tev aktivnosti pri izvedbi skup-
nega programa devetih občin
(izgradnja štirih globinskih
vodnjakov in izvedba ukrepov
za varovanje vodnih virov v
Skorbi), izpad načrtovanih
sredstev za izgradnjo vodo-
vodnega omrežja v mestni
občini Ptuj in sredstev za pokri-
vanje prekomernih stroškov pri
distribuciji vode. Podobno bi se
dogajalo tudi pri izvedbi progra-
mov na komunalni deponiji v
Brstju. Svetniki so ocenili, da
lahko omenjeni odlok sprejmejo
po normalnem postopku. Stane
Napast, vodja oddelka za okolje,
prostor in gospodarsko infra-
strukturo, pa jih je pri tem opo-
zoril, da bi bilo zelo nerodno, če
bi pri tem odloku "zamočili"
ravno v mestni občini Ptuj in da
bi ga morali sprejeli v takšnem
času, da ga bo mogoče pričeti iz-
vajati že prvega maja. Nekatere
svetnike, tudi dr. Mitja Mrgole-
la (DeSus), je zaskrbel naslov,
ki po njegovem ni najbolj slo-
venski, pa se je tako kot drugi
moral zadovoljiti z odgovorom,
da gre za dikcijo iz zakona in da
je najmanj problemov, če to
dikcijo uporabijo tudi pri spreje-
manju odlokov na lokalni ravni.
VEČ VOLILNIH
ENOT LE V
MARKOVCIH
Pri odloku o določitvi volilnih
enot so podprli amandma pos-
lanske skupine SKD, tako da
bodo v primestni četrti Marko-
vci oblikovali devet volilnih
enot in volili enajst članov kra-
jevnega sveta (prvotni predlog je
bil osem volilnih enot in deset
članov krajevnega sveta). Svojo
volilno enoto bodo imeli tudi v
naselju Strelci s 96 prebivalci, ki
so bili doslej združeni s Prvenci,
da bodo po svojem članu sveta v
bodoče lažje uveljavljali svoje in-
terese. Svetniki so pri tem nare-
dili izjemo, saj bodo v drugih vo-
lilnih enotah volili člane kra-
jevnih svetov na okrog 500
prebivalcev. Pobudo za razdru-
žitev so dali prebivalci Strelcev,
v svet pa jo je prenesel svetnik
Kari Majcen, ki se je tudi na-
jbolj trudil, da bi z njo uspel, ker
so ga k temu zavezali volilci.
Brez pripomb so ptujski svet-
niki podprli predlog kriterijev
delitve premoženja občine Ptuj,
ki se od osnutka razlikuje le v
tem, kako se bodo delile obvez-
nosti in terjatve. Večina pre-
moženja občine Ptuj se bo delila
po legi nepremičnin. Doslej so te
kriterije sprejeli v sedmih
občinah na območju bivše
občine Ptuj, mestna občina Ptuj
je osma, niso pa ga še sprejeli v
občini Majšperk.
Brez bistvenih pripomb so
podprli tudi program in fi-
nančni načrt sklada stavbnih
zemljišč občine Ptuj za leto
1995, čeprav ta na videz kaže
nizko realizacijo. Podobno je
bilo tudi pri zaključnem računu
proračunu mestne občine Ptuj
za to obdobje. Čeprav so nekate-
ri menili, da je ta nepregledno
sestavljen, jim je vodja oddelka
za finance v mestni občini Ptuj
Lizika Vidovič odgovorila, da je
sestavljen tako, kot to zahteva
zakon o financiranju občin, ki
tudi določa, da mora ta biti spre-
jet do 30. marca. Moteče naj bi
tudi bilo, da ga sprejemajo po
sprejemu proračuna.
MOST ZA PEŠCE
NI NADOMESTILO
ZA ZAHODNI
MOST!
Več poslanskih skupin (LDS,
Zeleni, SDSS, DeSus, Lista KS,
SKD) je v razpravi o dopolnje-
nem programu in finančnem
načrtu sklada stavbnih zemljišč
za leto 1996 posebej opozorilo,
da predvideni most za pešce čez
Dravo pri restavraciji Ribič ne
more biti nadomestilo za za-
hodni most, za katerega se mora-
jo aktivnosti nadaljevati. Potem
ko so dobili zagotovilo, da se bo
gradil tudi zahodni most, vendar
ne v enem letu, in da bodo v
mestni občini naredili vse, da bo
tudi država primaknila denar za
njegovo gradnjo (stal bo okrog
500 milijonov tolarjev), ter da
bodo izpolnjene tudi nekatere
druge zahteve, zlasti še glede
ureditve dodatnih parkirišč, so
dopolnjen program in finančni
načrt sklada za letos sprejeli.
Idejni projekt bo izdelan že do
15. aprila, ko naj bi se tudi po-
novno sestal mestni svet. Stane
Napast z oddelka za okolje,
prostor in gospodarsko infra-
strukturo je svetnike seznanil
tudi z načrtom urejanja novih
parkirišč v Ptuju v tem letu. Pri
Dinosu naj bi pridobili od 60 do
80 parkirišč, pri vojaškem skla-
dišču na Potrčevi novih sto,
tretje novo parkirišče naj bi ure-
dili ob avtobusni postaji na
območju, kjer ima sedaj Perutni-
na skladišča, četrto po izselitvi
Stanovanjskega servisa iz Jad-
ranske ulice, ena od možnih lo-
kacij pa je tudi pri sejmišču na
Ormoški cesti.
16. sejo so ptujski svetniki in
svetnice sklenili s sprejemom
več pobud. Strokovno bo
potrebno preučiti pobudo svet-
nika Petra Pribožiča o nakupu
bivšega objekta Biromatike na
Ormoški cesti; predvsem je po-
membna vsebina. Svetnika
Slavko Brglez in Franc Stnicl
sta se podpisala pod pobudo, da
bi mestni svet v bodoče obravna-
val pobude svetnikov in svetnic
v začetku seje ter jim namenil
vsaj pol ure časa. Šest pobud pa
je v imenu poslanske skupine
LDS vložila vodja Lidija Ma-
jnik. Ena od njih se nanaša na
poročilo o realizaciji letošnjega
kurentovanja in pripravo
programa za prihodnje leto, ki
naj bi ga mestni svet končno že
dobil in o njem razpravljal. Po-
dobno naj bilo z razstavo Dobro-
te slovenskih kmetij. Na koncu
so se na predlog svetnika Stanis-
lava Kosija zedinili, da naj bi
poročila o realizaciji programov
dali vsi prireditelji - uporabniki
javnih sredstev. Ptujski svetniki
pa se tudi zavzemajo, da bi od
županovega urada dobili pro-
gram dela vsaj za tri mesece na-
prej, da bi se ognili obravnavam
po hitrem psotopku in s tem za-
gotovili večji vpliv na soodlo-
čanje o posameznih vprašanjih.
Glede pobude svetnika
Tomaža Neudauerja na eni
prejšnjih sej, da naj predsedujoči
na seji mestnega sveta vodi evi-
denco prisotnosti predstavnikov
javnosti in sredstev obveščanja,,
kar bi po njegovem mnenju pri-
pomoglo k boljši obveščenosti
javnosti o delu mestnega sveta in
o sprejetih sklepih ter odločit-
vah, je bilo ugotovljeno, "da naj
predsedstvo mestnega sveta na
eni prihodnjih sej obravnava
zaščito integritete dela mestnega
sveta mestne občine Ptuj, vendar
ne v škodo objektivnega
poročanja. Hkrati pa naj bi se
tudi v Ptujčanu začela komuni-
kacija med občani in mestnim
svetom ter delno tudi z občins-
kim uradom. V občini pa morali
zagotoviti tudi stike z javnostjo
na profesionalni ravni."
MG
DORNAVA/ PRORAČUN ZDALEČ NE ZADOSTUJE
Pm^ veltUmi Immstkl^
Ha zadnji seji dornavskega občinskega sveta so svetniki največ pozornosti nfl'
menili proračunu.
Najprej so pretehtali zaključni
račun za lansko leto, a ga še niso
potrdili, saj mora še svoje dodati
nadzorna komisija. Veliko bolj vroča
pa je bila razprava za razporeditev
denarja iz letošnjega občinskega pro-
računa. Ta je visok okrog 111 milijo-
nov tolarjev in je zdaleč premajhen,
da bi lahko postorili najnujnejše. V
občini jih čaka zelo nujna in velika
investicija - obnova osnovne šole. V
nekatere kraje bi morali pripeljati
pitno vodo, urediti ceste in drugo
infrastrukturo. Svetnika lože Pe-
teršič in Janez Meško sta nekajkrat
opozorila, da bi v občini morali ne-
koliko bolj skrbeti za gospodarske
dejavnosti ter za obrtnike in zasebni-
ke. Franc Cigula je opozoril, da ne
smejo zanemarjati kmetijstva, saj v
nekaterih predelih občine pomenijo
kmetije edini vir za preživetje.
Občinski proračun so sicer spreje-
li, zavedajo pa se, da tudi letos ne
bodo mogli začeti nekaterih nujnih
del. Med drugim so sprejeli tudi
predlog za grb in zastavo občine, ki
ga ie izdelal Ptujčan Miran Tudež.
Grb občine je na modri podlagi, ^
sredini je znani baročni dornavsk
dvorec, na vsaki strani ga obdajati
pšenična klasa, spodaj pa je štorklja'
razprtimi krili. Zastava je rumena
kar ponazarja pšenična polja, v
vem kotu pa je občinski grb. Govon
li so tudi o občinskem prazniku. T'
je 11. aprila na rojstni dan dr. Frani'
Žgeča, praznovali pa ga bodo '
nedeljo, 14. aprila.
tednik - četrtek, 4. april 1996
3
i»0K0im0, lamnmmo
Isvedeli smo
28 RiVIZiJ ŽE KONČAMIH
Ptujska podružnica Agencije Republike Slovenije zo plačilni
promet, nadziranje in informiranje je izdala 31 sklepov o
začetku postopka revizije lastninskega preoblikovanja podjetij.
Doslej so končali 28 revizijskih poročil. V 18 postopkih revizije
niso ugotovili oškodovanja družbene lastnine, v desetih pa v
skupnem znesku milijardo šeststo milijonov tolarjev, od tega po-
lovico po 48. a členu zakona o lastninskem preoblikovanju
podjetij, pri katerem je večina podjetij ugotovljena oškodovanja
prostovoljno odpravila z uskladitvijo pravnih poslov in knjiženj,
dvema pa so izdali odločbo za odpravo oškodovanj. Pri ugo-
tavljanju oškodovanj po 48. členu (prenos dejavnosti na druga
podjetja, sklepanje škodljivih pogodb, delna ali celotna prodaja
podjetja) pa o oškodovanju družbene lastnine odločajo družbeni
pravobralnici.
KATALOG ANKiNO POLETJE
fprvi in najstarejši zasebni turistični agenciji v Ptuju Anka Anke
Kolarič z družino, delati je začela pred devetimi leti, so v sa-
mozaložbi izdali lični katalog s počitniško ponudbo Ankino po-
letje. Zajema ponudbo slovenske obale, Istre in Kvarnerja ter
slovenskih zdravilišč. Dalmacijo bo prodajala v posebnih
aranžmajih. Katalog je vzbudil precejšnjo pozornost tudi na ne-
davnem sejmu Alpe Adria. Agencija Anka se je v slovenskem tu-
rističnem prostoru že tako uveljavila, da njene programe proda-
jajo tudi druge agencije. Pred pričetkom poletne turistične sezo-
ne bodo po vzoru prejšnjih let svojo ponudbo predstavili pred
blagovnico Mercator, pripravljajo pa tudi odmevno prireditev z
Oliverjem Dragojevičem.
mrnumrnui fistiim iiiišiiii
FOLKLOiiii smm
ftri folklornem društvu Ptuj že nekaj časa dela odbor za orga-
1 nizacijo drugega mednarodnega festivala otroških folklornih
skupin. Glede na veliko in bogato folklorno tradicijo Ptuja z oko-
lico želijo prireditelji, da bi festival postal tradicionalen. Letos
bodo nanj povabili otroške folklorne skupine iz Češke, Slovaške,
Madžarske, Avstrije in Hn/aške. Organizirali ga bodo v tednu
pred papeževim obiskom v Sloveniji, in če le mogoče, nanj po-
vabili udeležence srečanja evropske skupnosti karnevalskih
mest, ki se bodo med 1 1. in 18. majem zbrali na konvenciji v
Ptuju in Mariboru.
mismm 'mmm m mmmiiw'
f ponedeljek so v prvem nadstropju splošnih ambulant v Ptuju
postavili razstavo "Mladi in preventiva", ki so jo uradno odprli
včeraj. Na tej lokaciji bo na ogled mesec dni, zatem jo bodo
preselili v druge javne zavode. Pri razstavi se je še posebej trudil
ptujski slikar Boris Žohor. Kot pove že sam naslov, ponuja razsta-
va zdrave modele življenja.
TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEfiZiJI
velikonočno soboto bo na ogled informativna oddaja s pe-
lwtimi prispevki o aktualnih dogodkih iz našega okolja, po njej
pa še praznični del: utrinek iz Izraela Po Jezusovih stopinjah, po-
magajmo pri obnovi proštijskih orgel in avtorski film Tinčka Iva-
nuše "Moj kolaček".
Pripravila: MG
V ponedeljek je ptujska podružnica Agencije za plačilni pro-
met, nadziranje in informiranje Slovenije pripravila tiskovno
konferenco, na kateri je direktor Ivan Tement s sodelavkama
Danico Šprah Mahorič in Darijo Švajger predstavil rezultate
poslovanja gospodarskih družb v prejšnjem letu z območja
upravne enote Ptuj in občine Ormož ter rezultte inšpiciranja
davkov in prispevkov ter revidiranja lastninskega preobliko-
vanja podjetij.
Na osnovi statističnih podat-
kov iz bilanc stanja in uspeha so
v podružnici agencije v Ptuju iz-
delali informacijo o poslovanju
gospodarskih družb devetih
občin bivše občine Ptuj in
Ormož v prejšnjem letu. Gospo-
darska rast v letu 1995 je temelji-
la na zasebnih podjetjih, ki so
ustvarila neto dobiček, lastni-
kom pa zagotovila donos kapita-
la, so povedali na ponedeljkovi
tiskovni agenciji v ptujski
podružnici. Gospodarska rast je
razvidna tudi iz gibanja pre-
jemkov gospodarstva, ki so se na
ravni podružnice povečali za
26,8 odstotka. Povečala pa so se
tudi plačila za investicije.
Ni pa vse črno tudi pri družbe-
nih podjetjih, ki končujejo pos-
topke privatizacije. Sestava fi-
nanc in nizki donosi pa ostajajo
osrednji problem, ker ne zago-
tavljajo naglega razvoja. Likvid-
nostno stanje v ptujskih in
ormoških podjetjih je še vedno
kritično. Sredi marca je bilo v
blokadi 126 pravnih oseb, zne-
sek blokade pa je znašal 1.700
milijonov tolarjev.
Plačilna nesposobnost se vse
bolj prenaša tudi v zasebna
podjetja. Kot je povedal direktor
Ivan Tement, ugotavljajo, da je
plačilna nesposobnost v za-
sebnih podjetjih posledica nagle
rasti zasebnih podjetij. Plačilno
nesposobna zasebna podjetja po-
gosto spremljajo tudi kazniva
dejanja goljufij in druga kazniva
dejanja s področja gospodarske-
ga kriminala. Obseg poslovanja
gospodarskih družb se je glede
na prihodke v prejšnjem letu
povečal za 22,9 odstotka. Kljub
temu pa so v letu 1995 ugotovile
negativni rezultat, neto izguba je
znašala 1,4 milijarde tolarjev. V
stečajnem postopku je dvanajst
podjetij - osem z območja up-
ravne enote Ptuj in štiri iz
občine Ormož. S prodajo na tuje
so zaslužile 22,2 odstotka pri-
hodkov, povprečna plača na za-
poslenega pa je znašala 91.394
tolarjev.
ZASEBNO
PODJETNIŠTVO
POMEMBEN
DEMVNŠK
GOSPODARSKE
RASTI
Konec prejšnjega leta je
poslovno premoženje gospodars-
kih družb znašalo 92,2 milijarde
tolarjev, je povedala Danica
Sprah-Mahorič. Podatki, ki so
jih zbrali v ptujski podružnice
agencije R Slovenije za plačilni
promet, nadziranje in informi-
ranje, kažejo, da so lanskoletni
obseg kapitala kot najkvalitet-
nejšega vira financiranja najbolj
zmanjšale izgube družbenih
pdoejtij. V virih financiranja se
je kapital zmanjšal na 44,1
odstotka. Tako so se lastni viri
(kapital, dolgoročne rezervacije
in pasivne časovne omejitve)
zmanjšali pod 50 odstotkov vseh
virov financiranja. Donosnost
poslovanja je majhna: pri polo-
vici družbenih in podjetij v
mešani lastnini je donos enak
ničli, pri mnogih zasebnih
podjetjih pa osnovni kapital
bistveno ne presega z zakonom o
gospodarskih družbah predpisa-
nega najmanjšega vloženega ka-
pitala. Posledica takšnega stanja
so povečane potrebe po tujih vi-
rih financiranja, ki so praviloma
dražji. Konec decembra leta
1995 so se kratkoročne obvez-
nosti povečale na 37,9-odstotni
delež vseh virov financiranja.
Razvrstitev podjetij po velikos-
ti kaže, da je bilo poslovanje v
majhnih podjetij v prejšnjem
letu uspešnejše kot v po-
vprečnem srednjem ali velikem
podjetju. Majhna podjetja so v
letu 1995 ustvarila 19,5 odstotka
vseh prihodkov, poslovala pa so
s 17,5 odstotka vseh sredstev. Iz
podatkov o razvrstitvi podjetij
po lastnini je razvidno, da je za-
sebno podjetništvo postalo po-
memben dejavnik gospodarske
rasti.
MG
LENART / 800. OBLETNICA PRVE OMEMBE
NA DELOVNEM SREČANJU, KI GA JE SKLICAL LE-
NARŠKI ŽUPAN SLAVKO KRAMBERGER, SO
PREDSTAVNIKI POLITIČNEGA, JAVNEGA, KULTUR-
NEGA IN DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA IMENOVALI OŽJI
ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA PRIPRAVO OSREDNJE
SLOVESNOSTI - V GOSTE BODO KOT ČASTNEGA POK-
ROVITELJA POVABILI TUDI PREDSEDNIKA DRŽAVE
MILANA KUČANA - JUBILEJ BODO ZAZNAMOVALI Z
IZDAJO PRVEGA ZBORNIKA OBČINE LENART
Nadaljevanje s 1. strani
Proslavljanje se bo začelo z ev-
ropskim prvenstvom v mo-
tokrosu v Oseku 4. in 5. maja.
Poleg tega pripravljajo tekmo-
vanje kolesarjev za veliko nagra-
do Lenarta, kasaške dirke na Po-
leni jn košarkarski turnir na-
jboljših slovenskih prvoligašev.
V Lenartu bo tudi veliko nasto-
pov kulturnih skupin iz domovi-
ne in tujine. Med njimi bo tudi
jubilejni koncert ob 15-letnici
delovanja MPZ Obrtnik iz Le-
narta. Pripravili naj bi tudi or-
gelske koncerte in nastop poli-
cijske godbe pod vodstvom diri-
genta Milivoja Surbka, sicer ro-
jaka iz Lenarta, in še bi lahko
naštevali. Osrednja slovestnost v
počastitev 800. obletnice prve
omembe Lenarta naj bi bila 2L
septembra, so med drugim po-
vedali na zadnjem posvetovanju,
na katerem so izoblikovali ožji
organizacijski odbor za usklaje-
vanje vseh prireditev; vodi ga
Edi Golob. Za častnega pokrovi-
telja bodo najbrž zaprosili
predsednika republike Milana
Kučana, v Lenart pa bodo pova-
bili veliko uglednih gostov, tudi
Lenartčanov, ki so danes pome-
mbni nosilci javnih, kulturnih,
znanstvenih, gospodarskih in
političnih funhkcij v Sloveniji.
V okviru praznovanja 800. ob-
letnice prve omembe bodo izdali
tudi Zbornik občine Lenart. V
njem bodo v strnjeni obliki
predstavili zgodovino krajev iz
sedanje občine Lenart od najsta-
rejših časov do danes, društveno
zgodovino, krajinske značilnosti
Pesniške doline, arheološka
najdišča, razvoj šolstva, zdrav-
stva ipd. Zbornik naj bi predsta-
vili jeseni, natisnili pa naj bi ga
predvidoma avgusta letos.
Praznovanje visokega zgodo-
vinskega jubileja bo obenem
lepa priložnost za novo, celovito
promocijo Lenarta in okolice.
Zato ni naključje, da bo TIC iz-
dal nov turistični prospekt
občine. Bilo pa bi tudi povsem
na mestu, če bi se pri Lenartu na
vsakem koraku tudi navzven
poznalo, da so v jubilejnem letu.
To bi morali upoštevati vsi, tudi
trgovci in gostinci.
Marian Toš
POVORI SE ...
DA naši župani svojih
i^hi-anov nimajo preveč radi,
^J jim svoje županovanje
Zaračunavajo. Leta 1808 je bil
namreč izvoljen župan Ptuja,
gospod Neumann, kije iz veli-
ke ljubezni do občanov op-
ravljal županovanje zastonj,
^lati časi, kam hitite?
••• da so veljavni možje Ptuja
predlagali ustanovitev javne
hiše v Prešernovi ulici, in sicer
Zaradi tega, ker narašča število
prebivalcev in so potrebe na
vedno večje. To se
^ee^gŽg zgodilo pred 110 leti.
je zelena (lovska) bra-
tovščina na Ptujskem polju vse
bolj razcepljena in razdeljena
na manjše rajone. Sedaj se
mora za nekaj podobnega do-
govoriti še mala in srednja di-
vjad. Toda pri živalih zaen-
krat še ni opaziti znakov pri-
vatizacije.
... DA se mestni svet boji za in-
tegriteto (popolnost) svojega
dela. Kot piše, pa jih zaenkrat
skrbi zgolj medijsko prizna-
vanje oziroma nepriznavanje
integritete, kako pa je z njihovo
dejansko integriteto, jih ta čas
skrbi bistveno manj. Zagotovo
bo drugače tik pred volitvami.
... DA se moramo uredniku
mestnoobčinskega glasila op-
ravičiti, ker ni bentil o komu-
nističnih novinarjih on, temveč
njegov sogovornik. Mečkanje
časopisa pa je bilo kljub temu
njegovo delo. Tudi tisti, ki drži
4
četrtek, 4. april 1996 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI^ REPORTAŽE
TEDNIKOV KLEPET / DR. BOGOMIL FERFILA, PRVI SLOVENEC NA JUŽNEM TEČAJU

l udi popotniki so si med seboj različni. Nekateri se po tujiii
krajih potikamo le ob prebiranju potopisnih romanov in
prospektov, še najraje pa se z očmi sprehajamo po fotogra-
fijah drugih - tistih ki so v resnici zbrali pogum in se podali
v neznane kraje med neznane ljudi. Dr. Bogomil Ferflla
spada v tisto peščico Slovencev, ki so prepotovali skoraj ves
svet. Je profesor primerjalnih sistemov na Fakulteti za
družbene vede v Ljubljani in je poznan po izrazito strokovni
ekonomsko-politološki literaturi. V njegovi biografiji je za-
pisano, da je doktoriral iz socioekonomije v Beogradu, ma-
gistriral v Ljubljani iz sociologije in ekonomije ter do-
končal dvostopenjski študij iz ekonomije, sociologije in po-
litologije. A kljub prepolnemu delavniku si vsake toliko
časa zavihti na rame nahrbtnik in se poda novim dogo-
divščinam naproti. Sam je povedal, da je nekoč potreboval
potovanja, da je pomiril nemirno kri, zdaj potuje zato, da
piše svojevrstne potopisne romane.
Ta štiridesetletni Ljubljančan
je vsestranski športnik, nekoč je
osvajal medalje v dviganju uteži.
Utežem je ostal zvest vse do
danes, dodal jim je še smučanje,
košarko, gradbeništvo, smučars-
ki tek, tek na dolge proge, jahan-
je in kajakaštvo na divjih vodah.
Je tudi prvi Slovenec je januarja
dosegel južni tečaj. In je tudi
eden redkih Slovencev, ki je op-
ravil večino zidarskega dela pri
gradnji svoje hiše sam.
V NESKONČNI
BELI PUŠČAVI
TEDNIK: Ali lahko govorimo,
da je Antarktika edina nenasel-
jena celina sveta?
Dr. Bogomil Ferfiia: "To drži
le deloma. Na Antarktiki res ni
bivališč ali naselij, toda obstoji
okrog 20 stalnih raziskovalnih
postaj. V bistvu gre za skup za-
bojnikov, čeprav je recimo ame-
riška postaja McMurdo, ki je go-
tovo največja, že majhno mes-
tece. Glavni razlog, zakaj ni
prebivalcev, je predvsem ta, da
so naravne razmere najtežje na
svetu. Tam je namreč štiri me-
sece noč in v tistem času ni niti
za trenutek dnevne svetlobe. Pa
tudi temperature v notranjosti
padejo do minus 90 stopinj
Celzija^ tako da bivanje izven bi-
vališč ni možno. Tudi ko je dan,
lahko naše oko povsod naokoli
vidi le neskončno belo puščavo."
TEDNIK: Kako ste vse to pre-
magovali?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Tam
sem bil januarja, v tako imeno-
vanem avstralskem poletju, ko je
na Antarktiki nekajmesečni dan
in sonce sploh ne zaide za obzor-
je. Temperature so bile nekoliko
višje. Najhladneje je bilo minus
40 stopinj Celzija na ruski razis-
kovalni postaji Vostok, medtem
ko se obrobje Antarktike segreje
do O stopinj. To povzroči, da se
ledeni oklep, ki jo obdaja, precej
skrči. Nisem imel posebnih
težav Dobil sem posebno unifor-
mo: tako imenovano rdečo bun-
do in bele gumijaste škornje, ki
so videti kot čolnički. Nekajkrat
mi je zamrznila brada ... L^hko
te zadene višinska bolezen, saj je
cela Antarktika ledena planota z
nadmorsko višino 3000 metrov.
Nisem imel nekih večjih težav,
le glava me je malo bolela.
Obdobje potovanja s pasjo vpre-
go in sanmi je žal tudi na An-
tarktiki mimo, zdaj se potuje z
letali, helikopterji, raznimi sne-
žnimi traktorji in avtomobili."
TEDNIK: Na Antarktiko ni
tako enostavno priti. Kako vam
je uspelo?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Namen
je bil pravzaprav smešen: ko sem
preverjal, sem ugotovil, da nanjo
in na južni tečaj še ni stopil no-
ben Slovenec. Pa sem hotel biti
prvi. Drugi motiv pa je bil čisto
nika, ki obhodi ves svet, spada
zraven tudi to. Kot za vsako dru-
go deželo in državo sem si
priskrbel ustrezno literaturo, in-
formacije in podobno, tako sem
se tudi na potovanje na Antark-
tiko kar dolgo pripravljal, seveda
v izobraževalnem smislu. Obsta-
jajo tudi potovalne agencije, ki
te pripeljejo na njeno obrobje;
tako je najverjetneje že potoval
kateri od Slovencev. Tam posli-
kajo pingvine, tjulenje, ledene
skale, albatrose ... Do Argentine
poletiš z letalom in potem z ladjo
... Druga, zanimivejša pot, ven-
dar pa mogoča le z dobrimi
zvezami, je z Nove Zelandije.
Ameriška vojska namreč iz mes-
ta Cristchurch, ki leži približno
na sredini južnega otoka Nove
Zelandije in služi kot celinski
krak antarktičnega mostu,
vzdržuje mrežo poletov z veliki-
mi transportnimi letali Herkules
C-130 po Antarktiki. Problem je
seveda ta, da to ni za civiliste,
temveč samo za ameriške
znanstvenike in vojake, ki tam
delajo. Meni se je posrečilo dobi-
ti pomoč prijateljev na ruskem
ministrstvu za zunanje zadeve.
Rusi imajo največ baz, so tam
najdalje in opravijo najpomem-
bnejše raziskave.
Nikoli pa ne bom pozabil dos-
topa na vznemirljivo točko za
Zemljane - južni pol. To je tudi
najtežje dostopna točka. Prvo,
kar sem tam zagledal, je bila
sivkasto-srebrna kupola - streha
ameriške postaje Scotta Amund-
sena, pravzaprav velik, v led
pogreznjen vhod vanjo. Nad njo
je plapolal venček zastavic po-
dpisnic antarktične pogodbe.
Zraven bleščeče medeninaste
krogle Zemlje je stala velika ta-
bla z napisom "Južni zemeljski
pol". Prav v tej točki je torej
spodnja os, okoli katere se vrti
naša dobra stara Zemlja ... Brez
ruskih prijateljev zame ne bi
bilo Antarktike, še manj pa
južnega tečaja."
DOMA IN V TUJINI
IZDAL 20 KNJIG
TEDNIK: Bo tudi o tem poto-
vanju nastala knjiga?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Da, se-
veda. V moji zbirki Svet na dlani
bo to četrta knjiga. V nadalje-
vanju želim v zbirki posvetiti
nekaj knjig prav tem zanimivim
krajem na zemeljskem površju."
TEDNIK: Bo sledil severni
tečaj?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Po mo-
jih informacijah tudi na sever-
nem tečaju še ni bilo Slovenca
(smeh), tudi tam želim biti prvi."
TEDNIK: V različnih
življenjskih obdobjih ste poto-
vali iz različnih motivov. V
Ameriki in Kanadi ste preda-
vali na različnih univerzah, iz-
dali knjigo...
različnih obdobjih potuješ z
različnimi cilji. Amerika in Ka-
nada sta bili državi, kjer je štu-
dijsko izpopolnjevanje najlažje
dosegljivo. Zlasti Amerika je
zelo dostopna in daje štipendije
ter ti tako omogoči izpopolnje-
vanje. Predaval sem na številnih
kanadskih in ameriških fakulte-
tah. Po svoje je to zelo zanimivo.
Res pa je, da je tam veliko več
študentov kot pri nas, sam študij
pa veliko lažji in bolj raznolik."
TEDNIK: Kako ste kot avan-
turist, pa kljub temu profesor
primerjalnih	sistemov,
doživljali Ameriko?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Ameri-
ka je država, za katero so
značilna velika nasprotja. Po eni
strani je tisto, kar poznamo iz te-
levizijskih nadaljevank - bo-
gastvo, blaginja, urejenost -, po
drugi strani pa je drugačna Ame-
rika, kot jo spoznaš ob spreho-
dih po mestih in je zame najbolj
moteče, pa tudi zelo boleče. To
je po mojem mnenju sinonim za
kriminal, nevarnost, nered ... In
to je Amerika, ki jo v bistvu vsa-
kemu odsvetujem. Zanimivo jo
je bežno pogledati, potem pa pri-
poročam, da jo čim prej zapusti-
te. Zunaj mest je to zelo urejena
dežela, ki ima tudi lepe naravne
značilnosti, vendar gre za veli-
kanske razdalje. Američanom
kljub izredni stopnji razvitosti
ni uspelo odpraviti nekaterih te-
meljnih protislovij. To pa je zo-
pet stvar politike, ciljev in vloge,
ki so si jih zadali, vloge, ki jo
Amerika igra v svetu, in seveda
namena, kako trošiti denar. Na-
mesto da bi ga dali revežem, po-
magajo oboroževati nekatere
države. Igrajo na karto Amerike
kot supersile in posledica tega je
kaotično stanje v teh ameriških
mestih, ki je velikokrat veliko
slabše kot v Afriki."
TUDI V DEMOKRACIJI
SO DOLOČENE MEJE
TEDNIK: Bi primerjali našo
in ameriško politično ureditev?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Rad bi
izpostavil, da so v Ameriki pra-
vila igre zelo znana. Zanje so za-
koni napisani zato, da jih
spoštujejo. Točno vedo, kaj se
sme in kaj ne. Če v Ameriki reci-
mo izrečeš kaj podobnega, kot je
v Sloveniji izraz 'čefur' za južnja-
ke, in te kdo sliši, greš takoj v za-
por. Tam je točno določeno,
kakšne omejitve demokracije
morajo veljati, predvsem glede
rasne strpnosti med ljudmi.
Lahko se norčuješ iz politikov,
obstajajo tako kot pri nas, le ok-
rog nacionalnih odnosov so
omejitve. Denar igra v Ameriki
tudi v politiki precejšnjo vlogo,
pa tudi pri nas je vse pomem-
bnejši. Prav zaradi tega tudi v
Sloveniji začenjamo vse bolj ce-
niti ljudje skozi prizmo denarja.
Kot pri vsaki stvari je pri tem
nekaj pozitivnega, nekaj nega-
tivnega.
Morda še neka značilnost. Ko
sem analiziral volilne programe
posameznih ameriških strank, ki
vsebujejo tudi veliko raznih obl-
jub, balasta, praznih besed o de-
mokraciji in enakosti, me je pre-
senetila izredno velika stopnja
uresničitev volilnih obljub. Ne-
katere stranke so svoje predvolil-
ne obljube v celoti izpolnile,
druge pa jih niso izpolnile le od
5 do 10 odstotkov. Sami pa veste,
kako se pri nas uresničujejo
predvolilne obljube."
TEDNIK: Kljub temu da ima-
te vse pogoje za opravljanje
diplomatske službe, se raje
odločate za "nahrbtniški tip"
potovanj...
Dr. Bogomil Ferfiia (pb glas-
nem smehu)'. "To je zelo enos-
tavno. Moram povedati, da sem
med študijem prejemal diplo-
matsko štipendijo, a sem si
pozneje premislili in nisem ho-
tel iti v tujino. Predvsem iz
osebnih razlogov. Imel sem
namreč obdobja, ko sploh nisem
hotel potovati. To je bilo tako v
valovih, v osebnostnem razvoju
... Druga stran je ta, da sem imel
skozi delo, skozi potovanja pri-
ložnost diplomatsko službo zelo
dobro spoznati. Vedno je tako,
da dokler so ti stvari nepoznane,
se ti zdijo veliko privlačnejše kot
takrat, ko jih spoznaš. Tudi dip-
lomatska služba ni najboljše v
najboljšem. Velikokrat so diplo-
mati v funkciji spremljevalcev
tistih, ki pridejo iz matične
države, pa jih potem vozijo, jim
iščejo bivališča ..., skratka op-
ravljajo kup takih opravil, ki ni-
majo nobene zveze s politiko.
Drugo dejstvo pa je to, da nikoli
nisem živel izven Slovenije več
kot pol leta. Nikoli si nisem želel
živeti v neki drugi državi. Opa-
zoval sem namreč pri nekaterih
prijateljih, da ko se vrnili iz tuji-
ne, so imeli zelo različna stališča
do domovine, prijateljev ... V
bistvu sploh niso več vedeli, kje
so doma, kam sodijo, pretrgali so
vezi s svojo družino, prijatelji...
poklic, ki ga opravljam, je precej
boljši od diplomatskega, pa še
potujem lahko."
TEDNIK: .Imate domotožje,
ko potujete? Ste si kdaj zvečer
zaželeli, da bi se zjutraj zbudili
doma?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Da, se-
veda. V veliki meri je domotožje
tudi posledica tega, kako se v tu-
jini imaš. Če ti trda prede ali v
letih, ko sem študiral in čemel
cele dneve za pisalno mizo, je
bilo spominjanje prijetnih tre-
nutkov doma toliko bolj prisot-
no, kot če si v kakšni veseli
družbi. Domotožje pa je tudi
funkcija časa: če si dalj časa od
doma, se pogosteje pojavlja."
TEDNIK: Ste velik pustolo-
vec, a tudi človek trenutnega
navdiha. To pa je lahko v
življenju zelo nevarno. Kako v
življenju usklajujete, da ob
tem, ko se navdušite in se po-
polnoma predate eni stvari, ne
pozabite ob tem poskrbeti tudi
na druge življenjsko pomem-
bne stvari, da ne izgubite pre-
več?
Dr. Bogomil Ferfiia: "Pravijo,
da je spreminjanje interesov zelo
močna in pogosta značilnost za
ljudi, ki so rojeni v znamenju
dvojčka. In s tem bi se strinjal.
Čim bolj prihajaš v leta, bolj si
postavljen v neke utečene
življenjske tirnice, vse težje je
skočiti iz teh tirnic. Hočem reči,
da je kljub temu, da se usmeriš
na neke nove stvari, k novim
področjem, sama logika življenja
tisto, kar te vedno vrača na stal-
no pot in te deloma tudi odvrača
od novih interesov. Družina, ot-
roci, družba, prijatelji ... - to so
stvari, ki se gradijo na dolgi čas,
to so institucije, za katere je
značilna stabilnost, tako da je
čas, ki ti ostane mimo teh okvir-
jenih tirnic, močno omejen. Ne-
kako mi je doslej še uspevalo.
Mogoče sem res kaj pomembne-
ga v življenju že izgubil, a sem
pozneje dobil v drugačni obliki."
TEDNIK: Znani ste po tem,
da ste izjemno samokritični.
Ste zadovoljni s svojim življen-
jem?
Dr. Bogomil Ferfiia: Veliko-
krat pomislim, da če si preveč
zadovoljen z življenjem, potem
zelo malo narediš. Ko ugotoviš,
da je vse idealno, ne čutiš več
potrebe, da bi kaj spremenil, do-
segel. Rekel bi, da me včasih
ravno to nezadovoljstvo s samim
s seboj in življenjem v veliki
meri žene v različne stvari, tudi
morda na potovanja, v pisanje
knjig... Pri meni je stopnja neza-
dovoljstva večja kot zado-
voljstva. Občudujem tiste ljudi,
ki so polni samega sebe in jim ob
tem uspe še kaj dobrega narediti.
Žal takšne čarobne formule zase
še nisem odkril."
Marija Slodnjak
Svetleča krogla označuje kraj, kjer Zemlja stoji na
nogah - zemljepisni južni tečaj.
iitrnNlK - Čptrtek. 4. anril 1996
5

JANEZ JAKLIČ / TAJSKA - DEŽELA SMEHLJAJA - 5
lAlMilcci
v nasprotju s kraljem Ramom
IChamhengom so bili kralji
Ayutthaye nedostopni. Stražili
so jih najeti stražarji: portugals-
ki mušketirji, Perzijci, Japonci
in drugi. Šteli so se za ena-
kovredne drugim božanskim
kraljem, kot sta bila Jakob I. in
Ludvik XIV., s katerima so si iz-
menjevali darila in veleposlani-
ke. Zvezda Ayutthaye je zašla
leta 1767. Tega leta je Burman-
cem, večnim tajskim nasprotni-
kom, uspelo mesto zavzeti. Bilo
je do tal porušeno in je opustelo
za dolga desetletja. Danes je
Ayutthaya uspavano, razpote-
gnjeno mestece, posejano z raz-
valinami iz slavne preteklosti.
Burmanci in zob časa so svoje
delo temeljito opravili. V
gradbenem in umetnostnem slo-
gu je čutiti močan khmerski
vpliv. V nekaterih predelih seve-
ra in vzhoda dežele je moč najti
prave khmerske templje in
palače iz časov pred tajsko
državnostjo. Eden takih prime-
rov je v antičnem mestecu Phi-
mai, kjer na polovici kvadratne-
ga kilometra stoji kompleks
stavb in templjev iz 11. stoletja.
Tempelj je delo istih umetnikov
kot Angkor Wat v Kampučiji,
na katerega tudi spominja.
Že za časa obdobja Ayuthaye
so se zahodnjaki Tajcem nekako
zamerili. Kraljestvo Siam je bilo
zanje praktično zaprto celih 150
let. To je bil čas, ko se je prestol-
nica preselila v Bangkok. Ponov-
no previdno odpiranje zahodu je
čutiti šele konec 19. stoletja.
Tajska je po zaslugi svojih kral-
jev ena redkih azijskih držav, ki
se je izognila kolonialnemu jar-
mu, prav tako pa je sorazmerno
neboleče preživela obdobje ja-
ponske okupacije in se kasneje
uspešno izognila virusu komu-
nizma, ki je razsajal in moril v
sosednjih deželah. Leta 1932 je
dežela z državnim udarom,
prvim od mnogih, postala us-
tavna monarhija, a je zadržala še
veliko blišča iz nekdanjih dni.
VRTNICA
SEVERA
Severno območje z glavnim
mestom Chiang Mai je zanimivo
že zaradi svoje zgodovine. To je
bilo od vsega začetka svoje
kraljestvo, ki je sodelovalo s
kraljestvom Sukhothai, se bo-
jevalo z Ayutthayo in Burmanci
ter obdržalo delno samostojnost
vse do leta 1938, ko je bilo
uradno priključeno kraljevini
Tajski. Samosvoj razvoj, gorsko
okolje, tropski gozd in številne
etične skupine, ki živijo v ok-
oliškem hribovju proti meji z
Burmo, so dali temu območju
svojevrsten pečat. Vrtnica severa
je drugo največje mesto Tajske,
pa ima vendarle samo 170.000
prebivalcev. To mu daje svojevr-
stno prijaznost in razpozna-
vnost. Raznolikost je močno
prisotna tudi pri pomnikih zgo-
dovine, tempeljskih zgradbah.
Tu dragocen tropski les nado-
mesti in dopolni toge zidane zi-
dove ter zaživi novo življenje kot
prekrasna lesena čipka. Slavo
daleč naokoli je mestu prinesla
domača obrt, umetelno izdelani
lesen dežniki in pahljače.
okrašeni s čudovitimi slikari-
jami. Večino turistov pa privleče
ta kraj kot izhodišče za treking v
pragozd na območja, ki ga
naseljujejo manjšine. V sodob-
nem človeku je v globini duše še
vedno zasidran prvinski nagon
po raziskovanju, odkrivanju
nečesa novega, skrivnostnega,
skratka želja po pustolovščini.
Priložnosti za pustolovščino pa
nudi pokrajina med Laosom in
Burmo, ki se je drži ime z
zloveščim prizvokom "zlati trik-
otnik", v izobilju.
Ponudba treking aranžmajev
je v mestu ogromna. Vsi so nama
ponujali izvirnost, lepoto, netur-
ističnost, skratka pravo divjino,
kamor bela noga še ni stopila.
Zbegana zaradi velike in drage
ponudbe sva se odločila za na-
jdražjo, ki nama jo je ponudil
lastnik hotela, v katerem sva
stanovala. Za odločitev je
prevladalo dejstvo, da je bil
poročen z Nemko. Že naslednji
dan pa mi je postalo jasno, da
poroka z žensko še ne pomeni,
da za doto dobiš lastnosti, po
katerih slovi njen narod.
Namesto obljubljenih osem
udeležencev pustolovščine nas je
v kesonu majhnega dostavnika
sedelo 12 ljudi. Vožnja proti
meji z Burmo se je začela. As-
faltna cesta je po pičli uri
izginila. Ozek makedamski trak,
ki se je tu pa tam spremenil v
mastno drsalnico, nas je čez dm
in strn vodil globlje v džunglo.
Iz vseh vetrov stepena pisana
druščina je po prvem protestu
zaradi prevelikega števila udele-
žencev onemela. Stoično smo
začeli prenašati tegobe poskak-
ovanja na zadnjem delu tovor-
njačka, včasih nam nerazumljive
postanke in odločitve, v katerem
lokalu in koliko časa bomo jedli.
Zaskrbljenost je v džungli nara-
stla. Tovornjaček je po spolzki
cesti negotovo poplesaval, v
klancih navzgor pa je pogosto
potreboval človeško pomoč. Ko
smo za seboj opazili dolgo zeleno
kačo, ki je kot blisk v značilnih
vijugah prečkala cesto, smo vsak
zase ponovno začeli premlevati
svojo odločitev. "Very, very
green," besede mladega Angleža
so bile za dolgo časa zadnji pogo-
vor naše druščine.
Vožnja se je končala s koncem
ceste. Tu je tajska vlada uredila
drevesnico, v kateri so gojili
sadike za pogozdovanje. V deželi
veje do nedavnega neznan veter
ekološke zavesti, hkrati pa si
vlada želi pridobiti zaupanje
manjšin in ob izdatni pomoči
Amerike omejiti proizvodnjo
mamil. To je svojevrsten absurd,
saj so prav Američani s prisot-
nostjo med vietnamsko vojno
proizvodnjo in razpečavanje
mamil močno pospešili. Za malo
četico se je začelo pešačenje. V
gosjem redu smo se za vod-
nikom, otovorjenim s hrano, po-
topili v zeleno morje. Skozi
zeleno tkanino, stkano iz vi-
sokih, krivenčastih dreves, pre-
pletenih z ovijalkami, in goste
podrasti, smo prodirali po ozki
poti, speljani ob živahnem
potočku. Ozka gaz, ki se je poda-
jala pod vsakim korakom, je bila
edina možnost premikanja po
džungli, hkrati pa je govorila, da
tukaj hodijo ljudje. In res, po
pičli uri prijetne hoje v polm-
raku gozda se je pred nami od-
prla čistina na kateri so čepele
nizke koče, pokrite s slamo in
pločevino. Nizke hiše, sestavlje-
ne iz grobo tesanih desk in brun,
so bile last pripadnikov plemena
Meov, ljudstva brez domovine.
UUDJE
ZLATEGA
TRIKOTNIKA
Mei že iz zgodovinskih časov
slovijo po svoji veliki ljubezni
do neodvisnosti. Kadarkoli je
bila ta ogrožena, in to se je po-
gosto dogajalo, so se raje
umaknili v nedostopne kraje,
kot da bi se podredili. To so la-
hko storili zato, ker jim njihova
materialna kultura omogoča
popolno neodvisnost. Vsak
moški, ki obdeluje polje in
prideluje opij za prodajo, je
obenem sam svoj kovač, zlatar in
tesar, vsaka ženska pa sama sebi
tkalka in šivilja. Naj se zgodi
karkoli, njihova kultura in stru-
ktura njihove izredno razdro-
bljene družbe se lahko vedno
znova obnovi in vzcvete v
najskritejših kotičkih naše zem-
lje. Na področje gozdov zlatega
trikotnika so prišli sorazmerno
pozno, konec 19. stoletja, s kita-
jskega ozemlja po zadnjem
velikem uporu proti mandžujski
dinastiji, ki je bil krvavo
zadušen. Kitajski vpliv je še
vedno prisoten v njihovih
običajih in verovanjih. Zaradi
svoje velike želje po neodvis-
nosti in mesij anske vere, da
bodo v prihodnosti dobili
nekakšnega nadčloveškega
kralja, kar jih še vedno sili v
občasne upore, in seveda zaradi
pridobivanja opija so trn v peti
tajski oblasti.
Se nadaljuje
Najbolj znana obrt v mestu Chian Mai - dežnikarstvo
Pripadnik plemena Meov v zlatem trikotniku
6
četrtek, 4. april 1996 - TEDNIK
KUITURA, IZOBRAIEVAHie
UUBLJANA / SREČANJE UDELEŽENCEV PIRANSKEGA TABORA
Med desetimi iudi tf^tlslfi vrf
Mir, prijateljstvo, strpnost do drugačnosti, zavest o ekološki ogroženosti planeta, možnosti zdravega življenja so vrednote, za katere se zavzema klub
Unescovih šol, v Icaterega je vključena tudi osnovna šola Cirila Kosmača iz Pirana. Ena izmed konkretnih nalog, ki so si jih zastavili učitelji, pa je učenje,
ki bo učence povezovalo in združevalo, ne pa samo sililo v konkurenčen boj.
Piranska šola, kije lani organizirala tabor 15 šol iz šestih
držav in vanj vključila tudi ptujsko šolo Ljudski vrt, si priza-
deva te vrednote vsaditi v otroke že četrto leto. Tako dolgo je
namreč že članica Kluba Unescovih šol. In kako nameravajo
doseči zastavljene cilje?
Izjemno prizadevna ravnatel-
jica šole Alenka Aškerc Mikeln
je skupaj s sodelavci zasnovala
misel o dveh šolskih ušesih.
Prvo, zunanje, naj spremlja do-
godke v kraju, državi, na plane-
tu. Drugo naj bo obrnjeno v
šolo, k učni snovi in osebnim
problemom. Obe skupaj šele da-
jata sliko vsega, kar naj bi se po-
vezalo v mladih glavicah in jim
pomagalo živeti v tem krutem
svetu.
Piranski osnovnošolci so se
srečali s krutimi izkušnjami
bosanskih otrok, ki obiskujejo
isto šolo. Na srečanju udeležen-
cev piranskega tabora, ki je bilo
prejšnji teden v Ljubljani, so
bosanski otroci predstavili svoja
doživetja tako, da so prisotnim
izvabili solze iz oči. Sicer pa so-
delujejo piranski osnovnošolci
še z eno izmed šol na Siciliji in z
drugo na Norveškem, od lani pa
še s 14 šolami iz šestih držav na
oktobrskih piranskih taborih.
Slovenijo zastopa 10 šol, med
njimi ptujski Ljudski vrt kot
edina iz mariborske regije. Za
tabor so lani pripravili skupne
projekte, v katerih so šole
predstavile svoj kraj, svoje misli
o miru, strpnosti in drugačnos-
ti, učenci so v svojem okolju
poiskali enega izmed dobrih lju-
di in ga predstavili, pripravili so
geološko zbirko svojega kraja ...
Na taboru so predstavniki vsake
šole preživeli teden dni. Po ta-
boru so prenesli izkušnje in
spoznanja v svoje šole, njihovi
mentorji pa so analizirali
dosežke, da se bodo drugo leto
lahko še bolje pripravili na ta-
Vodja projekta - peda-
goginja Tatjana Vaupo-
tič.
bor. Prvič po oktobrskem tabo-
ru so se predstavniki šol srečali
prejšnji torek v Ljubljani.
"Zaenkrat ima samo naša šola
status članice Unescovih šol,
pričakujem pa, da bodo ta status
sčasoma pridobile tudi šole, ki
smo jih vključili v piranske ta-
bore. Naši poglavitni cilji so
globlje izobraževanje, mirovna
vzgoja in kultura in privzgojitev
potrebe po vseživljenjskem
izobraževanju. Posegamo v ce-
lotno družboslovno in nara-
voslovno tematiko, ki se kot
učna snov obravnava v osnov-
nih šolah. Z vsemi 14 šolami,
udeleženkami tabora, se seveda
ne moremo pogosto srečevati.
Predvidevam dvodnevni semi-
nar v maju za učitelje, nato pa
ponovno srečanje učencev in
mentorjev oktobra v Piranu," je
povedala ravnateljica Osnovne
šole Cirila Kosmača iz Pirana
Alenka Aškerc Mikeln.
Na osnovni šoli Ljudski vrt
vodi ta projekt pedagoginja
Tatjana Vaupotič: "V inten-
zivne priprave na udeležbo pi-
ranskega tabora je bilo
vključenih 50 učencev, od kate-
rih se jih je pet tabora udeležilo
z dvema mentoricama, drugi pa
so potovali na zaključek tabora.
Ravnateljica piranske
"Unescove" šole Alenka
Aškerc Mikeln.
Udeleženci so prinesli svoje
izkušnje in spoznanja domov,
kjer smo pripravili tudi šolski
projektni teden, v katerega so
bili vključeni vsi učenci. Pripra-
vili smo okroglo mizo na temo
drugačnosti, med učenci smo iz-
vedli tudi anketo o tem. Ugoto-
vili smo, da zelo hitro razumejo
drugačnost in so strpni, vendar
pa je strpnost odvisna od vzgoje
v družini in učiteljev. Vojna in
ekološki problemi sežejo otro-
kom globoko v dušo. Ni jim
vseeno, v kakšnem svetu bodo
živeli. Želijo biti osveščeni in
osnovna šola je pravi čas za
vzgojo in usmeritev otrokovih
občutkov do teh občutljivih
vprašanj," meni pedagoginja
Tatjana Vaupotič.
Na lanskem taboru so predsta-
vili film o okolici ptujske in gra-
jenske šole in kraja z naslovom
Mi v deželi klopotcev in kurentov,
kurentovanje kot značilnost
ptujskega območja, med nara-
voslovnimi temami so se
odločili sestaviti sladkovodni
algarij in zbirko kamnin, napi-
sali so pravljico o drevesu, za
vpis v knjigo dobrih ljudi pa
predlagali tajnico šole Frančko
Hojnik. Tatjana Vaupotič je po-
vedala, da se sicer sedaj na tabor
še ne pripravljajo, saj še niso
znane skupne teme. Pričakuje,
da bodo pričeli učenci pod
vodstvom prizadevnih mentor-
jev ponovno raziskovati, doku-
mentirati, se učiti v začetku
maja. Do oktobra, ko se bo
pričel drugi piranski tabor, bo
tako še dovolj časa.
Milena Zupanič
Udeleženci lanskoletnega tabora v Piranu so prenesli Izkušnje in spoznanja
vsem. Udeleženci so bili (z leve): Tine Ačimovič, mentorica Petra Kosi, Petra
Muršec, Adela Vaupotič, Urška Purg, Niko Mere in mentorica Milka Koser.
TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Ravnokar berete novo rubriko, ki vas bo popeljala v
magični svet pisane besede in ugankarstva. Če ste morebiti
ob besedi KNJIGARNICA pomislili: "Ah, to pa je nekaj za
otroke," prosim, berite dalje.
Knjigarnica - zveni tako ljub-
kovalno - je namreč nekoliko
zastarel izraz za knjižnico, pa
tudi mnoge knjigarne so bile
nekoč knjigarnice. Tednikova
vam omogoča reševanje Medna-
rodnega knjižnega kviza, ponu-
ja knjižne novosti in prireditve
v Knjižnici Ivana Potrča.
Knjižni kviz OTROCI ZA
BOLJŠI SVET zajema trinajst
samostojnih gesel, ki jih boste
našli skrite v kratkih vsebinah
knjig. Te boste odslej lahko zas-
ledili v vsaki številki Tednika,
izpolnili posebej označeno
knjižno okno, ga izrezali in ne-
mudoma poslali v Knjižnico
Ivana Potrča, Minoritski trg 1,
Ptuj, s pripisom KVIZ.
Knjižnica vam je v sodelovanju
z Novo Kreditno banko Mari-
bor - Podružnico PTUJ pripra-
vila knjižne nagrade.
PRVA UGANKA in
ČAROBNA KROGLA
Knjiga španskega umetnika
Arcadia Lobata je pravljica, ki
je namenjena otrokom in odras-
lim. Pripoveduje o velikanski
škodi, ki jo povzročamo odrasli
s pohlepom, zavistjo in posedo-
vanjem.
V majhni vasici so živeli ljud-
je skromno, a srečno in ZADO-
VOLJNO. Nekega dne je pas-
tirček Manolo našel prelestno
kristalno kroglo. Zraven lepote
je ponudila pastirčku izpolnitev
velike želje. Veste, koliko
različnih želja imajo otroci! In
tako si je Manolo vzel čas za pre-
mislek. Veselo je piskal na
piščal in premleval o svojih na-
jvečjih željah. Sovaščani nika-
kor niso doumeli, čemu je pas-
tirček tako brezmejno vesel in
eden izmed radovednežev mu je
sledil. Čarobna krogla ga je pre-
mamila, izmaknil jo je Manolu.
Čarobna krogla je povzročila
pravo zmedo v vasi: vsak jo je
hotel podržati in prav vsem je
izpolnila željo. Ej, kaj vse so si
poželeli: vreče zlata,zaboje dra-
guljev, zlate gradove, zlato
pohištvo, vreče z biseri. Vas se
je v trenutku popolnoma spre-
menila, pozlatila in pogradila,
saj si vrtov, igrišč in travnikov
ni zaželel nihče. Otroci so izgu-
bili prostor za igre, odrasli so
postali molčeči, nevoščljivi in
hudobni. Grizla jih je zavist, ker
si niso zaželeli gradov, onim v
gradovih je bilo žal vreč z biseri.
Bili so na videz bogati, a res-
nično nesrečni in ntZADO-
VOLJNI.
Le kozji pastirček Manolo je
živel po starem, bil je edini brez
izpolnjene želje. Na srečo se je
tatič spomnil in kroglo vrnil
pastirčku, ki si je v imenu vseh
vaščanov zaželel, da bi bilo v
vasi po starem. Ljudje so zopet
zaživeli brez zlata in draguljev,
veseli in ... {odgovor vpiši v ku-
ponček).
KNJIŽNE NOVOSTI V
MLADINSKEM ODDELKU
RUMENO ČUDO (Lj.:
EPTA, 1996) je ekološko obar-
vana pravljica avtorice Renate
Schupp, ki je gotovo mislila
tudi na naodgovornost odraslih
pri ravnanju z naravo. Princes-
kina ljubezen do trmoglavega
regratovega cveta, ki kljub
vrtnarjevim naporom vedno
znova požene sredi negovane
trate. Sčasoma en sam cvet spre-
meni natančno in sistematično
urejen grajski park v čudovito
pisan travnik. Pustite dihati Na-
ravo po svojel je sporočilo knjige,
ki jo je ilustrirala Marie-Jose
Sacre in bila nagrajena 1984 na
knjižnem sejmu v Bologni.
ŽOGICA NOGICA (Lj.:
MK, 1996) je zgodba, ki se je
priljubila mnogim generacijam.
Saj poznate dedka in babico, ki
sta kupila boben in lajno, a žogi-
ca jima je ušla. Imenitne ilustra-
cije Mojce Cerjak bodo z zgodbo
Jana Malika navdušile tudi
današnje bralce.
PESMI SVETA (Lj.: DZS,
1995) je zbrala in uredila Breda
Oblak. Zajetna pesmarica je na-
menjena vsem, ki radi zapojejo,
in zajema pisano paleto slovens-
kih in pesmi z vseh kontinen-
tov. Mnogi se boste spomnili
pozabljenih besedil in napevov
ali boste veselo prepevali pesmi
daljnih dežel.
ODVISNOST - DRUŽBENI
PROBLEM VČERAJ; DANES;
JUTRI (Mb.: Obzorja, 1995) je
strokovna knjiga, ki natančno
obravnava probleme drog in
zasvojenosti. Na 227 straneh
boste našli izčrpne predstavitve
različnih mamil, njihovega de-
lovanja, pojavljanja, prepozna-
vanja, zdravljenja. Namenjena
je vsem, ki se tako ali drugače
ukvarjate s problemi odvisnosti.
Upam, da še vedno berete in
uganka ni bila pretežka. V
pričakovanju čim večjega števila
pravilnih rešitev vas pozdravlja
knjigam in vam vdana
knjižničarka
Liljana
LENART/OBČINSKO
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
Vedno vei
mladih
plesaUev
v petek, 22. aprila, je v lenarškem
domu kulture potekalo občinsko
srečanje otroških in odraslih folklor-
nih skupin.
Tudi na območju osrednjih Slo-
venskih goric je ples v preteklosti
odigral pomembno vlogo. V prvem
delu 80 se predstavile folkloma skupi-
na osnovne šole Cerkvenjak, ki jo
vodi Rezka Kocbek, s spletom šta-
jerskih plesov, skupina iz osnovne
šole Lenart pod mentorstvom Kristi-
ne Petovar s prizorom Gremo se
ženit, folklorna skupina osnovne šole
Sveta Trojica pa je pod vodstvom Mi-
lice Klampfer predstavila plese Na
kmečkem dvorišču. V drugem delu
so odplesali člani odraslih folkornih
skupin: skupina KUD Jožeta Lacka iz
Cerkvenjaka, ki jo vodi Feliks Fekon-
ja, folklorna skupina KUD Ivana Can-
karja iz Jurovskega Dola, ki jo vodi
Peter Dvoršak, in folklorna skupina
KUD Emesta Goloba - Petra od Svete
Tojice, ki jo vodi Milica Klampfer.
V	odmoru med otroškimi in odrasli-
mi skupinami so se predstavile
ljudske pevke ter lukarice z igralcem
Lojzetom Matjašičem iz Domave.
V	imenu ZKO Lenart je govorila
predsednica Marija Šauperi in z velikim
navdušenjem ugotavljala, da je vse več
mladih plesalcev. Ob koncu srečanja
sta Marija Šauperi in predsednik odbo-
ra za folkomo dejavnost pri ZKO Lenart
Peter Dvoršak podelila skupinam priz-
nanje za udeležbo na srečanju. Po
srečanju je bil tudi pogovor s strokov-
nim svetovalcem za folklomo de-
javnost iz Maribora.
MS
fEDNIK - Četrtek, 4. april 1996
7

PR. IVA CURK / STO ZGODB ARHEOLOŠKIH SPOMENIKOV
fcfocPf^a o Ff rmr
l^ot del koledarske zbirke Prešernove družbe za leto 1996 je
izšla knjiga dr.Ive Curk Sto zgodb arheoloških spomenikov v
Sloveniji. Dr.Curkova sodi med najboljše poznavalce slo-
venske arheološke dediščine, v okviru te pa zavzemajo zelo
pomembno mesto tudi ptujske arheološke ostaline. Avtorica
je nekaj let službovala v ptujskem muzeju, zato jo na Ptuj
vežejo tudi osebni spomini in tako se sploh ne čudimo, da iz-
nied sto zgodb, kolikor jih je v knjigi, kar enajst govori o
Ptuju (tej številki se približa samo Ljubljana z devetimi
zgodbami).
Zgodbe pripovedujejo o pre-
teklosti najdišča oz. kraja in o
materialu, hkrati pa je v tekst
vpeta še ena "zgodba", ta pa go-
vori o posameznih specifičnos-
tih arheološkega dela na terenu,
o izkopavanjih, predstavitvi,
lastnikih, krajini itd.
Kot uvod v zgodbe o Ptuju je
najprej predstavljeno Dravsko
polje, saj so osnovo za sedanjo
razdelitev prostora na tem polju
začrtali že Rimljani. Prva
ptujska zgodba govori o turnirs-
kem prostoru na grajskem griču
in o poskusu predstavitve
domnevnega staroslovanskega
svetišča. Avtorica posebej pou-
dari še danes pomembno
dejstvo, da je tako glede samega
slovanskega svetišča kakor tudi
glede njegove prezentacije zma-
gala strokovnost. O 1. in 3. mit-
reju ter njuni predstavitvi na
mestu najdbe pripoveduje druga
zgodba, v kateri je poudarek
predvsem na entuziazmu članov
domačega muzejskega društva.
Ti so se angažirali tudi po fi-
nančni plati ter celo odkupili
zemljišče z mitrejem in pot do
njega. O vrnitvi znamenitega
rimskega kenotafa (postavljen je
bil v spomin Marka Petronija
Klasika) iz graškega muzeja pri-
poveduje tretje zgodba. Vitka
marmorna plošča z reliefnim ok-
rasjem in napisom je bila vzida-
na v steno pokopališkega zidu v
Vidmu pri Ptuju. Leta 1943 so jo
prepeljali v deželni muzej v Gra-
dcu in tam je ta izjemni spome-
nik ostal vse do leta 1962. Po
vrnitvi je našel svoje mesto v la-
pidariju ptujskega muzeja. Pose-
ben simbol Ptuja je znameniti
Orfejev spomenik. Ta največji
rimski nagrobnik daleč naokoli
je tudi v zadnjem času deležen
posebne pozornosti, tokrat
predvsem iz varstvenih razlo-
gov. Zaščita spomenika (ta v
zadnjih desetletjih propada pos-
pešeno) oz. "trajna" rešitev z za-
varovanjem ali premestitvijo je
ena glavnih nalog mesta in stro-
kovne srenje. Avtorica opiše ne-
kaj dosedanjih zaščitnih pose-
gov, sočasno pa opozarja, da se
lahko z zaščito in ustavitvijo ne-
katerih procesov sprožijo tudi
novi, slabo poznani, zato je
potrebno skrbno opazovanje.
Tudi samo mesto Ptuj je izjemen
spomenik, s katerim je potrebno
ravnati prav tako skrbno in z
občutkom kot z marmornim
spomenikom na Slovenskem
trgu. Prav o mestnem tkivu kot
spomeniku govori avtorica v eni
izmed zgodb. Naslednja zgodba
pa nam predstavlja Panoramo in
zavarovalna izkopavanja v tera-
sastem nasadu. Posebna zgodba
govori o gospodarski četrti Peto-
vione in o prezentaciji opekars-
kih peči (kaže, da Ptujčani do
teh tako ali tako nimajo nobene-
ga odnosa, razen da jim služijo
kot smetišče). Poseben fenomen
je šola na arheološkem najdišču.
V tem primeru gre za
Srednješolski center in za dela,
ki so potekala na njegovem
območju pred gradnjo (bogastvo
najdb je bilo ugledno in zanimi-
vo, del tega pa je danes
predstavljen v avli Srednješols-
kega centra). Drugi podoben
fenomen je bolnišnica na arheo-
loškem najdišču. Ob bolnišnici
je manjši arheološki park, oh-
ranjen je tudi del rimske ceste,
nekaj najdb pa je predstavljenih
v pritličju porodnišnice. Tretja
tovrstna zanimivost, ki nastopa
v zgodbi, pa je vojašnica na arhe-
ološkem najdišču. Prav na ob-
močju vojašnice si arheologi
obetajo še številne pomembne
najdbe, ki bodo še dodatno os-
vetlile zgodovino starega mesta.
Za konec zgodb o Ptuju so pred-
stavljeni še v ostenja mestnih hiš
vzidani kamniti spomeniki.
Tudi taki, ponekod v celoti,
drugje pa samo fragmentarno oh-
ranjeni spomeniki nam pripove-
dujejo svoje zgodbe, le da jim vse
premalokrat znamo prisluhniti.
Martin Šteiner
PTUJ / INTERDISCIPLINARNI PROJEKT GIMNAZIJCEV
v ptujskem srednješolskem
centru so danes gimnazijci
predstavili svoj največji
letošnji projekt z naslovom
19.stoletje - stoletje meščan-
stva. Vanj je bilo vključenih
približno 80 tretješolcev z
gosti iz četrtega in drugega
letnika, 17 profesorjev in zu-
nanje kulturne ustanove.
Prikaz 19. stoletja je zajel
vsa področja življenja, od fi-
lozofije do gledališča,
znanosti, gospodarstva, in-
dustrije, arhitekture in špor-
ta. Poseben sklop svojih ra-
ziskav so namenili tudi Ptu-
ju v 19. stoletju.
Pri tem so dijaki uporabili av-
Damjan Draškovič in Iva Kranjc sta odigrala odlo-
mek iz ibsnove drame Nora.
dio-vizualna sredstva, pripravili
razstavo in uprizorili odlomek
Ibsnove drame Nora. Vodja pro-
jekta, profesorica zgodovine Ma-
rija Meznarič - njena je tudi za-
misel tega obsežnega projekta -,
je povedala, da je kvaliteta pro-
jekta predvsem v interdiscipli-
narnosti obravnavane teme in
posameznih raziskovalnih na-
log, ki so jih pripravili dijaki.
Njihovo medsebojno sodelovan-
je je bilo sicer zaradi dvoiz-
menskega pouka izjemno i
oteženo, da pa so bili zelo priza-
devni, kaže dejstvo, da so vse na-
loge opravili poleg svojih rednih
šolskih obveznosti.
Milena Zupanič
LENART / OBČINSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN
Tohta k dve biAmm sla^mu
v torek je v Lenartu poteka-
lo občinsko srečanje lutkov-
nih skupin, ki sta ga orga-
nizirala Zveza kulturnih or-
ganizacij Lenart in uspešna
lutkovna skupina Pika, ki
deluje v okviru tamkajšnjega
KUI) Radka Smiljana. Lut-
karji te skupine so skupaj že
devetnajsto leto in skrbijo za
svoj podmladek, zato prire-
jajo lutkovne krožke in de-
lavnice po lenarških vrtcih
ter osnovnih šolah. Na
srečanju so se predstavili s
predstavo Svetlane Makaro-
vič Glavni petelinček.
Pokazali pa so se že prvi uspe-
hi njihovega dela, saj so lutkarji
iz osnovne šole Sveta Ana
odigrali odlično predstavo
Čarovnica in smeti, ki jo je
režirala njihova mentorica Ivan-
ka Lorenčič. V lenarški občini je
trenutno aktivnih več mlajših
lutkarjev, a se tokrat niso
predstavili, na srečanju sta se
predstavili le dve lutkovni sku-
pini.
Ob koncu srečanja sta
predsednica ZKO Lenart Marija
Sauperl in Zdenka Hren, ki v
odboru skrbi za lutkovno de-
javnost, izrazili zadovoljstvo, da
je v občini vse več otrok in
odraslih, ki jih zanimajo lutke,
ter podelili priznanja udeležen-
cem srečanja. Srečanja se je ude-
ležil tudi uradni selektor Dušan
Vrane in vsem nastopajočim dal
nekaj strokovnih nasvetov. Po-
govorili so se tudi o pripravi
območnega srečanja lutkarjev, ki
je danes v Lenartu.
MS
Lutkarji iz OŠ Sveta Ana so izpostavili ekološko
temo
PTUJ / PROJEKTNI TEDEN NA OŠ DR. L. PIVKA
CMrod' m idShovi Mmi m^ohlH
"Domača žival je most med
sodobnim človekom in nara-
vo," je zapisal nobelovec
Konrad Lorenz in njegovo
misel so mentorice Kristina
Baj, Mihaela Gros in Marija
Arnuš postavile za izhodišče
priprav na projektni teden v
osnovni šoli doktorja Ljude-
vita Pivka.
Projekt so učenci in njihovi
mentorji predstavili staršem v
petek. Ves teden so obravnavali
hišne ljubljenčke, ki so veliko-
krat otrokovi zaupniki in prija-
telji. Hišne prijatelje so risali,
modelirali, zbirali izreke in
uganke o njih, vse skupaj pa
razstavili v šolski telovadnici,
kjer so tudi nastopili z igrico,
zaplesali in zapeli. V projektnem
tednu so obiskali še azil za živali
v Mariboru in veterinarski za-
vod na Ptuju. Kristina Baj je po-
vedala, da je imel teden
izobraževalni in vzgojni namen,
saj poznavanje domačih živali
razširja etični svet pri učencih.
MZ
Muce so zaplesale v šolski telovadnici.
PTUJ / PREDSTAVITEV KNJIGE
Knjiga Moja misel dr. Vekoslava Grmiča je sicer izšla že no-
vembra lani pri založbi Unigraf, vendar je v četrtek, 21. ap-
rila, predstavitev knjige v viteški dvorani ptujskega gradu
pritegnila številne obiskovalce.
Potem ko je direktor založbe
Mitja Hribar predstavil dose-
danji opus izdanih publikacij,
je doktor teologije Vekoslav
Grmič predstavil vsebinsko
zasnovo knjige Moja misel.
Knjiga je zbir njegovih misli,
povezanih s problemi in izzivi
našega časa, razdeljenih na pet
tematskih sklopov. Odlomke iz
knjige, ki je glede na stališče
Cerkve provokativno naravna-
na, smo objavljali tudi v Tedni-
ku. Uvodna razlaga dr. Grmiča
na ptujskem gradu je obisko-
valce vzpodbudila k postavljan-
ju vprašanj in živahni razpravi,
v kateri so se z gospodom
Grmičem dolgo zadržali.
Čeprav so misli v knjigi pole-
mične glede na uradno Cerkev,
je doktor Vekoslav Grmič zatr-
dil, da so v skladu z evangelijem
in zato je on kot avtor misli in
zapisov ostal povsem etičen. Eti-
ki je namenil na gradu nekaj
misli v povezavi s politiko, saj se
Dr. Vekoslav Grmič v
viteški dvorani ptujske-
ga gradu.
mu zdi dopustno samo to, da si
politiki prizadevajo za blaginjo
ljudi, ne pa za lastno družbeno
moč. Žal se prevečkrat dogaja,
da so strankarski interesi nad in-
teresi ljudi. Dr. Grmič je menil,
da grozi danes velika nevarnost,
in sicer malodušje in nezaupanje
v prihodnost, kar je huje od
nekdanjega enoumja. Vse težje je
ločevati zrno od plev, je med
drugim menil. Ljudje bi se mo-
rali rešiti sovraštva, ki je v njih.
Vsi tisti, ki so dobri, ki si priza-
devajo za mir, dialog in razume-
vanje med ljudmi, so na nek
način verni, saj živijo po evange-
liju, pa čeprav ne priznavajo
boga. Dr. Grmič je poudaril, da
nima nihče monopola nad resni-
co. Vsi jo iščemo, je dejal. Na
kratko je predstavil tudi svoje
misli o Trubarju in Luthru, Ja-
nezu Evangelistu Kreku, Edvar-
du Kocbeku ter opozoril na
poglavje, v katerem je razložil
svoj pogled na zgodovino
najslavnejših mož slovenske cer-
kve in naroda. Mnoge misli in
poteze teh mož je mogoče danes
povsem aktualizirati.
Milena Zupanič
8
četrtek, 4. apnl 1996 - TEDNIH
g
Učijo se slovensko in spoznavajo donnovino.
Že leta 1987 so se Slovenci iz nemške pokrajine Hessen z os-
novno šolo Mladika dogovorili, da bodo med seboj sodelova-
li. Od takrat obiskujejo slovenski otroci iz Frankfurta in
bližnjih mest Ptuj vsako leto, ptujski učenci in učenke pa so
bili že tudi pri njih. Med mladimi se vedno znova spletajo
prijateljske vezi, in kot zatrjujejo učenci sami, ne usahnejo
takoj po obisku. Med Nemčijo in Slovenijo potujejo pisma,
nekateri otroci prihajajo na Ptuj več let zapored in svoje tu-
kajšnje prijatelje povabijo tudi v Nemčijo.
Eden takih je Vasja Strelec iz
Spuhlje, učenec 7. razreda, ki je
gostil Daniela Berdena iz Frank-
furta letos že drugič, med
lanskoletnimi počitnicami pa je
bil sam v Frankfurtu. S prijatel-
jem se večinoma pogovarjata v
slovenščini, vendar zna Vasja
nekoliko govoriti tudi nemško
in pa angleško.
Še večja poznavalka Ptuja je
Sandra Horvat, učenka 9. razre-
da iz Frankfurta, ki je letos že
četrtič obiskala Ptuj. V Biš, kjer
stanuje pri prijateljici Valeriji,
pa se je naravnost zaljubila.
Tako pripoveduje: "Tu mi je
zelo všeč in v Bišu poznam že ve-
liko deklet. V Sloveniji so prija-
teljstva čisto drugačna kot v
Nemčiji. Rada bi živela v Slove-
niji, rada bi živela v Bišu, kjer je
čisto drugače kot v ogromnem
Frankfurtu."
Drugače je s sestricama Bučar.
Pogovarjali smo se z Lijo Saki
Bučar, učenko 4. razreda, ki go-
vori že tri jezike: slovenskega, ki
se ga je naučila od očeta, ja-
ponskega, v katerem se pogovar-
ja z mamo, in nemščino, ki sta se
je s tri leta mlajšo sestrico
naučili v vrtcu. Prvič sta prišli
na Ptuj in dejali sta, da jima je
všeč.
V minulem tednu bi lahko za-
pisali vsaj 14 takšnih kratkih
zgodbic. Toliko učencev in
učenk je namreč preživelo na
Ptuju dober teden, v katerem so
si poleg ptujskih zanimivosti og-
ledali še Ljubljano, Postojnsko
jamo, kopali so se v Termah in
preživeli pri družini gostiteljici
veliko zanimivih uric. Pa tudi
pouk so obiskovali, tako da so
lahko primerjali učno snov slo-
venskih in nemških šol.
"Zelo smo hvaležni Mladiki in
tudi ptujski občini, da nam omo-
gočata gostovanje na Ptuju," je
dejala učiteljica Mira Turk Ra-
dikovič, ki je pripeljala otroke iz
Nemčije. "Otrokom obisk Ptuja
veliko pomeni. Ne samo zaradi
učenja jezika, pač pa tudi zaradi
obiska domovine in prijateljstev,
ki jih tukaj sklenejo. Slovenske-
ga jezika se naučijo doma v
družini ali pa pri pouku slo-
venskega jezika, ki ga v Frank-
furtu, Offenbachu in Darmsta-
dttr vodim že osem let. Žal je slo-
vensko govorečih v Nemčiji
zmeraj manj. Prva generacija
priseljencev se bliža pokoju,
druga odrašča, v tretji, torej vnu-
ki, pa le še zelo redki govorijo
slovensko. Med letošnjimi 52
učenci imam samo eno punčko
iz tretje generacije. Tudi zato so
obiski v Sloveniji za te otroke
zelo dobrodošli," pripoveduje
učiteljica slovenskega jezika
Mira Turk Radikovič.
Milena Zupanič
PTUJ / DVE SLOVESNOSTI ZLATE POROKE
Zlatoporočenca Bedenik.
Foto: Laura
V poročni dvorani v Ptuju so v soboto opravili obred zlate poroke. Zlatoporočenca sta bila
Anton in Ana Bedenik iz Dolene 44 v občini Videm. V zakonu so se jima rodili štirje otroci,
ob zlatem jubileju pa jima je čestitalo tudi osem vnukov. Anton je kmetovalec, Ana gospo-
dinja.
Ob jubileju tudi naše iskrene čestitke!
MG
V soboto, 23. marca, sta v
krogu družine, sorodnikov in
prijateljev 50-letnico skupne-
ga življenja praznovala zakon-
ca Janez in Jožefa Bezjak iz
Ptuja, Ormoška c. 78. Poročila
sta se 23. februarja 1946 v Ptu-
ju. V zakonu so se jima rodili
trije otroki, danes ju razvesel-
juje pet vnukov. Janez je upo-
kojeni ključavničar, Jožefa je
gospodinja.
Ob jubileju tudi naše
iskrene čestitke!
MG
f ednik - 4. APRIL 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE - 9
SLOVENSKA BISTRICA - 12. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Spre/efi proraiun xm leiQ 1996
Slovenjebistriški občinski svetniki so z enim vzdržanim
glasom sprejeli zaključni račun proračuna občine Slo-
venska Bistrica za leto 1995, ne da bi ga poprej pregledal
nadzorni odbor, ki se je konstituiral komaj dober teden
pred občinsko sejo in bo svoje poročilo podal šele na 13.
seji-
Seveda pa ni šlo brez razpra-
ve, saj so se svetniki 'spotakni-
li' ob 8 milijonov tolarjev, ki jih
državna uprava dolguje občini
za najemne prostore. Kot je
pojasnil župan dr. Ivan Žagar,
je takšno stanje povsod tam,
kjer so na občinah še sedeži
upravnih enot. Kljub temu pa
je slovenj ebistriška občina
končala lansko leto pozitivno
(skupnih prihodkov v pro-
računu je bilo 1,431 milijarde
tolarjev, odhodkov pa 1,386
milijarde tolarjev) s mili-
jona tolarjev presežkov, kar so
prenesli v 1996. leto.
Z enim glasom proti pa je bil
sprejet občinski proračun za leto
1996 s predvidenimi prihodki
1,557 milijarde tolarjev in od-
hodki 1,592 milijarde tolarjev.
Razliko nekaj nad 34 milijonov
tolarjev bodo pokrili z najeman-
jem kreditov.
Kljub temu da je bilo nekaj
bolj ali manj upravičenega
godrnjanja, predvsem zaradi
zmanjšanja sredstev za ceste -
razburjali so se predvsem svet-
niki z območja pohorskih kra-
jevnih skupnosti ('Vi v Bistrici
zaradi nekaj lukenj govorite o sla-
bih cestah, pri nas na Pohorju pa
imamo samo blato, niti gramoza
nismo dobili, da bi blato lahko pre-
krili!') -, je sprejemanje pro-
računa za leto 1996 šlo dokaj
gladko. Nekaj več časa so pora-
bih pri treh pisnih amandmajih
k proračunu. Tako je Božo Ju-
hart skupaj s še štirimi svetniki
zaprosil za dodelitev sredstev
bodoči Turistični zvezi Sloven-
ska Bistrica. Amandma sta pos-
lala tudi Zveza častnikov Slo-
venska Bistrica za dodelitev
650.000 tolarjev pri njihovem
delovanju ter Društvo za
upravljanje CTV Slovenska
Bistrica za dodelitev 3 milijo-
nov tolarjev pri linkovski pove-
zavi med vsemi kabelskimi sis-
temi v občini. Zanimivo je bilo
gledati svetnike, kako so glaso-
vali. Nekateri nekaj stvari
očitno niso razumeli, drugi pa
so se strogo držali svojih plotov,
tako da nobeden od treh omen-
jenih amadmajev na koncu ni
bil sprejet.
Na dnevnem redu je bil tudi
osnutek odloka o nadomestilih
za uporabo stavbnih zemljišč, ki
bi nadomestil stari odlok iz leta
1988 in tako na tem področju
naredil red pri uporabniki zazi-
danih in nezazidanih stavbnih
zemljišč, za katera bodo lastniki
in uporabniki morali plačevati
nadomestilo. Višina bo odvisna
od lokacije, opremljenosti
stavbnega zemljišča in dejav-
nosti. O samem odloku bomo
obširneje pisali, ko ga bodo
sprejemali v fazi predloga.
Na minuli seji občinskega sve-
ta so svetniki dali soglasje še k
imenovanju Iva Ajdnika za rav-
natelja osnovne šole Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice. Na-
mesto Bojana Podgomika, nje-
ga so lansko jesen razrešili
opravljanja nalog vodje oddelka
za gospodarstvo, so v sosvet
načelnice Upravne enote Slo-
venska Bistrica imenovali
podžupanjo Nado Vučajnk.
Prav tako so namesto Bojana
Podgomika v upravni odbor
Stanovanjsko komunalnega
podjetja Slovenska Bistrica ime-
novali župana dr. Ivana Žagar-
ja.
Vida Topolovec
LENART
Ifoftcoii ffiisf/oii
v župnijah Sv. Ana, Sv.Benedikt, Sv. Jurij in Sv. Len-
art se je v nedeljo končal letošnji misijon, ki je potekal
od 24. do 31. marca. To je bil teden duhovne prenove, ko
so duhovniki župnij dekanije Lenart izročili župnije
misijonarjem, ki so številne vernike nagovorili s svojim
darom misijonskega poklica,
V priložnostnem povabilu na misijon smo lahko pre-
brali, da so skušali v teh duhovno bogatih dneh obnoviti
povezanost med sorodniki in vaščani v vsej župniji.
Srečanja so bila zjutraj, dopoldne in zvečer. Bolnim in
onemoglim so ponudili del duhovnega bogastva misijo-
na na domu.
Na svetno nedeljo se je misijon končal, kar je bila še
posebna predpriprava na praznovanje velike noči.
M.Teš
OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA
VAS / VOLITVE V KRAJEVNE SVETE
Najvei izvoljenih
IM SDSŠ
v nedeljo, 31. marca, so volilci v občini Destrnik -
Trnovska vas volili predstavnike v svete krajevnih skup-
nosti.
Novi svet krajevne skupnosti
Destmik šteje 17 članov, ti pa
izmed sebe izvolijo predsednika.
Večino v novem svetu ima stran-
ka SDSS s 13 člani; to so Otmar
Arnuš, Julijana Černezel, Ciril
Koser, Anton Potrč, Marjan
Tašner, Franc Lacko, Andrej
Krepek, Branko Zelenko, Viktor
Žampa, Venčeslav Kramberger,
Rudi Murko, Branko Sirec in
Ivan Slukan. Izvoljena Janez
Kocmut in Maks Kranjec sta iz
SLS, Marija Murkuš iz SKD in
Alojz Anžel iz DS. Volilna ude-
ležba na Destrniku je bila 63,1-
odstotna.
V Trnovski vasi so volili pred-
sednika sveta neposredno. Po-
novno je bil izvoljen Kari Vur-
cer iz SKD. Svet krajevne skup-
nosti Trnovska vas šteje devet
članov. Večino ima SLS s petimi
člani: Marjan Potrč, Franc
Požegar, Anton Potrč, Franc
Draksler in Mirko Lah. Iz stran-
ke SKD sta bila izvoljena Franci
Lah in Jože Majerič, izvoljena pa
je bila tudi Romana Kovačec iz
SDSS in Manfred Jakop kot sa-
mostojni kandidat. V Trnovski
vasi so se volilci udeležili volitev
69,15-odstotno.
V krajevni skupnosti Sv. An-
draž je na neposrednih volitvah
za predsednika sveta bil ponov-
no izvoljen Albin Druzovič iz
SLS. V novem sedemčlanskem
svetu ima SLS tri predstavnike:
Franca Čučka, Ivana Hanželja in
Ivana Pučka. Ivan Rebrec, Fran-
ci Krebša in Anton Vogrin so iz
stranke SDSS, Marjan Druzovič
pa je iz SKD. Volilna udeležba je
bila 54.odstotna. Pri Sv. An-
dražu so ob volitvah izvedli refe-
rendum za dodelitev lovišča LD
Vitomarci. Za to se je izreklo
88,10 odstotka volilnih ude-
ležencev.
Z. Šalamun
OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA
VAS / 14. SEJA SVETA
Spre/elf obiinski
imračiiff
v četrtek, 28. marca, so se svetniki občine Destrnik-
Tmovska vas zbrali na 14. redni seji.
Obravnavali in sprejeli so pro-
račun občine za letošnje leto.
Prihodki znašajo 376.418.393
tolarjev, za dobrih 10 milijonov
tolarjev pa bodo zadolžili
letošnji proračun zaradi investi-
cije na Destrniku. Pred spreje-
mom proračuna so sprejeli skle-
pe, ki jih je predlagala skupina
svetnikov. Z njimi so pogojevali
sprejem proračuna, in sicer da
mora občina zagotoviti dogradi-
tev šol pri Sv. Andražu in v
Trnovski vasi za dve triadi pod
istimi pogoji, kot veljajo sedaj
za Destrnik. V primeru raz-
družitve pa mora KS Destrnik
vrniti drugima dvema krajevni-
ma skupnostima 50 odstotkov
sredstev, ki so sedaj namenjena
za gradnjo telovadnice na
Destrniku iz občinskega pro-
računa.
Obravnavali so tudi predlog
svetnika Janeza Žampa, da
občina naroči izdelavo zastave
in grba občine. Vendar so bili
svetniki mnenja, da s tem še
počakajo.
Potrdili so prioritetno listo za
infrastrukturo iz leta 1995, po
kateri je na prioriteti gradnja
vodovoda za Vitomarce.
Pri razdelitvi sredstev za kme-
tijstvo so se odločili, da bodo re-
gresirali nakup semenske koru-
ze v višini milijon tolarjev. Ga-
silskemu društvu Biš so odobri-
li dotacijo ob praznovanju 120-
letnice društva v višini 200.000
tolarjev.
Z. Šalamun
OD TOD IN TAM...
PTUJ # Na rednem posvetu predstavnikov mestnega gasilske-
ga poveljstva s predsedniki in poveljniki gasilskih društev na
območju mestne občine Ptuj je v petek, 22. marca, v Stojncih
župan dr. Miroslav Luci podpisal aneks o opravljanju gasilske
dejavnosti s predstavniki vseh 21 gasilskih društev, ki delujejo na
območju mestne občine Ptuj. (•> -OM)
KIDRIČEVO • Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu občine Kidričevo je kot edini aktivno delujoči svet v novih
občinah te dni razpisal odprto medobčinsko tekmovanje Kaj veš
o prometu za učence osnovnih šol. Tekmovanje bo 11. maja v
osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem, kjer bodo znanje mla-
dih udeležencev najprej preverili s testi, zatem pa še z ulično in-
spretnostno vožnjo po prometnem poligonu. (•> -OM)
DORNAVA # Čez zimo se v obcestnih jarkih, na avtobusnih
postajališčih, na bregovih potokov in rek ter na drugih javnih
mestih nabere veliko smeti in druge navlake, ki kazijo videz.
Člani turistično-etnografskega društva Liikari iz Dornave so tudi
letos organizirali spomladansko čiščenje okolja. Akcije so se
množično udeležili otroci, upokojenci in drugi občani ter se v več
skupinah razkropili po Dornavi in Mezgovcih. Uredili so tudi
javne cvetlične grede in tako polepšali svoj kraj. (•> -MS)
DORNAVA # Znan in priljubljen pevec Aleksander Jež je
pred kratkim obiskal gojence v zavodu dr. Marijana Borštnarja v
Dornavi. Skupaj so prepevali in bilo je zelo veselo. Otroci zelo
lepo pojejo in nekateri so znali zapeti kar vse skladbe, ki jih je Al-
eksander izvajal. Taka druženja so v zavodu sicer redka, a zato os-
tanejo v prijetnem spominu. (•> -MS)
Foto: Laura
METZ # Kurenti iz Spuhlje in kopjaši iz Markovcev so se le-
tos konec marca že petič udeležili popustnega karnevala v franco-
skem Metzu. Organizatorji so povedali, da si brez mask iz Slove-
nije tega velikega mednarodnega karnevala skorajda ne morejo
več zamišljati. Gostujoče skupine iz drugih zahodnoevropskih
držav so se namreč predstavljale predvsem s sambo in drugimi
plesi v stilu karnevala v Riu de Janeiru, medtem ko so slovenski
kurenti nekaj avtentičnega in so bili pravo poživilo v mestnem
vrvežu. Domačini, ki so se z zanimanjem ozirali za kurenti, so jih
poimenovali kar "ours" (medvedi). Janko Štruc)
Foto: J. Štruc
tednik >4. APRIL 1996
PO NAŠIH KRAJIH -10
Višje kmetijske šole v Pluju zaenkrat nebo
v naslednjem šolskem letu višje kmetijske šole, za kar si je priza-
devala srednja kmetijska šola, na Ptuju ne bo. Kmetijsko ministrstvo
se je namreč zaenkrat izreklo proti takemu načinu izobraževanja. Na
srednji kmetijski šoli pa so že pripravili vse potrebno, tudi učne pro-
grame, naravnane v podjetnost in trženje, ustanovitev pa so podprli
tudi vsi župani ptujskega območja. Ker so se tri druge usmeritve,
med njimi turistična, lahko pripele na obstoječe srednje šole, to pa je
uzakonila tudi nova šolska zakonodaja, na ptujski kmetijski šoli upa-
jo, da bo višja šola na Ptuju zaživela leto kasneje, torej v šolskem letu
1997/98.
MZ
ŠOLSKI ZVONEC
SLOVENSKA BI-
STRICA • Učenci
osnovne šole Pohor-
skega odreda so
pred nedavnim izdali
svoje šolsko glasilo z
naslovom Prijatelji. V
njem je veliko zani-
miv sestavkov in ris-
bic, ki niso namenje-
ne samo njim, tem-
več tudi učiteljem in
staršem. Minuli te-
den pa so tretješolci,
ki obiskujejo pouk v
Vošnjakovi ulici (v
zgradbi nekdanje
meščanske šole,
kjer je del nižje
stopnje slovenjebi-
striške osnovne
šole), skupaj s svoji-
mi mentorji predsta-
vili projekt ZDRAVA
HRANA.
VT
PTUJ / SREDNJEŠOLSKI CENTER
v gimnozni prevei
prilavljenih
V Šole ptujskega Srednješolskega centra so se osmošolci prijavili dokaj
neenakomerno glede na razpisana vpisna mesta.
Preveč mladih bi se rado vpisalo v srednjo ekonomsko šolo
(156 prijavljenih za 120 vpisnih mest) in na gimnazijo (172
za 150 vpisnih mest), prav tako pa je nekaj preveč prijavlje-
nih tudi v programu za avtomehanika. Predvsem prvi dve
šoli sta v precepu, ki ga bosta rešili skupaj z Ministrstvom
za šolstvo. Tako sedaj še ni znano, ali bosta vpis omejili ali
pa bosta dodali vsaka še po eno paralelko.
V vseh drugih šolah SŠC in
njihovih programih je še pros-
tor. Tako imajo še prosta mesta v
programih poslovni tajnik (20),
prodajalec (2), upravni tehnik
(6), kmečka gospodinja (8), kme-
tijski delavec (15), kmetijski teh-
nik (10), kmetovalka - gospodin-
ja (5), poljedelec - živinorejec
(17), elektrikar - elektronik (23),
obdelovalec kovin (40), preobli-
kovalec - avtoklepar (20), preo-
blikovalec in spajalec (25), elek-
trotehnik elektronik (26) in
strojni tehnik (23).
Učenci, ki so si morda doslej
že premislili, lahko do 9. aprila
še prenesejo prijavo z ene šole na
drugo, prav tako se lahko prija-
vijo do tega datuma tisti, ki se še
aiso prijavili. Oboji bodo v ena-
kovrednem položaju pri spreje-
mu v posamezno šolo s tistimi,
ki so se prijavili v prvem roku.
Milena ZunanU
HAJDOŠE / S SKUPŠČINE OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE
v 25 letih delovanja je ptujska obrtna organizacija naredila
veliko. Okrog 1500 članov danes razpolaga z lepim lastnim
domom, dobrimi počitniškimi zmogljivostmi, zbornični de-
lavci pa so sposobni opraviti vse naloge iz nove obrtne zako-
nodaje, je na petkovi skupščini Območne obrtne zbornice
Ptuj povedal njen predsednik Roman Tomanič.
V prejšnjem letu je slovenska
obrt doživela največje in najpo-
membnejše spremembe, v praksi
se je začel izvajati obrtni zakon.
V obrtni zbornici so pričeli izva-
jati javna pooblastila po obrt-
nem zakonu. Skladno z zako-
nom se je spremenila tudi struk-
tura članstva. Obrti je uspel ve-
lik korak tudi na področju po-
klicnega izobraževanja. Število
obrti prilagojenih programov je
doseglo že 26 poklicev. Člani
Območne obrtne zbornice Ptuj
so razpisali v poklicnem izo-
braževanju 82 učnih mest. Ob
uspehih pa je potrebno opozoriti
tudi na probleme. Plačilni nered
in šušmarstvo ostajata še vedno
osrednja problema. Ptujski obrt-
niki se bodo tudi v tem letu
predvsem ukvarjali z vprašanji
razvoja in utrjevanja obrti.
Franc Muzek je v imenu 164-
članske sekcije kovinarjev pove-
dal, da so se lani v glavnem
ukvarjali z vprašanji sive ekono-
mije, nelojalne konkurence,
oblikovanjem cenikov in tudi s
slabo udeležbo članov na sejah.
Marjan Hvaleč, ki vodi avtore-
montno sekcijo s 57 člani, je po-
vedal, da so lani uskladili cene z
zavarovalnicami, pripravljajo pa
se tudi na mojstrske izpite, ki jih
bodo začeli izvajati v jeseni. Nji-
hova dejavnost je med prvimi
začela izvajati program vaje-
ništva. Ker gre za stroko, v kate-
ri je močno prisotno šušmarstvo,
zelo pazijo pri sprejemanju va-
jencev. Elektrosekcija se je pod
vodstvom Jožeta Milošiča
ukvarjala z izobraževanjem, iz-
vedli pa so tudi tečaj varstva pri
delu. Pri frizerjih je po besedah
predsednice sekcije Marije
Bašice z 62 člani največ proble-
mov s šušmarstvom. V gradbeni
sekciji so imeli v prejšnjem letu
^0 besedah predsednika Franca
Šalamuna največ težav zaradi
zamud pri plačilih, nelojalnih
cen, pa tudi javnih del, ki so ne-
lojalna konkurenca njihovim
članom. Igor Mere vodi sekcijo
uslužnostnih dejavnosti z deseti-
mi člani; sem so vključeni tudi
čevljarji. Ena večjih sekcij pri
Območni obrtni zbornici Ptuj je
gostinska, ki trenutno šteje 204
člane; od teh jih ima 166
okrepčevalnice in 38 gostinske
lokale. V prejšnjem letu so se
predvsem posvečali oblikovanju
informativnega cenika, organizi-
rali so strokovne ekskurzije in
sprotno spremljali zakonodajo s
področja gostinstva. Predsedni-
ca Danica Dobrotič je na petko-
vi skupščini posebej izpostavila
probleme pri oblikovanju po-
dodbora sekcije. Nekateri si
namreč še vedno prizadevajo, da
bi zavrli delo sekcije in jo pripel-
jali v mrtvilo prejšnjih let. Sek-
cija kemičnih čistilcev, ki jo
vodi Stanko Šegula, se aktivno
vključuje v delo republiške sek-
cije, zlasti še pri izobraževanju.
Računovodska sekcija z 20 člani,
ki jo vodi Ivan Svržnjak, se je
lani v glavnem ukvarjala z vo-
denjem poslovnih knjig. Franc
Banko iz lesarske sekcije je opo-
zoril zlasti na neustrezno obrav-
navanje celotne dejavnosti, kar
se je najbolj pokazalo pri spreje-
manju uredbe o A in B listi obrt-
nih in obrti podobnih dejavnos-
ti, pri kateri so imeli vsi lesarji
pripombe na obrtna dovoljenja,
izdana po uradni dolžnosti, in
na dodeljene jim dejavnosti. Ab-
surd je, da v uredbi ni osnovnega
poklica oziroma dejavnosti mi-
zar. V zvezi s tem so ostro pro-
testirali in predlagali spremem-
bo omenjene uredbe. Krojaško-
šiviljsko sekcijo z 81 člani vodi
Konrad Šmigoc. V letu 1995 so
se v glavnem ukvarjali z obliko-
vanjem informativnega cenika
in odprtimi vprašanji proizvod-
nih dejavnosti, kot sta šušmarst-
vo in plačilni nered. Anton
Žerak iz živilske sekcije je pose-
bej opozoril na to, da zakon ni
preveč naklonjen proizvodnji in
da tu živilce čaka še precej trde-
ga dela. Simona Gorjup - Radej
vodi trgovsko sekcijo, ki je v
okviru Območne obrtne zborni-
ce sekcija prostovoljnih članov.
Ukvarjali so se predvsem z odlo-
kom o odpiralnem času, z izo-
braževanjem, dežurstvi in
plačilu s čeki. Ptujska zbornica
je ustanovila tudi sekcijo upoko-
jenih obrtnikov, ki ima trenutno
že 97 članov in jo vodi Mirko
Bizjak. Avtoprevozniška sekcija,
ki jo vodi Ivan Novak, ima naj-
več težav z licencami in veliko
konkurenco prevoznikov iz
Hrvaške. V okviru praznovanja
25-letnice zbornice napoveduje-
jo problemsko konferenco z od-
govornimi iz države. Nove te-
melje delovanja pa postavljajo v
cvetličarski sekciji, ki pod vodst-
vom Bojana Miška napoveduje-
jo bogato dejavnost v prihodnje.
Kar zadeva delavce v javnih
delih, ki naj bi predstavljala ne-
lojalno konkurenco nekaterim
obrtnikom, je po besedah pred-
sednika Območne obrtne zbor-
nice Ptuj Romana Tomaniča
dogovorjeno, da bo že v kratkem
prišlo do zaposlovanja le-teh pri
posameznih članih pod ugod-
nejšimi pogoji. V okviru
letošnjih aktivnosti pa bodo na-
redili vse, da bi prišlo do še
večjega sekcijskega delovanja in
s tem do boljših rezultatov obrt-
niškega delovanja. Več pa bodo
tudi naredili pri izobraževanju
članov sekcije, članov upravnega
odbora, kot se je s spremembami
statuta preimenoval dosedanji
izvršilni odbor zbornice, in ne-
katerih drugih v okviru zbor-
ničnega sistema. Glavne aktiv-
nosti ob 25-letnici zbornice
bodo izvedli junija, ko bodo or-
ganizirali razstavo obrti in pod-
jetništva. Sekretar zbornice Ja-
nez Rižnar je v petek na
skupščini, ki je bila v gostišču
Roškar v Hajdošah, podrobneje
predstavil letošnji program dela,
ki je strnjen v enajstih točkah.
Največ vpliva na organiziranost,
delovanje in vlogo zbornice ima
novi obrtni zakon, ki je pričel
veljati lani avgusta in ki ji je pri-
nesel širša pooblastila, med nji-
mi tudi vodenje obrtnega regi-
stra. Na novo organiziranost in
nove naloge pa je pomembno
vplivala tudi nova lokalna sa-
mouprava.
MG
Obvešievalne in druge igre
v zadnjih tednih sta Slovenijo
"pretresli" dve obveščevalni af-
eri. Najprej je direktor državne
varnostno-informativne službe
Sove pred gospodarstveniki
razgrnil seznam držav in tujih
podjetij, ki se na različne načine
ukvarjajo z obveščevalno dejav-
nostjo v Sloveniji, pretekli teden
pa so nekateri slovenski mediji
objavili domnevno tajno
poročilo o "sumljivih" posred-
niških poslih Američanke Phyl-
lis Kaminsky v zvezi s sloven-
skim nakupom vojaških letal, za
kar naj bi le-ta iskala zveze pri
visokih državnih funkcionarjih,
med drugim tudi pri predsedni-
ku Kučanu in premieru
Drnovšku.
Medtem ko predstojnik Sove
Drago Ferš svojega (problema-
tičnega nastopa pred gospodarst-
veniki ni hotel komentirati, se je
na objavo tajne informacije o
Phyllis Kaminsky odzval s spo-
ročilom, v katerem poudarja, da
je "tajno poročilo" ponaredek, in
zatrjuje, da ni nastalo v Sovi. De-
mantiji s podobno vsebino so
prišli iz kabineta predsednika
vlade in iz urada predsednika
države. Predsednik Milan
Kučan je premiera Drnovška
tudi pisno "zaprosil za obvestilo,
kako je prišlo do tega ponaredka,
in izrazil prepričanje, da bodo
tokrat pristojni organi pri odkri-
vanju storilcev bolj učinkoviti,
kot so bili pri raziskovanju pi-
sanja tako imenovane Civilne
iniciative, pri raziskovanju neza-
konitosti v trgovanju z orožjem
in pri vpletenosti državnih orga-
nov v dogajanje, ki je pripeljalo
do nasilja v Depali vasi".
KAJ JE
POVEDAL FERŠ
G05P0DARSTVE'
MIKOM?
Direktor Sove Drago Ferš je
poslovnežem iz kluba Socius
zatrjeval, "da se delovanje tujih
obveščevalnih služb po padcu
berlinskega zidu in komunis-
tičnih režimov ni zmanjšalo,
ampak se je težišče njihovega
dela s političnega in vojaškega
področja preneslo na gospo-
darstvo. Svet je v obdobju novih,
trgovskih vojn, v katerih odloča
gospodarska moč posameznih
držav, konkurenčni boj pa sili
podjetja, da o svojih tekmecih
pridobijo čim več podatkov.
Tudi Slovenija ni izjema, delo-
vanje tujih služb pa je usmerjeno
v pridobivanje podatkov o var-
nosti tujih naložb in njihovo va-
rovanje, pri čemer so nadvse po-
membne bonitete gospodarskih
partnerjev." Pri tej ugotovitvi pa
se Drago Ferš ni zaustavil, am-
pak je nadaljeval s konkretnim
navajanjem držav in podjetij, ki
naj bi se ukvarjali z obveščeval-
no dejavnostjo pri nas. Naštel je
Nemčijo, Francijo, Veliko Brita-
nijo, Hrvaško, Tajvan, Avstrijo
in Italijo, katere obveščevalna
služba SISN naj bi bila še pose-
baj nenaklonjena Sloveniji in
naj bi proti Sloveniji delovala
tudi v povezavi z obveščevalno
službo Zvezne republike Jugos-
lavije. Med tujimi podjetji, ki
naj bi se v "manjši meri" ukvarja-
la tudi z obveščevalno dejavnost-
jo, je konkretno naštel Siemens,
Renault in Creditanstalt.
Kritiki Ferševega (javnega)
nastopa so enotnega mnenja, da
se na tak način z obveščevalnimi
podatki ne kaže pojavljati v jav-
nosti, zlasti še, ker so nekatere
navedbe in kritične pripombe iz
Sove dokaj problematične. Za-
mera, da se tuja podjetja ukvarja-
jo z "obveščevalnim" zbiranjem
podatkov o bonitetah slovenskih
podjetij, s katerimi sodelujejo
(ali nameravajo sodelovati), je po
mnenju poznavalcev zelo čudna.
Podatki o poslovnem stanju po-
sameznih podjetij so namreč te-
meljni pogoj za navezavo poslov-
nih stikov ali za odobravanje
bančnih posojil. Predsednik vla-
de dr. Janez Drnovšek je na svoji
redni tiskovni konferenci dejal,
da se je direktor Sove v svojem
predavanju gospodarstvenikom
"nekoliko nerodno izrazil" in da
o tem nastopu šefa obveščevalne
službe ni bil vnaprej obveščen.
Drnovšek je tudi dejal, da tega
nastopa na bi smeli razumeti
"kot negativen odnos Slovenije
do imenovanih podjetij in slo-
venskih tujih partnerjev" (Dnev-
nik, 26. marca 1996).
JUFERA KJkMINSKT
Posamezni slovenski mediji so
objavili, da v tajnem dokumentu
Sove (ki se ga Sova uradno odre-
ka) med drugim piše, da je var-
nostna služba prestregla dve
sporočili Phyllis Kaminsky, ki
jih je le-ta poslala šefu kabineta
predsednika države Petru Tošu
in predsedniku poslovenga siste-
ma Mercator Živku Preglu.
V sporočilu Petru Tošu Phyl-
lis Kaminsky navaja, da prihaja
v Ljubljano v imenu Lockeed
Martin Corporation, podjetja za
proizvodnjo civilnih in vojaških
letal, raket itd., in prosi za spre-
jem pri predsedniku države
Kučanu, predsedniku vlade
Drnovšku, predsedniku parla-
menta Školču, obrambnemu mi-
nistru Kacinu ... Tajno poročilo
dodaja, da je bila Phyllis Kamin-
sky po osamosvojitvi Slovenije
zastopnica tedanjega zunanjega
ministra Rupla v ZDA (in da je
zaradi tega prišlo do spora med
Peterletom in Ruplom), kasneje
pa naj bi slovensko angažiranje
Phyllis Kaminsky odsvetoval
slovenski veleposlanik v ZDA
dr. Ernest Petrič, ker naj bi mu v
administraciji ameriškega zu-
nanjega ministrstva namignili
na nekatere njene sumljive zveze
v Rusiji in Ukrajini ... Tajno
poročilo še svetuje predsedniku
vlade, naj gospe Kaminsky ne
sprejme, ker bi lahko nastala af-
era, ki bi močno škodila ugledu
predsednika vlade in ugledu
države.
Direktor Sove Ferš je v pismu
komisiji državnga zbora za nad-
zor nad delom varnostnih in
obveščevalnih služb zatrdil, da
tak dokument v Sovi ne obstaja
in ni nikoli nastal "ter je v celoti
ponarejen".
TUDI TOKRAT
"NEJJiSNO"?
V Sloveniji nimamo prvič
opravka z objavljanjem avten-
tičnih ali ponarejenih tajnih in
zaupnih državnih dokumentov.
Upajmo, da se tudi tokrat ne bo
vse skupaj zaustavilo in končalo
pri dveh ali treh sporočilih za
javnost. S svojo nesposobnostjo,
da bi zaznala in odkrila vsa ozad-
ja sedanjih in prejšnjih
obveščevalnih in drugih afer,
država izgublja ugled, prepričlji-
vost in zaupanje. Vsi skupaj se
bomo zadušili v psihozi medse-
bojnega nezaupanja, sumničenj
in vsakršnih manipulacij. Pre-
več zadev ostaja nedorečenih,
neraziskanih, tako rekoč v zra-
ku. Kar naprej se govori o ne-
kakšni splošni kriminalizaciji v
slovenski oblasti in politiki, o
nesposobnosti in skorumpira-
nosti države, ne da bi tisti, ki so
najbolj odgovorni za njen ugled
in njeno normalno funkcioni-
ranje, na vse to ustrezno reagira-
li. Sejanje psihoze strahu in
"splošnega nereda" postaja za ne-
katere posebna oblika poli-
tičnega boja in manipuliranja z
javnostjo. Tisti, ki se temu ne
znajo, nočejo, ne upajo ali n«
morejo upreti, so soodgovorni z^
naslajanje nenormalnih kriznih
razmer v Sloveniji. PredvseH^
tudi zradi tega sedanja
obveščevalne afere in vse, kar
povezano z njimi, ne bi smel^
kar tako v pozabo.
Jak Kopriv«
tednik - 4. APRIL 1996
NAŠI KRA.II IN LJUDJE - 11
0€enleni morti
n€t¥€lušlli strokovnjake
v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze
jn pod pokrovoteljstvom mestne občine Ptuj je bilo v petek
v niinoritskem samostanu v Ptuju tradicionalno ocenje-
vanje vina. Lastniki so prinesli v oceno 122 vzorcev, neko-
liko manj kot prejšnje leto, so pa bili po mnenju strokovne
komisije vzorci dokaz velikega kletarskega znanja. Lansko
leto vreme kakovosti grozdja ni bilo naklonjeno, kletarjen-
je je bilo torej toliko zahtevnejše. Manjše število vzorcev
pa je morda le dokaz, da mnogim to opravilo ni v celoti
uspelo.
Predsednik komisije, ki so jo
sestavljali znani in priznani eno-
logi iz Ptuja, Maribora, Ormoža
in Ljutomera, inženir Jani
Gonc je po ocenjevanju nav-
dušeno izjavil, da "tako kako-
vostnih vin običajno nismo bili
vajeni. Ocenjevalo nas je deset
enologov, ki smo samo deset vin
ocenili za namizno kategorijo,
kakovostnih vin je bilo 85 in
vrhunskih 26. To so izvrstni re-
zultati in na osnovi takšnih ocen
kletarjem iskreno čestitamo."
Rezultate ocenjevanja bodo or-
ganizatorji tudi letos razglasili v
okviru prireditve Dobrote sloven-
skih kmetij, mi pa objavljamo sez-
nam najvišje ocenjenih vinskih
vzorcev v posameznih sortah.
BELO PINOT: Ivan Emeršič,
Cirkulane, 17,77, Jakob Hebar,
Cirkulane, 17,53, Zvonko
Arnečič, Cirkulane, 17,34;
CHARDONNAV: Janez Dru-
zovič, Vitomarci, 18,36, Lidija -
Jaka Lozinšek, Gorišnica, 18,32,
Viktor Kotolenko, Zavrč, 18,26;
LAŠKI RIZLING: Janez
Druzovič, Vitomarci, 17,67, Vla-
do Horvat, Gorišnica, 17,62, Mi-
ran Koletnik, Cirkulane, 17,60;
MODRA FRANKINJA: Mi-
lan Kolednik, Cirkulane, 17,06,
Anton Gol, Ptuj, 16,58, Ivan
Majcen, Ptuj, 16,51;
MUŠKAT OTONEL: Kon-
rad Janžekovič, Markovci,
18,19;
RENSKI RIZLING: Janez
Druzovič, Vitomarci, 18,16,
Jožica - Štefan Gačnik, Juršinci,
18,07, Slava Cokan, Maribor,
17,91;
RIZVANEC: Jurij Belšak,
Cirkulane, 17,09;
RUMENI MUŠKAT: Martin
Slodnjak, Juršinci, 18,60, Franc
Kukec, Zavrč, 18,29, Jožica -
Štefan Gačnik, Juršinci, 18,21;
SAUVINGNON: Slavko Ko-
kot, Zavrč, 18,67, Alojz Kaučič,
Juršinci, 18,43, Viktor Kotolen-
ko, Zavrč, 18,27;
SIVI PINOT: Janez Druzo-
vič, Vitomarci, 18,46, Simon To-
plak, Juršinci, 18,24;
TRAMINEC: Marija Veuh-
nik, Maribor, 18,41;
ZELENI SILVANEC: Mar-
tin Žuna, Cirkulane, 17,10;
ZVRST: Alojz Kaučič,
Juršinci, 18,14, Janez Druzovič,
Vitomarci, 17,95, Janez Mezna-
rič, Markovci, 17,95;
ŠIPON: Zvonko Arnečič, Cir-
kulane, 17,43, Marjan Vindič,
Miklavž pri Mariboru, 17,24,
Marjan Lah, Ptuj, 17,09.
POSEBNE KAKOVOSTI:
traminec - jagodni izbor: Jožef
Milošič, Videm, 19,46, traminec
- pozna trgatev: Jožef Milošič,
Videm, 18,64, sauvignon - poz-
na trgatev: Jože - Metka Mlina-
rič, Dornava, 18,60.
J. Bračič
Komisija enologov pri svojem delu
ORMOŽ / NOVA, SODOBNA LEKARNA

Minulo soboto so v Ormožu svečano odprli dolgo
pričakovane prostore nove lekarne, ki sedaj že skoraj
dva tedna posluje na Ptujski cesti 25. Ormoški župan
Vili Trofenik je dejal, da so novi poslovni prostori plod
dolgoročnega, skoraj 20-letnega prizadevanja.
Čeprav je bila lekarna dos-
lej v prijetnih prostorih in na
odlični lokaciji v središču
mesta, pa ni več ustrezala
tehničnim predpisom in je
bilo njeno delovanje zaradi
neustreznih prostorov že ne-
kaj let ogroženo. Organiza-
cijsko je spadala od leta
1968 pa vse do 1992 v sklop
ptujskih lekarn, od leta 1993
pa deluje kot javni občinski
zavod in od takrat so tudi
potekale konkretne dejav-
nosti za zagotovitev novih
prostorov.
Izvršni svet je pred dvema
letoma namenil 280.000
nemških mark za nakup pos-
lovnih prostorov, zgrajenih
do četrte faze. Če prištejemo
še sredstva za finalizacijo in
za nakup opreme, je občina
vložila okrog 350.000
nemških mark. Pri financi-
ranju nove lekarne se je ude-
ležilo tudi podjetje Kemofar-
macija iz Ljubljane, ki je zago-
tovilo 150.000 mark dolgo-
ročnega kredita.
Svečanemu odprtju je pris-
ostvoval tudi predsednik far-
macevtske zbornice Slovenije
Lovro Dermota in med dru-
gim dejal, da farmacija pri nas
doživlja velik napredek, saj
smo v zadnjih treh letih dobili
okrog 40 novih lekarn, ki so
opremljene po najnovejših
standardih in zaposlenim
omogočajo dobro delo. Pohva-
lil je zavzetost celotnega kolek-
tiva ormoške lekarne in direk-
torice Pavle Ivanuša, ki so s
svojim kvalitetnim delom veli-
ko pripomogle k novi lekarni.
Z odprtjem lekarne se počasi
zaokroža načrt, ki je predvide-
val, da se na zahodnem delu
mesta grupirajo dejavnosti, ki
sodijo skupaj. V neposredni
bljižini so bolnišnica, zdravst-
veni dom, center za socialno
delo, zavod za zdravstveno za-
varovanje in urad za delo, ne-
daleč proč pa je tudi optik.
Tako bolnim Ormožanom ne
bo več treba tekati z enega
konca mesta na drugega. Res
pa je, da se bodo uporabniki na
novo lokacijo morali šele pri-
vaditi, saj je lekarna delovala v
starih prostorih vse od leta
1923.
vlc
V novi lekarni.	Foto: Hozyan
PTUJ / SKUPSCINA RAČUNOVODSKIH IN FINANČNIH DELAVCEV
Posebna skrb izobndevaniu
22. marca so zborovali računovodski in finančni delavci,
člani Društva računovodskih in finančnih delavcev Ptuj
- Ormož, ki šteje 800 članov. Poleg njih so seje udeležili
tudi gostje, med njimi predstavnik Zveze društev fi-
nančnih in računovodskih delavcev Slovenije Albin Mi-
klavc in predstavniki celjskega društva.
V preteklem dveletnem ob-
dobju je društvo po besedah
predsednika Franca Visenja-
ka delovalo po ustaljenih orga-
nizacijskih in funkcionalnih
smernicah. Na strokovnem
področju so največ sodelovali s
strokovnimi delavci Zveze
društev finančnih in računo-
vodskih delavcev Slovenije.
Oživili so sodelovanje s ptuj-
skim managerskim klubom,
da bi dosegli strokovno sode-
lovanje in razumevanje med
vodstveno in računovodsko
stroko. Organizirali so tri raz-
govore o aktualnih temah
(lastninjenju, novi davčni za-
konodaji in problematiki pro-
metnih davkov), na katerih so
odprli zanimiva vprašanja, iz-
menjali izkušnje, odprte dile-
me pa poskušali reševati s pri-
pravljalcem zakonodaje. Delo-
vanje je bilo uspešno tudi zato,
ker jim je uspelo pridobiti
nove prostore in jih urediti.
Prijetno pa je bilo tudi na
družabnih srečanjih oziroma
izletih. V letošnjem letu bodo
posebno skrb namenili izo-
braževanju. Temu vprašanju
so dali glavni poudarek tudi v
razpravi na skupščini, saj je
društvo še vedno nepogrešljiva
vez med zakonodajo in institu-
cijami, za katere pripravljajo
davčne osnove. V svoje vrste
bodo sprejeli tudi nove člane,
ki se trenutno izobražujejo za
računovodje pri firmi Simam.
Društvo bo tudi v bodoče
vodil Franc Visenj ak.
MG
SVETA ANA / REZULTATI OCENJEVANJA VIN
ENOLOGI SO OCENILI VEC KOT 120 VZORCEV VIN UNSKEGA LETNIKA
Pri Sveti Ani v Slovenskih go-
ricah je bilo pred dvema tedno-
ma ocenjevanje vin letnika 1995
lenarških vinogradnikov. Rezul-
tati po posameznih kategorijah:
-	zvrst: Anton Perko, Sp. Vel-
ka, 17,72 točk, Mirko Luka-
večki, Lenart, 17,64, in Karel
Damiš, Lenart, 17,40 točk;
-	laški rizling: Jože Grahov-
nik, Lenart, 17,54, Franc Jurša,
Spodnja Voličina, in Anton Mo-
leh, Ruperče, 17,44, ter Anton in
Štefka Gros, Maribor, 17,42
točk;
-	beli pinot: Anton in Štefka
Gros, Maribor, 18,02, Karel
Kavčič, Dražen Vrh, 17,94, in
Alojz Celeč, Stogovci, 17,92
točk;
-	chardonnay: Jože Grahov-
nik, Lenart, 18,40, Jože Šuman,
Lenart, ( pozna trgatev ) 18,32,
in Marko Sebart, Maribor, 18,22
točk;
-	renski rizling: Janez Grajner,
Lenart, 18,24, Anton in Štefka
Gros, Maribor, 18,18, in Roman
Moleh, Krivi Vrh, 18,12 točk;
-	sauvignon: Marko Šebart,
Maribor, 18,48, Janez Kegl,
Žice, 18,45, in Edo Kovačič,
Lenart, 17,72 točk;
-	rumeni muškat: Anton in
Štefka Gros, Maribor, 19,00, Mi-
lan Eder, Sveta Ana, 18,10, in
Karel Kavčič, Dražen Vrh, 17,22
točk;
-	rizvanec: Anton Družovec,
Lenart, 17,90 točk;
-	kemer: Maks Kocuvan, Cen-
kova pri Cerkvenjaku, 18,54
točk;
-	zeleni silvanec: Alojz Celeč,
Stogovci, 17,68, in Mialan Eder,
Sv. Ana, 17,20 točk;
-	sivi pinot - rulandec: Jože
Kraner, Zamarkova, 18,46 točk.
Največ ocenjenih vzorcev je
bilo zvrsti, nato laškega in ren-
skega rizlinga, drugih sort pa ne-
koliko manj. Nasploh pa je bila
komisija s kakovostjo lanskega
letnika zadovoljna, vinogradniki
iz lenarške občine pa menijo, da
lahko posežejo po še višjih oce-
nah. To bodo poskušali dokazali
že letos.
M. Toš
GORIŠNICA / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Gorišniškim svetnikom je odločanje o odloku letošnjega
proračuna vzelo precej časa, kjub vsemu pa so ga na seji
občinskega sveta v torek, 2. aprila, le sprejeli. Na voljo
imajo dobrih 357 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi
zaključni račun za minulo leto, pobudo za ustanovitev
občinske gasilske zveze, razpravljali pa so še o občin-
skih simbolih - grbu in zastavi. Gorišniški občinski
praznik naj bi bil na god sv. Ane, 26. julija, takrat pa naj
bi bili tudi t.i. gorišniški dneve kulture in zabave.
Sejo so svetniki pravzaprav
začeli že v petek in jo le delno
končali, nadaljevali pa v torek
zvečer. Bistvo tokratne razpra-
ve je bil nov proračun, ki so ga
posamezmi občinski odbori še
podrobneje razdrobili, tako da
je sedaj veliko jasnejša slika o
namembnosti in porabi pro-
računskih sredstev v občini.
Za družbene dejavnosti, v
sklopu katerih so ,predvsem
izobraževanje, sociala, zdravst-
vo in kultura, je iz proračuna
predvidenih nekaj več kot 146
milijonov tolarjev, 37,6 milijo-
nov tolarjev pa v gorišniški
občini namenjajo gospodarst-
vu, kmetijstvu in turizmu.
V grbu gorišniške občine os-
tajajo zelena, modra in bela
barva z žitnim simbolom na
eni strani ter vinsko trto na
drugi, vmes pa je meja, ki jo
ponazarja most preko reke
Drave. Svetniki so se med dru-
gim tudi strinjali, da je najpri-
mernejša barva za občinsko
zastavo rumena, že na pri-
hodnji seji pa naj bi odločili še
o postavitvi dveh oglasnih
desk v občini. Tudi razprava o
trasi magistralke M - 3 bo ak-
tualna na prihodnji seji sveta,
kajti vmes morajo v vseh štirih
občinah pripraviti še dogovor
o koridorju. V gorišniški
občini bo v prihodnje imelo
devet gasilskih društev skupno
občinsko gasilsko zvezo, v pri-
pravi pa je že tudi ustanovni
občni zbor gorišniške občin-
ske zveze.
T. Moliorico
LENART / OBČNI ZBOR KK "SLOVENSKE GORICE"
Težave latadi denaiionalizaiiie
v klubu občanov pri Lenartu je bil prejšnji petek občni zbor tamkajšnje-
ga Konjeniškega kluba Slovenske gorice. Na njem so kritično razpravljali o
delu kluba v minulem letu in ocenili, da lahko denacionalizacija zemljišč
na Poleni, kjer imajo hipodrom, resno ogrozi dejavnost.
Klub je bil po večdesetletnem mi-
rovanju znova ustanovljen leta 1991.
Škoda je, so povedali člani na
občnem zboru, da ni mogoče urediti
hlevov in drugih objektov na Poleni.
Zato bodo verjemo nekateri prisilje-
ni konje prodali.
Sicer pa so na občnem zboru kriti-
zirali vodstvo kluba, ki je premalo
storilo prav za reševanje Polene. Do
kadrovskih sprememb pa ni prišlo.
Klubu še naprej predseduje Slavko
Kramberger, dr. vet. med., lenarški
župan. Imenovali so tričlansko ko-
misijo, v kateri sta poleg predsedni-
ka Krambergerja še Andrej Vastl in
Ivan Rajšp, in ta mora preučiti
možnosti za čimprejšnjo rešitev pro-
blematike na Poleni. Zanikali pa so
govorice, da naj bi klub razpadel, saj
so sprejeli obetaven delovni pro-
gram. Letos bodo zaradi pomanjkan-
ja denarja pripravili samo eno prire-
ditev, ki bo 25. avgusta.
Delavni so tudi njihovi člani iz
sekcije noriških konj. Letos bodo so-
delovali na številnih turističnih pri-
reditvah, najprej že 21. aprila najur-
jevi nedelji v Jurovskem Dolu.
M. Toš
12 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. APRIL 1996- tednik
PTUJ / NOVA KNJIGA ZGODOVINSKEGA ARHIVA
Vpisna kniiga mešianov
če je moški leto in dan bival v Ptuju, če je Imel tu
hišo ali pa je bil poročen s hčerjo meščana in
opravljal v mestu obrt, je lahko postal meščan Ptu-
ja. Na dan sv. Lucije so ga na magistratu slovesno
vpisali v knjigo meščanov, sam pa je plačal pris-
tojbino. Po tem so tudi zanj veljale vse meščanske
pravice in tudi dolžnosti.
To in še marsikaj iz življenja
meščanov je zapisano v Vpisni
knjigi meščanov, ki jo je minuli
teden predstavila Marija Hem-
ja Masten iz Zgodovinskega ar-
hiva Ptuj. Mastenova je vpisno
knjigo za obdobje od leta 1684
do 1917 pripravila za izdajo in
jo opremila z razlagami.
Status meščana je prinašal
mnogo pomembnih pravic, med
njimi razkladalno pravico in po-
sebne tržne ugodnosti, ki so
omogočile ptujskim trgovcem,
da so postali najbogatejši v Ev-
ropi.
"Status meščana je dejansko bil
povezan z gmotnim položajem.
V vpisni knjigi ne najdemo de-
kel, hlapcev, beračev. Meščan-
sko pravico so uzakonili z mest-
nim statutom. Prvega je Ptuj do-
bil leta 1376, drugega pa 1513.
Takrat, leta 1376, je znotraj
mestnega obzidja prebivalo 213
meščanov, katerih pravice je
ščitilo mestno pravo. Listine iz
tega obdobja so v velikem
požaru leta 1684 zgorele, kasneje
pa so jih rekonstruirali. Kasneje
so vpisovali leto za letom
meščane, ob tem pa vpisovali
tudi druge pomembne dogodke.
Vpisna knjiga meščanov je nujni
pripomoček za študij meščanst-
va, a smo mu doslej posvetili
premalo pozornosti," je dejala
Marija Hernja Masten.
Ali najdemo v knjigi meščanov
svoje prednike? Žal so bile mi-
gracije v našem stoletju tako ve-
like, da ne, pravi Mastenova. Je
pa v knjigi zapisanih veliko slo-
vanskih priimkov, seveda v ger-
manski transkribciji.
Vendar je to šele prvi ka-
menček, s katerim se je odločil
Zgodovinski arhiv Ptuj prispe-
vati k odkrivanju meščanskega
življenja. V začetku oktobra bo v
sodelovanju s Pravnozgodovin-
skim inštitutom pri Pravni fa-
kulteti Univerze v Mariboru
pripravil mednarodni simpozij,
ki bo posvečen 620. obletnici iz-
daje prvih mestnih pravic Ptuja.
Domači znanstveniki bodo pri-
pravili referate o deželi v trikot-
niku Gradec-Salzburg-Ptuj in
prebivalcih, razvoju mestnih in-
stitucij, trgovini, obrti, patricia-
Marija Hernja Masten je pri-
pravila Vpisno knjigo
meščanov za objavo.
Foto Langerholc
tu, varnosti... V Zgodovinskem
arhivu pa želijo izdati faksimile
prvega ptujskega statuta iz leta
1376, ki ga hrani velika
knjižnica vojvode Albrechta v
Wolfenbiihtlu.
Milena Zupanič
Akademik prof, dr. Sergij Vilfan
1919-1996
Slovenska znanost je izgubila
še enega pomembnega stro-
kovnjaka, akademika Sergija
Vilfana. Bil je vrhunski pravni,
gospodarski in socialni zgodo-
vinar ter arhivski strokovnjak,
a je bil izven strokovnih kro-
gov skoraj nepoznan, zato pa v
stroki toliko bolj cenjen. Nje-
govo strokovno delo se po-
membno veže tudi na Ptuj,
Sergij Vilfan se je rodil v
Trstu, ker pa je bil njegov oče
visok jugoslovanski konzularni
uradnik, je živel in se šolal v
krajih očetovega službovanja; v
Bratislavi, na Dunaju, v Du-
brovniku in Ljubljani. V
Ljubljani je leta 1941 dokončal
študij prava in je po vojni celo
nekaj časa opravljal službo
pravnega referenta v Ljubljani
in na okraju Grosuplje. Leta
1950 je postal ravnatelj Mest-
nega arhiva v Ljubljani. To
službo je opravljal vse do
začetka leta 1972, že maja 1971
pa je začel na pravni fakulteti
univerze v Ljubljani predavati
narodno in občo pravno zgodo-
vino in na pravni fakulteti je
bilo poslej tudi njegovo novo
delovno mesto.
Mestni arhiv Ljubljana je
prerasel pod njegovim vodst-
vom v znanstveno ustanovo,
usmerjeno v pripravo velike
zgodovine Ljubljane, ob tem
pa so se lotevali tudi širših
vprašanj iz zgodovine mest.
Arhiv je postal tudi organiza-
cijsko središče za izdajanje
Kronike, časopisa za slovensko
krajevno zgodovino (prav Vil-
fan in Franjo Baš imata največ
zaslug, da je prišlo leta 1953 do
ponovnega izhajanja revije, ki
se je pred vojno imenovala
Kronika slovenskih mest). Kot
arhivski strokovnjak je Vilfan
sodeloval pri izobraževanju
slovenskih arhivskih delavcev,
pomagal pa je tudi pri podi-
plomskem študiju arhivistike
na filozofski fakulteti v Zadru
ter predaval na številnih arhiv-
skih šolah in univerzah v
Nemčiji, Avstriji in drugod in
tako pomembno prispeval k
mednarodnemu ugledu naše
arhivistike.
Nemogoče je našteti vsaj vsa
glavna Vilfanova dela s števil-
nih področij, s katerimi se je
ukvarjal, saj obsegajo dvanajst
samostojnih knjig - od teh so
tri izšle v tujih jezikih v ino-
zemstvu - ter nekaj sto razprav,
člankov in ocen v osmih jezi-
kih v domačih in tujih strokov-
nih časopisih. Izpostavili bi
samo dve deli, ki sta in bosta še
dolgo temelja za pravno in go-
spodarsko zgodovino. Prvo
delo je Pravna zgodovina Slo-
vencev (1961), v katerem gre za
najobsežnejšo in najpopolnejšo
obravnavo zgodovine prava na
slovenskem ozemlju, drugo
delo pa je Gospodarska in
družbena zgodovina Slovencev
- Zgodovina agrarnih panog
(dva zvezka 1970 in 1980), pri
kateri je sodelovalo več avtor-
jev, Vilfanov prispevek pa je
nepogrešljiv in bistven.
Kot pravnega zgodovinarja ga
je še posebej zanimala zgodovi-
na mest nasploh in tako se je
posvečal številnim slovenskim
mestom in krajem (sam je to
poimenoval "zanimanje za lo-
kalno zgodovino iz nelokalne
perspektive") med drugimi s
posebnim zanimanjem prav
Ptuju "starosti slovenskih
mest" in njegovi pravni zgodo-
vini. Pisal je o pristojnosti ptuj-
skega deželnega sodnika in o
Ptujskem statutu iz leta 1376. S
Ptujskim mestnim statutom se
je ukvarjal prav do smrti, saj je
pripravljal nov kritičen prevod
te^a izjemnega pravnega spo-
menika (statut je ohranjen le v
enem tedaj pisanem primerku
in ga hrani biblioteka v Wol-
fenbiittelu v Nemčiji) za veliki
projekt Zgodovinskega arhiva
Ptuj "Ptujsko mestno pravo
1376".
Skromni človek Sergij Vilfan
ni hlepel po časteh in nagra-
dah, največja nagrada mu je
bilo priznanje (in smemo zapi-
sati tudi občudovanje) kolegov
v strokovnih krogih. Pa vendar
je bil dolga leta član različnih
mednarodnih odborov (za zgo-
dovino mest od 1969, od 1981
je bil predsednik odbora; za
zgodovino parlamentov od
1970; za historično metrologijo
od 1974) in tudi član različnih
drugih znanstvenih družb (So-
ciete Jean Bodin in Evropske
akademije za zgodovino v
Bruslju od 1981) ter dopisni
član Poljske akademije znanos-
ti (1985) in Dunajske akademi-
je znanosti (1988) ter seveda
tudi član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti (akade-
mik je postal 1983).
Martin Šteiner
SLOVENSKA BISTRICA / PROGRAMSKO-VOLILNA KONFER-
ENCA ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ
Novo vodstvo in pestetprogram
Kot se za konferenco ljubiteljskih kulturnih delav-
cev spodobi, je Jana Jeglič pred pričetkom pred-
stavila nekaj pesmi pesnika Ervina Fritza. Ker pa
je marsikaj na področju ljubiteljske kulture še ne-
jasnega, so Bistričani medse povabili Vojka Sto-
parja, tajnika ZKO Slovenije, knjigovodska
vprašanja pa jim je razložila Marija Kumaver,
vodja knjigovodstva pri občini Slovenska Bistrica.
Vojko Stopar je prisotne sez-
nanil z izhodišči za bodoče orga-
niziranje ljubiteljske kulture.
Novost na tem področju je brez
dvoma državni sklad za ljubi-
teljsko kulturno delovanje, ki je
na papirju že ustanovljen, delati
pa bo pričel šele v letošnjem sep-
tembru. Tako so občinske ZKO
trenutno še dobile nakazana
srestva iz ZKO Slovenije, to pa
bo kasneje odpadlo. Prek sklada
bodo občinske ZKO dobivale
denar za zaposlene v občinskih
ZKO (v bistriškem primeru so
skupaj z delavko TIC to trije
ljudje) in sredstva za tiste prijav-
ljene akcije in prireditve, ki pre-
raščajo občinske okvire. Prav
tako bo v prihodnje več možnos-
ti pri sofinanciranju opreme, ki
jo pri svojem delu kulturnou-
metniška društva nujno potre-
bujejo, kljub temu pa bodo
društva za svoje osnovno delo-
vanje prejemala denar iz občin-
ske proračunske blagajne. Z us-
tanovitvijo sklada se je država
zavestno opredelila do bodočega
statusa in nadaljnjega razvoja
ljubiteljskega kulturnega delo-
vanja, tako da imajo ljudje, ki na
tem področju delajo, boljši pog-
led v prihodnost.
Nekaj več negodovanja pa je
bilo pri obrazložitvi finančnega
vodenja društev, kjer je država
pristaviti svoj lonček, saj se Iju-
bitejski kulturniki ne morejo
strinjati, da od njihovih že tako
minimalnih in obubožanih sred-
stev zahteva davek.
Sprejeli so osnutek programa
skupnih nalog pri amaterski
kulturni dejavnosti v okviru
ZKO občine Slovenska Bistrica
za leto 1996. Sem sodijo vse tiste
aktivnosti, ki jih organizira
ZKO za skupno nastopanje lju-
biteljskih kulturnikov občine.
To so občinske revije folklornih
in tamburaških skupin, zakl-
jučni koncerti pevskih zborov,
srečanja ljudskih pevcev in god-
cev, gledališka in lutkovna dej-
avnost in druge skupne oblike.
Med te naloge sodijo še udeležbe
skupin iz slovenjebistriške
občine na regijskih in državnih
srečanjih. Med skupne naloge so
uvrstili tudi načrtno izo-
braževanje kadrov, manjšo naba-
vo instrumentov, oblek ter neka-
tere vzdrževalne posege na kul-
turnih domovih.
Opravili so tudi volitve. Tako
bo ZKO občine Slovenska Bi-
strica v prihodnje predsedoval
Silvo Husu, poleg njega pa so iz-
volili še osem članov izvršilnega
odbora, v katerem ima vsak v te)
široko razvejani občinski kultur-
niški organizaciji svojo nalogO'
Izvolili so še nadzorni odbor tef
odbore za priznanja Štefana Ro-
miha, glasbeno in dramsko dej-
avnost, folkloro ter še strokovfl'
in tehnični odbor.
Vida Topoiove<
ORMOŽ / FESTIVAL OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV
v petek in soboto sta bila v domu kulture festivala
otroških in mladinskih pevskih zborov ormoške
občine.Prireditev so svečano najavile fanfare tro-
bllnega kvarteta in bobnarska skupina glasbene
šole Ormož pod vodstvom Slavka Petka. Predstavi-
la se je tudi skupina mažoretk, ki jih vodi Natja Bo-
rak, program pa je povezovala Nevenka Čurin.
Mladinski pevski zbor OŠ
Ormož in njihova zborovodka
Alenka Šalamon.
Foto Hozyan
Na obeh festivalih so se pred-
stavili cicibanov pevski zbor
otroškega vrtca Velika Nedelja
pod mentorstvom Davorine
Vajd ter otroški in mladinski
zbori osnovnih šol iz Miklavža
(zborovodja Leon Lah), Koga
(zborovodka Anica Pevec),
Ivanjkovcev (zborovodja Leon
Lah), Tomaža (zborovodka
Alenka Čurin-Janžekovič), Sre-
dišča ob Dravi (zborovodka
Dragica Cvetko) in Ormoža
(zborovodka Alenka Šalamon).
Zbore je na klavirju spremljala
Metka Žižek.
Kljub temu da je občinska zve-
za kulturnih organizacij oba fes-
tivala pripravila zelo skrbno in
poskrbela za prijeten program,
je bilo na prireditvi le skromno
število poslušalcev.
vk
MARKOVCI / SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
iMesec folklornih plesov
V manj kot mesecu dni bodo
na območju ZKO Ptuj kar tri
folklorne prireditve. Minulo
soboto so se v Markovcih že
predstavile odrasle skupine
na medobčinskem srečanju,
12. aprila se bodo na Selih
srečale otroške folklorne sku-
pine, 14. april pa bo v zna-
menju folklore Ptuj: v gleda-
lišču bo območno srečanje
folklornih skupin, nato pa na
dvorišču minoritskega sa-
mostana še revialni nastop
teh skupin v okviru prireditve
Dobrote slovenskih kmetij.
V Markovcih sta v soboto
domača folklorna skupina in
Zveza kulturnih organizacij
pripravila	medobčinsko
srečanje folklornih skupin, ki
se ga je udeležilo šest skupin,
njihove nastope pa si je ogledal
selektor Vasja Samec. Dejal
je, da se kvaliteta nastopov iz
leta v leto veča. Med nastopa-
jočimi bo zbral skupine, ki se
bodo udeležile območnega
srečanja 14. aprila v ptujskem
gledališču.
V Markovcih so se v soboto
najprej predstavili domači
ženitovanjski kopjaši, nato fol-
klorna skupina Vinka Koržeta
Cirkovce, ki jo vodi Anton
Brglez, folklorna skupina
Destrnik, ki pleše pod vodst-
vom Anice Toplak, folklorna
skupina Bolnišnice Ptuj pod
vodstvom Cvetke Glatz, fol-
klorna skupina Rožmarin Pro-
svetnega društva Sela pod
vodstvom Francke Petrovič,
folklorna skupina Lancova vas,
ki jo vodi Janko Jerenko, in še
folklorna skupina Antona-
Jožeta Štrafela Markovci, ki jo
vodi Milan Gabrovec.
Milena Zupanič
tednik -4.april 1996
kultura, izobraževanje - 13
POGOVOR S POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA DR. JANKOM PREDANOM
Priprava zakonodaje o legalizaiiii prosHtuciie
prostitucija je stara toliko kot človeška družba, vendar vse do nedavnega ne bi mo-
gli trditi, da je bila velik slovenski problem. Zadnje čase pa kaže, da postaja.
fAogoče nI toliko na očeh, je bolj prikrita, vendar lahko v časopisih, ko pričneš pre-
birati razne male oglase, med vrsticami izveš, za kakšne vrste 'sestankov želja' In
druge tovrstne družabnosti gre. Čedalje več vabil je v razne masažne salone, dokaj
čudna 'vabila' za zaposlitev raznih plesalk, ki jim ni potrebno niti znanje sloven-
skega jezika, da o kakšni strokovni izobrazbi sploh ne govorimo, so tu in tam izo-
bešena, seveda v kakšnem temnejšem kotu, tudi na uradih za delo. Ima pa najsta-
rejša obrt tudi v Sloveniji veliko neprijetnih posledic. Gre za trgovino z 'belim bla-
gom', izkoriščanje deklet, v zadnjem času jih je vse več iz vzhodnoevropskih dežel,
ki k nam prihajajo kot umetnice, artistke in podobno. Kot vzporednica te dejavnosti
so še mamila, ki jih je pri nas čedalje več, pranje denarja in širjenje spolno pre-
nosljivih bolezni.
Ker pa je ta dejavnost pri nas
in drugod po svetu še vedno tabu
tema, so ljudje ob pobudi legali-
zacije prostitucije, ki je pri nas
opredeljena kot prekršek proti
javnemu redu in miru, ni pa ka-
zenski delikt, medtem ko je
zvodništvo in navajanje na pros-
ntucijo kazenska odgovornost,
postali pozorni na dr. Janka Pre-
dana, ki se je v slovenskem par-
lamentu dokaj odločno lotil te
problematike.
Dr. Predana smo vprašali, kaj
ga je vodilo k razreševanju te
problematike. "Na duši mi ta
problem leži že več kot dve leti.
Na to me je med drugim opozo-
ril minister za zdravstvo dr.
Božidar Voljč. Od vsega začetka,
ko sem razmišljal o tej proble-
matiki, sem jo želel razrešiti
samo iz zdravstvenega vidika.
Prostitutka naj redno hodi na
zdravniške preglede, tako bo
zdravstveno zavarovana sama,
zlasti pa še klienti. Seveda mi je
pri nadaljnjem razmišljanju
prišlo na misel, da prostitutki
spet nalagamo neko dolžnost, v
nobenem primeru pa je ne zava-
rujemo. Zato sem v nadaljnjem
razmišljanju in tudi v zakonu, ki
je v grobih obrisih že narejen,
prišel do zaključka, da bi prosti-
tutki dali tudi socialno varnost.
Tako bi imela pravice iz delov-
nega razmerja in zdravstvenega
zavarovanja. Pri tem bi zelo želel
poudariti, da pristop k temu za-
konu ni bil enostranski, temveč
smo vsi, ki se s to zakonodajo
ukvarjamo, na problematiko gle-
dali širše. Želeli smo, da se pros-
titucija, na katero je bolj ali manj
vezan kriminal, dekriminalizira.
S tem ne bi bila več tabu in pos-
ledica tega je legalizacija. Pri
tem nismo pozabili na bistveno
resnico, da je prostitucija 've-
denje', ki prav gotovo ni zdravo
in pušča tistim, ki se z njo ukvar-
jajo, posledice.
MORALNI
VIDIK NI
ZANEMARUIV
Je pa še druga plat - moralna.
Vendar sem s tem zelo hitro
opravil, kajti prostitucija je tu in
ne moremo na noben način zani-
hati, da je ni," nadaljuje dr. Pre-
dan.
Potem ko je preštudiral
obsežno tovrstno zakonodajo iz
številnih drugih držav, želijo dr.
Janko Predan in tisti, ki mu pri
pomagajo, pripraviti takšen
^^kon, ki bo do sedaj prepoveda-
lo temo postavil na tisto mesto,
ji gre. Prostitucija je vseka-
kor nevarno početje, vendar pa
^ z njeno legalizacijo in primer-
'^o zakonodajo onemogočili, da
^^ske, še posebej pa mladoletne
v to delo ne bi bile prisil-
lene.
TEDNIK: Bo potem morala
ki opravlja najstarejšo
obrt, del svojih prejemkov na-
meniti tudi za zdravstveno ter
pokojninsko-invalidsko zava-
rovanje, tako kot vsakdo, ki
dela v normalnem delovnem
razmerju?
Dr. Janko Predan: "Vzposta-
viti želimo delovno razmerje ter
vse pravice in dolžnosti, ki iz
njega gredo. Vprašanje je, ali naj
gre to prek delodajalca ali prek
svobodnega poklica in si prosti-
tutke vsa zavarovanja plačujejo
same. Pri tem sem pogosto dobil
očitek, da legaliziramo to dejav-
nost zato, da bo lahko država od
nje pobirala davke. Prav gotovo
je to eden od segmentov, a pri
nastajanju tega zakona ni
prvenstven. Moram pa povedati,
da je 'seksualna industrija' danes
nadvse močna gospodarska pa-
noga. Po podatkih iz Nemčije iz-
vemo, da se preko prostitutk let-
no obrne nad 12 milijard mark,
kar vsekakor niso zanemarljive
številke. Ta dohodek je celo
višji, kot denimo pri Daimler-
Benzu. Pomemben pa je tudi po-
datek, da dobijo od tega prosti-
tutke samo polovico, vse drugo
se v tej 'industriji' porazgubi,
porazdeli, opere ali kako dru-
gače ponikne ali preusmeri dru-
gam."
Dr. Janko Predan: "Pri pripra-
vi zakona o prostituciji sem prišel
do spoznanja, da ženski, ki prodaja
svoje telo, spet nalagamo neko ob-
veznost. Zato se mi zdi toliko po-
membneje, da bi zakon uredil tudi
socialno, pokojninsko in zdravstve-
no zavarovanje. Tako bi problem
prostitucije pri nas rešili komplek-
sno."
TEDNIK: Se v modemi pros-
tituciji še najdejo klasični
zvodniki?
Dr. Janko Predan: "Po podat-
kih, ki jih imamo, klasično
zvodništvo izgineva, so pa orga-
nizirani razni masažni saloni in
drugih podobni lokali, kjer vo-
dijo cela podjetja, ta pa niso zgolj
vezana na neposredno povezavo
zvodnik - prostitutka, kljub
temu da v ozadju to še obstaja.
Imamo pa še veliko skupino lju-
di, ki nimajo s prostitucijo v
ožjem pomenu besede nobenega
opravka, so pa vodje velikih or-
ganiziranih kriminalnih združb,
preko katerih se potem ta dejav-
nost opravlja. Pri tem ugotavlja-
mo, da se je ta del prostitucije
zelo prilagodil sodobnemu
načinu življenja, kar se seveda
mora, če hoče še naprej obstajati.
Je pa res, da so prostitutke v nizu
zgodovine izgubljale tako na sta-
tusu, ceni in socialnem pogledu.
Včasih so bile to oboževane, vi-
soko cenjene izobražene ženske,
ki so pogosto usodno vplivale
tudi na dnevno politiko, v
zadnjem času pa je to postal priz-
vok nečesa nelepega, nevrednega
in na rob življenja potisnjenega
življa, zato menim, da na tem
področju moramo nekaj storiti
na bolje."
TEDNIK: Menite, da bodo
ženske in tudi moški, ki se v
imenu ljubezni ukvarjajo s pro-
dajo svojega telesa, zadovoljni
s tem, da jim bo sedaj država
gledala v mošnjiček?
Dr. Janko Predan: "Na prvi
pogled gotovo ne. Če pa bodo o
celotni zakonodaji vsi temeljito
razmislili, menim, da bodo doje-
li njeno dobronamernost, saj bo
to širša korist obeh strani. Prav
gotovo pa bo največ odpora na
tistih poteh, ki imajo kriminal-
no obeležje, vendar menim, da
se s tem moramo spoprijeti. Ko
bo zakon sprejet, bo vse to po-
trebno upoštevati. Nekako pa mi
ne uspe, da bi v skupino, s katero
ta zakon strokovno opredeljuje-
mo, dobili katero od deklet, ki se
ukvarjajo z najstarejšo obrtjo. To
sem poskušal že na različne
načine, vendar brez uspeha,
kljub temu da je zakon izredne-
ga pomena prav za to populacijo
in bi mi bila sugestija s te strani
nadvse dragocena. Sicer pa
imam v ognju še nekaj želez in
upam, da bomo katero od teh
dam le uspeli dobiti v skupino in
bi sodelovala pri končni redakci-
ji, preden bo zakon šel v jav-
nost."
TEDNIK: Dejali ste, da z
našimi prostitutkami stikov ni
bilo mogoče navezati, ker se na
tak način pri nas ne upa skoraj
nihče izpostaviti. Ste mogoče
dobili kaj dobrih 'namigov' iz
Francije, ki ima po tej plati,
tudi zakonski, že kar častitljivo
tradicijo?
Dr. Janko Predan: "Veliko
materiala, ki so za izdale prosti-
tutke evropske unije, sem pre-
bral. Od tu tudi nov izraz za to
obliko dela; nič več prostitutka
ali hotnica ali še kako drugače,
temveč seksualni delavec ali de-
lavka. Ta izraz je prišel od teh
dam, ki imajo na zahodu že svoja
združenja in so tudi sindikalno
organizirane. Pri nas, ker je ta
dejavnost izven zakona, ne more
biti nobenega združenja, kajti
nekaj, kar je prepovedano, ne
more obstojati, kljub temu pa iz
zahodne literature vemo, kaj
zahtevajo in želijo. Temeljito pa
v naši skupini študiramo skan-
dinavsko problematiko, ko po
legalizaciji v sedemdesetih in
osemdesetih letih sedaj dokaj
glasno razmišljajo, da bi to dej- i
avnost ponovno prepovedali.
Kot vidite, skušamo zakon širo-
ko zastaviti in pri tem razumeti
stvari, ki so z njim povezane."
TEDNIK: Sodeluje pri nasta-
janju te zakonodaje tudi polici-
ja?
Dr. Janko Predan: "Brez dvo-
ma, saj poHcija to področje delo-
vanja v Sloveniji najbolje pozna,
tudi prodajo 'belega blaga', ki pa
pri nas ni tako zelo redko, kot bi
nekdo menil. Izkušnje mi-
nistrstva za notranje zadeve iz-
menjujemo in so nam dragocene
pri pripravi zakona."
TEDNIK: Kako daleč ste v
vaši delovni skupini z zako-
nom, kdaj bo prišel v prvo
branje?
Dr. Janko Predan: "Po vsej
verjetnosti v tej sestavi parla-
menta v prvo branje ne bo prišel,
ker je preprosto zmanjkalo časa
ob obilici druge zakonodaje, ki
jo moramo poslanci do konca
mandata še sprejeti in ki ima pač
prednost pred legalizacijo pros-
titucije. Po mojih izračunih
bomo zakon vložili v proceduro
pred počitnicami, to je konec ju-
lija, in se bo o njem moral opre-
deljevati državni zbor v pri-
hodnji sestavi. Na dnevni red ga
bo moral dati, poslanci pa ga po-
tem lahko sprejmejo, spremenijo
ali zavržejo."
TEDNIK: Kakšna pa je bila
reakcija v parlamentu, ko ste
pričeli to delo? Vas vaši kolegi
mogoče zaradi tega zbadajo?
Dr. Janko Predan: "Seveda je
bilo spočetka nekaj posmihanja,
morda pri kom tudi nekaj neje-
voljnosti, predvsem menda iz
moralnega vidika. Sedaj pa se mi
dozdeva, da je vse več kolegic in
kolegov, poslank in poslancev
naklonjenih moji izdelavi zako-
na, in upam, da bo naletel na pri-
meren odziv. Menim pa, da pri
nobeni stranki ne bo izrazitega
odpora, ampak da bodo z dopol-
nili skušali narediti iz tega zako-
na najboljše, kar lahko. Brez
dvoma je pomembna informaci-
ja tudi ta, da je Svet za nacional-
no varnost na svoji seji že obrav-
naval problematiko prostitucije
v Sloveniji in s tega vidika tudi
podprl izdelavo zakona."
TEDNIK: Sedaj imate že veli-
ko podatkov o prostituciji.
Kako je s to dejavnostjo v Po-
dravju?
Dr. Janko Predan: "Poznam
globalne vzvode na tem po-
dročju v Sloveniji. Da bi podat-
ke sistematsko zbiral in jih
skušal uporabiti, se mi je zdelo,
da bi lahko bilo to s tega vidika
nevarno. Podatki, ki jih imam,
govorijo o tem, da prostitucija v
Sloveniji je, saj se pospešeno od-
pirajo razni 'saloni', denimo tudi
v krajih, kjer nikoli ni bilo
nočnih lokalov in v katerih dela-
jo zlasti dame, artistke, umetni-
ce iz vzhodnih dežel, ki veliko
svojih prihrankov pošiljajo svoj-
im domačim bodisi v Ukrajino
ali druge vzhodne države. To je
ekonomsko-socialni vidik tega
posla. Te dame opravljajo delo
prostovoljno ali pa so bile vanj
prisiljene in so lahko pri tem
opravilu tudi maltretirane. Veli-
ko tega poznamo, tudi to, da v
Sloveniji obstaja trgovina z be-
lim blagom. Glede tega nismo v
primerjavi z zahodno Nemčijo,
kjer je stičišče prodaje belega
blaga Frankfun ob Odri, nič po-
sebnega. Jasno je, da imam po-
datke, kje vse je policija vdrla v
razne 'salone' in kje je prišlo do
kaznivega dejanja."
Brez dvoma bi se o tej proble-
matiki bilo zanimivo pogovoriti
s policijo na območju ormoške,
ptujske, lenarške in slovenjebi-
striške občine. Pa o tem kaj več v
eni prihodnjih številk Tednika.
Vida Topolovec

Volilna lakonodaja
- kaj bi spremenili,
zakaj in kako
Nekoč sem bil prepričan, da je
politika stvar srca ali trenutnega
navdiha. Danes vem, da je stvar
najbolj hladnega preračunavan-
ja. Naključja so dobro planirana,
scenarije pripravljajo leta in leta
in so profesionalno obdelani.
Presenečeni so samo tisti, ki se
zavestno ali kako drugače pusti-
jo zmanipulirati. Tudi pri pred-
logih o spremembah volilne za-
konodaje ne gre za nič drugega.
Ogromno besednih akrobacij,
spremembe pa skoraj nobene.
Kaj se zagotovo ne bo spreme-
nilo? Končni rezultat. Izvolje-
nih bo 88 poslancev in dva pred-
stavnika narodnosti. Država bo
razdeljena na osem volilnih
enot, vsaka od njih pa na enajst
volilnih okrajev. Svoje kandi-
datne liste bo vložilo vseh 21 po-
litičnih strank. Vse stranke
najbrž ne bodo pokrile celotne
države, če pa že bodo, lahko ima-
mo največ 1848 kandidatov. Po
teh podatkih ima vsak kandidat
0,047 odstotka možnosti, da bo
izvoljen. Marsikdo bo pomislil,
da od tod naprej odločajo voliv-
ci, vendar to ne drži. Tisti, ki
uporabljajo izraze, kot so: poli-
tične igrice, politikantstvo, poli-
tična prevara, se močno motijo,
če mislijo da te nastanejo same
od sebe. So le del krute in re-
snične preračunljivosti. Enako
je z zakoni o volitvah poslancev !
v DZ, o volitvah svetnikov v DS i
in o volitvah predsednika ^
države. Profesionalno!	|
Zakon, po katerem bomo voli- I
li, je bil sprejet leta 1992 in ne !
verjamem, da bo bistveno spre- I
menjen. Možna je le kozmetika, :
malenkostni dvig volilnega pra- |
ga, navidezna ukinitev volilnih
okrajev, obvezna objava nacio- I
nalnih list, to pa je tudi vse. Ne- i
spremenjen bo ostal način !
izračuna volilnega uspeha kan- '
didata, doseženega v volilnem
okraju (izraženo v odstotkih).
Vodstva strank tega ne povedo
niti svojim članom. Preračunlji-
vost, neznanje ali nezaupanje?
Lahko ugibate, vendar so vsi tri-
je odgovori pravilni.
Dobro je vedeti, da pri 60-od-
stotni udeležbi na volitvah v 8.
volilni enoti za 1 odstotek glasov
potrebujemo:
v okraju 9 - Destrnik 66 glasov,
v okraju 7 - Lenart 79 glasov, v
okraju 2 - Ormož 81 glasov, v
okraju 3 - Ljutomer 87 glasov, v
okraju 8 - Šentilj 94 glasov, v
okraju 6 - Gornja Radgona 98
glasov, v okraju 11 - Videm 102
glasa, v okraju 1 - Lendava 119
glasov, v okraju 4 - Cankova 128
glasov, v okraju 10 - Ptuj 150 gla-
sov, v okraju 5 - Murska Sobota
171 glasov.
Pričakovati je, da bo prvih šest
okrajev doživelo pravo invazijo
vodstev strank in organizacijo
raznih okroglih miz, po drugi
strani pa bo onemogočeno orga-
niziranje strank, ki v tem prosto-
ru še niso prisotne. Mogoče
bodo Destrničani sedaj lažje ra-
zumeli, zakaj sta dva politična
bloka dovolj in velika ljubezen
do njihovega kraja jim ne bo več
uganka. Profesionalno.
Ostali okraji, torej tisti, ki ob
enaki udeležbi volivcev zahteva-
jo več kot 100 glasov za en odsto-
tek, bodo prikazani kot "pre-
težki" za male stranke, torej kot
bojišče, na katerem so poraženci
že vnaprej. Samoeliminacija je v
politiki krona preračunljivosti.
Za konec še to. Izvoljen bo tisti
kandidat, ki bo zbral največji od-
stotek glasov, če bo njegova
stranka dobila 10.728 glasov v
celotni volilni enoti; če jih bo
dobila lista enkrat več, bosta iz-
voljena dva; če lista dobi še več
glasov, vendar mani, kot je po-
trebno za tri, potem gre preosta-
nek glasov v Ljubljano in izvol-
jen bo nekdo z nacionalne liste.
Preprosto kot pravi slovenski
fižol. Le zakaj bi ga spreminjali
v srbski pasulj na kitajski način!
Za Demokratsko stranko:
Ignac VRHOVŠEK
Legitimen volilni
sistem
Pozdravljamo pobudo SDSS
za referendum o volilnem siste-
mu. Kakor nam večinski sistem
ne ugaja najbolj, ker zoži
možnosti mišljenjskih manjšin,
da pridejo do predstavnikov v
parlamentu, se nam zdi vseeno
daleč prijaznejši od dosedanje
nepregledne partitokratske sola-
te.
Ne vidimo upanja, da bi nam
sedaj veljavni volilni sistem
lahko letos ali čez štiri leta pri-
nesel večino odgovornih in legi-
timnih poslancev. Nelegitimen
parlament do konca desetletja in
stoletja in morda še v prvih letih
naslednjega se nam zdi tako
škodljiv za razvoj dežele, da vidi-
mo v odporu pred radikalno
spremembo volilnega sistema
ekvivalent narodne izdaje, toliko
bolj, ker je edini opaznejši argu-
ment tega odpora nevarnost, da
bi temeljita sprememba zmedla
volilno strategijo partitokracije.
Sistem, ki bi se nam zdel za Slo-
venijo optimalen, bi odstranil
drobtinčenje in sprejel vso
deželo kot eno volilno enoto, s
korekturo, da bi volivci izbrali
dva kandidata s strankine volil-
ne liste in bi bili izvoljeni kandi-
dati, ki so na svoji listi dobili
največ glasov. Slovenija je dovolj
majhna in povezana med seboj,
da se zdi logično in smiselno
omogočiti volivcu iz Sežane, da
podeli svoj glas denimo mari-
borskemu Križmanu, ali volivcu
iz Lendave, da glasuje za Cirila
Zlobca. Tak volilni sistem bi
omogočil vsem državljanom iz-
biro, koga res želimo v parla-
mentu, podprl horizontalne po-
vezave v deželi, in zavaroval pro-
porcionalni vpliv mišljenjskih
manjšin.
Za Novo stranko:
Gorazd DrevenŠek
14 - ZANIMIVOSTI. REPORTAŽE
4. APRIL 1996 - tednih
PTUJ / PROJEKT ZDRAVEGA MESTA SE PREDSTAVLJA
Za kakovostno življenje vseh
Ptuj seje leta 1993 priključil evropskemu gibanju zdravih
mest. Svetovna zdravstvena organizacijaje projekt zdra-
vih mest v Evropi pričela uresničevati leta 1986. Postavlje-
na so bila načela ideje Zdravje za vse do leta 2000,
Projekt se šteje za uspešnega,
vanj se je vključilo 375 mest, v
osemnajstih državah pa so us-
tanovili nacionalne mreže pro-
jektov zdravih mest. V prvi eta-
pi projekta so v Ptuju imenova-
li projektni svet, ki so ga ses-
tavljali strokovnjaki različnih
področij in politični predstav-
niki mesta in ki je uspešno po-
vezal številne strokovnjake,
društva, organizacije in ustano-
ve ter pričel razvijati nekatere
projekte. Organiziral je sejem
Mini Paracelsus in ekološki
kongres ter nekatere druge.
Danes predstavljajo organiza-
cijsko strukturo projekta Ptuj -
zdravo mesto 22-članski projektni
svet in programski sveti kot de-
lovne skupine za področja varst-
va okolja, mladi in preventiva,
zdravstvo, šport, kultura in kme-
tijstvo, ki pripravljajo programe
vsak s svojega področja in so
tudi odgovorni za izvajanje. V
projekt Ptuj - zdravo mesto so
vključeni tudi modeli dobre
prakse, ki dopolnjujejo aktiv-
nosti oziroma mrežo projektnih
partnerjev. Modeli dobre prakse
so vključeni povsod tam, kjer
niso oblikovane programske
skupine.
V drugi etapi projekta deluje ta
za potrebe mestne občine Ptuj. V
letu 1996 daje prednost vprašan-
jem s področja varstva okolja,
mladih in preventive, zlasti na
področju preventive pred droga-
mi in drugimi oblikami odvis-
nosti na osnovnih in srednjih
šolah, kjer se v tem obdobju že
pozna delovanje lokalne akcijske
skupine za preprečevanje odvis-
nosti (okrogle mize o drogah za
starše in izobraževanje mentor-
jev) ter oblikovanju strokovnih
skupin za izdelavo zdravstvene-
ga načrta mesta. Za delovanje
projekta kot celote je letos zago-
tovljeno 2.280.000 tolarjev.
SEDMI APPRIL ZA
ZDRAVA MESTA
Letošnji svetovni dan zdravja
7. april je posvečen tematiki o
zdravih mestih. Osnovni namen
praznovanja je vzbuditi več zani-
manja javnosti in medijev za
programe oblikovanja bolj zdra-
vih mest. Zdrava mesta so pot za
vključevanje vseh in vsakogar,
ki želi prispevati kot posamez-
nik, podjetje, šola lokalna oblast
ali državna vlada k boljšemu
življenju in bivanju v mestu.
Vloga mestnih oblasti je
odločilna in mora prevzeti pobu-
do. Ob letošnjem svetovnem
dnevu zdravja bo potekala vrsta
aktivnosti tudi pri nas. 3. aprila
se bodo v Mariboru predstavili
posamezni projekti Zdravih
mest, 5. aprila bo v Ljubljani os-
rednja proslava, kjer bo predsta-
vili monografijo zdravih mest.
Veliko aktivnosti pa bo v tem
okviru potekalo oziroma že po-
teka v Ptuju. O tem smo se pogo-
varjali s koordinatorko projekta
Ptuj - zdravo mesto Majo Erja-
vec in Aleksandrom Solovje-
vim, specialnim pedagogom. Iz-
vedli bodo čistilno akcijo v par-
kih, razdelili drevesne sadike,
opravljen bo ekološki spust ves-
laške sekcije in pobiranje smeti
na rečnih brežinah. V polni širi-
ni bo zaživel projekt J^az na dru-
gačen način, v katerega so se
vključili najmlajši iz vrtca,
učenci osnovnih in dijaki
srednjih šol, ki so ustvarjali in še
ustvarjajo na temo zdravega živl-
jenja. Avtorje najboljših del
bodo nagradili, pripravili pa
bodo tudi razstavo in jo povezali
s seznanitvijo s projektom Ptuj -
zdravo mesto. Najboljše mlade li-
kovnike bodo povabili na
srečanje s slikarjem Borisom
Žoharjem. Likovno-kiparska
delavnica naj bi zaživela jeseni.
Aktivnosti z mladimi je še več,
pomenijo pa nadgradnjo z do-
datnimi vsebinami.
Cilj vseh aktivnosti ob svetov-
nem dnevu zdravja je, da bi se
ljudje čim bolj spoznah z vsebi-
no projekta Ptuj - zdravo mesto
in da bi postali njegovi aktivni
dejavniki. Več bo vsebine, večje
bodo možnosti, da bodo Ptuj in z
njim vred njegovi prebivalci
zaživeli zdravo v pravem pome-
nu besede. Na ideje in predloge
že od lani čakajo v projektni pi-
sarni v tretjem nadstropju ptuj-
ske mestne hiše na Mestnem
trgu 1.
MG
Programska skupina za zdravje, ki deluje v okviru projekta Ptuj
- zdravo mesto (v njej so dr. Ciril Korpar, dr. Henrik Žlebnik, Za-
lika Obran in Verica Turk) v tem tednu pripravlja še tele priredit-
ve:
-	na stojnici pred Blagovnico se bodo predstavili Zdravstveni
dom Ptuj (v četrtek) in Zavod za zdravstveno varstvo - enota Ptuj
(v petek) - obakrat med 10.30 in 13.30
-	od 8. aprila bo v SŠC razstava živil, ki so si pridobila znak va-
rovalnega živila
PTUJ / OBČNI ZBOR ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA
Poudarek na poučnih izletih in predavanjih
Okoli 60 članov Zgodovinskega društva Ptuj seje v petek,
22. marca, zbralo na letnem občnem zboru. Zbor je bil v
ptujskem dijaškem domu, potekal pa je po ustavljenem
redu.
Člani so brez bistvenih pri-
pomb sprejeli poročila o delu in
poslovanju v lanskem letu, pro-
gram dela za letos in na predlog
članov določili višino članarine
za leto 1996 v znesku 1000 tolar-
jev, kar ni veliko glede na tisto,
kar društvo nudi članom.
Obračun dela za leto 1995 je
predložil predsednik društva
prof. Bojan Terbuc. Šlo je bolj
za osvežitev spomina, saj so bili
člani med letom vsakič posebej
pisno obveščeni za vsak poučni
izlet in predavanje, čeprav se ga
mnogi niso mogli udeležiti. Ne-
dokončano delo je ostalo pri šes-
tem Ptujskem zborniku, ker so
bile vmes tehnične težave, in pri
novem statutu društva, ker je za-
kon o društvih bil sprejet šele
konec lanskega leta. Obe nalogi
so prenesli v program dela za le-
tos. Finančno poslovanje je bilo
dobro vodeno, zato so izrekli po-
sebno priznanje blagajniku.
Tudi letos bodo za člane orga-
nizirali dva poučna izleta (spom-
ladi in jeseni) po zgodovinsko in
etnografsko zanimivih območjih
naše male, a lepe domovine. Pri-
pravili bodo več zanimivih stro-
kovnih predavanj, nekaj skup-
nih ogledov razstav in podobnih
akcij. Organiziranost društva
bodo uskladili z določili novega
zakona o društvih in v društvo
pospešeno vključevali nove,
predvsem mlade člane. Zaradi
zakonitosti življenja namreč
zadnja leta več starejših članov
odhaja, kot pa se vključuje mla-
dih.
PTUJSKI ZBORNIK VI.
Predsednik društva prof. Bojan
Terbuc je tudi odgovorni ured-
nik šestega Ptujskega zbornika,
zato je članom poročal o delu
uredniškega odbora pri izbiri
ustreznih tem in strokovnjakov,
ki so jih pripravili. Tudi vse fi-
nančno poslovanje v zvezi z
Zbornikom poteka v okviru
društva. V Zbornik je 48 stro-
kovnjakov napisalo 49 prispev-
kov, zadnje rokopise pa je ured-
ništvo prejelo aprila lani.
Obširno gradivo bo razdejeno
v dve zajetni knjigi, V prvi bodo
predvsem dela iz zgodovine
ptujskega območja - od starega
veka, skozi rimsko in poznorim,;
sko dobo do konca srednjeg,
veka, v drugi knjigi pa bodo ob,
javljeni prispevki s področja
umetnostne zgodovine in ekolo.
gije vse do nedavnega. Zborni);
bo natisnjen in predstavljen jav.
nosti predvidoma še v aprilu
Prednaročila v okviru društva ž^
zbirajo.
Pred koncem zbora je dejavna
članica društva Marija Mesten.
Hernja predstavila še svoje zani-
mivo delo o zgodovini mesta in
nmeščanov ptuja. Delo je izdala
v posebni knjigi. Povezano s tem i
je odgovorila tudi na vprašanja
članov glede izbire datuma praz-
nika mestne občine Ptuj, ki te-
melji na 5, avgustu 1513, to je na
ožboltovo, ko je mesto Ptuj do-
bilo svoj drugi statut; prvega si-
cer že leta 1376, vendar ni ugo-
tovljen točen datum. Upra-
vičeno se sklepa, da je bilo to na
jurjevo, saj je v mestnem grbu s
to letnico upodobljen sv. Jurij,
Večina svetnikov v mestni
občini se je odločila za konkret-
neje ugotovljeni datum. Večini
občanov, vsaj tako lahko človek
sklepa iz pogovorov, pa je vsee-
no, saj sta se oba predloga
nanašala na datume tradicional-
nega sejma na Ptuju.
F. Fideršel(
PREJELI SMO
Tudi pustna norčavost
ima svoje meje
Spoštovana gospa ali gospodična
Anita Kosec!
Z zanimanjem sem prečital vaš
prispevek oziroma odgovor na do-
pis gospe A. I. glede norčevanja iz
najavljenega obiska papeža v Slo-
veniji. Vidim, da se sklicujete na
demokracijo. Toda pojmovanje
demokracije je pri vas nekako v
čudni luči, nekako tako, da tistega,
ki smo ga včeraj še kako potrebo-
vali, danes (po vašem) lahko za-
menjamo. Spomnite se prvih dni
osamosvajanja Slovenije, kako
željno smo pričakovali priznanja,
pa jih ni bilo od nikoder, razen ene
ali dveh nepomembnih držav.
Toda ko nas je priznal Sveti sedež
s svojo ogromno duhovno in mo-
ralno avtoriteto, so republiko Slo-
venijo začele priznavati tudi velike
in pomembne države. To je dejst-
vo, kakor je tudi dejstvo, da nikoli
ni vse dovoljeno, tudi v času pusto-
vanja ne. In če vam je gospa A. I.
povedala, da je početje v Ormožu
bilo višek ostudnosti in izživljanja
s križi, vam je prav povedala.
Idejni kreatorji takih norosti v
Ormožu so pokazali, da so ekscen-
trične osebe na najnižji stopnji
kulturnih in splošnih vrednot.
Predpostavljam, da je tukaj šlo za
načrtno izpeljano pravokacijo tis-
tih, ki obisku papeža v Sloveniji
nasprotujejo, teh pa je vsepovsod
nekaj. Zatorej je šlo za sramotitev
in žalitev Njega osebno, pa tudi
vseh tistih, ki se deklarirajo kot
kristjani.
Ni res, kar vi pišete, da so vsi
Ormožani razen nekaj izjem, ki po
vašem nimajo smisla za humor,
sprejeli ta kriminalni scenarij z
največjim navdušenjem. To niti ne
more biti res, če pa bi bilo, potem v
Ormožu ni več normalnega člove-
ka. Če bi nekaj takega inscenirali
npr. na Hrvaškem, bi dobili kazen-
ski pregon. Sicer pa gospa K.A.,
kje ste Vi bili v času velikega
neuvrščenega imperatorja Josipa
Broza? Zakaj se niste drznili tisti-
krat našemiti v njega in se voziti,
recimo, po Ormožu. To bi bilo ne-
kaj spektakulamega. Bilo pa bi se-
veda malce drugače, tistikrat ne bi
dosegli druge nagrade kakor sedaj,
ampak bi Vi osebno skupaj z vašo
slavno komisijo dosegli prvo na-
grado na - Golem otoku. Toda zdaj
imamo demokracijo, ta pa tako
odpušča vse.
Povedali ste nam še, da ste v to
vložili veliko dela in truda. To
vam rad verjamem, toda zamolčali
ste ono drugo, da ste za ta direndaj
potratili tudi veliko denarja, zato
pa ste imeli to, česar ni imel nihče,
oziroma ste igrali to, česar ni hotel
igrati nihče. Ob vsem tem pa ste
zgroženo otožni, koliko bo stal
papežev obisk, toda do danes še ni
bilo slišati, da je zaradi tega kje v
svetu bankrotirala kakšna država,
pa čeprav imajo nekatere komaj 80
dolarjev nacionalnega dohodka na
prebivalca.
In če smo ravno pri denarju, kaj
pravite na podatek, da so razni li-
beral-rdeči šefi, politiki in direk-
torji spravili v tujino nad 2,5 mili-
jarde dolarjev? To ni več signal za
alarm, ker je prepozno, je pa
žalosmo dejstvo. Ljudje oziroma
državljani se ob škandaloznih do-
godkih sprašujejo, kako je to v naši
državi mogoče. Toda je mogoče in
to zato, ker so se oblasti ponovno
polastile stare komunistične struk-
ture, tokrat v spregi z liberalci in
seveda zopet v imenu demokracije
legalizirale kraje, afere, škandale,
korupcijo, blokirale vračanje pre-
moženja in še marsikaj. To pa je
tudi odgovor, zakaj je v sloven-
skem narodu toliko egoizma in
vulgarizacije. Prav te sile so tudi
najboljše zagotovilo, da bo Slove-
nija oziroma slovenska družba še
naprej ostala primitivizirana, a
vrata Evrope zaprta.
Toda kljub vsemu se na daljnih
horizontih že poraja nova zarja,
njen odsev je še komaj viden, a
prvi premiki opazni. Ta zarja bo
prišla, ker mora priti, ne bo se pa
to zgodilo tako hitro, ker je otroci
komunizma niti vredni niso.
Branko Klarič, Majšperk
Ribe ogrožajo Iformorani in regulaiije
Predstavniki ribiške družine Ptuj in pododborov so na letni
skupščini v novem ribiškem domu ob rogozniškem ribniku v
petek, 29. marca, v imenu blizu 900 članov za predsednika in
mandatatja novega vodstva ponovno izvolili Staneta Žitnika,
saj so bili z njegovim delom zadovoljni tudi v minulem štiri-
letnem mandatu. Sicer pa so z gosti iz Maribora in Ljubljane
opozorili na resno nevarnost, kij o ribj emu zarodu povzročajo
priseljene ribojede ptice, predvsemkormorani. Dogovorili so
se, da bodo državne organe na to opozorili z enotno akcijo in
zahtevali ustrezne ukrepe, sicer se lahko zgodi, da bo v krat-
kem času zaman večdesetletni trud za ohranjanje avtohtonih
ribjih vrst. Ribji zarod pa po mnenju ribičev ogrožaj o tudi re-
gulacije vodotokov, saj z njimi izginjajo naravni razmere za
obstoj in razmnoževanje rib.
Čeprav ribiški dom ob rogoz-
niškem ribniku še ni povsem Ana-
liziran, je bila sejna soba udeležen-
cev letne skupščine polna do
zadnjega kotička. Vodenje
skupščine so zaupali starosti ptuj-
skega ribištva Jožetu Erhatiču. V
poročilu o minulem štiriletnem
mandatnem obdobju je Stane Žit-
nik opozoril le na najpomemb-
nejše aktivnosti. Iz teh povzema-
mo pomembno dejstvo, da so lani,
ko so praznovali 45-letnico RD
Ptuj, končno dosegli, da so jih
sprejeli v Športno zvezo Ptuj. Veli-
ko sodelujejo z ribiškimi družina-
mi iz drugih krajev Slovenije,
predvsem z RD Krka Novo mesto,
Šempeter, pa tudi z RD Celje in
Maribor. Onkraj domovinskih
meja pa sodelujejo tudi s
hrvaškimi in madžarskimi ribiči.
Največ aktivnosti so usmerili v
gospodarjenje in varstvo voda in
okolja. Precej sredstev in prosto-
voljnega dela so vložili v vlaganje
rib v vode, zato so toliko bolj
ogorčeni nad vse večjim priselje-
vanjem ribojedih pdc. Največ je
velikih kormoranov; samo na
Ptujskem jezeru so jih našteli več
kot 600. Ker je pri tem najbolj
ogroženo celotno porečje Drave, so
se povezali z RD Maribor in skle-
nili, da ribiči na Dravi skupaj opo-
zorijo državne organe na nujne
zaščitne ukrepe, saj sicer grozi rib-
jemu zarodu neprecenljiva in ne-
popravljiva škoda za več generacij.
Zal je več tudi krivolova, zato
bodo v varstvo voda pritegnili tudi
druge dejavnike. Poskušali so re-
naturirati Studenčnico, edino sal-
monidno vodo na ptujskem
območju, vendar do sedaj niso
uspeli, zato ta naloga ostaja kot
prioritetna. Zgražajo se nad počet-
jem občanov, ki so iz Ribnika
Orešje naredili smeušče in ga oro-
pali narave z delnim golosekom.
Poleg izgradnje ribiškega doma v
Rogoznici se lahko pohvalijo tudi
z ureditvami in dograditvami do-
mov pododborov Starše, Dvorjane
in Jama Tržeč, kjer so sredi
prejšnjega tedna tu:edili tudi elek-
trično napeljavo.
Člani RD Ruj pa so uspešni tudi
na tekmovalnem področju, saj
imajo ob številnih uspehih na
ribiških športnih tekmovanjih
doma in na tujem v svojih vrstah
rudi dve državni reprezentanci in
državna prvaka v ženski in moški
konkurenci.
Gospodar RD Ptuj Franc Trbuc
je povedal, da so v minulih štirih
letah v svojih gojitvenih ribnikih
pridelali več kot 250.000 mladic
krapa in jih v sodelovanju s podjet-
jem Riba zamenjali za srednje veli-
ke krape ter jih vlagali v svoje
vode.
Podžupan mestne občine Ptuj
Ervin Hojker je ptujskim ribičem
čestital, saj po gospodarski aktiv-
nosti in športnih uspehih sodijo v
sam vrh slovenskega športnega
ribištva. Obljubil je, da se bo zav-
zemal za vsestransko pomoč RC
Ptuj, še posebej pri izvedbi večjih
mednarodnih ribiških tekmovanj.
Eno največjih bo prihodnje leto,
ko naj bi bil Ptuj gostitelj svetov-
nega klubskega prvenstva športnih
ribičev. V želji, da bi k varstvu
čiste narave in ribištvu pritegnili
čim več mladih, je ponudil
možnost sodelovanja z osnovnimi
šolami, ki bi se lahko v aktivnosti
RD Ptuj vključile z naravoslovni;
mi dnevi ob ribnikih, potokih ali
rekah. V ta namen so ptujski ribiči
sklenili, da bodo v vse osnovne
šole pošiljali brezplačen izvod re-
vije Ribič.
Poleg že omenjenih skupnih ak-
tivnosti pa čaka ptujske, tako kot
druge slovenske ribiče, še nova
ribiška zakonodaja, ki bo dorekla)
kdo in komu bodo dodeljene kon-
cesije za ribiško dejavnost. V ta na-
men so sprejeli srednjeročni
RD Ptuj za gospodarjenje z voda;
mi. Med novimi projekti RD Ptui
pa velja še posebej omeniti turis;
učni projekt lova na velike ribe, ^
je, kot je povedal Samo Levstik-
tik pred realizacijo in naj bi p^'
dobno kot pri lovcih na prijeten ii^
donosen način pomagal pri popu*
larizaciji plačanega lova trofejnih
rib in promociji bogastva voda s
ptujskega območja.
M. Ozmet
Za soiialno in delavno
rehabilitaiijo
V Narodnem domu v Ptuju je
bila 23. marca letna konferenca
društva za boj proti sladkorni bo-
lezni Ptuj, ki združuje 1027 diabe-
tikov od trenutno okrog pet tisoč
bolnikov, ki se za to boleznijo
zdravijo v diabetološkem dispan-
zerju ptujske bolnišnice in v za-
sebni diabetološki ambulanti dr.
Marte Simonič.
Po besedah diabetologinje dr.
Lidije Trop iz ptujske bolnišnice
število diabetikov na širšem
območju Ptuja in Ormoža ne-
nehno narašča. V prejšnjem letu so
v dispanzerju pregledali 6552 dia-
betikov ali 500 več kot leta 1994.
Zato je za vse sladkorne bolnike
zelo pomembno, da se povezujejo,
saj skozi društvene oblike delo-
vanja povečujejo skrb za svoje
zdravje in pridobivajo pomembno
znanje o svoji bolezni, ki jim koris-
ti pri socialni in delovni rehabili-
taciji.
Tudi na sobotni letni konferenci
so posebno skrb posvetili zdravst-
veno-preventivni dejavnosti. Dr.
Lidija Trop je govorila o sladkor-
ni bolezni nasplošno, dr. Marta
Simonič pa o pomenu telesne ak-
tivnosti pri zdravljenju sladkorne
bolezni in njenih komplikacijah.
Zelo poučen pa je bil tudi film o
sladkorni nevropatiji stopala, ki
predstavlja enega od možnih za-
pletov pri sladkorni bolezni. Zato
morajo diabetiki še posebno skrb
nameniti nogam.
Društvo za boj proti sladkorni
bolezni Ptuj se bo po besedah
predsednice Marije Velikonja še
naprej trudilo, da bi bilo življenje
in delo njenih članov kar se da
kvalitetno. Pripravili so bogat pro-
gram dejavnosti, ki je namenjen
vsem članom.
Konferenco so obogatili z nasto-
poma učencev osnovne šole Dor-
nava in dijakov srednje glasbene
šole Maribor.
MG
tednik - 4. APRIL 1996
OD TOD IN TAM -15
MARIBOR / S SKUPŠČINE MARIBORSKE TURISTIČNE ZVEZE
pofrro delo w pocfrcnrlii
Mariborska turistična zveza je regionalna krovna organi-
zacija Podravja, ki združuje turistična društva, občinske
turistične zveze ter društva in zveze, ki dopolnjujejo turis-
tično ponudbo Podravja.
Kot povezovalka dejavnosti
društev in zvez se je v letih 1994
in 1995 aktivno vključevala v iz-
vajanje projekta Moja dežela -
lepa, urejena in čista, pomladan-
skega urejanja okolja, za
odprtost, urejenost in gostoljub-
nost na mejnih prehodih, v tu-
ristično patruljo, akcijo Turiz-
mu pomaga lastna glava in neka-
tere druge. Predsednik MTZ
Anton Rous je na petkovi
skupščini v svojem skrbno pri-
pravljenem poročilu nanizal le
skupne aktivnosti, ni pa poročal
o posameznih programih članov,
ki so prav tako bogati in brez ka-
terih tudi zveza ne bi bila tako
uspešna kot sicer. V ocenjeval-
nem obdobju je MTZ pripravila
in izdala katalog Gostoljubna
Štajerska, v katerem je zajeta ce-
lovita turistična ponudba Po-
dravja. Vodila pa je tudi posebno
akcijo v občinah, ki mejijo na
Pohorje, da je lahko izšel katalog
Pohorja. Tudi letos bo prva veli-
ka akcija v Podravju čiščenje
okolja. Anton Rous je pozval
vse, da se vanjo vključijo. Pri be-
sedah spodbude je uporabil tudi
del teksta iz statuta Ptuja iz 14.
stoletja, v katerem je zapisano,
da je tisti, ki se ni izkazal s
spomladanskim urejanjem na
svojem dvorišču, plačal globo.
Pravšnja kazen tudi za današnjo
rabo.
TURISTIČNO DRUŠTVO
VITOMARCI NOVI ČLAN
ZVEZE
Letos bo MTZ delala na števil-
nih področjih. Skrbela bo za us-
tanovitev novih turističnih
društev, za razvoj turistične
društvene organizacije, za razvoj
turizma v regiji, za urejanje
okolja in s tem za večjo kakovost
življenja, za povezovanje kulture
s turizmom, za turistično aktiv-
nost med mladimi ter za
vključitev v mednarodno dejav-
nost oziroma sodelovanje. VeU-
ko projektov zveze pa je vezanih
na izboljšanje kakovosti turis-
tične ponudbe. Med 21 projekti
na tem področju je 110-letnica
turističnega društva Ptuj.
Finančno poslovanje zveze je
bilo vse prej kot rožnato. Največ
prihodkov je dobila iz turistične
takse in lastnih dejavnosti. Tu-
ristične društvene organizacije
zato toliko nestrpneje pričakuje-
jo sprejem zakona o turizmu, ki
bo uredil tudi njihov status. Ma-
riborska turistična zveza bo
letošnji program uresničevala z
devetimi novimi člani, med ka-
terimi je tudi Turistično društvo
Vitomarci. Nekateri, na primer
oče pohorske lisice Dušan
Senčar, pričakujejo od turis-
tičnih društev, da bodo pisala vi-
zijo turističnega razvoja, vendar
je to naloga profesionalcev v tu-
rizmu, društvena organizacija pa
skrbi za ustvarjanje podpore
takšnim in drugačnim turis-
tičnim projektom. Res pa je, da
je turizem ob propadu gospodar-
skih gigantov razvojna pri-
ložnost tudi za Maribor. Do leta
2005 naf bi ta dejavnost ustvarila
šest tisoč novih delovnih mest.
Na skupščini so potrdili tudi
spremembe statuta in predlagali,
da se za zvezo poišče novo ime.
PRIZNANJA TURIS-
TIČNIM DELAVCEM
Skupščini je sledila slovesnost
s kulturnim programom, na ka-
teri so podelili 42 priznanj zas-
lužnim turističnim delavcem,
organizacijam in institucijam.
Pet je bilo zlatih znakov MTZ,
pet srebrnih in šest bronastih, 26
pa je bilo pisnih priznanj. Po-
hvalne besede so turističnim
delavcem ob podelitvi priznanj
izrekli predsednik Turistične
zveze Slovenije dr. Marjan
Rožič, župan mesta Maribor dr.
Alojz Križman, namestnik
državnega sekretarja za turizem
Stane Bizjak in predsednik Ma-
riborske turistične zveze Anton
Rous.
Priznanje z zlatim znakom je
prejelo TD Ptuj, priznanje s
srebrnim znakom Slavka
Gojčič iz ptujskih Term in mo-
tel Petrol iz Podlehnika, pisno
priznanje pa turistična kmetija
Lacko z Destrnika, gostilna -
pizzerija Dolinca iz Majšperka,
gostišče Dragica s Ptujske
Gore, bistro in hiša usnja Ko-
kol iz Cirkulan ter gostilna
Stanka Šegule s Polenšaka.
Med prejemniki priznanj so tudi
gostilna Prosnik iz Ormoža, ki
je dobila pisno priznanje z zla-
tim znakom, ter Stanko Vindiš
iz Lenarta, Turistično društvo
Ormož, Turistično društvo Slo-
venska Bistrica in Turistično
društvo Vurberk, ki so prejeli
pisno priznanje.	^^
^ DESTRNIK / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV
spoftilff/alf so se ŠQlskih dni
Po skoraj 55 letih - toliko je namreč že minilo od takrat, ko
so na Destrniku obiskovali osnovno šolo otroci, rojeni leta
1936 - so se sošolci minuli konec tedna prvič srečali. Pova-
bilo se jih je odzvalo 25, nekatere je zadržala bolezen, tistih
v daljni Avstraliji niso uspeli obvestiti, 13 pa jih je v zadnjih
letih že umrlo. V spomin nanje in na vse svojce iz teh krajev
so imeli sveto mašo v cerkvi pri sv. Urbanu, ogledali so si
kraj, večer pa veselo preživeli v Janežovcih.
Onesnaževanje okolja in zra-
ka škoduje nam in drugim
živim bitjem. Nekatere oblike
onesnaževanja so naravne
(dim gozdnih požarov, ognje-
nlšklh izbruhov, cvetni prah).
Industrija, kmetijstvo, elektrar-
ne, promet in vsakdanje živl-
jenje pa povzročajo bistveno
večje onesnaževanje, saj pri
tem nastanejo škodljive snovi
In odpadki.
Tovarne in motorna vozila
spuščajo v ozračje zdravju
Foto Tone, Lenart
Franc Ornik je bil tisti, ki si je
pred meseci zadal nalogo, da po
dolgih letih skupaj z nekaterimi
prijatelji pripravi srečanje nek-
danjih šošolcev in sošolk. "Veste,
ni bilo lahko, kajti točnih in po-
polnih podatkov na destrniškem
krajevnem uradu nismo mogli
dobiti, veliko lažje pa je šlo v
župnišču. Vse sošolce smo o
srečanju obvestili, dva izmed nas
sta prišla posebej na ta dan iz
Nemčije, s sošolci, ki delajo in
živijo v Avstraliji, pa nismo uspeli
navezati stikov. Spomnim se, da
nas je bilo v letih, ko smo skupaj
obiskovali OŠ na Destrniku,
okrog 60 iz treh generacij, zadnje
srečanje pa je spomine na šol-
ska leta ponovno obudilo," je po-
vedal Franc Ornik.
Nekdanji sošolci in sošolke so
si imeli na srečanju veliko pove-
dati, predvsem o doživljajih v
osnovnošolskih letih, sicer pa so
povedali, da je dogovor za nas-
lednje srečanje med njimi že
sklenjen.
T. Mohorke
OB DNEVU ZEMUE
Onesnaženosf zraka
škodljive snovi. Nekatera mesta
se dušijo v onesnaženem zraku,
imenovanem smog, v katerem
se težko diha. Najbolj razširjena
oblika onesnaževanja zrak je kisli
dež. Povzročajo ga kisli plini
(dušikov oksid, žveplov dioksid),
ki prihajajo v ozračje skozi tovar-
niške dimnike in avtomobilske
Izpušne cevi. Zaradi teh plinov
postane vlaga v zraku do
tisočkrat bolj kisla kot običajno,
zato sedite na kolo, avto pa naj
stoji na parkirišču. Uničujemo
tudi ozonsko plast, ki nas varuje
pred škodljivim sevanjem sonca,
ko se spojina CFC, ki jo upo-
rabljajo za izdelavo izolacijskih
materialov, pršil in hladilnih na-
prav, spusti v ozračje in uničuje
molekule ozona. V ozonski plasti
nastajajo luknje, ki se bodo po-
novno zaprle šele, ko bomo pre-
nehali uporabljati CFC.
Leta 1776 se je začela industri-
jalizacija in od takrat onesnažuje-
mo naš planet. To traja že 250 let
in to moramo v nekaj letih popra-
viti, drugače ne bomo imeli
ničesar več popraviti.
Metka Roga nov,
ilanfca plufskih skavtov
16 - OD TOD IN TAM
4. APRIL 1996- tednik
Silvester Vogrinec: MOJSTRI MODROSTI-	13
scil Baba
Sathya Sai Baba, "Mojster čudežev", je najbolj ka-
rizmatičen še živeči učitelj nove dobe, ki ima na mi-
lijone privržencev po vsem svetu. Baba ni religioz-
ni, temveč duhovni učitelj. Njegovi učenci ga imajo
za božansko inkarnacijo Ljubezni. Zaradi čudežev
in materializacij, ki jih vsakodnevno izvaja pred
številnimi gledalci, ga imenujejo tudi "Gospodar
petih elementov."
ŽIVLJENJEPIS
Rodil se je 22. novembra 1926 v
Puttaparthiju, vasici na jugu In-
dije. Pravi, da bo v tem telesu os-
tal do 1. 2022 in dotlej ga bo spre-
jela večina človeštva. Leto ka-
sneje se bo rodil kot Prem Baba
v mali vasi nedaleč od južnoin-
dijskega mesta Mysore. V pre-
teklem življenju je bil musli-
masnki mistik Sai Baba iz Shir-
dija in je umrl 1. 1918, star 62.
let. Nauk o reinkarnaciji je v In-
diji nekaj najbolj vsakdanjega in
naravnega, zato nas ne sme pre-
senečati navajanje teh podatkov
o Sai Babi. Za skeptični zahodni
um pa naj citiram Loesjino zelo
posrečeno maksimo: "Ne verja-
mem v reinkarnacijo, tudi v
prejšnjem življenju nisem."
Teozof Howard Murphet, ki je
napisal Sai Babovo biografijo in
ga poimenoval "Človek čudežev,"
pravi, da se je ob Babovem rojst-
vu zgodil čudež. Družinski in-
strumenti so začeli igrati sami
od sebe, vaščani pa so ob otroko-
vi zibelki opazili veliko kobro
(indijski spisi jo povezujejo s po-
javom božanstva) in videti je
bilo, kot da ga ljubeče varuje.
Mati mu je dala ime Sathya Na-
ravama ali "Resnični vseprisotni
bog".
Ko je deček odraščal, je okolico
vedno znova presenečal s svoji-
mi nadnaravnimi sposobnostmi
in humanimi dejanji. V otroštvu
je slepe, lačne in pohabljene, ki
jih je srečeval na cesti, vodil do-
mov, da so jih nahranili. Že tedaj
so ga mnogi imeli za prosvetljene-
ga guruja (učitelja) in ga imeno-
vali "Tisti, ki pozna vesolje".
Pri trinajstih letih ga je na poti
v	šolo v sosednjo vas pičil škor-
pijon. Dva dni je bil v nezavesti.
Ko se je prebudil, je rekel: "Ni-
sem več vaš Sathya Narayama.
Zdaj sem Sai Baba. Prišel sem,
da ljudem pomagam iz težav in
da skrbim za njihovo blaginjo.
Moji privrženci me kličejo in
čaka me veliko dela."
Odšel je od doma in začel oz-
nanjati svoj nauk, zdraviti bolne,
pohabljene, slepe in gluhe, mate-
rializirati predmete, spreminjati
vodo v med ali mleko in delati še
druge nezaslišene čudeže. V zve-
zi s tem Sai Baba pravi: "To, kar
vi	imenujete čudež, je samo izraz
moje volje. Čudeži so moja vstopni-
ca za obisk. Ljudem dajem tisto,
kar me prosijo, dokler ne vzamejo
tistega, kar jim želim dati, in tako
učim." S čudeži ljudi opozarja na
nevidno raven bivanja, ki je
večini še nepoznana in oddalje-
na,vendar nič manj realna kot
svet, ki smo ga vajeni. Tako so
delali tudi Krišna, Jezus, Buda
in drugi številni Učitelji sveta.
Ko je Zahod izvedel za Sai
Babo in so ga filmske kamere
prvič posnele, so bili mnogi pre-
pričani, da je šarlatan. Nihče
namreč ni mogel verjeti, da so
materializacije raznih predme-
tov (sličice, prstani, nakit, sadeži
in sveti pesek "vibuthi"), ki iz
"nič" nastanejo v njegovih dla-
neh, več kot samo ceneni triki.
Toda številni skeptiki, znanstve-
niki in čarodeji, ki so se s svoji-
mi očmi želeli prepričati o Sai
Babi, so čez noč postali njegovi
privrženci in pričajo o njegovi
avtentičnosti.
V Puttaparthiju je danes velik
Babov ashram, v katerem živi na
tisoče iniciranih učencev. Tam
je tudi klinika, v kateri so opra-
vili okoli 200 operacij na srcu
brez enega samega smrtnega pri-
mera. Tu delajo prostovoljci, vsi
svetovno znani kardiologi, kot
npr. dr. Alberto Caratti, dr. Ugo
Sandri idr. Do danes je Babova
organizacija zgradila šest uni-
verz, 20 tehniških šol, številne
osnovne šole in več kot 200 cen-
trov za izobraževanje o človeških
vrednotah (EHV). Po svetu deluje
10.000 Babovih centrov, ki širijo
njegov nauk univerzalne ljubezni
in nesebičnega služenja človeštvu.
Vsako leto pa se v Puttaparthi
odpravlja vedno več ljudi, ki se
zgrinjajo z vseh koncev zemelj-
ske krogle, da bi videli to božan-
sko inkarnacijo Ljubezni.
NAUK
Sai Baba v mnogočem spomin-
ja na Jezusa - ne samo po
čudežih, ki jih izvaja, temveč
tudi po načinu učenja. V govorih
uporablja številne parabole, fig-
ure, analogije in enostavne ilu-
stracije. V tem brez dvoma tiči
eden od razlogov, zakaj privlači
tolikšne množice. Drugi razlog
je avtoriteta, ki žari iz njegovih
besed. Baba govori kot nekdo, ki
ve in pozna večno resnico. Nau-
ke razlaga jasno, temeljito in jih
po potrebi tudi večkrat ponovi.
Za čudeže, ki jih dela, pa pravi,
da ljudem ne zadostuje, da samo
poslušajo o resnici, temveč jo mo-
rajo doživeti. Znanje in delovanje
morata postati eno.
V indijski sveti knjigi Bhaga-
vat Gitti bog Krišna pravi, da se
bo zmeraj znova pojavljal na
zemlji v različnih telesih in z
različnimi imeni, da bi svet
osvobodil zla in obnovil pošte-
nost (dharmo). Sai Baba trdi, da
je Bog, in dodaja: "Božanski
sem, vendar ste to tudi vi. Razli-
ka je samo v tem, da se jaz tega
zavedam, vi pa ne." Velikokrat je
dejal, da noče širiti nekega nove-
ga kulta, temveč želi razkriti lju-
dem njihovo božanskost in
človeštvo znova vpeljati v zlato
dobo, ko se ne bo več delilo na
rase in vere. Babi je vseeno, kate-
ri veroizpovedi kdo pripada, kaj-
ti ni religiozni, temveč duhovni
učitelj. Kaj Sai Baba sporoča, pa
kaže tudi njegov simbol - mana-
dala, lotosov cvet, v katerem so
simboli vseh največjih verstev
sveta.
Ko Sai Baba razlaga človeško
naravo, pravi, da človek ni samo
fizično telo, temveč da v njem
prebiva atman ali neuničljiva
duša, ki izhaja iz univerzalne
božanske duše. Človekov atman
je s silami maye ali iluzije vezan
na zemeljsko življenje, ki ga
doživlja kot edino dimenzijo
stvarnosti. Baba to vezanost po-
jasnjuje in dopolnjuje s parabo-
lo: "Človeške sebične želje so kot
kovinski novčiči v žepu. Več ko
jih imamo, bolj nas vlečejo k
tlom." Zato Baba pravi, da se je
treba rešiti vezanosti na nižje
stvarstvo in na strasti, ki nas
priklepajo k zemeljskemu živi-
jenju.
Baba najpogosteje priporoča tri
osnovne steze do prosvetljenja ali
odrešitve. To so: karma-yoga (de-
lovanje), jnana-yoga (znanje) in
bhakti-yoga (predanost). Beseda
yoga v prevodu pomeni
"združevanje," torej gre za
združitev z večnim atmanom ali
Bogom. Za zahodne poslušalce
pa to razloži takole; delo (karma)
je počasen potniški vlak, če mu
dodate molitev (bhakti), se boste
znašli v brzem vlaku, delo in
molitev skupaj pa vam bosta po-
magala razviti znanje o resnici
(jnana), ki je ekspresni vlak do
božanskosti.
ORMOŽ/ KONCERT TROBILNEGA KVINTETA
jvosfop mladih glasbenikov
Minuli petek, 22. marca, je
ormoška knjižnica ljubitel-
jem klasične glasbe ponovno
pripravila prijetno doživetje.
V grajski dvorani je bil kon-
cert trobilnega kvinteta
srednje glasbene in baletne
šole iz Maribora. Nastopili
so Matjaž Jevšnikar (troben-
ta), Tomaž Bukove (troben-
ta), Matej Mertik (pozavna),
Helena Bezjak (rog) in An-
drej Krajnc (tuba). Izvajali
so skladbe iz obdobja rene-
sanse, baroka, romantike in
20. stoletja.
vk
Mladi gasbeniki so poželi navdušenje ormoške publike.
Foto Hozyaii.
tednik - 4. APRIL 1996
NASVETI - 17
Kuharski nasveti
Velikonoina šunka
Pred nami so velikonočni prazniki, ki so med drugim zna-
ni tudi po tradicionalnih jedeh. Na mizi najpogosteje
srečujemo potice, različne bele kruhe, obogatene z rozina-
{ni ali zelišči. Sploh pehtran zelo pogosto srečujemo kot
sestavino belih kruhov ali kot odličen nadev pri potici in je
zaradi svojega nekoliko sladkega okusa prav zagotovo pri-
meren kot sestavina potic ali kruhov.
Brez šunke si teh praznikov ne
znamo predstavljat. Šunko pra-
vilno skuhamo tako, da jo s
krtačo dobro operemo v mlačni
vodi, in če imamo zraven še
kračo, jo odrežemo pri sklepu.
Oboje položimo v večji lonec ali
kožico, prilijemo toliko tople
vode, da je meso pokrito, in
počasi kuhamo. Če je meso zelo
slano, lahko med kuhanjem
vodo odlijete in prilijete sveži
vreli krop. V vročo vodo jo
damo kuhat zato, da ostane
meso v sredini čim bolj sočno.
Šunka je kuhana takrat, ko gre
igla ali vilice z lahkoto do kosti.
To traja 2 do 3 ure. Kuhano
šunko hladimo v vodi, v kateri
smo jo kuhali. V tem primeru
namreč prav tako pridobi
sočnost. Zaradi tega, ker šunke
ne pojemo v enem dnevu, je zelo
pomembno, če ste jo dali kuhat
v vročo vodo in če jo v vodi, v !
kateri ste jo kuhali, tudi hladite, i
Bodite ob tem pozorni na to, da j
se bo šunka ob hlajenju v vodi
zaradi v začetku vrele vode,
sploh če je je veliko, še nekoliko
zmehčala, zato tisti, ki nimate
radi zelo kuhanega mesa, šunko
odstavite 10 do 15 minut prej
kot pri kuhanju, ko mesa ne hla-
dite v tekočini. Najbolje je, da se
kuhana šunka ohladi čez noč.
Ohlajeno dobro zbrišemo. Na
splošno med kuhanjem prekaje-
nega mesa ne začinjamo oziro-
ma ne dodajamo drugih dodat-
kov, da ohranimo naravno aro-
mo in okus prekajenega, nasolje-
nega ali posušenega mesa. Iz
juhe, ki nam je ostala, bi lahko
pripravili krompirjevo ali
fižolovo juho, ričet in različne
druge enolončnice.
Kot je za velikonočne praznike
primerna kuhana šunka, tako je
tudi šunka v testu. Njena pripra-
va ni tako težka, kot se nam zdi.
Pripravimo navadno kvašeno
testo, tako da pristavimo kvas,
in ko ta dovolj vzhaja, prisipamo
moko, ki smo ji dodali sol, ter
zagnetemo z mlačno vodo. Testo
gnetemo tako dolgo, da se loči
od posode in rok. Pri pripravi
testa uporabite gladko moko, ta
daje testu kompaktnost. Za
srednje veliko šunko potrebuje-
mo 30 dekagramov moke, 3 de-
kagrame kvasa, sol in vodo po
potrebi. Pripravite bolj čvrsto
testo, ki ga z lahkoto razvaljate.
Ko pripravimo testo, ga pusti-
mo, da vzhaja približno 130 mi-
nut. Nato ga v posodi pregnete-
mo, izsipamo na dobro pomo-
kan prt ali delovno površino,
testo narahlo premažemo z bel-
jakom, na sredino pložimo
šunko, dobro zavijemo oziroma
šunko z vseh strani prekrijemo s
pripravljenim testom in jo nato
obrnemo, ker je na spodnji stra-
ni gladka površina in je ta del
primeren tudi za krašenje. Iz os-
tankov testa izrežemo manjše
lističe in cvetove ter jih s
pomočjo razžvrkljanega jajca
prilepimo na testo. Ob robu jo
lahko okrasimo tako, da naredi-
mo dva tanka trakova, ju med
sabo prepletemo in prav tako na-
lepimo. Šunko nato položimo v
rahlo pomaščen pekač, na dno
pečice postavimo manjšo poso-
do z vodo in pečemo pri tempe-
raturi 180C toliko ur, kolikor ki-
logramov tehta šunka. Po peki
jo dobro ohladimo. Če je testo
oziroma skorja zelo trda, jo še
vročo premažite s surovim mas-
lom ali margarino. Če bi radi
spekli šunko, ki se v sredini ne
bo odluščila od testa, morate
skozi testo narediti manjši tunel
s pomočjo alufolije, tako da para,
ki nastaja med peko, lahko izha-
ja.
•> Nada Pignar, učiteljica ku-
harstva
KRVODAJALCI
19. MARCA: Anka Zebec,
Drstelja 37, Destrnik; Franček
Ljubeč, Zagojiči 27, Markovci;
Stanislav Meznarič, Trnovska
vas 45/a; Ernest Zavernik, Gra-
jena 28, Ptuj; Marjan Sitar, Lac-
kova 5, Kidričevo; Marjan Pe-
teršič, Dornava 85/B, Dornava;
Anita Zaje, Stritarjeva pot 9,
Ruj; Ivanka Bezjak, Placerovci
4/A, Gorišnica; Magda Brenčič,
Rimska pl. 20, Ruj; Janko Ko-
drič, Bukovci 92/A, Markovci;
Franc Hrga, Juršinci 75; Dušan
Lesjak, Zelenikova 2, Ruj; Mi-
lan Toplak, Gorišnica 8/A; Mari-
ja Mesarič, Kraigherjeva 25,
Ruj; Janko Petek, Trubarjeva
9, Ruj; Milan Breg, Krčevina pri
Vurbergu; Ivan Sagadin, Cir-
kovce 59/B; Rudi Podgoršek,
Dežno 5, Podlehnik.
21. MARCA: Rado Krneža.
Stoperce 45; Jožica Vrabič
Kupčinji Vrh 1, Stoperce; Ignac
Vrabič, Stoperce 68; Ignac Jus.
Stoperce 7; Janez Muršec,
Ločki Vrh 52, Destrnik; Rudolf
Jernejšek, Stoperce 52; Veroni-
ka Drofenik, Grdina 17, Stoper-
ce; Franc Malek, Žabjak 14/A,
Ruj; Matevž Verhovšek, Lanco-
va vas 89/B; Anica Žunkovič,
Grdina 2, Stoperce; Ivan
Stojnsek, Kupčinji Vrh 33, Sto-
perce; Franc Kidrič, Grdina 25,
Stoperce; Alojz Galun, Stoper-
ce 7; Stanko Korez, Strmec pri
Sv. Florijanu; Marjana Dolšak,
Stoperce 52; Jerica Galun, Sto-
perce 7; Jože Žunkovič, Grdina
2; Darinka Jernejšek, Stoperce
52; Stanko Galun, Stoperce 55;
Milena Pintarič, Štrafelova 28,
Ruj; Majda Kidrič, Grdina 25,
Stoperce; Ivanka Galun, Grdi-
na 32; Ciril Kamenšek, Stoper-
ce 73; Martina Plavčak,
Kupčinji Vrh 28; Bernarda
Stojnšek, Kupčinji Vrh 33, Sto-
perce; Branko Bezjak, Hlapon-
ci 9, Juršinci; Marjanca Kajzer,
Cirkovce 60/A; Dušan
Tetičkovič, Slovenskogoriška
C. 1, Ruj; Slavko Jerebič, Za-
gorel 21, Juršinci; Robert Pe-
har, Ul. 8. februarja 23, Miklavž;
Marjan Zoreč, Nova vas 116,
Ruj; Rudi Frešer, Ob potoku
19, Slov.Bistrica; Slavko Piki,
Gregorčičev drevored, Ruj;
Bojan Farazin, Grajski trg 6,
Maribor; Mikan Trifunovič, Ran-
carska 12, Sp. Duplek; Franc
Topolovec, Jablovec 39, Pod-
lehnik; Stanko DrevenŠek, Zg.
Gruškovje 49, Podlehnik; Milan
Zemljič, Andrenei 34, Cerkven-
jak; Vasilij Juršič, Dvorjane 9/A,
Sp. Duplek; Željko Tkalec, Ul.
8. februarja 24, Miklavž; Darko
Žunko, Kardeljeva 79, Maribor;
Anton Hasemali, Zg. Hajdina
151, Ruj.
V	SADNEM VRTU nas na-
rava prisili, da moramo največ
opravil pri negi sadnega drev-
ja opraviti ob izteku njihovega
obdobja zimskega mirovanja
oziroma pred začetkom vege-
tacije. Pri peškarjih in lupi-
narjih ter grmičastem jago-
dičevju končujemo obrezo-
vanje, gnojenje in obdelavo
tal, pripravljamo pa se že na
predpomladansko varstvo
sadnih razstlin pred bolezni-
mi in škodljivci.
Kako in kdaj obdelujemo tla
pod sadnim drevjem?
V	sadovnjakih izvajamo raz-
novrstne načine obdelave tal,
odvisna od sadne vrste, podla-
ge, vrste tal, podnebnih in vre-
menskih prilik ter načina in
potrebe gnojenja z organskimi
gnojili. Nekatere sadne vrste
zahtevajo stalno in čisto obde-
lavo, druge dobro prenašajo
travno ledino, najpogostejša
pa je kombinirana obdelava z
mulčenjem.
Pri peškarjih - jablanah in
hruškah - na šibko rastočih
podlagah, pri grmičastem ja-
godičenju ter koščičarjih -
breskvah in nektarinkah -
zemljo redno obdelujemo vso
njihovo življenjsko dobo, ker
travne ledine ne prenašajo. Pri
mladih sadnih rastlinah, ne
glede na sadno vrsto, pa do
rodnosti tla v kolobarjih ali v
pasovih redno obdelujemo.
Z obdelavo tal uničujemo
plevel, zračimo zemljo, da ko-
renine lahko neovirano dihajo
in rastejo, z obračanjem
zemlje pa tudi vnašamo in
mešamo organska gnojila v
globino, da so bližje koreni-
nam. Glinasta, težja in zbita
tla, slabo prehranjena s humu-
som, obdelujemo pogosteje in
globlje. Rahla, peščena in hu-
mozna tla pa rahljamo le plit-
vo po potrebi, da uničimo raz-
raščajoče se plevele in pre-
prečimo prenaglo izhlapevan-
je talne vlage. Tla, ki so že po
naravi in strukturi rahla in
zračna, in v njih živeče drob-
noživke so ob vsaki obdelavi,
še posebej če je ta ob nepra-
vem času, z neprimernim
orodjem in napačne globine,
zelo ranljivi. Sončna svetloba
in suša drobnoživke na
površini ubijata. Ob nepri-
mernem času in preglobokem
obračanju zemlje mrtvo ze-
meljsko skorjo spravimo h ko-
reninam, nasprotno pa živico
iz globljih slojev, ki je soraz-
merno bogata z drobnoživka-
mi, z obdelavo spravimo na
površje, kjer neugodni zunanji
vplivi zopet uničujejo talno
življenje.
V	prizadevanju za trajno
ohranitev rodovitnosti tal mo-
ramo pri obdelavi sadovnjaka
te naravne zakonitosti upošte-
vati in spremljati, da z nepra-
vočasno in nepravilno obdela-
vo ne bi povzročili Škodljivih
posledic, ki so običajno trajne
in nepopravljive.
Tudi OKRASNE TRJNI-
CE končujejo obdobje zim-
skega mirovanja. Pred začet-
kom vegetacije opravimo
običajna vsakoletna negovalna
opravila. Potrebno jih je obre-
zati, pregoste grme razredčiti,
izrezati starikave, suhe,
poškodovane in bolne po-
ganjke. Oplevemo jih ostan-
kov plevelov iz pretekle vege-
tacije in pognojimo z enim od
organskih gnojil: biogreno,
biopostom ali presejano kom-
postovko. Gnojila plitvo za-
grebemo. Po potrebi rastline
pomladimo, presajamo in raz-
sajamo, vse to pa mora biti
opravljeno še pred pričetkom
vegetacije. Če smo v pretek-
lem letu imeli pojav večjih na-
padov rastlinskih škodljivcev,
kot so listne uši in razni ka-
parji, pregledamo stanje okra-
snih trajnic, in če najdemo
prezimela gnezdišča, se pri-
pravimo na predspomladan-
sko škropljenje z oljem foli-
dol, frutaponom ali belim ol-
jem. Škropili bomo v času, ko
je okrasno rastlinje že pričelo
brsteti in so se začeli prebujati
tudi škodljivci.
Če imamo v vrtu posajene
smreke, borovce ali druge
okrasne iglavce in jih napade-
jo listne uši, grinje in kaparji,
opazimo jih predvsem na mla-
dih poganjkih v skupinah v
obhki kolonij, vejice in iglice
pa so bledikave barve, poškro-
pimo z enim prej omenjenih
kemičnih pripravkov v kon-
centraciji, kot je navedeno v
navodilih za njihovo uporabo.
V ZELENJAVNEM VRTU
je za uspešno spomladansko
setev vrtnin na prosto poleg
vseh rastnih dejavnikov naj-
pomembnejši in najodličnejši
toplota. Če tla ob setvi in ka-
litvi niso dovolj topla, semena
večine vrst vrtnin ne vzkalijo
in v tleh strohnijo.
Vsi življenjski procesi v na-
ravi so odvisni od vlage in to-
plote. Že kalitev in nato ves
nadaljnji razvoj se pričneta
počasi in v omejenem obsegu
pri neki določeni najnižji tem-
peraturi, z zvišanjem tempera-
ture pa se procesi lahko po-
spešijo, ker so s tem dane
ugodnejše razmere, z naj-
višjimi temparaturami pa se
procesi kalitve rasti in razvoja
lahko zaustavijo, ne da bi pri
tem rastlina odmrla. Za
uspešno vrtnarjenje so za setev
posameznih vrtnin potrebne
naslednje optimalne tempare-
ture tal:
-	pri nizkih temperaturah 6
do 12 C kalijo repa, redkev,
redkvica, kitajsko zelje, zim-
ska endivija, por, motovileč;
-	srednje zahtevne vrtnine
zelje, cvetača, koleraba,
špinača, čebula, grah, ko-
renček, radič, solata, ohrovt,
rdeča pesa, krompir, bob kali-
jo pri 13 do 17 C talne toplote,
-	Vrtnine, kot so dinje, lube-
nice, paprika, kumare, bučke,
paradižnik, fižol, glavnata so-
lata, beluši, potrebujejo mno-
go toplote - od 18 do 24C.
Če toplote razmere niso
takšne, a je že čas za nekatere
zgodnejše posevke, kot je to
letos, si pomagamo z raznimi
prekrivali posevkov ali pa se-
jemo v zaprte grede in ogreva-
ne rastlinjake. Prekrivala v
večini primerov dobro
zadržujejo toploto, pri čemer
pa moramo biti pozorni, če so
folije ali stekla neprepustna za
zrak, da poskrbimi za redno
vsakodnevno zračenje posev-
ka.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujejo zaradi
lista, 8. in 9. aprila, zaradi plo-
dov L, 2., 9., in lO.aprila, zara-
di korenike 2., 3., 7. in 8.aprila
ter zaradi cveta in vrtna
zelišča 7. in 13. aprila. Od 4.
do 6. aprila ni primerno delati
pri vzgoji rastlin niti v zemlji.
Sicer pa so to dnevi velikega
tedna in prazniki velike noči.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Duševno zdravje otrok in
mladostnikov -13. nad.
HOSPITAUZEM
Pod pojmom hospitalizem razumemo negativne telesne
m duševne posledice, ki se pojavijo pri otrocih, ki zlasti v
Zgodnjem otroštvu daljši ali krajši čas preživljajo po raznih
domovih in bolnišnicah.
Pred mnogimi leti je vzbudilo
pozornost poročilo o otrocih v
'^ckem sicer vzorno urejenem
^oniu za najdenčke. V tem
poročilu je pisalo: "Otroci so ka-
znake hospitalizma. Čeprav
bila higiena vzorna, so kazali
otroci že od tretjega meseca na-
Prej veliko neodpornost do in-
dukcijskih in drugih bolezni.
Skoraj ni bilo otroka, ki ne bi
Prebolel vnetja srednjega ušesa,
®špic, ekcema ali obolenja pre-
^vil ...Od skupno oseminpetde-
^^tih otrok do starosti dveh let
'^.Pol jih je umrlo (med epide-
"^Mo ošpic) triindvajset. Vsi
so kazali težke osebnostne
jj^otnje. Na oddelku, kjer so bili
^^oci stari od leta in pol do
dveh let in pol, sta govorila le
dva od šestindvajsetih otrok ne-
kaj besed, prav tako sta le dva
hodila, še nihče pa ni znal sa-
mostojno jesti."
Avtor poročila R. Spitz je
mnenja, da je vzrok za tako niz-
ko odpornost in vitalnost teh
otrok ter njihov duševni zaosta-
nek in nerazvitost pomanjkanje
ustreznega medčloveškega kon-
takta oz. pomanjkanje ljubeče
materine skrbi.
Nekako dva odstotka otrok
preživi določen čas v bolnišnici
ali v takšnih domovih, in ker po-
lovica od njih celo več kot šest
mesecev, kaže na to, da je prob-
lem pomemben in resen.
Kakšne posledice bo imel
otrok zaradi ločitve od matere,
je odvisno od tehle dejavnikov:
-	starost otroka: posledice
ločitve od matere so posebno ve-
like tedaj, ko otrok ravno izgra-
juje tesen odnos do matere - to
se dogaja med šestim mesecem
in drugim letom življenja;
-	odnosa med otrokom in materjo
pred ločitvijo: posledice so večje,
čim bolj tesen je bil njun osebni
in čustveni kontakt;
-	načina nege otroka po ločitvi:
posledice so manjše, čim bolj
druga oseba nadomesti mater;
-	oblike odnosov s starši med ločit-
vijo: posledice so manjše, če ose-
ben stik s starši med začasno
ločitvijo ostane. Posebno neu-
godne pa so, če nastopi ločitev
iznenada in je popolna;
-	trajanje ločitve: neugodne pos-
ledice se večajo z daljšim trajan-
jem ločitve;
-	vrste izkušenj po ločitvi: posle-
dice ločitve se okrepijo v neu-
godnih življenjskih razmerah.
Da se te neugodne posledice in
še druge (motnje v abstraktnem
mišljenju, v razvoju osebnosti in
inteligentnosti, slabo obvlado-
vanje čustev, manjša aktivnost,
potrtost, strah, površni odnosi
do vrstnikov in odraslih ipd.)
preprečijo, mora vladati v
otroških bolnišnicah psihološko
utemeljen odnos do otrok. Psi-
hološko neutemeljeno je: gole
bele stene brez otroških risbic,
hranjenje otroka s stekleničko
kar skozi posteljno rešetko, pre-
zaposlenost osebja in njihov ru-
tinski odnos, zgrešen pristop k
otroku pred medinskimi posegi
in med njimi ipd.
Naslednjič si bomo ogledali re-
akcijo otroka na sprejem v bol-
nišnico.
mag. Bofan Šinico
18 - OD TOD IN TAM
4. APRIL 1996 - tednih
PTUJ / NOVO PRI MERCATORJU
labod v Menaiorjevi blagovniii
v ponedeljek, prvega aprila,
so v Mercatorjevi blagovnici
na Novem trgu v Ptuju odprli
oddelek s celotno ponudbo La-
bodovih izdelkov, ki jih ta drugi
največji slovenski konfekcio-
nar z vedno večjih uspehom
prodaja tudi v tujini. Na 90 m2
prodajnih površin so na voljo
izdelki vseh Labodovih blagov-
nih znamk (poseben poudarek
je na Elli Vivaldi) po enakih ce-
nah kot v Labodovih proizvod-
nih trgovinah po Sloveniji. Do
6. aprila kupcem ponujajo še
dodatno ugodnost, 10-odstotni
otvoritveni popust pri nakupu
nad deset tisoč tolarjev. V no-
vem oddelku bodo lahko z za-
dovoljstvom izbirali tudi moški
- samo srajc je šeststo.
Novi oddelek so odprli v okvi-
ru sistema trgovina v trgovini in
predstavlja franšizno enoto, ki je
rezultat sodelovanja Mercatorja
SVS in Laboda. Gre za prvi pi-
lotski projekt v okviru sodelo-
vanja s trgovino. Uresničujejo
ga, da bi zagotovili celovito po-
nudbo in predstavili na enem
mestu ter sooblikovali ponudbo
skupaj s proizvajalcem.
MG
Nova Mercatorjeva pridobitev.	Foto: Langerholc
Potem ko je Rotary klub Ptuj lani sklenil partnerstvo z
nemškim klubom Freilassing-Laufen, je uradna delegacija
šestih članov iz Ptuja in Ormoža minuli konec tedna obi-
skala prijatelje iz tega nemškega obmejnega mesta.
Pravzaprav so partnerstvo
med obema kluboma spodbu-
dile tudi številne zgodovinske
vezi med Ptujem in Freilassin-
gom oziroma bližnjim Salz-
burgom. Dokument o teh zgo-
dovinskih dejstvih, ki so ga na
pobudo ptujskih rotarijancev
odkrili v zgodovinskem arhi-
vu, še posebej zgovorno priča o
tem, zato so njegovo kopijo to-
krat podarili uglednežem in
napredno mislečim prijatel-
jem v Freilassingu. To obmej-
no nemško mestece je še pose-
bej tesno povezano s Salzbur-
gom, zato si je ptujska delega-
cija temeljito ogledala tudi to
avstrijsko glasbeno in kultur-
no prestolnico.
Sicer pa obe mesti in kluba
nista povezana zgolj zaradi so-
rodnih interesov pripadnikov
svetovnega rotarijanskega gi-
banja, ampak tudi že drugače.
Delegacija Rotary cluba Frei-
lassing-Laufen je namreč ob
lanski ustanovitveni svečanos-
ti Rotary kluba Ptuj podarila
pomemben denarni prispevek
za obnovitev oziroma konser-
vacijo Orfejevega spomenika
na Slovenskem trgu v Ptuju, za
katerega je ptujski klub doslej
zbral že več kot 60 tisoč šilin-
gov, da bi spodbudil ohranitev
tega edinstvenega ptujskega
zgodovinskega obeležja. V
naslednjih mesecih bo to vsoto
denarja povečal še vsaj za tret-
jino, sredstva pa bo Rotary
klub nakazal, ko bo stroka
vendarle dorekla najboljši
način za ohranitev te dragoti-
ne.
TAS
DRAZENCI / DRAZENCANKE OB MATERINSKEM DNEVU
Pmi na skupnem prainovaniu
Draženčanke tik pred odhodom.
V vaški skupnosti Draženci so
se odločili, da bodo domače žen-
ske ob materinskem dnevu po-
gostili. Predsednik skupnosti
Tone Cestnik je s sodelavci zbral
sredstva pri kar dvanajstih spon-
zorjih iz domače vasi, tal^o da so
imele udeleženke prevoz v
Drsteljo in večerjo v tamkajšnji
turistični kmetiji brezplačno.
Presenetilo je število udeleženk,
tako da je bil avtobus za vse celo
premajhen. Prišlo je namreč 65
deklet, mater in babic, med kate-
rimi je najstarejša, Marija Iskra,
štela že 82 let, najmlajša, Lidija
Kostanjevec, pa šele 19.
Draženčanke so se minuli petek
prvič zbrale in skupaj praznova-
le materinski dan, želijo pa si, da
bi takšna srečanja postala tradi-
cionalna.
Domači vaški dom, ki ga gra-
dijo od leta 1986 in pred katerim
je nastal objavljeni posnetek, si-
cer tu in tam že uporabljajo,
načrtujejo pa, da bo prihodnje
leto dokončan in bodo lahko
praznovale materinski dan v
njem.
Milena Zupanič
Trgovina s spodnjim perilom
Pri Spesovih v Domavi so v soboto odprli novo trgovino z
ženskim in moškim spodnjim perilom. Slovesnosti so se
udeležili številni domačini, v priložnostnem kulturnem pro-
gramu pa so sodelovali: mlajša in starejša ritmična skupina
OŠ Domava, osnovnošolska folklorna skupina Liikarji,
člani TED Lukari in ansambel Mladi prijatelji.
Lastnica Marjeta Špes nam je povedala, da bodo imeli naj-
več izdelkov blagovne znamke Lisca, saj so to kvalitetni izdel-
ki s tradicijo, a kljub temu zelo modni. Zraven bodijev,
nedrčkev, ženskih, moških, otroških spodnjih maje in hlačk
imajo tudi ženske hlačne nogavice, bluze, pižame in modne
kopalke.
Trgovina je odprta vsak dan razen nedelje in praznikov od
10. do 17. ure.
MS
Lov - pr0vi€a in
odgovornost?
Pod tem zaradi vprašaja nedorečenim naslovom je minulo
soboto, 30. marca, v gorišniški dvorani potekala okrogla
miza, ki sojo organizirali člani pripravljalnega odbora novo-
ustanovljenih lovskih društev iz Gorišnice, Dornave in Vito-
marcev. Zal pa se kljub skoraj štiriurni izredno razgibani in
ves čas nasprotujoči si razpravi poročevalci z dogodka nismo
mogli izogniti prepričanju, da je tema ostala nedorečena.
Kaže torej, da bo do sprejema zakona potrebnih še veliko
takšnih in podobnih pogovorov med lovci in snovalci zakona,
tudi v drugih koncih Slovenije, predvsem pa z večjo mero
strpnosti in ustvarjalnega dialoga, kot soju na čase pokazali
ne^teri v Gorišnici.
Morda smo malce pogrešali
nekatera vidnejša in obljubljena
imena slovenske politične scene,
predvsem oba dosedanja avtorja
predlaganih, a ne sprejetih lov-
skih zakonov, Ivana Omana in
Igorja Bavčarja, pa ministra
Jožeta Osterca ter predsednike
slovenskih strank, ki so jih orga-
nizatorji povabili. Udeležba pa
je bila kljub temu zadovoljiva in
dokaj pestra, saj so poleg nekate-
rih povabljencev iz Ljubljane so-
delovali tudi nekateri župani in
predstavniki občin Dornava,
Gorišnica, Videm, Destrnik -
Trnovska vas, Juršinci, Črne na
Koroškem ter celo iz Cerkelj na
Gorenjskem.
Profesorica Inka Stritar, ki je
vodila pogovore, je v imenu last-
nikov zemljišč in lovcev, ki želi-
jo razčistiti razhajanja o tem,
čigava bodo lovišča na posamez-
nih območjih, poudarila zahte-
vo, naj se zemljišča združijo v
enotno lovišče, na katerem naj bi
imeli prednost domači lovci,
predvsem pa naj se upošteva
lastnina. Pojasnila je tudi
zahtevke lastnikov zemljišč in
lovcev	novoustanovljenih
društev k predlagani novi lovski
zakonodaji.
Janko Suman, član novousta-
novljenega lovskega društva
Gorišnica, je pojasnil, da se že
leto dni, odkar so društvo usta-
novili, trudijo, da bi prišli do
svojega lovišča, do katerega so
po njegovem argumentirano
upravičeni. Ker pa je to del se-
danjega lovišča Lovske družine
Spodnje Ptujsko polje, ki sicer
uspešno deluje že vrsto let, kljub
številnim prizadevanjem in dru-
gačnim željam lastnikov
zemljišč ostajajo brez svojega
lovišča. Zahtevke so naslovili na
več naslovov, a žal nanje niso
prejeli niti odgovorov, kaj šele
pozitivnih.
Vsebino novega, torej že tret-
jega predloga zakona o lovstvu je
tokrat prvič javno predstavil
eden njegovih snovalcev -
državni sekretar za gozdove ma-
gister Franc Ferlin. Kot je pou-
daril, sta izhodišči osnutka zako-
na predvsem divjad in narava in
vse se podreja le tema osnovni-
ma elementoma. Pomembno
mesto pripisuje seveda lovstvu
kot naravovarstveni organizaci-
ji. Celotna Slovenija je v osnutku
razdeljena na lovišča in varstve-
na območja. Lovišča naj bi bila
enotna - ne glede na lastništvo -
in velika vsaj 2.000 hektarov,
koncesije za lov pa naj bi dajala
država. V glavnem naj bi lovišča
ostala v takšnem obsegu, kot so
sedanja, ki so v upravljanju ob-
stoječih in zakonsko legalno de-
lujočih lovskih družin. Sicer pa
se lahko po njegovih besedah
glede na zahtevo lastnikov tudi
prilagodijo.
Z vsem tem pa se nekateri
lastniki zemljišč in lovci iz no-
voustanovljenih društev, kot je v
njihovem imenu dejala Inka
Stritar, ne strinjajo. Ponovila je
da v osnovi zahtevajo upoštevan-
je lastnine, prednost domačih
lovcev pri lovu, manjša lovišča,
velika okoli 200 hektarov,
možnost združevanja lastnikov,
koncesije za lov pa naj bi dajale
kar občine.
Podpredsednik Lovske zveze
Slovenije Franc Golia je pove-
dal, da na razpravo ni prišel v tej
funkciji, ampak zasebno, in izra-
zil prepričanje, da takšna delitev
mnenj ,kot je prisotna na Ptuj-
skem polju, ni odsev stanja in
razmer v celi Sloveniji. Po njego-
vem prepričanju v 95 odstotkih
kmetje sodelujejo z lovci zelo
dobro, zmeraj večji poudarek da-
jejo ohranjanju okolja ter pripa-
dajoči favni in flori. In v tem je
bistvo. Pravi lovski zakon bo tis-
ti, ki bo zanamcem zagotavljal
eno in drugo, torej tako divjad
kot gozdove.
Ob vsem tem je nevzpodbudno,
če že ne zaskrbljujoče dejstvo, da se
okrogle mize ni udeležil nobeden od
predstavnikov obstoječe Zveze lov-
skih družin Ptuj. V celoti gledano je
torej gorišniški dogodek sprožil pov-
ratni učinek tistemu, kar so predla-
gatelji z njim verjetno želeli: poleg
obstoječih dilem je zeleni (do nedav-
na še) bratovščini odprl nove di-
menzije te problematike, kar bo pri
sprejemanju lovske zakonodajo go-
tovo potrebno upoštevati.
M. Ozmec
PTUJ / VRTEC NA ZIMOVANJU
Na zasneženem Pohorju
Od 11. do 16. marca je 43
otrok, starih šest in sedem let,
ter pet vzgojiteljic vrtca Ptuj zi-
movalo v planinskem domu na
Glažuti. Ker je Pohorje tudi
sredi marca še povsem zimsko,
so ugodne snežne razmere izra-
bili za smučanje, sankanje,
sprehode, izlete, kepanje - ne,
to je bilo pravo obsipavanje z
novo zapadlim snegom.
V spominu bodo gotovo ostali
nočni izlet z baklami k Maribor-
ski koči, nočno sankanje, pla-
ninski krst ter srečanje s planin-
cem in čarodejem, za kar je
poskrbelo osebje planinskega
doma. Ob večerih so tudi zaple-
sali v disku. Bilo je pestro, zani-
mivo, za dolgočasenje in domo-
tožje ni bilo časa.
Vsaka dejavnost v predšolski
vzgoji ima neki namen. Tokratni
cilj je bil, da bi si otroci pridobili
nove izkušnje, spoznanja in
spretnosti na področju gibalne-
ga, spoznavnega, čustvenega lin
socialnega razvoja. Namen je go-
tovo dosežen. Otroci so se
naužili svežega pohorskega zra-
ka, se sprostili in razvedrili, pos-
tali samostojnejši in čustveno
zrelejši, nekateri so se naučili
smučati, drugi so dopolnili svoje
smučarsko znanje, spoznali so
zanimive ljudi, sklenili nova
poznanstva in prijateljstva. Po-
gumno in uspešno so prestali
tudi svojo prvo daljšo ločitev od
doma.
Na Glažuto zahaja ptujski
vrtec že celo desetletje, in ker se
tam vedno dobro počutijo, so
termin za naslednje leto že rezer-
virali.
Daniela Petrovič,
pedagoški vodja
tednik - 4. APRIL 1996
ŠPORT - 19
ROKOMET
Tudi Drava med prvih šesf!
v enaindvajsetem krogu vzhodne druge moške lige so
igralci Drave v zelo borbeni in ostri tekmi uspeli pre-
magati Pomurko iz Bakovcev, kar jim je zagotovilo
mesto med prvih šest ekip in napredovanje v enotno
drugo ligo.
Drava je za napredovanje morala
zmagati, saj je med tednom v zaos-
tali tekmi v Velenju z 20:25 izgu-
bila z drugo ekipo tamkajšnjega
prvoligaša. Ptujčani so v Velenju
delovali izgubljeno, v odločilni
tekmi s Pomurko pa je bilo zlasti v
drugem polčasu popolnoma dru-
gače. Posledica takšne igre, ki jo
gostje kljub ostri igri niso uspeli
ustaviti, sta bili težji poškodbi
Matjaža Pisarja in Gorazda Mla-
karja. Ormožani so v svoji dvorani
z zmago proti Poletu čakali na raz-
plet tekme v Ptuju, Velika Nedelja
pa je tesno izgubila s Krogom. Po
neuradnih rezultatih in lestvici je
v tej ligi pred zadnjim krogom vse
jasno. Ce pa bo tako tudi ostalo, bo
znano šele po prvenstvu, saj je kar
precej pripomb na nekatere tekme
in tudi vloženih protestov.
Rezultati 21. kroga: Drava - Po-
murka 29:27, Ormož - Polet 26:21,
Krog - Velika Nedelja 22:20,
Brežice - Lisca Sevnica 18:30, Go-
renje B - Radeče Papir 29:26 in Pi-
vovarna Laško B - TKI Hrastnik
27:31.
RADEČE................2] 14 2 5 546:502 30
LISCASEVNICA....21 12 5 4 553:475 29
GORENJE B..........21 13 2 6 543:521 28
POMURKA............21 12 2 7 575:502 26
DRAVA.................21 12 1 8 569:518 25
TKI HRASTNIK.....21 10 5 6 572:567 25
ORMOŽ.................21 10 2 9 504:476 22
P. LAŠKO B...........21 8 2 11 576:596 18
VELIKANEDEUA.21 7 2 1 2 504:507 1 6
POLET...................21 5 3 13 489:516 13
KROG....................21 4 4 12 528:585 12
BREŽICE................21 4 O 17 452:636 8
Pari 22. kroga (v soboto,
IB.aprila): Velika Nedelja -
Ormož, Lisca Sevnica - Drava,
TKI Hrastnik - Gorenje B, Po-
murka - Krog, Polet - Celje Pivo-
varna Laško B in Radeče - Brežice.
I.ketar
ORMOŽ - POLET
26:21 (12:11)
v predzadnjem krogu druge ro-
kometne lige vzhod je Ormož brez
večjih težav premagal Polet. V pre-
cej slabi in anemični igri je gostu-
joča ekipa pokazala le malo poleta
in želje po zmagi, saj so možnosti
za dobro uvrstitev v letošnjem
prvenstvu že zapravili. Ormožani
so vložili le toliko energije, kot je
je bilo potrebno, in niso ravno
navdušili okrog 150 najpotrpežlji-
vejših gledalcev.
Tekma ni navdušila nikogar, še
posebej nezadovoljen pa je bil tre-
ner Poleta Benko, ki je imel kar
nekaj pripomb na sojenje sod-
niškega para Andrej Kumer in
Ivan Bujdo. Sodnika sta odpiskala,
milo rečeno, nekaj čudnih
odločitev. Dosodila sta skupno 13
sedemmetrovk, 9 v korist Ormoža,
v 48. minuti pa sta izključila gostu-
jočega Igralca. V svojih odločitvah
sta bila neprepričljiva in sta s kom-
penzacijo poskušala popravljati
svoje napake. Uspešen izvajalec
kazenskih strelov je bil tokrat
Franc Šandor, z več zadetki pa je
presenetil predvsem Rajh.
Za nami je torej še ena slabo
gledljiva tekma ormoške ekipe, ki
trenutno zaseda sedmo mesto na
tabeli in nima realnih možnosti za
vstop v skupno 1. B ligo. Rokomet-
no srenjo pa vse bolj pretresajo, za-
enkrat še neuradne, zahteve po
razveljavitvi nekaterih tekem, v
bolj ekstremnih krogih pa kar ce-
lega prvenstva. Do konca je le še
en krog, zdi pa se, da prvenstva
mogoče le ne bo tako hitro konec.
^ Ormož: Štumberger, Potočnjak, M.
Šandor, Dojčhauer, Fridrih, Praprot-
nik 3, Grabovac 4, Rajh 6, Kirič 2, F.
Šandor 10,Javemik 1, Šulek.
vk
DRAVA - POMURKA
29:27 (12:15)
DRAVA: Valenko, Osterc, Pucko
1, Kotar, Belšak 9, Vrtarič 4,
Potočnjak 2, Pisar 2, Zuran 1,
Hmjadovič 10, Zajšek in Mlakar.
Trener Hrupič.
V derbiju 2. SRL - vzhod so
lahko gledalci v ptujski športni
dvorani videli dokaj dober roko-
met. Kot da je domače igralce za-
radi pomembnosti srečanja bilo
nekoliko strah. Gostje so povedli
in vodili ves prvi polčas razen de-
vete minute, ko so domači povedli
s 3:2. Rokometaši Drave so v na-
daljevanju zaigrali povsem dru-
gače. Polagoma so zniževali razli-
ko gostov in jih v 43. minuti ujeli.
V 44. minuti so domači drugič po-
vedli in do konca srečanja imeli
prednost dveh zadetkov, ki so jih
uspeli ubraniti in s tem dosegli po-
membno zmago za uvrstitev v
enotno drugo slovensko rokomet-
no ligo.
Trener Drave Hrupič: "S to
zmago smo dosegli načrtovano.
Seveda sem vesel zmage v trdi bor-
bi za prvenstvene točke, žal pa je
prišlo do dveh težjih poškodb
igralcev Mlakarja in Pisarja.."
Danilo i€la|nšek
DRAVA - PYRAMIDIA
29:30 (12:16)
DRAVA: Berlič, Čerček 3, Čemi-
vec, Kac 2, Mlakar 6, Šeruga S, Dje-
kič 10, Simonič, Planine 3, Tahiro-
vič, Kafel, Belič.
PVRAMIDIA: Korpar, Rihtarič
5, D. Ivančič, Kelenc, M. Roškar 1,
Cvitanič, Z. Roškar, I. Ivančič 8,
Znidarič, Hrga, Ranfl 11, Tement.
V lokalnem derbiju je bil prika-
zan dokaj dober rokomet. V prvi
polovici je bil rezultat izenačen,
proti koncu polčasa pa so gostje
prišli do prednosti štirih zadetkov.
V drugem polčasu je mladim
domačim rokometašem z vztrajno
igro uspelo razliko zmanjšati in
celo izenačiti pri rezultatu 19 : 19.
Nato pa so gostje zopet prišli do
razlike štirih zadetkov, kar je na
koncu zadostovalo za zmago z
samo zadetkom razlike, saj je mla-
dim Ptujčanom zmanjkalo časa.
Danilo iOainšek
KARATE / DI^VNO PfWENSWO ZA
Najboliši rezultat v zgodovini ptujskega liarateia
Bivši člani KK Poetovic in KK Zanskim, sedaj člani Karate-do kluba Ptuj, so večletni izkušeni tekmovalci, ki pod
strokovnim vodstvom Andreja Cafute sedaj žanjejo vidne rezultate na domačih in mednarodnih tekmah.
Lidija Cafiita, najboljša ptujska
karateistka, dvakratna državna
mladinska prvakinja (leta 93 in 95)
ter viceprvakinja leta 94, je sedaj
tudi med članicami dokazala moj-
strstvo v šponnih borbah. V
srednji kategoriji je postala vi-
ceprvakinja Slovenije, v absolutni
kategoriji pa je zasedla tretje mes-
to. Za Lidijo in klub je to velik
uspeh, saj si je s tem rezultatom iz-
borila mesto v članski reprezen-
tanci Slovenije. Lidija je bila od
leta 93 redna članica mladinske re-
prezentance.
Daniel Pongrac je v športnih
borbah v polsrednji kategoriji za-
sedel tretje mesto. V zelo močni
konkurenci se je za vstop v finale
boril z bivšim mladinskim evrop-
skim prvakom Petrom Laporni-
kom. Gledalci so pri obeh tekmo-
valcih videli veliko atraktivnih hi-
trih nožnih tehnik, kar je čar
vrhunskega karateja. Rezultat je
bil zelo tesen, borba pa se je
končala v korist Lapornika iz
Ljubljane.
Andrej Žitnik, Boštjan Vogri-
nec in Daniel Pongrac so nasto-
pali v katah ekipno ter zasedli tret-
je mesto. V kati ekipno se zahteva
velika zbranost in kontinuiranost
gibov vseh treh tekmovalcev, za to
pa je potrebna večletna vadba.
Na državnem prvenstvu je nas-
topala 250 najboljših karateistov iz
petdesetih klubov.
Andrei C.
Uspešni ptujski tekmovalci (od leve): Daniel Pongrac, Boštjan
Vogrinec, Andrej Žitnik, Lidija Cafuta in trener Andrej Cafuta.
Foto: Langerholc
PRED VRATI JE NOVA KASAŠKA SEZONA
Vse poti vodijo v Ljutomer
ljutomerčani bodo
storili vse, da ubranijo
leskave naslove naj-
boljših iz lanske sezo-
ne # športni boji v
ospredju tudi na otvo-
rittvi sezone 8. aprila
Kasaška karavana je pripravlje-
na na dolgo in naporno sezono, ki
ip bodo že po tradiciji začeli na ve-
likonočni ponedeljek, to je 8. apri-
v zibelki slovenskega kasaškega
^Pona - Ljutomeru. Vmesni
počitek je bil dobrodošel tako kon-
lem kot lastnikom, voznikom in
tekmovalcem, ki so lani zabeležili
dobre rezultate, vsi slovenski kon-
'eniški klubi pa so se preizkusili
ludi kot organizatorji. Naju-
spešnejši klub lanske sezone je bil
Mutomer, kar je razumljivo, saj
8re za tradicijo na eni ter veliko
^oljo, znanje in dobro organizacijo
drugi strani. Ljutomerčani so
Pobrali tudi največ zmag, dobili la-
pavi naslov najboljšega voznika
2 Markom Slavičem ml., da o
drugih lovorikah ne govorimo.
Ljutomer je torej ohranil sloves
nepremagljive kasaške trdnjave,
čeprav dobiva veliko tekmecev v
mlajših klubih, kar je za kasaški
šport dobro.
Odlika lanske sezone, ki bo
kmalu pozabljena, saj je na vratih
nova, ki se bo začela z velikim
kasaškim tekmovanjem na veliko-
nočni ponedeljek, je tudi dober
obisk tekmovanj. Največjega so za-
beležili v Ljutomeru, Šentjerneju
in Lenartu. Veliko ljubiteljev
kasaškega športa se zbere tudi v
Gornji Radgoni in v Komendi. K
temu je največ prispevalo dobro
delo v klubih, pa tudi športni boji,
ki so v glavnem zamenjali nemo-
goče nešportno obnašanje tekmo-
valcev, prekomerno uporabo biča
in druge poteze, ki s športom ni-
majo nič skupnega. Kasaštvo dobi-
va nove dimenzije in že letos naj bi
jih z evropskim tekmovanjem FE-
GAT v Ljutomeru samo še potrdi-
li. Prav takšna tekmovanja so pri-
ložnost, da pridejo v ospredje
športni duh, viteški dvoboji pele-
menitih živali in zmage najboljših.
Letos bo takšnih spopadov veliko,
zveneča imena slovenske kasaške
scene pa obetajo gledljive dirke že
na začetku. V Ljutomeru
domačini zlepa ne bodo dali zma-
ge, toda lani je bilo veliko prese-
nečenj in tako bo najbrž tudi letos.
Že na začetku, pravijo poznavalci
razmer, saj prihaja v Ljutomer več
novih adutov. Počakajmo, bomo
videli!
Marjan Toš
ODBOJKA - 2. državna liga za ženske
Prevalje -
Marsel Ptuj 1:3
(15:5,7:15,11:15,9:15)
Odbojkarice ptujskega MAR-
SELA so gostovale na Prevaljah
in ugnale domačo ekipo, ki se
bori še za drugo mesto ter s tem
tudi za napredovanje.
Domačinke so presenetile ptuj-
ske odbojkarice v prvem nizu, saj
so ga visoko dobile. S tem pa so
verjetno "razjezile" Ptujčanke, ki
so potem brez težav dobile tri
nize in zasluženo zmagale.
Marsel Ptuj je igral v sestavi:
Gojkoškova, Merharjeva, Klaj-
deričeva, Marta in Marjeta
Emeršič, Zenunovičeva, Vin-
diševa in Godčeva.
1.MorselPtu	j................20 17 3 55:23 34
2.Jesenic	e.....................20 14 6 45:26 28
3.	Prevalje.....................20 13 7 47:31 26
4.	Ruše...........................20 13 7 44:29 26
5.Rogoz	o......................20 12 8 47:36 24
6.Melta	l........................20 11 9 44:36 22
7.ŠenWi	d......................20 11 9 39:38 22
8.KaiuhŠošton	i............20 11 9 38:38 22
9,Soll<on.......................20 10 10 44:40 20
10.Štorman	Šempeter.. 20 4 16 21:51 8
11.Cimosl	l....................20 3 17 22:54 6
12.ElektroVitan	c..........20 1 19 10:58 2
V soboto, 6. aprila, ob 17. uri
bodo ptujske odbojkarice v
športni dvorani Mladika odigra-
le zadnje srečanje v tem prvenst-
vu pred svojim občinstvom z eki-
po Storman Šempeter.
Danilo Klajnšok
NOGOMET
2.	SLOVENSKA LIGA
Rezultati 20. igralnega dneva:
Črnuče - Železničar Maribor 2:3,
Rudar Trbovlje - Koper 0:1, Nafta
-	Šentjur 3:1, Napredek BST -
Mengeš 0:1, Železničar Oscar - Za-
gorje 2:0, Era Šmartno - Drava 1:1,
Naklo - Family Shop Piran 1:1;
Proste so bile Vevče.
1.ŽelezniforOsca	r........20 14 6 O 42:9 48
2.	Nafta..........................20 14 2 4 37:11 44
3.(!muJ	e........................19 10 3 6 47:26 33
4.Železni(arMaribor....20	10 3 7 31:28 33
5.	Šentjur.......................20	9	4	7	28:20 31
6.	Koper.........................20	9	4	7	21:16 31
7.	Fomily Shop Piran.....20	8	4	8	24:22 28
S.RudorTrbovlje...........20	7	6	7	20:20 27
9.	Napredek BST...........19 6 7 7 19:21 25
10.	Era Šmartno............20 6 5 9 24:27 23
11.Drav	a.......................19 6 5 8 22:30 23
12.	Naklo.......................20 5 7 8 22:26 22
13.Menge	š....................19 5 6 8 17:28 21
14.Avtoekipa	Vevče......19 5 3 11 25:26 18
15.Zagori	e....................19 4 3 12 13:44 15
Pari 21. igralnega dneva, 7.
aprila: Avtoekipa Vevče - Črnuče,
Zagorje - Era Šmartno, Drava -
Napredek, Mengeš - Nafta, Šentjur
-	Naklo, Family Shop Piran - Ru-
dar Trbovlje, Koper - Železničar
Maribor; prost Železničar Oscar.
ERA ŠMARTNO -
DRAVA 1:1 (1:1)
Strelca: 1:0 Kern (2. minuta),
1:1 T. Emeršič (45.')
^ DRA VA: Javamrvič, Volk, Pucko,
Zolek, Ramšak, Koren, Ceh, Tomaž
Emeršič, Baškovič (Hotko), Milan
Emeršič in Vesenjak.
Nogometaši Drave se po dveh
zaporednih porazih z gostovanja v
Šmartnem vračajo s pomembno
točko. Že v drugi minuti so
domači povedli in nekoliko prese-
netili Ptujčane. Le-ti so se po tem
zadetku razigrali in prevzeli niti v
svoje roke. Imeli so nekaj izjemnih
priložnosti, vendar so bili pri stre-
lih nenatančni. V zadnji minuti
prvega polčasa pa so le kronali svo-
jo premoč in z zadetkom Tomaža
Emeršiča tudi izenačili.
V	drugem polčasu so gledalci vi-
deli dober nogomet. Obe ekipi sta
želeli zmago. Po priložnostih na
obeh straneh je neodločen izzid še
dokaj primeren, vendar^ bolj za
domače igralce. Točka iz Šmartne-
ga je velike pomena pred srečan-
jem z domžalskim Napredkom v
Ptuju.
3.	LIGA - VZHOD
Rezultati 16. kroga: Aluminij -
Beltrans 2:0, Pertoci Bakovci - Bi-
strica 3:0, Pohorje - Unior Zreče
3:0, Steklar - Dravinja 1:0, Tur-
nišče - Kovinar 2:1, Paloma Sever
-	Odranci 1:0, Kungota Broker -
Dravograd 0:3.
1.POHORJ	E...................15 11 2 2 41:14 35
2.	PERTOCI BAKOVCI ....15 11 1 3 24:10 34
3.	DRAVOGRAD.............15 10 1 4 33:15 31
4.	DRAVINJA..................15 8 4 3 26:11 28
5.K0ViNA	R...................15 6 5 4 17:11 23
6.UNI0RZREČ	E............15 6 3 O 11:19 21
7TURNIŠČE..................15 5 4 6 22:24 19
8.	STEKLAR....................15 5 4 6 16:22 19
9.0DRANCI...................15 6 O 9 22:28 18
10.ALUMINI	J................15 4 5 6 18:21 17
11.PAL0MASEVE	R.......15 3 5 7 12:24 14
12.KUN60TABR0KER.15	3 4 8 11:23 13
13.BISTRIC	A.................15 4 1 10 21:39 13
14.BELTRAN	S...............15 3 1 11 6:29 10
Razpored tekem 17. kroga: so-
bota, 6. aprila, ob 16.30: Dravo-
grad - Aluminij, Unior Zreče - Bi-
strica, Kungota Broker - Portoci
Bakaovci, Beltrans - Paloma Sever,
Odranci - Turnišče, Kovinar - Ste-
klar, Dravinja - Pohorje.
ALUMINIJ -
BELTRANS 2:0 (2:0)
Strelca: 1:0 Fridl (v 16. minuti),
2:0 Rozman (34.' iz enajstmetrov-
ke ).
ALUMINIJ: Šmigoc, Zemljič,
Štumberger, Krajnc (Prelčec),
Lončarič^ (E. Hojnik), Rozman,
Fridl, Šaberl, R. Hojnik, Zmko
(Kovačec) in Emeršič.
V	zelo pomembnem srečar^ so
nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega dosegli zasluženo, ven-
dar težko zmago. V prvih 35. mi-
nutah igre so bili veliko boljši na-
sprotnik in imeli veliko priložnos-
ti. Izkoristili so samo dve, in sicer
je v 16. minuti Fridl z močnim
strelom zadel levi spodnji kot gos-
tujočega vratarja, nato pa še Roz-
man iz enajsmetrovke. Do konca
polčaša so imeli rahlo terensko
premoč gostje iz Veržeja. Vsaj po-
lovico drugega polčasa je pripadla
gostom, ki so nekajkrat poskušali s
streli ogroziti domačega vratarja
Šmigoca. Ta pa je bil vedno na
mestu. V drugem delu pa so se ra-
zigrali zopet domači. Fridl je zadel
desni vratnik, R. Hojnik pa
prečnik. Bilo je še nekaj priložnos-
ti, vendar je ostalo pri rezultatu,
doseženem v prvem polčasu.
PERTOCI BAKOVCI
-	BISTRICA 3:0 (1:0)
Strelci: 1:0 Cipot (v 24.'), 2:0
Vogrinčič (70.'), 3:0 Jančar (89.').
BISTRICA: Vidačkovič, Ivetič
(Pipenbaher ), Čelofiga, Hren, Mo-
dic, Kokol, Regoršek, Križanič, Va-
lek (Popotnik ) Radulovič injovano-
vič.
Bistričanom ni uspelo še enkrat
presenetiti. Bakovci so bili tokrat
nekoliko boljši nasprotnik.
Domači so povedli v 24. minuti,
nato pa je bilo obdobje dokaj ena-
kovredne igre. In kot se to dogaja
skorajda že po pravilu, so domači
dokončno štrli odpor Bistrice v
zadnjih dvajsetih minutah, ko so
dosegli dva zadetka. Tudi igralci
Bistrice so imeli svoje priložnosti,
a jih niso realizirali.
Danilo Kiainšek
1.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kroga: Ro-
goznica - United Eagles Pragersko
0:2, Stojnci - Hajdina 0:1, Boč -
Slovenja vas 2:0, Bukovci - Videm
0:5, Dornava - Gorišnica 7:1, Sre-
dišče - Gerečja vas 3:1.
1.U.EA6LESPRA	G........13 9 3 1 37:14 30
2.	DORNAVA..................13	8	4	1	38:16 28
3.	GEREČJA VAS.............13	8	2 3	24:13 26
4.SL0VENJAVAS..........13	7	3 3	34:22 24
5.ST0JNCI.....................13	6	4	3	20:10 22
6.SREDIŠČE...................13	6	2 5	34:23 20
7.VIDE	M........................13 4 3 6 22:26 15
8.G0RIŠNIC	A................13 3 4 6 13:22 13
9.	HAJDINA....................13 3 3 7 13:31 12
10.BOČ-	1......................13 4 1 8 15:36 12
11.BUKOVC	I..................13 2 2 9 16:33 8
12.R0G0ZNICA-	1........13 1 3 9 11:315
Razpored tekem 14. kroga: po-
nedeljek, 8. aprila, ob 16.30: U.
Eagles Pragersko - Središče,
Gerečja vas - Dornava, Gorišnica -
Bukovci, Videm - Boč, Hajdina -
Rogoznica, Slovenja vas - Stojnci.
2.	LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kroga:
Skorba - Sp.Polskava 2:1, Grajena
-	Mladinec 0:1, Podvinci - Hajdoše
0:3, Apače-Ormož 1:1.
1.GRAJEN	A...................11 7 3 1 34:9 24
2.	SKORBA.....................10	6	2	2	27:13 20
3.0RM0Ž.......................10	5	4	1	25:13 19
4.MLADINE	C.................11	5	4	2	18:18 19
5.APAČE-1	...................11	4	3	4	15:21 14
6.SP.P0LSKAVA............11	3	4	4	20:24 13
7.HAJDOŠ	E...................11 3 2 6 14:29 11
8.PAG0LESK0VE	C.......10 2 2 6 13:24 8
9.	TRŽEČ........^..............10 1 4 5 12:16 7
10.	PODVINCI-1 ...........11 2 2 7 9:20 7
Razpored tekem 14. kroga: so-
bota, 6. aprila, ob 16.30: Sp. Pol-
skava - Pago Leskovec; ponedel-
jek, 8. aprila, ob 16.30: Ormož -
Podvinci, Mladinec - Skorba, Haj-
doše - Grajena.
MLADINA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 13. kroga:
Stojnci - Hajdina 3:0, Boč - Slo-
venja vas 3:1, Bukovci - Videm 0:4
Dornava - Gorišnica 4:1, Bistrica -
Gerečja vas 1:0, Rogoznica - Pra-
gersko 0:1.
Razpored tekem 14. kroga: so-
bota, 6. aprila, ob 16.30: Pragersko
-	Bistrica, Gerečja vas - Dornava,
Gorišnica - Bukovci, Videm - Boč,
Hajdina - Rogoznica, Slovenja vas
-	Stojnci.
Branko Lošnik
20 - ZA RAZVEDRILO
4. APRIL 1996- tednik
tednik - 4. APRIL 1996
ZA KRATEK CAS - 21
Vsak teden slišim od 20 do 40 novih
pesmi, od katerih izberem najboljše
in jih poizkušam z besedo predstaviti
v Info kotičku. Pesmi izbiram po kva-
liteti, hkrati pa vam ponujam zmeraj
nekaj uveljavljenih glasbenikov in
nekaj novih glasbenih potencialov ali
talentov!
Tracey Thorn in Ben Watts sta člana
skupine EVERVTHING BUT THE
GIRL, ki se je med popularne za-
vihtela s komadom Missing. Ta ima
zelo dober napev: "Pogrešam te, kot
puščava pogreša dež!" Duo EVERV-
THING BUT THE GIRL sta na al-
bum Amplified heart uvrstila tudi
dokaj povprečen komad WALKING
WOUNDED.
Britanski pop duo PJ & DUNCAN je
zelo marljiv, saj za TV hišo BBC pri-
pravlja otroške oddaje. Najstnika iz
tega dueta pa sta v novi pesmi STEP-
PIN STONE za podlago upo-
rabila različne glasbene stile. ,
V zadnjih letih doživljajo veliko po-
pularnost fantovske skupine, katerih
glavna lastnost je stas, ne pa glas.
Nekatere slovenske punce so dobe-
sedno ponorele, ko je v Sloveniji nas-
topila skupina CAUGHT IN THE
ACT. Kvartet na Nizozemskem sne-
ma drugi album Forever Friend, ki
ga fantje promovirajo s solidno po-
pevko DON'T WALK AWAY.
Tudi Nemčija ima svoje lepe,dečke,
ki se skrivajo pod imenom BED &
BRE AKFAST. Zanimivo ime je sku-
pino popeljalo med znane, kjer se
bodo fantje poizkusili utrditi s po-
pevko IFICOULD CHANGE THE
WORLD. (***)
Odlični pop duo THE BELOVED je
pavziral dobri dve leti, ko je nav-
duševal s skladbo SWEET HARMO-
NY. THE BELOVED se vračata s
skladbo SATELITE.
Jamajški pevec SHAGGV je z albuma
Boombastic ob naslovnemu hitu pri-
pravil še komade: In the Summerti-
me, The Train is Coming in Why you
Treat me so Bad. SHAGGV tokrat
ponuja nekaj drugačnega lahkega re-
gija v komadu SOMETHING DIF-
FERENT.
ZDA so gotovo domovina rap in hip-
hop glasbe. Oba stila je pomešal BUS-
TA RHVMES, ki v večini navdušuje
temnopolte prebivalce ZDA s spev-
nim komadom WOO-HAH.
SKEE-LO je umetniško ime ame-
riškega raperja, ki se je priljubil s
primerjalnim komadom I Wish.
SKEE-LO tokrat omenja Michaela
Jacksona v rap komadu s filmskim
naslovom SUPERMAN.
Ameriški kritiki so soul pevca D'AN-
GELA primerjali z legendarnim Ste-
viejem Wanderjem. Velika reklama
za D'ANGELA, ki je na 10. mestu
ameriške lestvice s soul skladbo
LADV.
PRESIDENT OF THE UNITED
STATES OF AMERICA je celotno
in hkrati tudi najdaljše ime skupine
v zgodovini glasbe na ameriški lest-
vici. PRESIDENT OF THE USA so
uspeli z ročk skladbo Lump, ki ji
dodajajo skladbo PEACHES.
V začetku leta je TORIAMOS izdala
album Boys for Pele in pesem Caught
a Like Sneeze. Kontroverzna TORI
ob prijetnih zvokih klavirja ponuja
novo pesem TATULA.
Britanska pevka TASMIN ARA-
CHER je postala znana po baladi
Sleeping Satelite. TASMIN se vrača
ponovno z balado z naslovom ONE
MORE GOOD NIGHT WITH THE
HOV.
Glasbene celote v obliki albumov so
v marcu izdali: THE BEATLES -
Anthology 2 (1965-1968), MIKE &
THE MECHANIC - Hits, STONE
TEMPLE PILOTS - Tiny Music ...
and Songs from ..., KISS - Unplug-
ged, ERIC CLAPTON - Crossroad 2,
BOD DVLAN - Greatest Hits Volu-
me 3, MARK KNOPLER - Golden
Heart, TAKE THAT - Greatest Hits,
CELINE DION - Falling into you,
PULP - Countdown 1992-1983,
SCOOTER - Our Happy Hardcore,
CAPITAN JACK - The Mission,
WORLDS APART - Everybo,dy.
__David Breznik
Lestvico popularnih 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
o^mladi dopisniki
MAME
Mame so tiste, ki so nas rodile. De-
vet mesecev so nas nosile pod
srcem in se nas veselile. Ko so nas
ob našem prihodu na svet prvič
zagledale, so bile srečne. Mi smo
njihovi otroci in one nas imajo
rade.
Tudi moja mama me ima rada.
Včasih se skregava, a se hitro pobo-
tava. Najraje grem z mamo v trgo-
vino. Takrat vedno kaj kupiva.
Največkrat kupujeva oblačila. Po-
tem to pred atijem skrijeva. Kadar
ati opazi, da imava kaj novega, ne
more več nič narediti, kajti oblačila
sva že plačali in jih več ne moreva
dati nazaj. Zadnjič sva naročili
nove zavese. Atiju so všeč, ampak
se jezi, zakaj sva zopet po nepotreb-
nem zapravljali denar.
Mamo imam rada, čeprav včasih to
premalo pokažem.
Maja Toš, 4. r.,
OŠ Lenart
MOJE NAKUPOVANJE
Naša družina se je odločila, da gre-
mo nakupovat. V soboto smo šli v
Petovio. Zmotili smo se v vratih in
stopili v oddelek pohištva. Iskali
smo kruh, klobase, moko, sadje in
čistila. Prijazen prodajalec nas je
prepričeval, naj kupimo kuhinjske
elemente. Toda te že imamo! Po-
nujati nam je začel dnevno sobo.
Končno smo mu pojasnili, da bi
radi kupili živila. Pokazal nam je
pot. Prijaznemu prodajalcu smo se
zahvalili. Odšli smo na drug odde-
lek. Košaro smo napolnili do vrha:
kruh, malo sira, salame, čokolade,
pivo za atija, kavo za mamico, sadje
zame. Pri blagajni je atija skoraj
kap, ko mu je trgovka pomolila
račun pod nos.Plačal je in odšli
smo domov. Vso pot je imel samo-
govor, ker mu je ostalo samo dvaj-
set tolarjev. To pa ni dovolj niti za
požirek piva!
Aleksander Miložič, 2. a,
OŠ Breg
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
Prvič sem bil na železniški postaji,
ko je šola organizirala vlak, da smo
se peljali z njim v Ljubljano. Vse tri
šole smo se zbrale na železniški
postaji na Ptuju. Ptujska železniška
postaja je velika. Pred njo je veliko
tirov, ki vodijo proti Ormužu in
hrvaški meji. V nasprotni smeri pa
nas pripeljejo v Ljubljano in celo
proti morju. Na železniški postaji
kupimo vozovnice. Na oglasni de-
ski je vozni red, kdaj vlaki pripelje-
jo in odpeljejo. Če vlaka dolgo časa
ni, ga počakamo v čakalnici ali pa
gremo na čaj ali sok. Z vlakom je
bila vožnja prijetna. Še večkrat se
želim peljati z njim.
Matej Purg, 4. r,
OŠ Sela
GOZD
Lepega jesenskega dne sem šel v
gozd. V gozdu sem videl mnogo
lepih stvari. Ker je jesen, je mnogo
listja že odpadlo. Pod mojimi noga-
mi je šelestelo suho listje. Naenkrat
sem zagledal zajčka. Zelo se me je
prestrašil in odskakljal naprej.
Imel je lep siv kožuh in dolge uhlje.
Šel sem naprej in za grmovjem zag-
ledal dve srnici. Zelo počasi sem šel
do grmovja in ju tiho opazoval. Bili
sta sivi z belimi lisami. Naenkrat
sem se spotaknil in padel. Srni sta
se prestrašili in zbežali. Ko sem
vstal, sem na drevesu zagledal ve-
verico, kako je jedla lešnike. Hotel
sem se ji približati, a je zbežala v
duplo. Na glavo pa mi je vrgla kos
lešnika. Začel sem se smejati in
odšel proti domu. Doma sem atiju
in mamici pripovedoval, kaj vse
sem doživel v gozdu.
Uroš Nahberger, 2. r.,
OŠ Hajdina
TRAVNA BILKA MI JE
ZAUPALA SVOJO
SKRIVNOST
Nekoč je živel kmet, ki je vsak dan
spustil krave na pašo. Bile so veli-
ke. Zraven je bilo tudi nekaj bikov.
Nekega dne, ko je kmet spet spustil
krave na pašo, se je največja krava
šla past tja, kjer so bile najsočnejše
bilke. Pojedla jih je zelo veliko. Le
tiste, ki je bila najlepša, ni požrla,
čeprav je malo manjkalo.
Pozimi, ko je bil mraz, sem šel k
bilki in jo vprašal: "AH te ni nič
strah?"
"Malo," mi je odgovorila.
Čez nekaj dni pa mi je zaupala svojo
skrivnost. Pripovedovala je: "Kravi
sem videla v želodec. Tam ima pra-
vo Postojnsko jamo. Desni zob ima
črn. In da ti ne govorim o tem,
kakšen ima jezik ... Mislim, da je
dolg najmanj tri metre."
Ko sem to slišal, me je kar "vrglo na
rit". Bil sem tako prestrašen, da sem
se raje poslovil in odšel s hitrimi
koraki domov. Pa še doma sem pre-
mišljeval o kravjem trimetrskem
jeziku.
Neno Cerovič, 4. b,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
SPUO IN SANJAJO
V šoli smo se učili, da pozimi živali
spijo. Vsaj nekatere. Nekaj je tudi
takih, ki odletijo v tiste daljne
južne kraje. V jeseni se poslovijo in
gredo tja, kjer je toplo. Ostalim pti-
cam naredimo ptičje hišice in jih
hranimo. Ste se že kdaj vprašali, kje
so nekatere živali, ki jih pozimi ne
vidimo? Sama vem, kaj delajo. Spi-
jo in sanjajo.
Medvedki sanjajo o sladkem medu
in sočnih hruškah. Med spanjem se
jim kar cedijo sline. Jazbec. Tudi
on sanja o hrani. Kje bi jo našel,
komu bi jo vzel, da bi nasitil svoj
trebuh? Kača sanja o miših in
bolečih ugrizih. Jež se smehlja, ko
čuti rast bodic. Ve, da bo z daljšimi
večji, močnejši. Nabiral bo sadje, se
hranil in skrbel za svoje mladiče.
Take so njihove sanje. Le včasih se
zbudijo, se obrnejo in nasmehnejo,
ker vedo, da se bodo spomladi
srečali s svojimi naspanimi prija-
telji. Sedaj spijo. Prosim, ne zbudi-
te jih!
Gordana Sari, 4. a
OŠ Juršinci
VZAJEMNA POMOČ
Srečali smo se z ljudmi, ki so prik-
lenjeni na invalidske vozičke. Po-
vedali so nam, da je med invalidi
vse več otrok. Izvedeli smo, da so
zelo aktivni in da se ukvarjajo z
najrazličnejšimi dejavnostmi. Ima-
jo svoj časopis, ki se imenuje Para-
plegik. V društvu so včlanjeni inva-
laidi iz cele Slovenije, tako tudi iz
naših ormoških krajev.
Ker smo prodali kar veliko njiho-
vih novoletnih voščilnic in kole-
darjev, so nas povabili na sprejem
v Ljubljano. To srečanje nam bo
ostalo v lepem spominu. Dobili
smo tudi veliko daril, ki smo se jih
zelo razveselili.
Spoznali smo, da tudi ljudje na in-
validskih vozičkih znajo biti dobri
prijatelji.
Irena Rajh, 4. b,
OŠ Tomaž pri Ormožu
22 - ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
4. APRIL 1996 - tednik
ŠPORTNE NOVICE
BOKS • Evrop-
sko prvenstvo
v Danskem mestu Vejle se je
pričelo evropsko prvenstvo v
boksu, katerega sta se udeležila
tudi ptujska boksarja Armand
Krajnc (BK Ptuj) in Dejan
Zavec (Tehcenter Ptuj). V vel-
terski kategoriji je Dejana Zav-
ca po točkah (8:5) premagal
turški predstavnik Sume Cehi-
to. V polsrednji kategoriji pa je
Armand Krajnc izgubil po
ogorčenem boju po točkah
(9:8) z ukrajinskim boksarjem
Sergejem Gorodničevim. Prvo
rundo je dobil Ukrajinec, v
drugi je bilo neodločeno, v
tretji pa je bil boljši Krajnc.
Danilo Klajniok
PLANINSKI
KOTIČEK
# K Štampetove-
mu mostu
Ob dnevu slovenskiH želez-
ničarjev Planinsko društvo
Železničar iz Ljubljane tudi le-
tos organizira planinski pohod
Štampetov most. Udeležili se
ga bomo tudi planinci in ljubi-
telji gora iz Ptuja. Zbor vseh
udeležencev bo v soboto, 13.
aprila, ob 4.45 pred pisarno PD
Ptuj. Oprema je za sredogorje,
a jo prilagodite vremenu (pla-
ninski čevlji). Hrana iz nahrbt-
nika, planinci iz PD Železničar
pa bodo na cilju poskrbeli za
tople jedi in napitke. Pot pote-
ka pretežno po Logaški planoti
s skupno hojo 6 ur.
Za starejše planince in vse, ki
bi želeli izlet z manj hoje in og-
ledom pekelskih slapov, vzpo-
redno s pohodom organizira-
mo izlet v Pekel pri Borovnici.
Oprema in vsa druga navodila
so enaka kot za pohod Štampe-
tov most, skupne hoje pa je tu-
kaj le 3 ure. Cena, ki vključuje j
povratno vozovnico do Verda, I
organizacijo in vodenje, znaša ;
570 SIT. Prijave s plačilom i
sprejemamo najkasneje do tor-
ka, 9, aprila, med 17. in 18. uro. ,
Drugače je cena 1500 SIT.
TRAP
#	Pričetek3. lige
v soboto, 30. marca, se je
pričelo v Novi Gorici tekmo-
vanje v 3. državni ligi. Rezulta-
ti 1. kola: ekipno: 1. Murska
Sobota, 2. Črnomelj, 3. Ormož;
posamezno: 1. Denis Pojbič
(MS) 57 golobov, 2. Blaž Ku-
kec (Ormož 56) golobov, 3.
Matej Krašovic (Dolomiti) 56
golobov. Drugo kolo tretje
državne lige bo na strelišču v
Ormožu.
Dušan Cvetko
KOŠARKA
#	Napredovala
Duplek in Žalec
Vrstni red končnice košar-
karske D lige za moške: Du-
plek - 25 točk, Žalec in Ptuj -
24, Pragersko - 23, Gorenja vas
- 21, Toplice - 18, Lovrenc in
Vipava ; 16. Ekipi KK Duplek
in KK Žalec sta se neposredno
uvrstili v C ligo, moštvi Ptuja
in Paragerskega pa bosta igrali
za uvrstitev v C ligo s trinajsto
in štirinajsto ekipo C lige.
Ivo Kornik
GIMNASTIKA
#	Nastop mladih
v začetku marca je bilo v
Ljubljani državno prvenstvo v
akrobatiki za mlajše dečke in
deklice, starejše dečke in dekli-
ce ter mladince. Z uspehom se
ga je udeležilo tudi gimnas-
tično društvo Ptuj. Mlajši
dečki so bili četrti, mlajše de-
klice pete, starejši dečki šesti.
starejše deklice pa so bile kot
ekipa pete.
MG
MALI NOGOMET
#	EŠ Ptuj - SSTŠ
Murska Sobota
3:1 (2:0)
Mladi nogometaši iz Eko-
nomske šole Ptuj na čelu z
državnima mladinskima repre-
zentantoma Nastjo Čehom in
Damjanom Bezjakom so v
srečanju s Srednjo strojno in
tekstilno šolo upravičili vlogo
favorita. Zmagovalno moštvo:
Vogrinec, N. Čeh, R. Bezjak,
Bratec, D. Bezjak, M. Emeršič,
B. Emeršič, N. Čeh, Kuser-
banj, Lenart (trener prof.
Dušan Majcenovič).
Ivo Kornik
KOŠARKA
#	Turnir trojk v
Podlehniku
v soboto, 23. marca, je košar-
karska sekcija športnega
društva Podlehnik v telovadni-
ci šole Podlehnik organizirala
košarkarski turnir v trojkah.
Sodelovalo je sedem ekip iz
Podlehnika, Vidma in Ptuja.
Najuspešnejši so bili košarkarji
iz Ptuja, drugo in tretje mesto
so osvojili domačini.
STRELJANJE
#	DP za osnovne
in srednje šole
30. marca je bilo v Ljubljani
finale državnega prvenstva za
osnovne in srednje šole v strel-
janju s serijsko zračno puško.
Kljub zelo slabim razmeram za
vadbo na šoli Destrnik so se v
finale uvrstile tudi učenke te
šole in ekipno zasedle 9. mesto
s 449 ^ krogi. Tekmovale so
Nada Žampa (158 krogov), Si-
mona Simonič (148 krogov) in
Majda Čeh (143 krogov) pod
vodstvom Draga Skurjenega.
JUDO / 5. POKAL MURSKE SOBOTE
Uspešni GorišničanI in Ptujčani
Murska Sobota je v nedeljo, 31.
marca gostila 170 slovenskih in
tujih judoistov iz 18 klubov na 5.
mednarodnem pokalu Murske
Sobote, med njimi 15 tekmoval-
cev JK Drava in 9 Gorišničanov.
Rezultati Ptujčanov: do 30 kg:
1. Primož Krajnc; do 34 kg: 2.
Marko Plajnšek; do 38 kg: 3.
Aleš Krajnc; do 50 kg: 3. Sašo
Brmež; do 65 kg: 3. Sašo Kolet-
nik; absolutna kat.: 3. Miha
Prime. V kat. do 46 kg je Dam-
jan Zagoršek za las zgrešil bro-
nasto odličje, Emin Muratovič
(do 42 kg), Sašo Oblak in Aljaž
Frajnkovič (do 50 kg) so tokrat
dosegli 7. mesta. Krona uspeha
pa je vsekakor pripadla Dejanu
Vogrincu, ki je v kat. do 71 kg
osvojil 1. mesto. K skupnemu
uspehu pa sta pridala svoja
odličja Jože Leščak z osvojenim
3. mestom v kat. do 78 kg in
Marko Kramberger z 2. mestom
v absolutni kat. Ekipno so
Ptujčani dosegli odlično 3. mes-
to.
Ekipo Gorišnice so sestavljali
po kategorijah: do 30 kg Marko
Mihalinec - 3. mesto, do 34 kg
Dani Rus - L mesto, do 42 kg
Jernej Brodnjak - 5. mesto, do
50 kg Janez Šmigoc - 5. mesto,
do 55 kg Denis Rus in Milan
Kokot - oba 5. mesto, do 60 kg
Mimes Alič - 3. mesto, do 71 kg
Gregor Kolednik - 3. mesto, nad
71 kg Miljenko Kokot - 2. mes-
to.
S. Starček, Ivan Rus
ŠPORTNI PORTRET / KOLESARSKI TRENER ANDREJ CIMPRIC
Optimizem v ptujskem kolesarstvu
Kolesarstvo je zelo garaški šport, kajti le s trdim delom se
dosežejo rezultati. To je že dolgo vodilo v Kolesarskem klu-
bu Perutnine Ptuj. Dolgo so delali in ustvarjali, sedaj pa
imajo svoje tri člane Mitja Mahoriča, Mirana Kelnerja in
Petra Purga, zraven njih pa še Iztoka Melanška, Gregorja
Zajca, Marka Baloha in Aleša Poljanška. Njihov trener je
profesor Andrej Cimprič, trenerja tudi slovenske kolesar-
ske reprezentance.
-	Kako to, da ste prevzeli mes-
to trenerja pri KK Perutnina
Ptuj?
Andrej Cimprič: "Že konec
lanske sezone je bilo čutiti, da
Ptujčanom primanjkuje trener,
ker v tem koncu Slovenije ni
strokovnega kadra. Dobil sem
nalogo, da pripeljem na Ptuj ko-
lesarskega strokovnjaka, vendar
mi to ni uspelo, zato sem se sam
odločil, da se angažiram pri ptuj-
skem kolesarskem klubu. Tre-
nutno delam sam, vendar
pričakujem, da se bodo razmere
v kratkem uredile. Vsi si priza-
devamo za to in sem optimist."
-	Kaj je pretehtalo, da ste se
odločili za prevzem trenerske-
ga dela?
Andrej Cimprič: "Ptujski ko-
lesarski klub je sicer mlad, ven-
dar že pet let resno dela in prav
to me je vodilo, da bi še sam pris-
peval k dosegaju nivoja, kot ga
že poznajo v Ljubljani, Kranju
in Novem mestu. Moram reči,
da v slovenskem kolesarstvu vla-
da tekma med nekaterimi klubi,
kdo bo prevladal. Seveda pa sem
za pošteno igro."
-	K Perutnini so pristopili ko-
lesarji iz Celja in bodo pomaga-
li mlajšim ptujskim kolesar-
jem, da se nekaj naučijo. Kaj
pomeni članska ptujska ekipa v
slovenskem kolesarstvu?
Andrej Cimprič: "Na začetku
moram reči, da je kolesarstvo si-
cer individualni šport, vendar
tekmovalec brez ekipe težko
uspe. Zato smo se odločili, da
Ptuj starta s člansko ekipo in bi
po tako perspektivni tekmovalci
prišli na višjo stopnjo. Kolesarji
iz Celja so izkušeni, saj so že dalj
časa v kolesarstvu in mladim ko-
lesarjem lahko pomagajo. Mnen-
ja sem, da je to pravilna formula
in s tem bi prihajajoči mladi ko-
lesarji KK Perutnina Ptuj na-
predovali do svojega vrhunca.
-	Veliko ste trenirali in vozili
tudi nekaj dirk. Kako bi ocenili
sedanje stanje v kolesarstvu?
Andrej Cimprič: "Prve dirke
so služile temu, da preverimo
stopnjo trenutne forme, pokaza-
le pa so tudi, kam se v tem tre-
nutku lahko uvrščamo. V slo-
venskem kolesarstvu se lahko
enakovredno kosamo z drugimi
klubi, v mednarodni konkurenci
pa so predvsem Italijani korak
naprej. Dirke v tujini nam bodo
služile kot dober trening za ka-
snejše pomembnejše tekme.
Imamo pa nekaj mladih kolesar-
jev, ki se tudi v mednarodnem
merilu enakovredno kosajo z
vrstniki."
- Kje pričakujete pri ptujskih
kolesarjih tekmovalni vrhu-
nec?
Andrej Cimprič: "Cilj prvega
dela sezone je uvrstitev v prvo
deseterico na na dirki v Sloveni-
ji. Mladi kolesarji do 23 let imajo
prvi vrh v juniju na evropskem
prvenstvu; upamo, da bo vsaj
eden nastopil v reprezentanci.
Seveda pa načrtujemo formo
tudi za državno prvenstvo, ki bo
23. junija v Lenartu; naš takrat-
ni cilj je, da bi vsaj eden izmed
ptujskih tekmovalcev posegel po
medalji."
Ste tudi trener slovenske
članske reprezentance. Kje bo
slovensko kolesarstvo
letošnjem letu?
Andrej Cimprič: "Stanje je tu
zelo komplicirano. Če sem na
Ptuju optimist, v slovenski re.
prezentanci nisem. Reprezen-
tanca je v zadnjih letih delovala
bolj v klubskih okvirih in to se
precej pozna. Letos imamo veli.
ko pomembnih tekmovanj,
predvsem olimpiada, kjer pa še
ni znano, ali bodo naši kolesarji
nastopili, saj moramo doseči
norme, ki jih je postavil olimpij,
ski komite."
-	Slišal sem, da so težave v
zvezi s svetovnim prvenstvom,
ki bo v Novem mestu.
Andrej Cimprič: "Predvsem
nam manjka teren za dirkališče.
Težav je ogromno, kako jih
bomo odpravili, pa ne morem
reči."
-	Za perspektivo in bodočnost
ptujskega kolesarstva se torej
ni bati?
Andrej Cimprič: "Organizaci-
ja in predvsem ljudje z direktor-
jem kluba Renejem Glavnikom
na čelu so pravi. Tudi sam si
bom prizadeval, da bi Ptuj bil
enakovreden ali pa celo najboljši
v slovenskem merilu."
Danilo Klainšek
E =5
il
tednik - 4. APRIL 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
26 - POSLOVNA SPOROČILA
4. APRIL 1996- tednih
tednik - 4. APRIL 1996
OGLASI IN OBJAVE-27
SE O ZDRAVNIŠKI STAVKI
Med stavko bolniških
listov ne izdaiaio
v torek, ko smo končevali to številko Tednika, je stavka v
slovenskem zdravstvu še potekala, zadnja pogajanja med
glavnim stavkovnim odborom Fidesa in vladno pogajalsko
skupino pa so že dala slutiti, da se bo v teh dneh končala.
Kot nam je povedala predsednica stavkovnega odbora v ZD
Ptuj dr. Metka Petek Uhan, bolniških listov tudi v torek niso
izdajali, ker tako določajo stavkovna navodila in jih dosled-
no spoštujejo.
Da bo neizdaja bolniških lis-
tov še nekaj časa burila duhove,
je zaznati tudi po mnenju repu-
bliškega inšpektorata za delo, ki
je zapisal, da organizator stavke
s takim ravnanjem menda že
posega pod minimum, ki ga je
dolžan zagotoviti po zakonu o
stavki. Z neizdajo bolniških lis-
tov naj bi zdravniki kršili sedmi
člen o stavki. Ministrstvo za
zdravstvo naj bi zato to dejanje
dalo v presojo socialnemu
sodišču.
Sicer pa naj bi po predvide-
vanjih zdravniki že danes
pričeli normalno delati. V času
stavke je osnovno zdravstvo am-
bulante za nujne primere orga-
niziralo na Potrčevi, le^ ženski
dispanzer je ostal v Čučkovi
stavbi. Po zagotovilih dr. Petko-
ve so pregledali vse paciente, ki
so prišli v ambulante in iskali
zdravniško pomoč. Pisali pa so
tudi recepte za zdravila, ki niso
življenjskega pomena.
Kakorkoli že, dejstvo ostaja,
da bodo dnevi po stavki izredno
naporni tako za zdravnike kot
za paciente. V kratkem času za-
mujenega ne bo mogoče nado-
mestiti, kar pomeni še dodatne
čakalne dobe. Resnica pa tudi
je, da so levji delež stavke "nosi-
li" uporabniki in da si odgovor-
ni niso nič kaj dosti prizadevali,
da uporabniki ne bi bili priza-
deti. Vsaj neizdaja bolniških lis-
tov kaže na to.
MG
Kdbiba kana vandalbma?
Na bivšem mestnem pokopališču, ki se trudi postati spo-
minski park, si vandali podajajo roke. Pustošenja je vedno
več, najbolj pa so na udaru lične svetilke. Toliko, kolikor jih je
obležalo marca, jih doslej še ni. Pod udarci skrunilcev jih je
padlo dvajset oziroma slaba tretjina vseh. Obnova bo zelo dra-
ga in zapletena, ker so stekleni deli uvoženi. Za razsvetljavo
na bivšem mestnem pokopališču je doslej šlo že blizu deset
milijonov tolarjev javnih sredstev. Kako zavarovati to
območje pred vandalskim početjem, je vprašanje, ki si ga v
tem trenutku zastavljajo mnogi, a prave rešitve ne ponuja
nihče. Bo potrebno ta prostor zavarovati s ključarjem ali kako
drugače, da bo varen in bo lahko razvijal svojo hinkcijo spo-
minskega parka?
Tako smo zapisali v začetku
prejšnjega tedna, ob koncu pa
so bile razmere že bistveno
drugačne. Z ročno žagico,
tako so ugotovili strokovnjaki,
je skrunilcem uspel še en pod-
vig: odžagali so železna vrata
v zidu, s katerimi so poskušali
zapreti prehod proti
srednješolskemu centru in s
tem onemogočiti pustošenje v
spominskem parku. Kot nam
je sporočila Zdenka Matjašič z
oddelka za okolje in prostor
ter gospodarsko infrastruktu-
ro v mestni občini Ptuj, so
medtem tudi že odstranili
poškodovane svetilke, elek-
trične dele pa zavarovali s
plastiko, a je nekaterim že
postala trn v peti, saj jo pridno
obdelujejo. Odpeljali pa so
tudi zabojnik ob zidu, ki so ga
pridno polnili tudi stanovalci
iz bližnjih blokov, čeprav je
bil namenjen le za potrebe po-
kopališča. Občanom spo-
ročajo, naj tam več ne odlaga-
jo smeti, ker na tem mestu za-
bojnika v bodoče več ne bo.
Proti onesnaževalcem bodo
ustrezno ukrepali, nekaj pa so
jih medtem že dobili. Proti
skrunilcem v spominskem
parku se bodo v bodoče borili
tudi z zaklepanjem glavnih
vhodnih vrat. Stara v zidu
proti srednješolskemu centru
bodo prav tako vrnila na staro
mesto.
MG
h
Blafnega
Dola v
Cvropo?
Bomo po takih cestah, ko je
tale v Dragoviču (občina
Juršinci) lahko prispeli do Ev-
rope?
H « i }
T l(f>lu\
PTUJ • Danes ob 17.
uri bo v pravljični sobi
mladinskega oddelka
ptujske knjižnice Lilijana
Klemenčič pripovedo-
vala velikonočno pravlji-
co o Hopku, nato pa bo
z otroki izdelovala pi-
sanke. Do 27. aprila je
na ogled razstava, ki
prinaša vse o zajcih, z
naslovom Zajčja dobra-
va.
PTUJ • Jutri ob 12. uri
bo v Mestni hiši odprta
prva samostojna likov-
na razstava nekdanje
Ptujčanke, ki živi sedaj v
Pulju, Anette Al Sharafy
z naslovom Cvetje in
morje.
LENART # Jutri bo v
kulturnem	domu
območno srečanje lut-
kovnih skupin seve-
rovzhodne Slovenije.
ORMOŽ • V petek, 5.
aprila, ob 18. uri bo v
prodajno-servisnem
centru Renault na Har-
deku 44c pri Ormožu
odprtje razstave likov-
nih del Bojana
Oberčkala. K celovite-
mu kulturnemu doživet-
ju bosta s svojim pro-
gramom pripomogla pi-
satelj Tone Partljič in
dekliška pevska skupi-
na Iz Središča ob Dravi.
ORMOŽ # Kulturnoal-
ternativni center organi-
zira v soboto, 6. aprila,
ob 21. uri v prostorih
Unterhunda koncert za
ljubitelje punka. Nasto-
pila bo skupina Presto-
opniks iz Nemčije.
PTUJ • V ponedeljek,
8. aprila, bo ob 19.30 v
cerkvi sv. Ožbalta veli-
konočni dobrodelni
koncert, na katerem bo
zapel vokalni kvartet
bratov kapucinov Mir in
dobro.
VITOMARCI • V pone-
deljek, 8. aprila, bo
dramska skupina Vito-
marci ob 15. uri za
domače občinstvo
zadnjič odigrala kome-
dijo Zbeži od žene.
CIRKULANE • V pone-
deljek, 8. aprila, bo
dramska skupina PD
Cirkulane odigrala
zadnjič pred domačim
občinstvom Štandeker-
jevo dramo Prevara.
GORIŠNICA • PD Si-
mona Gregorčiča iz Ve-
like Nedelje bo v pone-
deljek, 8. aprila, 40.
uprizorilo komedijo v
prieškem narečju Za-
drega za zadregoj.
Predstava se bo pričela
ob 19. uri.
PTUJ • V torek, 9. apri-
la, bo ob 19.30 v gleda-
lišču koncert Pihalnega
orkestra Ptuj in Big ben-
da Ptuj pod vodstvom
prof. Antona Horvata s
solisti Damjanom Kola-
ričem, Mojco Menoni,
Dado Kladnik in Rudi-
jem Milošičem.
KINO PTUJ • Od 4. do
10. aprila bo na spore-
du Babe - galantni puj-
sek ob 18. in 20. uri, od
petka do nedelje pa še
ob 16. uri. Vrteli ga
bodo tudi v ponedeljek.
ČRNA KRONIKA
TRiSCILA V REP
KOLONE VOZIL
Po Ormoški cesti proti Ruju je v
četrtek, 28. marca, nekaj po 19. uri
vozila osebni avto 29-letna Breda
M. iz Ruja. Domnevno zaradi pre-
velike hitrosti je trčila v osebni avto
46-letnega Franca H. iz Zg.
Gruškovja pri Podlehniku, ki je stal
v koloni vozil pred spuščenimi za-
pornicami železniškega prehoda
na Ormoški cesti. Pri trčenju je avto
Franca H. odbilo še v osebni avto
25-letnega Janka A. iz Bukovcev
pri Markovcih, ki je stal pred njim. V
nezgodi je bil Franc H. hudo ran-
jen, Breda M. pa se je lažje ranila.
Na vozilih je po oceni škode za več
kot milijon tolarjev.
VOZNICA HUDO
RANJENA
v sredo, 27. marca, ob 18.15 je
voznica osebnega avtomobila 28-
letna Edita K. iz Čadrama pri
Poljčanah pred prehodom za
pešce na Titovi cesti v Slovenski
Bistrici pravilno ustavila. V njen sto-
ječi avto je trčil z osebnim avtomo-
bilom 27-letni Aleksander F iz Slo-
venske Bistrice, ki je pripeljal za
njo. V trčenju se je Edita K. hudo
ranila.
ČELNO TRČENJE MED
MEJNIM PREHODOM
v soboto, 30. marca, nekaj po
11. uri je na regionalni cesti med
slovenskim in hrvaškim mejnim
prehodom Središče ob Dravi in
Trnovcem voznik osebnega avto-
mobila, hrvaški državljan Stjepan
L., začel prehitevati kolono vozil.
Med prehitevanjem je čelno trčil z
osebnim avtomobilom, ki ga je na-
sproti vozil italijanski državljan Tul-
lio G. V trčenju sta bila hudo ranje-
na oba voznika, lažje ranjeni pa sta
bili sopotnici v avtomobilu italijan-
skega državljana Margit G. in An-
nabel N. Zaradi te nesreče je bil
mejni prehod nekaj nad eno uro
zaprt, promet pa je potekal po ob-
vozu.
NEVAREN VŽIGALNIK
V OTROŠKEIH ROKAH
Prejšnjo nedeljo, 24. marca, ob
16.30 je nastal požar na stano-
vanjski hiši Janeza R v Dolu pri Sto-
percah, občina Majšperk. Pristojni
organi so ugotovili, daje do požara
prišlo zato, ker je domači otrok v
kuhinji prevrnil petlitrsko plastenko
z bencinom, potem pa kresnil z
vžigalnikom. Ognjeni zublji so zaje-
li vso stanovanjsko hišo. Po oceni
je škode za dober milijon tolarjev.
STRELJAL V ŠOLSKO
ZGRADBO
v nedeljo, 24. marca, zvečer je
neznanec večkrat ustrelil proti
zgradbi osnovne šole v Makolah.
Streljal je izpred diskoteke Mungo
v Makolah. Ena od krogel je prebila
leseni okenski okvir in se skotalila
po tleh hodnika. Policisti za objest-
nim strelcem poizvedujejo. Gmot-
no škodo so ocenili na dobrih 20
tisoč tolarjev.
Z AVTOM V OBCESTNI
JAREK
Po lokalni cesti od Ormoža proti
Lešnici se je v soboto okoli enih po
polnoči peljal z osebnim vozilom
29-letni Zdenko R. iz Ormoža. V
ostrem ovinku je zapeljal na banki-
no, od tam pa je zdrsnil v obcestni
jarek in se pri tem hudo ranil.
VLOMILCI V CERKVE
NE MIRUJEJO
v noči na nedeljo, 31. marca, je
bilo vlomljeno v farno cerkev sv
Marije na Polenšaku. Z neznanim
storilcem je izginilo pet medeni-
nastih svečnikov z glavnega oltar-
ja, iz tabernaklja pa moštranca. Po-
licija za drznim vlomilcem (morda
je imel pomočnike?) poizveduje in
zbira uporabne informacije.
VLOMNE TATVINE
v začetku prejšnjega tedna je
neznanec vlomil v bistro Peter na
Titovi cesti v Slovenski Bistrici. Od-
nesel je le nekaj zavojčkov cigaret
in manjši znesek denarja. Škode je
za okoli 20.000 tolarjev
V noči na soboto, 30. marca, je
neznanec vlomil v okrepčevalnico
Danica v Oplotnici. Z vlomilcem je
izginila večja količina cigaret in
žganih pijač.
Pred kratkim, sicer še neugotovl-
jenega dne, je neznanec vlomil v
RODILE SO - ČESTITA-
MG! : Kristina Pintarič, Pav-
lovski Vrh 22, Ivanjkovci -
Ano; Smiljana Šribar,
Moškanjci 120, Gorišnica -
dečka; Milena Fridl, Ločki
Vrh 23, Destrnik - dečka; Da-
nica Serdinšek, Kicar 32, Ptuj -
Alijano; Lidija Janžič, 'tovar-
niška 10, Poljčane - deklico;
Stanka Veršič, Zidanškova 13,
Ptuj - deklico; Damjana Ne-
dog, Dragotinci 30, Videm ob
Ščavnici - Matjaža; Suzana
Šerc, Sv. Jurij, Rogatec - Janjo;
Renata Flajs, Vareja 9, Videm -
deklico; Felicita Domiter,
Žgečeva 10, Ptuj - deklico;
Nataša Kraner, Hajdoše 1/e,
Ptuj - Jana; Martina Kos,
Obrež 23, Središče - Nives; Ju-
lijana Mere, Repišče 23, Zg.
Leskovec - dečka; Manuela
Kosi, Skolibrova 8, Ormož -
Meliso; Marija Gajzer, Ul. he-
roja Lacka 2, Ptuj - Andrejo;
Minka Vi čar, Vičanci 16, Veli-
ka Nedelja - Laro; Milena Pin-
tarič, Spuhlja 23, Ptuj - dekli-
co.
POROKA - PTUJ: Benjamin
Petek, Moškanjci 103, in Bri-
gitte Anna Ida Heil, Miinchen,
Nemčija.
UMRLI SO: Roza Anžel, roj.
Preložnik, Mesmi Vrh 36,
1943, t 14. marca 1996; Anton
Plavčak, Tlake O, 1926, t 18.
marca 1996; Franc Vindiš,
Strmec pri Leskovcu 57,
1909, umrl 24. marca 1996;
Jožef Malec, Partizanska 8, Sre-
dišče ob Dravi, 'i^ 1922, umrl
23. marca 1996; Ivanka Arnuš,
Volkmerjeva c. 10, Ptuj,
1940, t 21. marca 1996; Jožef
Trop, Kokolova 28, Ptuj, sk
1929, umrl 25. marca 1996;
Fran jo Skurjeni, Ločič 17, ■}>
1928, umrl 22. marca 1996;
Alojzij Prosenjak, Sp. Velovlek
22, 1914, t 25. marca 1996;
Angela Šamperl Lorenčič, Ul.
Lackove čete 25, Ptuj, 1916,
t 25. marca 1996; Ida Schnei-
der, roj. Schmidt, Muzejski trg
1, Ptuj, ik 1922, t 27. marca
1996.
stanovanjsko hišo Rudolfa S. v
Doklecah, občina Majšperk. Odne-
sel je vse, kar se mu je zdelo kaj
vredno, in s tem lastnika oškodoval
za okoli 100.000 dolarjev.
PRIJELI OSUMLJENCA
VLOMOV V
AVTOMOBILE
v petek, 29. marca, zvečer je
bilo na parkirišču podjetja Impol v
Slovenski Bistrici vlomljeno v tri av-
tomobile, iz katerih sta bila ukrade-
na dva avtoradia, zvočniki in razni
drugi predmeti. Bistriški policisti so
hitro reagirali; ustavili so osebni av-
tomobil, v katerem sta se peljala
mladoletna 17-letni B.R in 16-letni
A.J. V njunem avtomobilu so našli
ukradene predmete, zato ju bodo
ovadili državnemu tožilstvu.
MOTORIST TRČIL V
KOMBI
v soboto, 30. marca, ob 16.30 je
po regionalni cesti skozi Ormož vo-
zil kombi 27-letni Alojz M. iz
Ormoža. Med vožnjo z dovozne na
prednostno cesto je vanj trčil voz-
nik motornega kolesa, 27-letni
Marjan Z. iz Ormoža. Motorist je
padel in se hudo ranil.
ff